NOVO MESTO, 12.11.1980 LETO X. ŠT .14 LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne oblačil LABOD Novo mesto — Izhaja vsako tretjo sredo v mesecu v nakladi 2200 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož, tehnični urednik: Marjan Moškon — Grafična priprava: ČZP Dolenjski list, tiska Knji-. gotisk, Novo mesto GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE OBLAČIL LADOD NOVO MESTO MtMMIHMMMNCMtMMMMtmtMtMNtM« «-M(**««1(1(*1t1‘«4‘««««**********«**«**-M(*«««***«-Mi ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ ★ ★ ★ ★ * * ★ ★ ★ * ★ * i * i * ★ ★ ★ * * ★ ★ ★ ★ ★ i ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ i r • • ■ m Utr Pred nami je Dan republike — 29. november. Odslej ga bomo praznovali brez našega TITA, ki je vložil vse svoje sile, znanje in vero v gradnjo naše svobodne domovine. Pridobitve, do katerih nam je TITO skupaj s Partijo kazal pot, tvorijo plodna tla za gradnjo stabilnih, socialističnih in v najmogočnejše m pomenu besede — humanih in enakopravnih odnosov. Vendar, kot je rekel TITO: ,,Borba ni nikoli končana..." Vedno je še nekaj več kar moramo in moremo doseči. In sedanja odrekanja so le droben pesek ob mogočnih skalah s katerimi je bila grajena naša domovina. Ob 29. novembru — Dnevu republike čestitamo vsem našim delavcem kot tudi vsem narodom in narodnostim Jugoslavije in želimo veliko skupnih uspehov. izvoz, izvoz, izvoz... Današnji gospodarski trenutek narekuje kar največja prizadevanja za izvoz, za kar pa smo se v Labodu uspešn o prizadevali tkjer je proizvodnja iz 12. mesecev zmanjšana na delo za 7-8 mesecev. Delno je bil preteklem obdobju. Rezultat dela v tej smeri je tudi lOJetno sodelovanje s holandskima firmama Melko in Elmior, ki sta naša glavna izvozna partnerja v programu perilo—šport. V tem programu smo si uspeli zagotoviti dolgoletno in zanesljivo sodelovanje s tujimi partnerji, ki so tudi dobri plačniki. V sklopu tega je tudi sodelovanje v klasičnem izvozu z Loisom — poznano znamko športnih srajc in pa Ziegler iz ZRN ter Adidas v programu yerseya. Ostali izvozni posli v programu PŠ so pretežno občasnega značaja, ki se jih poslužujemo zaradi večjega deviznega preliva in s tem večjih uvoznih pravic, delno pa tudi zaradi zasedanja kapacitet v mrtvi sezoni. Ta drugi vzrok se v zadnjih letih sicer ni več izkazo- SREČANJE V KRŠKEM V začetku novembra je bilo v Krškem sračanje, kije potekalo pod naslovom .Obveščanje v združenem delu”. Prireditev je organiziral Odbor za obveščanje in politično propagando RS ZSS. V dveh dneh smo udeleženci razpravljali predvsem o aktualnih vprašanjih obveščanja v združenem delu, o samoupravni preobrazbi obveščanja v OZD, o povezovanju vseh, ki delamo na tem področju, kot tudi mestu informatoija v delovnih organizacijah. Prisotnim sta, poleg drugih vidnih družbenopolitičnih delavcev, spregovorila tudi tov. France Popit. Srečanje pa je spremljala tudi rastava „Tisk v združenem delu.” L. J. val, saj je bila prodaja na domačem trgu zelo dobra. Vendar pogled naprej narekuje previdnost pri ocenjevanju kupne moči doma, zato ne opuščamo večjih kontaktov za nove izvozne posle. Kar se tiče izvoza v programu vrhnjih oblačil izvažamo le v manjših količinah ker so tudi naše proizvodne kapacitete bistveno manjše, vendar vseeno občutimo recesij na zapad. Za ilustracijo naj navedemo primer ,S modela”, kjer je proizvodnja iz 12. mesecev zmanjšana na delo za 7-8 mesecev. Delno je bil sicer to tudi naš interes, vendar ne v tolikšni meri. TOZD Temenica v letošnjem letu ni delala za izvoz, zato bomo ob koncu leta z izdelavo moških oblek za Sovjetsko zvezo skuša h doseči čim večjo udeležbo izvoza v skupnem prihodku, pa tudi za normalno zasedenost kapacitet nam bi ta posel odgovarjal. Za partnerja iz Sovjetske zveze, s katerim smo pravkar začeli sodelovati, bo delno delala Temenica, delno pa naš kooperant iz Perasta. V prihodnje pa se nam odpira tudi zanimivo tržišče v dežele v razvoju, saj bomo v Angolo izvažali deške komplete. S tem menimo, da bomo svoj plan izvoza presegli, poravnali pa tudi obveze do republiške bilance. Vzporedno nam bo moral biti omogočen tudi uvoz količin materiala, potrebnega za našo proizvodnjo. Problemi, ki se pojavljajo okoli uvoza so čedalje večji, ker zaradi izkoriščene republiške kvote, kljub posredovanju deviznih sredstev, ne moremo trenutno izvršiti precejšnjega uvoza. Na carini imamo namreč že lep čas material za tekočo proizvodnjo (fianela), ki pa ga ne moremo dvigniti zaradi izkoriščene republiške kvote uvoza. V oktobru mesecu smo imeli prav zaradi tega nekaj težav pri pokrivanju proizvodnje, ki smo jih sicer uspešno prebrodili, vendar pa do njih vendarle ne bi smelo priti. Še večji pa so problemi po uvozu strojne opreme, ki bi