VEHM
CELOVEC PETEK 13. JAN. 1989
Letnik XLIV. Štev. 3 (2426)
Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt
Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenturt
Cena;7šil.
700 din
P. b.b.
Karavanški predor: močan vdor vode začasno ustavi! gradnjo
Še prejšnji teden je biia objavljena razveseljiva vest: „Manjka le še dober kilometer predora". Pri vrtanju pod Karavankami so na jugoslovanski strani prišli točno 3000 metrov globoko,tako da jim je preostalo le še 436 metrov do točke, kjer se bodo srečali z delavci, ki vrtajo z avstrijske strani, kjer so doslej že okoli 3000 metrov globoko, manjka pa jim samo še dobrih 600 metrov. Toda že nekaj dni kasneje so se pojavile neobvladljive težave: močan vdor vode je
ustavil vrtanje predora, na jugoslovanski strani so morali z vrtanjem začasno sploh prenehati. To pomeni, da so začetni problemi, ki so že dalj časa otežkočali napredovanje pri vrtanju, prerasli v resno zapreko, saj je močan vdor vode v nedeljo podrl čelo predora in nanesel več tisoč kubičnih metrov peščenega materiala. S tem je nastala velika materialna škoda, še huje pa je, da je rok zgotovitve in odprtja tunela postal vprašljiv.
(&?//<? na 3. strani).