bila za posodobitev naše proizvodnje nujno potrebna. Torej kljub temu, da smo aktivni izvozniki in naše izvozne kapacitete še pospešujemo - v primerjavi z lanskimi devetimi meseci smo do letošnjega septembra izvozili 21,7 odstotkov več in to 95 odstotkov na konventibilno tržišče, nekaj več kot 4 odstotke pa rta vzhod — nam omenjeni ukrepi onemogočajo predviden uvoz. Situacija nas bo tudi v prihodnje primorala, da bomo vse manj uvažali — kar se da previdno. Glede na za hteve, ki jih postavljajo domači dobavitelji surovin, pa naj bo to v bodoče tudi za domače surovine, bomo odstopali z izvozom ustvarjene devize v višini uvozne substance. V primeru svilenih podlog se to v letošnjem letu že uresničuje. MARJAN VODOPIVEC direktor TOZD Commerce telefonski pogovor z direktorjem tozd temenica Vprašanje Tov. direktor, v srednjeročnem programu zasledimo željo TOZD Temenica po dograditvi proizvodnih prostorov. Nam lahko poveste, kaj vam bi ta investicija doprinesla, kaj bo dograditev pomenila za TOZD Temenico? ODGOVOR Dograditev, o kateri že nekaj časa govorimo, je nujna. Pridobitve, ki bi nam jih prinesla izgradnja so velike, predvsem pa jih vidimo v izboljšanju delovnih pogojev, izboljšanju tehnologije- izdelave, v dvigu produktivnosti in zagotovitvi sanitarnih predpisov v kuhinji in jedilnici. Toliko v kratkem, lahko pa bi še veliko govoril o tem, kaj bi dograditev pomenila za naš kolektiv. Vprašanje Današnji trenutek je za investicije kar težak, saj pomanjkan- je sredstev zavira marsikateri že začeti korak. Kako mislite, da boste zagotovili sredstva za realizacijo dograditve va ših prostorov? ODGOVOR Gl ede na stabilizacijska pri zadevanja v letošnjem letu in v celotnem srednjeročnem obdobju, postaja zagotovitev investicij velik problem. Odločili smo se za fazno gradnjo, v kateri bi v prvih dveh letih dogradili proizvodne prostore za kuhinjo z jedilnico. Ob tem računamo seveda na lastna sredstva, na združena sredstva in pa na bančni kredit. Skupni sporazum o temeljih plana za petletno obdobje v naši delovni organizaciji za enkrat ne predvideva združenih sredstev, na katere pa mi vendarle računamo. Glede na težave s katerimi se srečujemo v sedanjih pogojih dela in glede na pridobitve, ki bi nam jih prinesla dograditev, upamo, da bodo le določena združena sredstva namenjena tudi TOZD Temenici, tako kot so združena sredstva omogočala gradnjo Delte in Libne. Po prvi fazi bo seveda lažje, saj bi nam prve pridobitve omogočile večjo produktivnost s čimer bi si zagotovili tudi večja lastna sredstva za izpeljavo naši h načrtov. Ob tem bi opozorili le še na sredstva skupne rezerve, ki bi ob načrtih v Temenici tudi morala priti do veljave. L. J. temperatura m W ■ W W na trziscu Desetega oktobra je bilo po programu končano zaključevanje za kolekcijo Pomlad-po-letje 81. Količinsko velja sicer za oba programa da je 10 do 15 odstotkov manj na ročil, ka smo glede na letošnje stabilizacijsko leto tudi pričakovali, ob tem pa tudi ugotavljamo, da so nas nekatera področja sprejela iznad pričakovanja. Tako so v Dalmaciji glede na lansko obdobje količine celo povečali. Tudi na beograjskem območju, Vojvodini, Slavoniji in Šumadiji je čutiti povečanje, medtem ko je tržišče v BiH konstantno. Za vso Jugoslavijo pa naši trgovski zastopniki in referenti ugotavljajo, daje v večjih industrijskih centrih kupna moč upadla, tako na Jesenicah, Zenici, Kragujevcu • .. /, dvignila_pa se je v agrarnih regijah / Sumadija, Slavonija / in pa v turističnih predelih, kjer smo ob tokratnem zakjučevanju zabeležili lepe uspehe — rezultate. In kako zveni tokratno zaključevanje v številkah? Bluze so glede na isto obdobje lani zaključene z blagim povečanjem - 103 odstotno. Pri srajcah je vse bolj čutiti ponudbe nekaterih tovarn iz drugih republik z zelo ugodnimi cenami. Mi smo tokrat prodali zopet v primerjavi z istim obdobjem lani — 95 odstotkov srajčevine. V prodaji je vedno živahno, ob .špicah" kot so zaključevanja, pa je tempo še toliko hujši. V programu težke konfekcije smo prodali 96 odstotkov kapacitet glede na lansko obdobje, skupno pa bi prodajo lahko ocenili od 85 do 90 odstotk v glede na lansko zaključevanje kolekcije pomlad —poletje. Glede na zaostrene pogoje gospodarjenja vidimo tudi v bodoče naše glavno tržišče v slovenskem prostoru, Beograd z Vojvodino in Slavonijo, Suma-dijo in Dalmatinsko področje ter BiH. Druga jugoslovanska področja imajo močno lastno proizvodnjo, tako so tudi naši izdelki le delno zastopani. Informacijo posredoval: Vodja prodajne službe BOŽO VERSTOVŠEK sejem v beogradu Za Labod je beograjski Sejem mode najzanimivejša tovrstna prireditev. Tudi na letošnjem jesenskem sejmu mode smo se predstavili in sicer na zelo elegantnem -izložbenem prostoru, in z izdelki iz našega rednega programa. Pa pozdaijamo zato, ker številne konfekcijske tovarne predstavljajo posebej za sejem izdelane kolekcije, ki pa nikoli ne pridejo na tržišče. Obiskovalci — potrošniki na take predstavitve vse bolj reagirajo, saj pričakujejo, da bodo predstavljene izdelke v kratkem lahko tudi kupili. Tudi sicer so določeni proizvajalci zakupili velike izložbene prostore in izredno razloženo opremili svoje stan te, vendar se vzporedno z njimi lahko pohvalimo sicer z nekoliko manjšini toda prefinjeno aranžiranim štantom tudi mi, za kar izrekamo vse priznanje oblikovalcem in vsem, ki so ob postavitvi sodelovali. Naš razstavni prostor na beograjskem sejmu mode je obiskalo več vidnih osebnosti, med njimi tudi tov. Veselin Duranovič — predsednik ZIS, Predsednik jugoslovanske Gospodarske zbornice tov. Ilija Vakič, župan mesta Hamburg, žena predsednika UNESCO — g . M’bou in drugi. načrt je pogoj za učinkovitost obrambe Organizacijska, idejna in akcijska enotnost z usklajenim delovanjem vseh družbenih dejavnikov, je prvi predpogoj za učinkovit množični upor v primeru nastopa agresije, kateri bi se morali zavestno upreti z vsemi človeškimi in materialnimi silami. Skladno zasnovo splošnega ljudskega odpora in določili ustave, ter smernic oz. navodil oddelka za LO SOb in vzporedno temu splošnih aktov TOZD, morajo odgovorne osebe TOZD v gospodarskem srednjeročnem razvojnem načrtu-planu za obdobje 1981—85 zagotoviti potrebna sredstva za razvoj financiranja SLO in DSz. Tak plan potrebnih sredstev za TOZD-e je bil izdelan na podlagi predhodne analize materialne popolnjenosti štaba enot CZ in na osnovi: — načrtovanih nalog v programu SLO in DSz, — potrebni nabavi opreme po republiški formaciji za štabe in enote civilne zaščite, — iz popisa obstoječe opreme, — in sedaj veljavnih cen. Razvojni načrt je sestavljen iz posameznih finančnih planov iz katerih je razviden razvoj navedene družbene pomemb-nosti-samozaščite. Plani temeljijo na realnosti in dohodkovni zmogljivosti TOZD. Ugotovljeno potrebo finančnih sredstev razvojnega 5-let-nega načrta za CZ, NZ in DSz je potrebno upoštevati pri izdelavi predvidenih stroškov v planskem srednjeročnem aktu in letnih gospodarskih planih za vse TOZD delovne organizacije Labod. Dogovor na vseh ravneh je, da je načrte za plansko obdobje 1981—85 potrebno pripraviti in sprejeti v določenih rokih (zadnji je december 1980). Petletni plan razvoja iz tega področja so pravočasno in kvalitetno izpeljali vsi TOZD DO „LABOD” sledili pa so: TOZD Ločna, TOZD Commerce, DSSS (junij 1980), TOZD „TIP—TOP i n TOZD TEMENICA” (september 1980), TOZD „ZALA oktober 80. Čas v katerem živimo, zahteva od družbe (nas vseh), da skrbimo za varnost vsega, kar s trudom vsakodnevno ustvarjamo in pridobivamo. Za to namenjena sredstva za SLO in DSZ imajo dosti večjo vrednost kot je dinarsko merilo. Popolnoma jasno in razumljivo je, da usklajenega delovanja na obrambnem področju ni mogoče zagotoviti z občasnimi bolj ali manj formalnimi stiki, temveč je to mogoče doseči le s nenehnim delom in prizadevanji vseh udeležencev nosilcev funkcij in nalog. Funkcija in še tako dober plan brez zavestne prizadevnosti je kot zemlja brez vode. Referent obrambe: ILIČ MILAN ZA BOLJŠO POVEZAVO DELEGATOV IN BAZE Veliko je besed o delu delegacij, o pretokih informacij, o težkih in često zakasnelih gradivih . .. Med delegati je čutiti željo po kvalitetnem delu, ki pa često ne poteka po začrtani poti. Res, da smo iskali vzroke za to predvsem v delu strokovnih služb SIS, vendar smo včasih s pretežkimi gradivi opravičevali tudi lastno nezainteresiranost Delegat iz naše sredine je ob pogovoru o delu delegatov dejal, da bi morali poskrbeti za ustaljeno obliko pretoka informacij, pojasnevan-ja, postavljanja vprašanj v naših delovnih sredinah. Morda bi bile prav naše tribune najprimernejša oblika. Na njih bi vodje delegacij poročali o poteku dela, o spornih vprašanjih opozaijali na področja, ki jih delegatska baza morda še ni dovolj natančno proučila .. . O predlogu bi bilo vsekakor treba natančneje razmisliti in omogočiti s tem našim delegatom boljše in doslednejše delo, hkrati pa bi se tudi delegatska baza vse bolj zavedala svojih mnenj in odločitev. gibljiv del. čas tudi v tozd Commerce Z mesecem novembrom so tudi v TOZD COMMERCE prešli na gibljiv delovni čas, oziroma na evidentiranje prihodov in odhodov. Sprva gre le za poskusno obdobje, ki bo trajalo dva do tri mesece, kasneje pa se bodo — glede na rezultate tega obdobja — odločili za dokončni pristop. Zaradi določenih specifičnih služb znotraj TOZD COMMERCE, bo pravilnik o premakljivem delovnem času (kot osnova mu služi pravilnik, ki smo ga že sprejeli v DSSS) dopolnjen, za skladišča, ki so neposredno vezana na