Zadovoljni v tej zimi so predvsem drsalci, trenutno imajo dosti zamrznjenih vodnih površin. Manj zadovoljni so smučarji in tekači na smučeh. Le visoko v gorah je dosti snega. Pomanjkanje snega je prizadelo tudi zimski turizem, predvsem družbe, ki upravljajo z vzpenjačami. Tudi kmetje se bojijo posledic zime brez snežne odeje in padavin. Le predstavniki občin so zadovoljnji, ker si prihranijo stroške za pluženje in odstranjevanje snega.
Votitni boj: vsem trem strankam gre za oMast in vodihio mesto
Zborovanje Koroške enotne !iste: proti iočitvi, a za Karta SmoMeja
Skupni nastop na deželno-zborskih volitvah 1989 je bilo eno glavnih težišč deželnega zborovanja KEL, ki je bilo v sredo zvečer v Slomškovem domu v Celovcu. V tem smislu so delegati sprejeli platformo za formiranje širokega volilnega gibanja. S platformo, ki so jo večinsko sprejeli, pa so se distancirali tudi od ločevanja po jezikovnih kriterijih in od politikov, ki so zanj glasovali. Nadalje so delegati sprejeli izjave KEL, ki naj bi bile sprejemljive tudi za ostale partnerje platforme. Tako „KEL izrecno pozdravlja razširitev volilnega združenja tudi na druge skupine", v zvezi s šolskim vprašanjem na dvojezičnem ozemlju Koroške pa je med drugim rečeno: „Ceprav je bil v avstrijskem parlamentu večinsko sprejet šolski zakon, ki mogoča ločevanje po jezikovnih kriterjih, se KEL jasno izreka proti vsaki šolski zakonodaji, ki predvideva ali podpira narodno ali jezikovno ločevanje v šolskem sistemu na Koroškem".
(du/;c na 2. strani)
PREBERITE
2	Napačen koncept didaktičnih deiavnic
3	Tovarna „Obir" ne ogroža zdravja
3	Negodovanje ob imenovanju Ederja
4	Heute im Siovenski vestnik
4	Siovenski oktet na turneji
5	Dan emigranta v Čedadu
6	Prireditveni koiedar
7	V tem tednu na teieviziji
8	Siovenski vestnik vsepovsod -igramo za kiobaso
Razprava na Koroškem, kdo bo naslednji deželni glavar oziroma katera stranka bo s katero v koaliciji določila bodočega deželnega glavarja, postaja pred deželnozbor-skimi volitvami vedno bolj smešna. Hkrati pa ob tej razpravi tudi postaja jasno, da gre SPO, OVP in še predvsem FP očitno samo za oblast, stvarna razprava o splošnem političnem gospodarskem in kulturnem programu pa je vse bolj v ozadju.
Razpravo o bodočem deželnem glavarju je kajpada raznetil prvi kandidat FP Jorg Haider, ki je na svojem volilnem zborovanju najavil, da hoče poseči po najvišjem političnem mestu v deželi. Ob taki napovedi pa je seveda jasno, da bi Haider za uresničitev tega cilja („Če tega ne bom dosegel, bom ostal parlamentarec na Dunaju!") potreboval koalicijsko pomoč ene izmed večjih strank. Po zgledu mesta Celovec se
jasno ponuja koalicija z OVP, toda njen vodja Scheucher si še sam obeta možnost, da bi v koaliciji z FP zasedel mesto deželnega glavarja.
V tej situaciji se je razvila zanimiva razprava, saj se celo kažejo nasprotja znotraj OVP. Medtem ko je Scheucher za koalicijo s Haiderjem, pa mu nasprotujeta predvsem zvezni sekretar OVP Ku-kacka in Scheucherjev namestnik Leo Uster, za katera Haider kot deželni gla-
var ni sprejemljiv.
Sama SPO se še ni izjasnila o možnih koalicijah, saj si Ambrozy obeta, da bo njegova stranka obdržala absolutno večino. Na splošno pa je v volilnem boju opaziti, da SPO in OVP kritične kandidate uvrščata na neizgledna mesta (SPO npr. Petra Kaiserja), medtem ko konserva-tivnejši politiki (npr. Spatz v OVP) dobivajo sprednja mesta. Razvoj torej še nadalje drsi v desno...
„Drugačne Koroške" ni mogoče snovati in uresničiti za zeleno mizo. Nastane lahko samo takrat, če se prizadeti javijo k besedi. Naša odločitev je torej, da ne bomo samo glasovali, temveč da bomo glas tudi povzdignili. Pred 12. marcem, pa tudi potem. Kako, o tem se bomo domenili
danes, 13.1.
1989,
v Mtadinskem domu,
MikschaHee 4, Ce!ovec.
Pričetek ob 19. uri.
Podpisniki „plat-forme za drugačno Koroško" so za ta sestanek razposlali pismena vabila!
Zanimiva razstava:,,Zmaga orožja, zmaga zibeik"
Kako so nekatere ženske vini? To so temeljna vpraša- nacionalsocializmu. Razstava doživele vkorakanje Hitlerje- nja, na katera je skušala pod geslom „Zmaga orožja, vih čet in dobo med leti 1938 odgovoriti skupina žensk iz zmaga zibelk" na celovški in 1945, kako danes pripove- Salzburga z obširno razstavo univerzi je odprta do 31. dujejo o polpretekli zgodo- in katalogom o ženskah v januarja t.l.
Pred današnjim zborovanjem
Vse kaže, da bodo deželno-zborske volitve letos marca spet voditi na račun stovenske narodne skupnosti. Vse stranke si bodo pripisovate zastuge za sprejetje točevalnega šolskega zakona. Zato je skupina okrog gibanja proti šotskemu točevanju pripravita ptatformo, ki naj bi omogočita široko votitno gibanje za ..drugačno Koroško", seveda brez točevanja. V tem gibanju sodetujejo nekateri odborniki ZSO in sicer iz prepričanja, da stranke, ki so privolite v ločevanje, niso votjive. Zato so zahtevati, da naj KEL na svojem zborovanju sprejme jasno in verodostojno statišče do šotskega vprašanja. To pa zaradi tega, ker je te tako mogoče ustvariti takšno pozitivno vzdušje, ki je potrebno za votitni boj.
KEL je na svojem zborovanju sprejeta predtagano ptatformo proti točevanju, na drugi strani pa je hkrati podprta potitiko Smodeja. V tej situaciji bo morato zborovanje danes zvečer odtočiti ati je na taki osnovi sptoh mogoče sodelovanje v votitnem gibanju.
Odstop vodstva
V sredo je odstopilo vodstvo Črne gore in s tem popustito pred dvodnevnim masovnim protestom v Titogradu in drugih črnogorskih mestih.
Zborovanje KEL
/. strt;;;/)
Delegati so potrdili tudi izjave, v katerih se zavzemajo za „notranji dialog v slovenski narodni skupnosti", podpirajo prizadevanja za ustanovitev Slovencem ustrezne trgovske akademije, uvedbo dvojezične osnovne šole v Celovcu in za ustanavljanje dvojezičnih vrtcev. Ohranitev zdravega okolja, krepitev gospodarskih struktur na južnem Koroškem, slovenščina na televiziji in neizpolnjen 7. člen ADP so nadaljnja težišča sprejetih izjav.
Za prvega kandidata KEL pri deželnozborskih volitvah so izvolili Frica Kerta. Sledijo mu Miha Zablatnik, dipl. inž. Hanzi Miki, prof. Jože Wakounig, Erika Wrolich in Franc Janežič.
Kot so si delegati zborovanja po eni strani prizadevali, da bi storili vse, kar je v smislu platforme za formiranje širokega volilnega gibanja, pa so po drugi strani ravnali popolnoma v nasprotju s sprejeto platformo in tudi z navedeno izjavo o šolstvu. Ko naj bi bili po dnevnem redu zborovanja glasovali o raz-rešnici staremu odboru in volili kandidate in vodstvo KEL, so ugotovili, da statuti predvidevajo volitve vsake štiri leta. Zato so z večino potrdili sedanje vodstvo KEL na čelu s predsednikom Karlom Smollejem. Torej so se po eni strani večinoma izrekli za platformo, v kateri je jasna postavka zavračanje ločevanja in politikov, ki so zanj glasovali, po drugi strani pa so s sklicevanjem na statut, ki pač nujno ne predvideva novih volitev, večinsko potrdili Karla Smolleja kot predsednika, pa čeprav je tudi on v parlamentu glasoval za ločitveni zakon.
Napačen načrt didaktičnih deiavnic
Po na/ogM Koroi/rega Ježe/uega	.sve/a je Mo jeleni
/9<8<9na ozem/ju, Arjer .so r/rojezieae /jaJ.sAre .fo/e, asfanov/jem/; Jevef J/t/aU/ČMi/; r/e/ava/c.
D/t/a/cf/čaa r/e/ava/ca naj 6/ ta/a nova /ai/aac/ja, Arjer ta .se .sTa/a/; aeife/ji /n .se r/odatao /zobraževa/;. Usa/:/ <7;77aZrnca/ Je/avnie/ je <7oJe/jen vodja in znanstveni svetova/ec. La/tko bi pripontog/e /c izbo/jsanju /cvaiitete dvojezičnega pou/ca. Zanje je /etno na razpo/ago menda tri četrt miiijona si/ingov. Za/ pa pri načrtovanja didaktični/; de/avnic dvojezični ačiteiji niso snte/i sode/o vati. Padi nji/tovib pismeni/t pred/ogov Koroški deže/ni so/ski svet ni upošteva/.
Ker so načrtovali didaktične delavnice nepoznavalci dvojezičnega pouka in potreb po izboljšanju tega pouka, je prišlo do mnogih napak. Ustanavljanje se je izvajalo izključno po direktivah Koroškega deželnega šolskega sveta.