proizvodnjo in za trgovino, ki ima svoj umik dela, pa bo veljalo le evidentiranje. Ob tem naj navedemo, da novomeški TOZD LOČNA z novim letom prehaja na enoizmensko delo, čemur se bo prilagodil tudi TOZD COMMERCE. Predvideva se, da bo s tem datumom tudi skladišče spremenilo termin svojih dveh izmen in sicer od 6 ure do 14 in pa od 8 do 16 ure popoldne. Za vse ostale delavce TOZD COMMERCE pa bo veljal gibljiv delovni čas. S tem želijo predvsem poenotiti evidenco izhodov in seveda zagotoviti celoten fond ur v čemer vidijo tudi možnost večje porabe delovnega časa. Direktor TOZD COMMERCE pravi, da so v izrabi delovnega časa še rezerve, ki pa jih sam gibljiv delovni čas, brez zavesti zaposlenih, tudi ne bo mogel prenesti. izobraževanje ob delu se vse bolj uveljavlja Nepretrgani znanstveno—tehnološki napredek zahteva velike spremembe tudi na področju izobraževanja. Prevladuje spoznanje, da znanje, pridobljeno v mladosti ne zadostuje več. Človek se mora neprestano izobraževati. Cilj izobraževanja je, zagotoviti večanje človekove produktivnosti in mu odpreti čim ši rše možnosti za vsestransko vključevanje v vse oblike družbenega iz zasebnega življenja. Tudi v naši delovni organizaciji si prizadevamo, da bi čim bolj izboljšali izobrazbeno strukturo. Trenutno se v novomeškem delu Laboda izobražuje nad 30 delavcev. Od tega se izobražuje v delovni skupnosti skupnih služb po zahtevah sedanje sistematizacije 9 delavcev, 7 delavcev pa se izobražuje na lastno željo z neusklajeno usmeritvijo po sistematizaciji. Skupaj se torej izobražuje 16 delavcev. Delavna skupnost skupnih služb plačuje šolnino oziroma stroške šolanja trem delavcem, ki se izobražujejo ob dela V TOZD LOČNA se izobražuje ob delu več delavcev. Evidentirane imamo 4 delavce na ekonomski srednji šoli, upravno administrativni šoli in strojni fakulteti. Delovna organizacija plačuje šolnino delavcu, ki se izobražuje na strojni fakulteti elektro smer. V TOZD COMMERC se izobražuje ob delu 9 delavcev. Od tega se izobražujejo po otrebah sedanje sistematizacije delavci, 6 delavcev pa se izobražuje na lastno željo z neusklajeno usmeritvijo po sistematizaciji. Šolnino plačujejo 6 delavcem. TOZD LOČNA štipendira v šolskem letu 1980—81 dve štipendistki na poklicni tekstilni šoli v Metliki. TOZD COMMERC ima v šolskem letu 1980—81 3 štipendiste; enega na ekonomski fakulteti, enega na šoli za oblikovanje in enega na tekstilni tehnični šoli. Delovna skupnost skupnih služb pa štipendira v šolskem letu 1980—81 šest štipendistov; tri štipendiste na ekonomski srednji šoli, enega na pravni fakulteti, enega na ekonomski fakulteti in enega na VEKŠ. Če je kvaliteta dobra, sta kontrolorki v TOZD ZALA nasmejani, sicer pa zna biti tudi drugače .. ■ VSAK P0MEDEL3£K OD “ Nh KEGPIŠČU LOKA A % w' J &-1 3. _E.crv,r Izobraževanje ob delu je napor, ker zahteva od človeka polno angažiranje na delovnem mestu, poleg tega pa mora izpolnjevati tudi štucfijske obveznosti. K izobraževanju ob delu vzpodbujamo tudi ostale delavce, ker le-ta pot da teoretična in praktična znanja hkrati. SOLA SAMOUPRAVLJANJA Občinski svet zveze sindikatov Novo mesto organizira ŠOLO SAMOUPRAVLJANJA, ki je namenjena perspektivnim mladim aktivistom in delegatom v samoupravnih organih. Usposabljanje zajema temelje marksizma, teorijo in prakso socialistične revolucije v Jugoslaviji, z ustavo in zakonom o združenem delu opredeljeno vlogo, naloge, organiziranost in metode dela zveze sindikatov za nadaljnjo krepitev položaja delavca in aktualne družbenopolitične probleme in naloge na tem področju. OOS DSSS je na svojem sestanku izvršilnega odbora predlagala nekaj kandidatov, med katerimi je bila izbrana tov. Nežka Godler. nov licenčni proizvod na domačem trgu Arrow je v Evropi zelo znano ime, ki ga nosijo srajce in bluze visoke kvalitete. To ime pa se je pojavilo tudi na jugoslovanskem tržišču. Licenco firme Arrow so odkupile tovarne - Pamučni kombinat Vranje, kot izdelovalec osnovne tkanine, konfekcijska tovarna Rudnik in trgovsko podjetje Robne kuče Beograd. Uvozne posle pa je prevzel Jugoexport in ob taki organiziranosti so izdelki z imenom Arrow že v maloprodaji. Razumljivo je, da je kar 300 o dstotkov beograjskih in okoliških izložb založenih z omenjenimi srajcami, ki jih tudi sicer spremljajo številne reklame tako v tisku, radiu in na televiziji in pri katerih bo v bodoče tudi kvaliteta gotovo rastla. Iz tega podatka lahko sklepamo, da se jugoslovansko tržišče zapira tako z gotovimi izdelki kot tudi s surovinami, saj je z odkupom licence Arrovv vključen v to ime celoten repro-kompleks, od proizvajalca surovin do trgovin. Ob tem pa imamo pred očmi naše — slovenske pogoje, saj imamo na našem prostoru kar tri večje proizvajalce osnovnih tkanin za srajce in bluze in hkrati štiri možne proizvajalce v srajčevini. Ob tem pa le še vprašanje, kdaj se bodo slovenski tekstilci zresnili in pristopili k podobnemu aranžmanu? Vodja prodajne službe VERSTOVŠEK BOŽO ODMEV NA OSNUTKA DRUŽBENIH DOGOVOROV V LIBNI Tudi v OOS TOZD LIBNA so člani obravnavali družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebni dohodek in skupno porabo. Prav tako so obravnavali družbeni dogovor o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog. Ob obravnavi osnutka obeh sporazumov so podali tudi več pripomb. blagajna vzajemne pomoči Že vrsto leto deluje v novomeškem delu Laboda blagajna vzajemne pomoči. To je sindikalna akcija, h kateri je pristopilo že precej naših delavk. Način dela je opredeljen s pravilnikom, ki določa tri organe blagajne in sicer občni zbor, upravni in nadzorni odbor. Vsekakor pa sta najbolj delavna v tej akciji blagajničarka tov. ANICA ZUPANČIČ in pa predsednik tov. JOŽE MUMIČ. Povedala sta, da ima blagajna vzajemne pomoči preko štiristo članov, ki mesečno plačujejo od 30 do 200 dinarjev članarine. Denar neprestano kroži, saj ne zmanjka prošenj za posojila. Le-ta so brezobrestna in tako v današnjem precej dragem trenutku, predvsem ob nabavi ozimnice, novoletnih daril ali po nakupu pomladanske garderobe za otroke, veliko pomeni. Najvišj e posojilo naj bi bilo 3000 din, ob posebnih priložnostih pa do 5000 din. Tov. Zupančičeva pravi, da v zadnjem času zaprosijo člani za 5000 dinarjev in tako ostaja v blagajni le obvezni rezervni znesek. Seveda je sama akcija humana in solidarna, zato je pričakovati, da se bodo tudi sami člani vedli skrajno solidarno- Sicer pa ne blagajničarka, ne predsednik nimata pripomb. Ob tem bi le opozorili, da kdor le more, naj zviša mesečno članarino in s tem omogoči večji pretok denarja. Prihodnje leto bo redni občni zbor blagajne, na katerem bodo vlagatelji volili nove člane v organe blagajne, hkrati pa bo potrebno določiti novo najnižjo možno članarino, saj je sedanja 30 din zares minimalna. Oba — tako predsednik kot blagajničarka blagajne vzajemne pomoči opravljata zahtevno in odgovorno funkcijo, ki pa v sklopu celotne sindikalne akcije za našo sredino zares veliko pomeni in zato jima gre vse priznanje. Vse, ki še niste člani blagajne vzajemne pomoči, to postanete. Informacije za pristop lahko dobite pri tov. Zupančičevi na blagajni. labod 14* 12. novembra 1980 labod 14* 12. novembra 1980 Tov. Anica Zupančič opravlja že vrsto let odgovorno delo blagajničarke v sindikalni akciji .blagajna vzajemne pomoči”. z našimi upokojenci na Sromljah Za upokojence iz TOZD Ločna, Libna, Commerce in DSSS je bilo dne, 25. 10. 1980 organizirano srečanje, katerega smo popestrili še z izletom. Zbralo se je le 31 upokojencev. Iz Novega mesta smo z avtobusom krenili preko Šentjerneja v Krško in nato v Brestanico. Čeprav je bilo hladno in vreme muhavo smo izpod vznožja gradu s počasnimi koraki ob kramljanju šli na brestaniški grad, kjer smo si ogledali muzej slovenskih izgnancev. Slike v muzeju so pretresljive, in marsikateri upokojenec pa je tudi sam preživel strahote okupacije, zato je živahnost skoraj zbledela v obujanju spominov na preteklost. Avtobus je nato odpeljal proti Kostanjevici. V kostanjeviškem gradu pa nas je poleg bogatih kulturnih znamenitosti najbolj zanimala kos-tanjeviška klet. Čeprav so naši upokojenci v jeseni svojega življenja, so po srcih in dobri volji še mladostni, kar so dokazala njihova grla z veselo pesmijo. Vedno bolj smo postajali ena sama vesela dmščina in v RC Sromljah pa smo se zadržali do poznih popoldanskih ur. Z upokojenci je bil tudi glavni direktor Petan Zdravko, direktor TOZD Libna, predsednik mladinske organizacije iz TOZD Libna, predsednik sindikata TOZD Ločna in vodja kadrov-sko-socialne službe. Upokojenci so bili predvsem veseli vzpodbudnih besed tov. Petana, ki je dejal, da na sodelavce, ki so s svojim minulim delom pripomogli k današnji organizaciji in položaju Laboda ne smemo pozabiti in da je tako srečanje le skromna zahvala za vse. Upokojenci so nam veliko povedali, tudi potarnali so, da jih težijo majhne pokojnine, zdravje vedno bolj peša, najbolj pa so povdarili, da ne bodo ostali pozabljeni v Laboda ker se izredno radi vračajo v delov no sredino, kjer so trdo pa vendar z voljo delali 10 in več let Predlagali so, da bi se spomladi srečali upokojenci vseh TOZD delovne organizacije Labod. Ob koncu bi rekli le to, daje bilo lepo, škoda je le, daje bila udeležba upokojencev tako majhna. NENADIČ DRAGICA OŽIVITEV ŠPORTNEGA DRUŠTVA V sredo, 5. novembra letos je bil občni zbor sindikalnega športnega društva v novomeškem delu Laboda. Želje po oživitvi športnega društva je bilo že dlje čutiti, zato so vse tri OOS pripravile anketno listo iz katere