Vodje didaktičnih delavnic je določil vodja manjšinskega šolskega oddelka Franz Wie-gele, znanstvene spremljevalce pa je imenoval sodelavec centra za šolske poskuse dr. Dieter Antoni.
Učitelji, ki so bili določeni
za vodje, se v več primerih s tem niso strinjali. Zato je pri ustanavljanju prišlo tudi do večjih nesoglasij. Šole, na katerih naj bi bile urejene didaktične delavnice, je določil deželni šolski svet. Učitelje (dobili so vabila le v nemškem jeziku) je šolska oblast dodelila posameznim didaktičnim delavnicam.
O prostovoljnosti ni bilo govora!
Sedaj didaktične delavnice obstajajo in delujejo. Vsaka je prepuščena sama sebi. V glavnem povsod razmnožu-
jejo učne pripomočke, ki so primerni za učenje na igriv način. Taka učila so mnogi učitelji spoznali na seminarju pedagoškega inštituta v Tinjah jeseni 1988. Didaktične delavnice so zaenkrat še ustanove brez prave vsebine.
Že sedaj je opazna glavna, (verjetno namerna) napaka: Izbira in delokrog znanstvenega svetovalca je napačno zasnovana. Znanstveni svetovalec se ukvarja z reševanjem konfliktov, z animacijo in s pisanjem poročil. Ukvarjal pa naj bi se s spremljanjem, ocenjevanjem, preskušanjem novejših učil in metod za izboljšanje kvalitete dvojezičnega pouka in z vključevanjem dodatnega učitelja v dvojezični pouk.
Ker med znanstvenimi svetovalci ni nobenega ljudsko-šolskega didaktika in razen enega ne znajo slovensko, potrebnega dela niso zmožni opravljati in po krivici nosijo naslov „znanstveni"
svetovalec. Ti ljudje so kvečjemu (ne da bi za to vedeli) pridni izvajalci političnih smernic. Dosedanje izkušnje kažejo, da trenutno njihov cilj ni izboljšanje dvojezičnega pouka. Delo vseh devetih „znanstvenih" svetovalcev naj bi opravljali vodje didaktičnih delavnic, ki so tega zmožni v vsakem oziru. Tako bi lahko prihranili najmanj četrtino razpoložljivih finan-činih sredstev. Denar bi lahko uporabili za enega, vendar pravega znanstvenega svetovalca. Ta bi bil na voljo vsem didaktičnim delavnicam in naj bi smel prisostvovati tudi pouku.
Za spremembe še ni prepozno. Vendar, ali bodo dovoljene? Vsekakor bo potrebna tudi jasna izjava poslovodečega predsednika Koroškega deželnega šolskega sveta, dvornega svetnika Karla Kircherja, ki je v polni meri odgovoren za didaktične delavnice."
Ma Koroškem je Mo c/os/e/' usfanov//en//i devet d/dakf/č-fi/t! de/avn/c, k/ pa še ne de/ujejo zadovo//7vo. Tako na pr/rner na šo/; v Gm/he/tv pr; P/tber/fu (š/;ka) še ne de/uje, pa čeprav so /me/; že fr/ se/e. Toda na noben/ od fe/i se dos/ej še n/so zed/-n;7; za vodjo de/avn/ce. G/ede desete d/dakf/čne de/avn/ce pa se stvar zap/efa.* po prvotnem načrtu /n po pred/og/d d/ jo mora/; uvest/ na /judsk/ šo/; v Ž/far/ vas/. Toda šo/ske ob/asf/ tega n/so dovo/;7e. /Vajbrž /majo za to do voj/ „ tehten" vzrok. Menda jo hočejo usfanov/f/ v Ce/ovcu - toda /e /ge, ko pa v koroškem g/avnem mestu ofroc/ n/majo možnost/ ob/skovaf; dvojez/čn/ pouk?
Na Koroškem premalo učiteljev!
Vodja šolskega oddelka Koroške deželne vlade dr. Woschitz je te dni sporočil, da na Koroškem primanjkuje ljudskošolskih učiteljev. To je utemeljil z menda rastočim številom šolarjev, s podaljšano izobraževalno dobo na pedagoški akademiji pa tudi z novo ureditvijo manjšinskega šolstva. Dejal je, da so v tem okviru sicer zaposlili dodatnih 60 učiteljev, da pa potrebe niso pokrite - predvsem pa ne bodo v naslednjem letu.
Dejansko je pomanjkanje učiteljev povzročila prav uvedba novega manjšinskega šolskega zakona. Zdaj jih nameravajo dobiti iz drugih avstrijskih zveznih dežel,
konkretno je govor o štajerskih učiteljih. S tem pa je seveda tudi pričakovati, da bo nivo znanja slovenščine še močneje padel. V sedanji situaciji namreč le približno 20% dodatnih učiteljev obiskuje jezikovni tečaj iz slovenščine. Od učiteljev, ki bodo prišli iz drugih dežel, pa take pripravljenosti skoraj ni mogoče pričakovati. Torej se tudi napoved nadzornika Wiege!eja, da bo v kratkem času na razpolago dovolj kvalificiranih učiteljev, ne bo uresničila. To pomeni torej, da se kakovost dvojezičnega pouka v doglednem času ne bo izboljšala, temveč celo poslabševala. Škodo pa bodo trpeli otroci...
TRIBUNA BRALCEV
Mladi v Sloveniji so zeio kritični
Kritično spremijati šoiski zakon
K članku ravnatelja Kukoviče „Le v slogi je moč" se mi zdijo potrebne nekatere dodatne misli oz. popravki.
*	..Dvojezični razredni učitelj ima 24 ur učne obveznosti" -Dvojezični razredni učitelj ima 21 ur učne obveznosti!
*	„Na mnogih dvojezičnih ljudski h šolah enojezični dodatni učitelji samostojno poučujejo v dvojezičnih razredih" - Vem, da se to na žalost prakticira na nekaterih šolah. Toda po mojem mnenju so za to nezakonitost krivi v prvi vrsti sami ravnatelji teh šol. Nobena oblast ne more prisiliti ravnatelja, da deluje nezakonito.
*	„tz didaktičnih delavnic se izključuje slovenski jezik" - V
naši delavnici se slovenščina ne izključuje! Res pa je, da je zaradi dodatnih učiteljev, ki ne obvladajo slovenskega jezika, pogovorni jezik pretežno nemški.
*	..Odrekanje prostovoljnosti..." - Dvojezični učitelji se prostovoljno udeležujejo didaktičnih delavnic.
*	..Nedovoljevanje uresničitve predlogov dvojezičnih učiteljev" - Na eni izmed prvih sej did. delavnice smo se skupno dogovoriti za bodoči program. Predlagali so izključno učitelji.
Zdi se mi zelo važno in potrebno, da kritično spremljamo novi šolski zakon in opozarjamo na morebitne nezakonitosti. Toda pri vsem tem ne smemo pozabiti na to, kar zahtevamo od drugih - na stvarnost in objektivnost.
Hanzi Miltonig Svetna vas LŠ Bistrica v Rožu
V Dražgošah nad Selško dolino je bila v nedeljo tradicionalna spominska prireditev ob obletnici znane dražgoške bitke januarja leta 1942, imenovana Po stezah partizanske Jelovice. Tudi letos se je najmnožičnejše tovrstne rekreativne prireditve v zimskem času v Sloveniji udeležilo več tisoč ljudi, ki so iz različnih smeri v množičnih pohodih prišli v Dražgoše.
Zbranim je na slovesnosti spregovoril Andrej Verlič, sekretar vodstva slovenske mladinske organizacije. V nasprotju s starejšimi govorci v prejšnjih letih je imel kratek in jedrnat, a zelo kritičen govor v duhu sedanjega časa in revolucionarnih stališč
mladih v Sloveniji.
..Jugoslavija je v globoki družbeni, politični in gospodarski krizi. Državljanom popuščajo živci, popušča jim potrpljenje. Ne samo da ne verjamejo več, tudi poslušati ne želijo več praznih obljub in laži večnih oblastnikov brez ugleda in zaupanja", je med drugim poudaril sekretar mladinske organizacije in dejal: „ Mladi v Sloveniji se borimo za oblast skupščine, za neposredne volitve, za možnost politične konkurence, za možnost izražanja različnosti. Brez tega ni napredka, ni ne svobodnega posameznika ne svobodne družbe. Borimo se za oblast, ki jo bodo nadzirali državljani in ne obratno."	L. S.
KLAGBNFURT	S°2			<2^
VILLACH	S°2			
ARMOLOSTBIM	S°2			
	S°2			
RAOENTHEIM	staub			
	S°2			
LAVAMTTAL	Staub			
	"°2	/^7332%? -		
RBCHBZRC	S°2			
PZISTRITZ/ROS.	S°2			
Deže/na v/ac/attgo/av//'a 1. 1. 19d9.'Ob/r/zpo/nya/'e/?umanomed/c/'ns/reprec/p/se/
„Obir" ne ogroža zdravja!
Koroška deželna vlada od novega leta naprej dnevno objavlja posebno poročilo o kakovosti zraka. Ima postavljenih vsega 16 merilnih naprav, ki kažejo, koliko razna podjetja onesnažujejo zrak. Eden izmed merilcev stoji tudi na Rebrci, kjer merijo onesnaževanje, ki ga povzroča tovarna celuloze „Obir". Na deželni vladi po-
datke vsak dan tudi ovrednotijo od la do 5, kar ustreza zveznim predpisom. V primeru previsoke stopnje (onesnaženje v polurnem povprečju) pa so pripravili poseben sistem obveščanja prebivalstva po radiu in časopisih.
Dosedanja	poročila
kažejo, da v primeru tovarne „Obir" doslej niti enkrat še ni prišlo do take stopnje one-
snaženja, da bi bila služba deželne vlade prisiljena prebivalstvo vsaj vnaprej posvariti. To je vsekakor dobro spričevalo za vodstvo „Obirja", ki je s številnimi ukrepi znižalo stopnjo onesnaževanja na tako ravan,da v nobenem trenutku ne ogroža zdravja prebivalcev v okolici.