so bile razvidne želje delavcev. Na podlagi izpolnjenih anketnih listov je koordinacijski odbor OOS pripravil predlog za organizacijo posameznih športnih panog. Tako se bomo v prihodnje delavci novomeškega dela Laboda organizirano ukvarjali s planinarjenjem, smučanjem, kegljanjem, plavanjem in še z nekaterimi drugimi dejavnostmi, med katerimi je bilo precej prijav tudi za trim. Na občnem zboru so člani potrdili petnajst delegatov za skupščino, blagajnika in nadzorni odbor. Društvo je dobilo tudi svojega gospodarja in pa izvršilne organe za posamezne panoge. stran 4 stran 5 v libni ob devetih mesecih DS „labod” tozd „lib- NA” Krško je na osnovi predhodnih razprav razširjenega po litičnega aktiva in zbora delavcev na svoji redni seji dne, 29. oktobra 1980 obravnaval in dokončno sprejel periodični obračun 9-mesečnega poslovan-11 ja v letu 1980 v OŽD ,.LABOD” in TOZD „ LIBNA”. Delavski svet pri tem ugotavlja sledeče: 1) Poslovanje je tako na nivoju OZD ,.LABOD”, kakor tudi v okviru naše TOZD zadovoljiva 2) Delavski svet je izrazil pozitivno mnenje v zvezi z gibanjem stroškov poslovanja, iz ka terega se da ugotoviti, da smo za 11,00 % pod začrtanimi planskimi usmeritvami. 3) Kljub temu, da so rezultati poslovanja zadovoljivi, je delavski svet prepričan, da bodo le-ti ob koncu letošnjega leta še boljši pod pogojem, če bomo skrajno varčevalno poslovali in izkoristili vse možnosti, tako pri pridobivanju dohodka, kot pri povečanju produktivnosti dela. 4) Glede na stimulativnejši način nagrajevanja, ki je že v veljavi in s tem v zvezi povišanje osebnih dohodkov, delavski svet ugotavlja, da je tudi iz tega naslova več zadovoljstva v kolektivu, kar bi se moralo odražati tudi pri boljši in večji produktivnosti dela. Pri večji zagnanosti za večjo proizvodnjo pa tudi ne smemo pozabiti na kvaliteto dela, ki je zelo pomemben faktor proizvodnje! MARIJA ŠTAMFELJ ZLET SAMOUPRAVLJALCEV Letošnje srečanje samo-upravljalcev, ki bo sredi novembra na Plitvičkih jezerih, bo že osmo po vrsti. Na njem bodo sodelovali delegati zletnega področja medobčinskih svetov ZS Barija Luka, Bi hač, Gospič, Karlovac, Prijedor, Sisak in Novo mesto. Tokratno srečanje” bo potekalo na temo »Ekonomska stabilizacija kot najvažnejša g ospodarska in politična naloga-” Iz naše sredine se bo srečanja samoupravljalcev udeležila tov. Majda Dular. V prodajalni v Novem mestu, tako kot v vseh naših trgovinah, ne zmanjka kupcev, še posebno pa so polne sobote. obisk zagrebške „name” „LABOD” TOZD ..LIBNA” Krško so dne 24. 10. 1980 na osnovi predhodnega dogovora z“ vodstvom TOZD COMMERCE” obiskali predstavniki oz. poslovodje in nekateri drugi delavci nam dobro znane trgovske hiše »NAMA” iz Za greba, s katero smo v dobrih poslovnih odnosih že vrsto let. Predstavniki iz Name so si najprej ogledali delovne prostore naše tovarne, nato pa so imeli z vodstvom TOZD krajši” razgovor. Direktor TOZD ,,LIBNA ’ tov. Edo Komočar jim je obrazložil veličino in vsebino dela tovarne „ LABOD” s poudarkom na TOZD „LIBNA” Krško. Pri ogledu delovnih prostorov sta jim vodja proizvodnje tov- Ivan Žoher in direktor TOZD odgovarjala na posamezna vprašanja v zvezi z samo proizvodnjo, načinom dela, rezultati dela, sistemom nagrajevanja itd. Po končanem ogledu tovarne je potekal še razgovor v sejni sobi TOZD, kjer so navzoči povedali svoja mnenja, še zlasti tisti, ki so prvikrat videli proizvodnjo in sicer: - da se kaže velika intenzivnost dela v kolektivu, — da se kolektiv resnično trudi, da bi zagotovili čimvečjo količino proizvodov in čimbolj-šo kvaliteto dela. Razgovor je potekal tudi o družbenem standardu in s tem v zvezi tudi o povprečnem izplačilu osebnih dohodkov. Po končanem ogledu in razgovoru so predstavniki iz Name nadaljevali pot v turistični kraj Kostanjevica na Krki, kjer so si ogledali tamkajšnje znamenitosti - Formo-vivo ter galerijo. Od tu pa so pot nadaljevali proti RC Sromlje. Dve Ireni iz TOZD LIBNA sta bili prisotni v naši zadnji številki, pa je tiskarski škrat zamenjal njuna priimka Opravičujemo se za pomoto! Vodja kuhinje v Libni, ki vedno postreže z dobro domačo hrano in gotovo razveseli tudi vse tiste, ki tega ne povedo glasno, je IRENA NOVAK. informiranju več pozornosti „Stanje na področju informiranja v združenem delu še zdaleč ni zadovoljivo. To pa dokazujejo redka poročila o snovnih organizacij zveze sindikatov, ki se kot kaže ne zavedajo vloge, ki jo imajo v sistemu obveščanja .. .” (Komisija za obveščanje in politično propagando pri Občinskem svetu ZSS Krško). OOS TOZD „LIBNA" Krško je prisluhnila zgoraj navedenim besedam, ki nam povedo vse, še zlasti sedaj, ko poteka akcija , 1000 delavcev-sodelavc ev . Tako smo na seji IO OOS TOZD „LIBNA” sprejeli sklep o imenovanju komisije za informiranje