-m n
Močan vdor vode...
(aaJa//evaay'e s V. srraui)
Leta 1988 so na jugoslovanski strani izvrtali skoraj 1500 metrov predora pod Karavankami. Tako so upali, da bo predor predrt še pred zastavljenim rokom, to je avgusta 1989. Toda v zadnjih dneh so se začele velike težave: vedno več vode je vdiralo iz vseh razpok. Najprej so s posebno cevjo, ki so jo napeljali iz predora, skušali vodo odstranjevati. Pritekalo jo je kar 170 litrov na sekundo. Ko je pritok vode v
zadnjih dneh močno narasel, tudi ta zasilni ukrep ni več pomagal. V noči s petka na soboto so morali prenehati z vrtanjem. Iz predora so tako pravočasno umaknili vse delavce in večji del opreme in tako preprečili še večjo nesrečo, saj je v nedeljo 4000 kubičnih metrov peščenega materiala zasul velik del že zvrtanega predora, voda pa je vdrla z vso silo.
Po tej nesreči so jugoslovanski graditelji takoj poklicali na pomoč tuje strokovnjake. Ker voda še vedno z
nezmanjšano močjo dere in nanaša material, so sklenili, da bodo zgornji del predora zavarovali s pregrado iz kamenja v žični mreži, da bi preprečili nadaljnje zasipavanje. Kdaj bodo odstranili naneseni material in nadaljevali z vrtanjem, za sedaj še ni mogoče reči. Prav tako tudi še ni mogoče oceniti škode. Ta bo naj večja zaradi zamud in dodatnega dela. S tem pa se bo tudi vrtanje zavleklo. To so potrdili tudi jugoslovanski strokovnjaki, saj so izjavili, da bodo za odpravo nastale škode potrebovali vsaj 4 mesece.
L. S.
Negodovanje ob izvolitvi Edeqa
Od ateizma k zavezništvu?
Teto 79&9 je več/i Je/ .Sov/er.s^e zveze, pa taJi ^icerin/i svet praznoval O.soč/em/co po/rri.sf/an)e vany'a /šasije. Kreme///epredene/// ne samo patriarha P/mena /n hierarhijo ru.she pravo.s/avne cerhve, marveč m Ji Jesehne mi/i/o-nov vernihov, hi jim je - menja prvič po sestih Je.seJetjih -pasti/ razmeroma po/no svohoJo obhajanja tega prazni/ra. .?e več; jnhi/ej je .sovjetsho voJ.stvo spremo izhoristi/o za to, Ja pohaže svoj nov oJnos Jo cerhve in vernihn. Genera/ni sehreiar CK KP.SZ Atih a i/ Gorbačov je spom/aJi spreje/ voJsfvo rashe pravos/avne cerhve in pon Jari/, Ja so vernih/ ennhoprnvni JržatJ/ani ier Ja shapaj z vsemi Jrngimi gra-Jijo socia/izem.
ANTON RUPNIK
Konec vseh neenakosti, zapostavljanja, šikaniranja in nasilja nad cerkvijo in verujočimi?
Če gre za nasilje, potem ni dvoma, da ga je konec, tako v prvi deželi socializma kot tudi v večini njenih zaveznic, ki pa so v glavnem že prej spoznale, da politika bojevitega državnega ateizma, prevedena v preganjanje vere in cerkve, vodi v popolno zagato.
Med kakšno Poljsko in Sovjetkso zvezo pa so v tem (kot še v marsikaterem drugem) pogledu bistveni razločki: medtem ko je katolicizem Poljakom zgodovinska identiteta in tradicionalna enotna, ..državna" religija, pa je rusko carstvo vedno živelo skoraj z več cerkvami. V današnji Sovjetski zvezi je pravoslavje zares daleč najmočnejša cerkev, zato pa so druge, manjše ne samo pomembne, marveč za Kremelj neprimerno bolj nevarne. Kajti v muslimanskem svetu se dogajajo nevarne reči in seveda vse skupaj čutijo tudi na večtisočkilo-metrskem prostranstvu med Zakavkazjem in Pamirjem na kitajski meji.
Na drugem koncu, v Pribaltiku in Ukrajini, je močan katolicizem, ki ima prav tako kot islam svojo
svetovno razsežnost, zlasti pa za sedež zunaj Sovjetske zveze.
Obe religiji oziroma cerkveni skupnosti sta deležni v Kremlju neprimerno večjega sumničenja kot domače", nacionalno pravoslavje. Če Rusom, Ukrajincem in Belorusom kot pravoslavcem dopuščajo skozi prste mnoge svoboščine, se v partijskem tisku srednjeazijskih muslimanskih republik še vedno berejo skrajno histerični napadi na vse pojave, ki dajejo slutiti razmah vere. Tu se partija nenehno bori celo proti temu, ker njeni člani in funkcionarji oprav-ljaljo muslimanske obrede. (Značilno evropski ateizem pač ne more dojeti, da je islam več kot gola religija v našem pojmovanju, da je to tudi način življenja).
V Moskvi mukoma snujejo nov zakon o vesti. Pomenil naj bi prelom z več-desetletno tradicijo nasilnega preganjanja cerkva in verujočih, zagotovil naj bi svobodo veroizpovedi in ateizma na enakopravnih temeljih. Šele s tem bo lahko Mihail Gorbačov dokončno pometel očitke in sume iz tujine zastran zapostavljanja vernikov in šele po tem bo Sovjetska zveza lahko tudi računala, da bo zahod pristal na sklic konference o humanitarnih vprašanjih v Moskvi leta 1991.
Umri je dr. Marijan Breceij
Izvolitev 60-letnega, konservativno usmerjenega Georga Ederja za salzburškega nadškofa je v Avstriji sprožila mnogo negodovanja. To sega celo v del avstrijskih katoliških krogov, v katerih se je ponovno vzbudilo nezadovoljstvo s sedanjo vatikansko personalno politiko in usmeritvijo. Zaradi vsebine novoletne pridige na novo imenovanega nadškofa pa se je v polemiko vključil celo zvezni kancler Franz Vranitzky, ki se je kot državnik ob sami izvolitvi še vzdržal vsakršnega vrednotenja.
Celo člani salzburškega škofovskega kolegija so se obotavljali, da bi sprejeli sklep, ki bi ustrezal „pred-pisu " papeža. Janez Pavel II. je namreč v imenu Vatikana predstavil kolegiju izbor treh kandidatov, ki vsi po vrsti sodijo v tradicionalistično-
konservativni tabor. Člani kolegija so se končno odločili za Ederja samo zato, ker je med trojico na vatikanskem spisku veljal še za najmanj konservativnega. Do tega pa je prišlo celo šele potem, ko so člani škofovskega kolegija zaman poskušali vplivati na Janeza Pavla II., da bi spremenil spisek predlaganih kandidatov in pri tem upošteval tudi njihove predloge.
Po imenovanju Hermanna Groerja za dunajskega nadškofa in Kurta Krenna za njegovega pomožnega škofa gre pri imenovanem salzburškem nadškofu ponovno za primer papeževe personalne politike mimo pomislekov dela avstrijske katoliške hierarhije in velikega dela avstrijskih vernikov, ki sedanji vatikanski politiki očitajo centralizem in odmik od smernic drugega vatikanskega koncila.
Eder sam, ki mašo pogosto bere v latinščini, pa je splošnemu negodovanju še dolil olja s svojimi izjavami o nujnosti ženske pokorščine, o aidsu kot „božji kazni", o neprimernosti spolnega pouka v šolah in o tem, da je demokracija v sodobno družbo vnesla ..grozljivo hlastanje po svobodi". Protesti proti tem Ederjevim izjavam so segali od graškega škofa Weberja (..ogorčen sem nad njegovim fundamentalizmom") do kanclerja Vranit-zkega, ki je dejal, da Eder-jevo mnenje ne bo zamajalo demokratičnih ustanov. Zastopniki avstrijske katoliške mladine pa so zahtevali, da Vatikan, tako avstrijski kot tudi vsem drugim cerkvam v različnih državah dopušča možnost soodločanja. Imenovanje Ederja pa smatra za hud udarec proti tem načelom.
LJUBLJANA. - V 79. letu starosti je v Ljubljani umrl član federacije in narodni heroj dr. Marijan Brecelj-Miha. Rodil se je 23. aprila 1910 v Gorici v družini znanega zdravnika dr. Antona Breclja, ki je svoja sinova Marijana in Bogdana, kasnejšega Titovega osebnega zdravnika, vzgojil v naprednem in domoljubnem duhu.
Že med študijem prava v Ljubljani je Marijan Brecelj pomagal organizirati napredno študentsko gibanje, ob izbruhu 2. svetovne vojne in ustanovitvi OF pa je postal član njenega vodstva. Zavzemal se je za širjenje narodnoosvobodilnega gibanja in za to, da so se vanj vključevali slovenski katoličani. Med vojno je bil tudi član
glavnega poveljstva slovenskih partizanskih enot, član predsedstva SNOS in AVNOJ, 5. maja 1945 pa je postal podpredsednik prve slovenske vlade in minister za industrijo. Zaradi svojega junaštva je bil proglašen za narodnega heroja, bil pa je tudi nosilec partizanske spomenice in drugih visokih odlikovanj. Po vojni je opravljal številne republiške in zvezne funkcije.
Proti vizumom
BONN. - Zunanje ministrstvo ZRN je zavrnilo uvedbo vstopnih vizumov za Jugoslovane. Proti uvedbi je protestiral tudi jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Budomir Lončar.
HEUTE