v TOZD, v naslednjem sestavu: — strokovna služba, Marija Štamfelj, predsednica — OOZK, Kostrevc Ivan, član OOZSMS, Baznik Anica, Al o ni po — OOZZB NOV, Unetič Tone, član — samoupravni organi, Bevc Zofka, članica V tem sestavu naj bi komisija aktivno delovala ter pripomogla k zbiranju čimvečjega števila člankov za objavo v glasilu , LABOD” in hkrati tudi članke komisiji za obveščanje in politično propagando pri Občinskem svetu ZSS Krško ter komisiji za agitacijo in politično propagando pri komiteju OKZKS. M MARIJA ŠTAMFELJ iz splošnega združenja tekstilne INDUSTRIJE SLOVENIJE bo »neprednostna” industrija praznih rok? Izvršilni odbor Splošnega združenja tekstilne industrije Slovenije je 9. septembra razpravljal o poslovnih rezultatih te panoge v prvem polletju. Menil je, da so bili razmeroma ugodni, glede na stanje oskrbe z repromaterialom da pa je pričakovati v drugem polletju večje težave. Tekstilna industrija seje racionalno obnašala tudi pri delitvi dohodka. Osebni dohodki so razmeroma nizki in glede na visoko povečanje življenjskih stroškov se predlaga povišanje osebnih dohodkov v skladu z izboljšanimi rezultati. Delovne organizacije si zelo prizadevajo za izvoz, v katerem pa imajo praviloma nižji dohodek. To pa ne bi smelo ovirati doseganja normalnih osebnih dohodkov, zato se predlaga korigiranje dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka vi. 1980. Omejitev porabe deviznih prilivov na 60% povzroča tekstilni industriji hude probleme. Odbor se je zavzel za to, da bi predvsem delovnim organizaci- jam, ki imajo predilnice dovolili uporabljati več deviznega priliva. Menil je tudi, da bi morala konfekcijska industrija več izvažati, kar bi omogočilo boljšo oskrbo z devizami v celotni reprodukcijski verigi tekstilne industrije. O tem so sklenili sklicati sestanek predstavnikov konfekcijske industrije in izvoznikov. Na podlagi študije, ki jo je izdelal Tekstilni inštitut v Mariboru, je izvršilni odbor obravnaval vprašanje nočnega dela žena in ugotovil oziroma predlagal: — pristop k odpravi nočnega dela žena ni organiziran, ker terja preveč sredstev, zato vsakdo rešuje problem nočnega dela po svoje; — izredno visoke investicije predvsem v predilnice, tkalnice in plemenitflnice, kjer nočno delo žena še obstoja, terjajo maksimalno izkoriščanje kapacitet, kar opravičuje nočno delo žena; — obstoja pa nasprotno mnenje, da so tudi v drugih industrijah drage naprave, ki pa se ne izkoriščajo tudi ponoči; — vsekakor bi morali žene osvoboditi naporov nočnega dela ter bi se ga moralo postopoma v naslednjem srednjeročnem obdobju opuščati. Investicijski programi za investicije morajo upoštevati tudi ta vidik. Prizadevati si je treba tudi za namensko pridobivanje bančnih kreditov za odpravo nočnega dela žena; — kjer nočno delo žena ni odpravljeno, je treba poskrbeti za izboljšane delovne pogoje (transport, prehrana, dodatki, razsvetljava, klime itd.); — kazalo bi proučiti kako se izvaja konvencija o nočnem delu v drugih državah; — v primeru pomanjkanja kapacitet bi morali zainteresirani porabniki preje in tkanin pristopiti k sovlaganju sredstev za razširitev kapacitet kot nadomestilo za odpravo nočnega dela: — v nekaterih primerih se je nasprotovalo ukinitvi nočnega dela žena, ker so odpadli nočni dodatki na OD. Med drugim je izvršilni odbor razpravljal o vprašanjih, ki se nanašajo na odcepitev TOZD Šoštanj od DO Toper in na priključitev te TOZD k Elkroj Mozirje. Odbor meni, naj bi se tovrstne pobude v bodoče pričele s posredovanjem splošnega združenja, ki bo podpiralo samo tista dezintegracijska in integracijska gibanja, ki bodo izvršena na osnovi medsebojnih sporazumov in prostovoljnih odločitev delavcev prizadetih OZD, z vednostjo in soglasjem teritorialnih družbenopolitičnih organizacij partnerjev. Odbor je v zvezi s tem sprejel sklep, v katerem je rečeno, da obsoja ,.enostranski način snubljenja posameznih TOZD od strani drugih delovnih organizacij. Tak način obnašanja vnaša nemir, nesigurnost in nejasnost v notranje odnose kolektivov. Izvršilni odbor podpira le tista dezintegracijska in integracijska gibanja, ki so izvršena na osnovi zakona o združenem delu, medsebojnih sporazumov in prostovoljnih odloči- tev med delavci obeh prizade tih delovnih organizacij, vključno z vednostjo in soglasjem teritorialnih družbenopolitičnih organizacij obeh partnerjev. V vsakem primeru pa nosi odcepljena TOZD vse materialne obveznosti do svojega bivšega kolektiva.” Ko je izvršilni odbor obravnaval osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih planov bank, združenih v Ljubljansko banko — ZB za obdobje 1981—1985, je ugotovil, da banka ni predvidela nobenih sredstev za obnovo in modernizacijo neprednostnih industrijskih panog, pač pa zbrana