Dic Scite furunsere deutschsprachigcn Leser/innen
Landesversamm!ung der KEL: Gegen die Trennung der Schiiier, Smoiie aber mehrheifiich bestatigt
Eine moglichst breite ge-meinsame Kandidatur bei den Karntner Landtagswah-len war einer der Hauptbera-tungspunkte bei der Landes-versammlung der Karntner Einheitsliste. Die Deiegier-ten verabschiedeten eine Plattform zur Fomierung einer breiten Wahlbewegung. Mit diesem BeschluB, der mit Mehrheit angenommen wur-de, distanzierten sich die De-legierten der KEL-Versamm-lung auch von der Trennung nach sprachlichen Kriterien und von ali jenen Politikern, die ftir die Trennung an Stid-karntens Schulen gestimmt haben. Die Delegierten be-schlossen auch weitere Reso-lutionen:	so begriiBt die
KEL, daB die Wahlbewegung auch auf andere Gruppen ausgeweitet wurde. Im Zu-sammenhang mit der Schul-frage im zweisprachigen Ge-biet aber heiBt es unter ande-rem in einer Resolution: „Obwohl im osterreichischen Pariament mehrheitlich ein Schulgesetz beschlossen wur-de, welches die sprachliche Trennung ermoglicht, spricht sich die KEL gegen jede
FrauenaHtag im NS-Staat
„Sieg der Waffen, Sieg der Wiegen" lautet das Motto der Ausstellung,die bis 31. Janner 1989 an der UBW in Klagen-furt zu besichtigen ist. Eine Historikerinnengruppe an der Universitat Salzburg ver-suchte mit der Ausstellung und einer Begleitbroschure darzustellen, wie Frauen die Zeit zwischen 1938 und 1945 erlebten.
Schulgesetzgebung aus, die eine Trennung nach nationa-len oder sprachlichen Kriterien vorsieht oder unter-stiitzt."
Zum Spitzenkandidaten der KEL bei den Landtags-wahlen wahlten die Delegierten den Bleiburger Lehrer Fritz Kert, ihm folgen Miha Zablatnik, Dip. Ing. Hanzi Miki, Prof. Jože Wakounig, Erika Wrolich und Franc Janežič.
So sehr sich die Delegierten der KEL-Landesver-sammlung auch bemuhten, eine Plattform zur Formie-rung einer breiten Wahlbe-wegung zu ermoglichen, agierten sie auf der anderen Seite vollkommen im Wider-spruch zur angenommenen Plattform und zur ebenfalls beschlossenen Resolution zur Schulfrage. Als die Delegier-
Alles deutet darauf hin, daB der Landtagswahlkampf auf dem Rucken der sloweni-schen Volksgruppe ausgetra-gen wird. Alle Parteien wer-den wohl versuchen, den BeschluB des Trennungsmodells als Erfolg auf die eigenen Fahnen zu heften. Deshalb initiierte die Bewegung gegen die Trennung der Schiller an den Sudkarntner Volksschu-len eine Wahlbewegung ftir ein „anderes Karnten" - frei-lich ohne Trennung.
Einige AusschuBmitglie-der des Zentralverbandes slo-wenischer Organisationen ar-beiten in dieser Bewegung mit, wei! sie uberzeugt sind, daB Parteien, die ftir die Trennung der Schtiler gestimmt haben, nicht wah!bar sind. Deshalb verlangten die
ten namlich - wie auf der Ta-gesordnung vorgesehen -dem alten Vorstand die Ent-lastung erteilen und die Neu-wahl vornehmen hatten sol-len, wurde nur festgestellt, daB das Statut Wahlen nur alle vier Jahre vorsieht. Deshalb bestatigten die Delegierten mit Mehrheit den bisheri-gen Vorstand mit Obmann Smolle an der Spitze. Also haben sich die Delegierten der KEL einerseits mehrheitlich gegen die Trennung und gegen Politiker, die ftir die Trennung gestimmt haben, ausgesprochen, auf der anderen Seite aber haben sie eben-so mehrheitlich aus (un)ver-standlichen Grtinden eine Verurteilung des politischen Auftretens von Karel Smolle mit dem formalen Hinvveis auf Statutenbestimmungen abgetan...
Erstunterzeichner der „Platt-form ftir ein anderes Karnten", die KEL solle auf ihrer Landesversammlung eine klare und glaubwtirdige Stel-lungnahme zur Schulfrage beschlieBen. Dies vor allem deshalb, weil nur auf diesem Wege jene positive Stimmung geschaffen werden konne, die ftir einen Wahlkampf not-wendig ist.
Die KEL hat zwar die vor-geschlagene Plattform beschlossen, gleichzeitig aber auch mehrheitlich die Politik Smolles gutgeheiBen. In dieser Situation werden die gela-denen Unterzeichner der „Plattform ftir ein anderes Karnten" heute abend ent-scheiden, ob auf dieser Basis eine Zusammenarbeit im Wah!kampf moglich ist.
Fur ein Karnten ohne Trennung
Das Konzept fur die didaktischen Werkstatten faisch ersteiit — vieie Fehier werden sichtbar
Im Herbst 1988 wurden im Geltungsbereich des zwei-sprachigen Schulwesens neun didaktische Werkstatten er-richtet. Sie sollten Institutio-nen der Weiterbildung sein, sollten zur Verbesserung der Oualitat des zweisprachigen Unterrichts beitragen. An-geblich stehen 750.000 Schil-ling daftir zur Verftigung. Doch bei der Planung der didaktischen Werkstatten durf-ten zweisprachige Lehrer nicht mitwirken. Vom Karntner Landesschulrat wurden sogar ihre schriftlichen Vor-schlage nicht berticksichtigt.
Bisher kam es zu zahtrei-chen Fehlern: Unabhangig davon, daB einige Lehrer, die zu Leitern von Werkstatten ernannt wurden, damit nicht einverstanden waren, und daB Einladungen nur in deut-scher Sprache erfolgen, kann festgestellt werden, daB dic
lAuswahl und der Aufgaben-^bereich der wissenschaftli-chen Berater faisch konzi-piert sind. Die Berater be-schaftigen sich mit der Lo-sung von Konflikten, mit Animation und dem Schrei-ben von Berichten. Auf der Strecke bleiben die Erpro-bung neuer Lehrmittel und Methoden zur Verbesserung des zweisprachigen Unter-richtes sowie der Einbindung des Zweitlehrers in den zwei-sprachigen Unterricht.
AuBerdem ist keiner der wissenschaft!ichen Berater auch Volksschuldidaktiker, und nur einer von ihnen be-herrscht die slowenische Sprache. Die Bezeichnung „wissenschaftlicher" Berater ist nicht zutreffend, die Berater konnen die gewunschten Aufgaben nicht erfullen. Be-stenfalls exekutieren sie (un-
bewuBt) politische Richtli-nien. Es kann nicht von MaB-nahmen zur Verbesserung des zweisprachigen Unter-richtes gesprochen werden.
Die Arbeit der neun „wis-senschaftlichen" Berater sollten in Zukunft die Leiter der didaktischen Werkstatten ubernehmen, aber auch ein wirklicher wissenschaftlicher Berater gefunden werden, der allen neun didaktischen Werkstatten zur Verftigung stunde (dadurch konnten auch Finanzmittel gespart werden).
Fur Anderungen ist es noch nicht zu spat. Vom Ver-antwortlichen fur die didaktischen Werkstatten, dem ge-schaftsftihrenden Prasiden-ten des Karntner Landes-schulrates, Hofrat Karl Kir-cher, ware zumindest eine klare Stellungnahme zu er-warten.
S/ovensk/ oktet s svoj/m umetn/sk/m vod/em Antonom /Vanotom (četrt/ z /evej /n povezova/cem Bogdanom Pogač-n/kom (tret/'/' z /eve)
S!ovenski oktet gostuje
Konec minulega leta je Slovenski oktet, najbolj znan interpret slovenske (pa tudi druge) narodne in umetne pesmi, gostoval v Španiji in v Švici. V Španiji je z osmimi koncerti izvajal popularen program - dela Orlanda di Lassa, Passere-suja, Scandella, Gallusa, Haydna, Mozarta, Čajkovskega, Brahmsa in Griega ter priredbe ljudskih pesmi raznih narodov, od slovenskih do črnskih duhovnih. Publika je bila nad njegovim izvajanjem navdušena. Ponekod so ansambel povabili na ponovno gostovanje že v letošnjem letu, vendar bo zaradi številnih drugih koncertnih nastopov in turnej v Španiji lahko gostoval šele leta 1990.
Ti pred koncem lanskega
leta je Slovenski oktet kocertiral v švicarskem Wal-denburgu pri Baslu, kjer v okviru „Koncertov v Wal-denburgu" nastopajo najbolj znani vokalni in drugi ansambli. Tudi tam je bil Slovenski oktet deležen odličnih kritik, zlasti v časopisju. Tako je časnik „Basel-landschaftliche Zeitung" o koncertu med drugim zapisal: „Vsak posamezni od osmih pevcev je solist, obdarjen s čudovitim glasom, ki pa se v izenačenem skupnem zvoku vzorno prilagaja ostalim, tako da so interpretacije popolnoma enotne...."
Laskave ocene si je Slovenski oktet zaslužil tudi z nastopoma, ko smo ga lahko občudovali na Zilji in na Slovenskem plesu.
Kosove!ove pesmi v nemščini
Koroški Slovenci v veliki meri v slovenski kulturni prostor posredujemo dosežke sodobne avstrijske književnosti. Obratno pa se to dogaja le poredkoma. Zato smo tem bolj veseli, če lahko zabeležimo tak založniški dogodek. Pri Založbi Wieser je namreč izšla sicer drobna, a zato tem bolj pomembna izdaja pesmi Srečka Kosovela, ki jih je v nemščino prevedel Ludwig Flartinger. Izbor je sicer skop, saj gre le za okrog petnajst pesmi, vseeno pa je posrečena predstavitev Kosovelove poezije nemškemu bralcu. Poleg tega so pesmi objavljene tudi v izvirniku, tako da ima slovenski bralec možnost primerjave prevoda.
Moramo reči, da je Har-tinger opravil svoje delo
zelo dobro, čeprav sem pa tja nekateri verzi zvenijo pretrdo, prozaično. A Kosovelova lirika je včasih težko prevedljiva, zato so take rešitve opravičljive.
Drobno zbirko je preprosto, a okusno opremil Matjaž Vipotnik in je že sama po sebi vabljiva. Kupiti jo je mogoče tudi v obeh slovenskih knjigarnah v Celovcu, posamezni izvod pa stane 98 šilingov.
Ob tej priložnosti bralce obveščamo, da bodo danes na sedežu Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani predstavili novo knjižno izdajo Založbe Wieser. V njej gre za drami dveh vodilnih slovenskih dramatikov, Rudija Šeliga (Volčji čas ljubezni) in Dušana Jovanoviča (Jasnovidka ali Dan mrtvih).
MLAD! ROD
Po božičnih počitnicah je spet izšla nova številka Mladega roda (5/6) tekočega letnika; izdaja ga društvo „Mladi rod", ureja pa uredniški odbor na čelu s Tomažem Ogrisom.
Kot je znano, je Mladi rod namenjen za uporabo na dvojezičnih ljudskih in glavnih šolah ter za slovenski jezikovni pouk na nižji stopnji srednjih in višjih učnih zavodov. Za branje pa ga priporočamo tudi vsem drugim bralcem; naročite ga lahko na naslovu: „Mladi rod" poštni predal 210,9021 Celovec/Klagenfurt.
Dan emigranta v Čedadu
Preteklo nedeljo so v gledališču Ristori v Čedadu priredili tradicionalni Dan emigranta. To je velika kulturna manifestacija, na kateri beneški Slovenci z masovno udeležbo in obsežnim kulturnopolitičnim sporedom izpričujejo svojo narodno identiteto. Dan emigranta je tudi priložnost, ko beneški Slovenci zahtevajo svoje narodnostne pravice, zato so kot prireditelj nastopale slovenske organizacije videmske pokrajine, pokroviteljstvo pa je prevzela čedajska občina.
V kulturnem delu so nastopili skupina Rezija in pesnica Silvana Paletti ter Beneško gledališče, ki se je predstavilo s komedijo Adriana Gariupa Preklet Computer. Kulturni spored, ki ga je številno občinstvo navdušeno sprejelo, je bil na visoki ravni.
Na prireditvi je bil glavni govornik Pavel Petričič, ki je nastopil v imenu slovenskih organizacij. V svojih izvajanjih je orisal zgodovino beneških Slovencev, ki so se zaradi pomanjkanja možnosti zaposlitve v rodni Reziji množično odseljevali v tujino, pa tudi dejstvo, da
oblasti beneškim Slovencem niso priznavale nikakršnih narodnostnih pravic. A kljub temu niso klonili tujemu pritisku, zato je Petričič dejal, da je Dan emigranta v prvi vrsti posvečen slovenski kulturi, ker je problem kulturne identitete za beneške Slovence zelo pomemben, saj je v bistvu tudi idejni program Slovencev v Videmski pokrajini, ki ga z raznimi pobudami skušajo dopolnjevati s politično in kulturno vsebino. Ob tem je naglasil, da v Benečiji delajo avtonomno in enotno. Razvija se gospodarsko jedro, razvija pomembno zadružništvo. Ob tem pa se v mnogih krajih razvija tudi kulturna dejavnost, pri čemer ima velike zasluge predvsem mladina. Z zadovoljstvom je Petričič ugotovil, da to dejavnost priznavajo tudi občine in pokrajine, da pa imajo zasluge za varovanje slovenske kulturne identitete prav slovenska društva v tej pokrajini. Velikega pomena je tudi, da je v Spetru zdaj šola, kjer se 40 otrok uči tudi slovenski jezik na osnovi proste izbire staršev. Zato je zavrnil trditve nekaterih, da v Benečiji nikoli ni
bilo Slovencev. Govornik se je v imenu slovenskih društev videmske pokrajine obrnil na oblasti, naj podprejo beneško šolo in prizadevanje beneških Slovencev, dokler odgovornosti za rešitev tega vprašanja ne bo prevzela država.
Na prireditvi je bil prisoten tudi župan čedajske občine Giuseppe Pascolini, ki je v svojih pozdravnih besedah naglasil zasluge beneških Slovencev za razvoj te regije, in socialistični poslanec Gabriele Renzulli, ki je priznal, da je bilo leto 1988 za manjšino negativno, ker je zakon o zaščiti obtičal na ravni predlogov in ker ministrstvo noče priznati špetrske šole. Povedal pa je, da bo skupaj z drugimi poslanci o tem vprašanju nastopil v Rimu s tozadevnimi predlogi.
Stanko Wru!ich 50-!etnik
Te dni je Stanko Wru!ich praznoval 50. obletnico življenja. Je torej v najboljših letih, ko je že prehodil mladost, ustvaril družino in dom in je vsestransko prisoten tudi v javnem, zlasti pa kulturnem življenju. Stanko je že kot mlad fant pel v pevskih zborih radiškega društva, zdaj pa je že dolga leta zborovodja na Radišah in tako uspešno nadaljuje delo očeta Šimana, ki je pred njim skrbel za pevsko dejavnost prosvetnega društva Radiše.
Stanko Wru!ich je več let vodil tudi pevski zbor SPD „Gorjanci" v Kotmari vasi, aktiven pa je tudi kot član nadzornega odbora Slovenske prosvetne zveze. V njenem imenu mu je čestital predsednik Tomaž Ogris. Z ženo Marijo, ki je tudi praznovala svoj življenjski jubilej, sta tudi otroke vzgojila v dejavne člane naše narodne skupnosti. Obema želimo še mnogo zdravih in uspešnih let v zasebnem, poklicnem in kulturnem življenju na Radišah, kjer imata svoje domače ognjišče.
G' lovenj Gradec slovi po svojem Umetnostnem paviljonu, v katerem potekajo razstave z mednarodno udeležbo. Zdaj imajo v Slovenj Gradcu tudi prodajno galerijo, katere lastnik je Niko Kolar, ki ga poznamo kot pisatelja, umetnostnega izvedenca in kulturnega organizatorja.
V Galeriji Kolar, ki je odprta od torka do petka od 9. do 12.30 ure in od 15.30 do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12.30 ure, je mogoče kupiti dela znanih likovnikov
G F /? / J
kot so Boljka, Jagodič, Mihelič, Pečko, Tisnikar, Stojanovič in drugi.
Obisk galerije seveda ni povezan z obveznim nakupom, vsak obiskovalec pa je ob tem deležen strokovne razlage del posameznih umetnikov.
Prodajna razstava pri Jokinu in v Mohorjevi
V prejšnji številki smo na slik zdaj razstavljen tudi v kratko poročali, da so v kul- galeriji Mohorjeve knjigarne, turni taberni „Pri Joklnu" v Tako imajo kupci možnost Celovcu odprli prodajno raz- ogleda slik na dveh mestih, stavo slik, ki so jih umetniki Priporočamo, da jih kupite, podarili v podporo glasbeni saj bo vsak nakup podpora šoli. Razstavo sta organizirali glasbeni vzgoji naše mladine, obe osrednji kulturni organi- Na spodnjem posnetku je zaciji, Slovenska prosvetna in akvarel domačega umetnika Krščanska kulturna zveza. K Čertova, ki je med darovalci temu dodajamo, da je del teh umetniških del.
Skrb za delo s koroško mladino
CELOVEC. - Deželni mladinski referat pri Koroški deželni vladi je predstavil svoj načrt dela z mladino v letošnjem letu. O tem sta spregovorila deželni glavar Ambrozy in pristojni vodja referata dv. sv. dr. Adlas-snig.
Načrt je zelo obširen, deželni glavar pa je pouda-
Občina najema samostan
DOBRLA VAS. - Sl. januarjem 1989 je občina Dobrla vas postala praktično lastnica samostana. Za dobo 40 let ga je namreč najela od šentpavelskega samostana, letno pa zanj plačuje simbolično najemnino v višini enega šilinga. Pogajanja o tem najetju so trajala več let, vendar je občina prostore deloma uporabljala že doslej. Edina težava in slaba stran: samostan v Dobrli vasi bo treba temeljito obnoviti. Kljub temu pa je občina pogodbo podpisala, saj želi samostan uporabljati tudi po poteku pogodbe.
Center visoke tehnoiogije?
CELOVEC.-Če se bodo uresničile želje nekaterih občinskih predstojnikov mesta Celovec, bo deželno glavno mesto septembra postalo center visoke tehnologije. Vsaj tako naznanja evropski tehnološki forum, ki bo jeseni potekal v Celovcu. V ta namen je mestni senat že razpravljal o finančni podpori tej prireditvi. Še ta mesec pa bo zasedanje turistično-propagandnega združenja „Gradec-Trst-Ljubljana-Celovec".
ril, da bodo mladinska vprašanja in delo z mladino vzeli zelo resno in ga postavili v središče diskusije, torej v vsa področja javnega življenja. Tako bodo skušali ugoditi vsem težnjam mlade generacije, zlasti tam, kjer se ta srečuje z največjimi problemi, posebno pri uveljavljanju v javnosti, pa tudi v mednarodnih kontaktih, varstvu mladine v prometu, delu na področju kulture, športa in družabnosti. V delo z mladino bodo vključili tudi mestne in občinske forume. Za to dejavnost je predvidenih 10 milijonov šilingov.
Predavanja za naše kmete
TINJE. - Kmečka izobraževalna skupnost te dni organizira vrsto predavanj za koroške kmete. Danes bo v Tinjah seminar o aktualnih vprašanjih ovčjereje (predavata mag. dipl. inž. Kompan in inž. Jury), v torej, 17. 1. pa bo pravtako v Tinjah šolanje za sodelavce KIS. Zanimiva bosta predavanje in razstava o sadju. Dipl. inž. Franc Lomberger bo 20. L (Tinje, 20. ura) predaval o sadnih sortah, ki so primerne za gojenje na južnem Koroškem, te pa bodo na ogled 20. in 21. januarja v kletni dvorani kmečke zadruge v Globasnici.
Plesni tečaj
PLIBERK. - Pliberški časopis in Posojilnica-Bank Pliberk vabita odrasle in mladince na plesni tečaj, ki ga bo vodil znani plesni učitelj Gregor Krištof. Prvo srečanje bo v nedeljo, 15. januarja ob 16. uri pri Flo-rianu v Vogrčah.
Protiatomsko partnerstvo občin
LABOT. - Koroška iniciativa za področje Alpe-Jadran brez atomskih naprav je na zasedanju v Labotu sprejela tudi svoj delovni program za prihodnje mesece. Tako namerava v naslednjem času opraviti vrsto pogovorov z deželnimi politiki. Od njih hoče doseči, da bi se koroški deželni zbor zavzel za ukinitev jedrske elektrarne v Krškem, za kar so že zbirali podpise in vložili peticijo. V ospredju pa je tudi razprava o vojaških oporiščih v Furla-niji-Julijski krajini, kjer so nastanjene vojaške baze NATO pakta, ki razpolagajo z atomskim orožjem. Da bi se tudi tu kaj premaknilo na boljše, želi iniciativa spodbuditi partnerske občine iz Slovenije, Furlanije-Julijske krajine in Koroške, da bi prispevale k temu, da bi atomske naprave (elek-
trarne in vojaška oporišča) opustili. Februarja pa iniciativa načrtuje srečanje, na katerem bi razpravljali o tem, kako bi Sloveniji lahko pomagali pri ukinitvi delovanja JE Krško.
OGLASA
Iščem zanesljivo gospo za
varstvo eno-letne deklice od junija dalje; med tednom naj bi stanovala v hiši, če nima lastnega avtomobila. V poštev pride tudi družina/ dnevna mamica, kamor hčerko lahko oddam preko dneva (iz okolice: Sinča vas, Dobrla vas, Škocijan, Tinje, Velikovec). Javite se prosim po telefonu (14232/89204.
Zdravje - kdo želi brošuro Zdravljenje z močjo misli? Interesenti jo lahko naročjio pri Universelles Leben, Moosstr. 14, 5020 Salzburg.
6 13. januar 1989
			