sredstva za investicije namenja samo nekaterim panogam, ki doslej niso dajale nadpovrečnih rezultatov učinkovitosti glede na vložena sredstva. Ugotovili so, da so v osnutek prepisani teksti, ki so bili kritizirani. Odbor se strinja s tem, da imajo energetika, prehrana in promet prednost za vse ostale poanoge pa da bi morali veljati enaki kriteriji za pridobivanje sredstev. Škratka, odbor je menil, da bi po predloženem osnutku sporazuma postala Ljubljanska banka zbiralka sredstev za tako-imenovane ..prednostne naložbe”, obstoječa ..neprednostna industrija” pa bi ostala praznih rok. Zato so predlagali, naj se sporazum spremeni tako, da bo enakopravno obravnaval tudi takšne naložbe v tekstilno in druge industrije, ki bodo namenjene modernizaciji, specializaciji, če so narodnogospodarsko ekonomične, rentabilne, izvozno aktivne ekonomične, rentabilne, izvozno aktivne z nadpovprečnim uvozno izvoznim pokrivanjem. Izvršilni odbor je med drugim obravnaval osnutek družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za OD in skupno porabo in osnutek družbenega dogovora o povračilu stroškov. Iz gospodarskega vestnika OB AKCIJI Vse več je zaposlenih in vse več je prispevkov ob akciji „1000 delavcev so delavcev”. Ena stran je postala že pretesna zato smo se odločili, da kar celo številko popestrimo z vašimi članki in jih označimo z majhnimi znaki akcije ob imenu avtorja izlet, poln doživetij Vsi tisti iz DSSS, ki smo se udeležili izleta v Beograd in Sumadijo, imamo na ta dva sicer naporna toda lepa dneva, najlepše spomine. Bilo je zares lepo, vendar vseh doživetij -veselih, žalostnih, pretresljivih, velikih in drobnih, ne morem opisati. Za samo pot v avtobusu naj povem, da je bila predvsem pojoča, s čimer smo dokazali, da smo zares vzdržljivi. Doživetje Beograda v zgodnjem jutru, dolge kolone, ki so jo tvorili pripadniki vseh narodov in narodnosti Jugoslavije — vsi so se prišli poklonit našemu dragemu TITU - tišina ob grobnici in globoke žalosti ob njej — tega se ne da opisati. Prav tako ni besed za srečanje naslednjega dne, s Kragujevcem - mestom v osrčju Šumadije, ki je z žrtvami, kakršnih ne pozna svetovna zgodovina, kljubovalo fašistom, muzej in spomeniki - molčeči pripovedovalci, ki govore vendarle glasneje in močneje od tisočerih glasov. Vse to je treba doživeti! Tudi s starejšo srbsko zgodovino se je treba srečati na kraju samem — v Topoli ali v Oplenovški cerkvi, kije sedaj muzej. Vmes pa še tisti del izleta, namenjen sprostitvi in povezavi vseh nas, ki dan na dan z delom hitimo drug mimo drugega pa ne najdemo časa za klepet, za večje poznanstvo. Ob pristni srbski glasbi in dobri hrani ter pijači, je bilo za pogovor, za ples in smeh dovolj priložnosti. Izlet je bil izredno organiziran, nudil pa nam je zares enkratna doživetja, ki bodo ostala z nami. ANKA PEURACA POČITNIŠKA DEJAVNOST Sneg, ki nas je letos kar prezgodaj presenetil, je odmaknil spomin na počitnice daleč stra n, vendar pa moramo povedati, da počitniška dejavnost vendarle ne počiva. V Savudriji bodo čez zimo opravljena še dokončna dela, na Malem Lošinju pa bodo v mrtvi sezoni potekala nujna vzdrževalna dela. Ta čas se pripravlja tudi obračun stroškov za počitniške storitve, natančne podatke pa vam bomo sporočili v prihodnji številki našega glasila. Muzej .21 oktober" v Kragujevcu simbolira po svoji konstrukciji 12 področij okoliškega parka, na katerih so 21. 10 1941 fašisti umorili 7000 mož. Med njimi tudi dijake kragujevške gimnazije. „Čas v katerem živimo zahteva od nas vseh, da skrbimo za varnost vsega, kar vsakodnevno ustvarimo s trudom pravi naš referent obrambe, tov. Ilič. V sklopu teh prizadevanj je velikega pomena tudi delo gasilskih enot Na posnetku vidimo gasilki iz TOZD DELTA, ki je tudi na področju SLO in DSz zelo delavna. komemorativna svečanost Mladinci smo pred dnevom mrtvih očistili ter okrasili grob neznane borke, ki je bila ubita leta 1944 v gozdu nad Prečno. Naša delovna organizacija skrbi za grob že nekaj let. Večkrat letno ga obiščemo, okrasimo in prižgemo svečke. Mladina pa je pred letošnjim praznikom dala pobudo, da v čast pogumne neznane borke in njeni neizmerni ljubezni do domovine priredimo komemo-rativno svečanost ob spominski plošči in grobu. Ob grobu smo bili poleg mladink, ki so svečanost pripravile, tudi predstavniki DPO Labod, Krajevna skupnost Prečna, taborniki osnovne šole Bršljin, pripadniki JLA in OK ZSMS Novo mesto, da skupaj počastimo spomin in se poklonimo žrtvam za našo svobodo in lepšo prihodnost. V mislih sem si ob svečanosti želela, da bi mogla prižgati svečko in se pokloniti tudi spominu tovariša Tita, borca za našo neodvisnost Oči sem imela solzne v mislih na človeka, ki je znal biti vedno človek, tovariš, politik, borec. NEŽKA GODLER