Datum	Kraj	PRIREDITVE	Prireditelj
Petek	Katoliški dom	SEMINAR O AKTUALNIH VPRAŠANJIH	Kmečka izobraie-
13.1.	prosvete.	OVČJEREJE Predavatelja: mag dipl. Inž.	vatna skupnost
9.-16.00	Tinje	Drago Kompan in inž. Jury.	
Sobota	gostilna	NOVOLETNI KONCERT	Slovensko prosvetno
14.1.	pri Tišlarju,	Sodelujejo: Šentjanški tamburaši. Trio iz Roža.	društvo Šentjanž
19.30	Šentjanž	MoPZ Valentin Polanšek	
Sobota	pri Šoštarju.	16. Podjunski ples	Slovensko kulturno
14.1. 20.00	Giobasnica	igra: ansambel Henček iz Novega mesta.	društvo Globasnica
Sobota	gostilna	DISKUSIJSKI VEČER in srečanje s	Slovensko prosvetno
14.1.	pri Mežnarju.	čiani Odbora za varstvo človekovih pravic v	društvo Gorjanci
19.00	Kotmara vas	Sloveniji Bojanom Korziko in Bojanom Finkom. Diskusijo vodi prof. Jože Wakounig.	
Petek	kulturni dom	13. RADIŠKI PLES Za ples igra: Zmeda	Slovensko prosvetno
14.1.	na Radišah	iz šentprimoža	društvo Radiše
20.00			
Nedelja	pri Florijanu	PLESNI TEČAJ Za odrasle in	Pliberški časopis
15.1.	vVogrčah	mladince Vodi: plesni učitelj Gregor Krištof	Posojitnica-Bank
16.00		(tečaj traja 10-krat 2 uri)	Pliberk
Torek	Katoliški dom	ŠOLANJE ZA SODELAVCE KMEČKE	KIS in
17.1.	prosvete.	IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI predavatelji:	Sodatitas
9.-16.00	Tinje	dipl. inž. št. Domej, mag. H. Madritsch in dipl. inž. H. Miki	
Sreda	kapela pri Zavodu	KONCERT ZA ORGLE IN S TROBENTO	Zavod šolskih sester
18.1.	šolskih sester,	Nastopa: Stanko Arnold (trobenta) in Maks	všentpetru,
19.00	Šentpeter	Strmčnik (orgle).	Katoliška prosveta KD Peter Markovič
Petek	v kletni dvorani	PREDSTAVITEV PRIMERNIH SADNIH SORT	KGZ Giobasnica.
20.1.	kmečke zadruge.	ZA JUŽNO KOROŠKO Predavatelj:	Pliberk. Dobria vas. Žeiezna Kapia KIS in Sodatitas.
20.00	Globasnica	dipl. inž. Franc Lomberger.	
20.1. 21.1.	v kletni dvorani kmečke zadruge. Globasnica	RAZSTAVA SADNIH SORT	
Petek	nad menzo	MOLLIES + DYNAMO URFAHR	proUnikum
20.1. 20.00	celovške univerze. Veselica z rock glasbo Celovec		
Sobota	Kulturni dom	17. PLES DANICE	Slovensko prosvetno
21.1. 19.30	Danica. Šentprimoi	Za ples igra: ansambel Zmeda	društvo Danica
Nedelja	farna dvorana.	ZGODBA O LEVI GOSKI premiera lutkovne igre	Katoliško prosvetno
22.1.	Šmihel	Nastopajo: Lutkarji KPD v Šmihelu	društvo Šmihel
14.30			
Torek	Posojilnica	NAŠA ZGODOVINA	Prosvetno društvo
24.1.	Velikovec	Spored: dr. Teodor Domej: Krajevna	Lipa v Velikovcu
19.00	(2.Maistr.10)	zgodovina Velikovca s posebnim ozirom na novejšo zgodovino"; dv. sv. dr. Valentin Inzko: Zgodovina koroških Slovencev od leta 1918 do danes. Mohorjeva knjigarna bo pripravila izbor knjig na temo 1938 -1988	
Sobota	pri Svetiju	HODIŠKt PLES	Stovensko prosvetno
28.1. 20.00	v Plešerki, Hodiše	Za ples igra: ansambel Marela	društvo Zvezda
Petek	velika dvorana	GIMNAZIJSKI PLES	Maturanti Zvezne
27.1.	Doma sindikatov,	Igrata: ansambel Agro-pop in	gimnazije za
20.00	Celovec	Fantje treh dolin	Slovence
Sreda	javni študio	SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK	Siovenska prosvetna
1.2.	ORF.	ob 90-letnici rojstva Pavla Kernjaka	in Krščanska
19.30	Celovec	Nastopajo: MePZ Mojcej, MoPZ Kočna. Vaščani pojo Slavnostni govornik: Radovan Gobec.	kuituma zveza
'F - *


**I .


A tJ D n E 3 t. E v ^ t. <\
1L E ^ 6 ^ T
tJ H
E D

U R /\
)-^:r{'

L o^
K. o H T % n
L o K.P) L"—lk s "&
Q	L o & a
1 O K_ L o N'Bj
o Vo h K- a &
E	^ W o r
v/'	'	„	_,
'S v
1 1


Y- O 6 P\ T"IL K
^*bši_t^LR
T> ^ 0 G TL Pi n

L Pi E o'-^rIL ^ H H

o !^ j a = S t TL E H R

a a EWR o ?.

^ G ^ ^ L R N o S T

P, L]t !!^!E h! T )


C, i R V E a !^ %§ ^ TL E
H 0 t- E rt t )J f\ -1 M
h Ik E ^ L i M $ k! ^
R s Y E i !c, Y l
a o L ^ ! tL L & fQ
Na Radišah in v Sentprimožu
bosta pevki ansambla „Zmeda" Marija in Marjana spet prepevali obiskovalcem radiškega in plesa Danice. Po Slovenskem plesu je Zmeda še kar naprej zasedena.
Rešitev nagradne križanke
V božični številki Slovenskega vestnika smo objavili nagradno križanko. Danes objavljamo pravilno rešitev, prihodnji torek pa bomo objavili tudi nagrajence.
KINO			
			
Sobota 14.1. 19.30	farna dvorana Šentjakob	TEVŽEJ 16 mm film. črno-bel, 20 min.	Slovensko prosvetno društvo Rož in projekt ..Tevžej"
Nedelja 15.1. 19.30	Kulturni dom Dobria vas	TEVŽEJ 16 mm film. črno-bel, 20 min.	Slovensko prosvetno društvo Srce in projekt ..Tevžej"
RAZSTAVE______________________
Celovec	Ljubljana
Karntner Landesgalerie (od 7.12. do 29.1.89)
- Posebna razstava - Maria Lassnig, akvareli.
Galerie 61 (11 do 31. 1.) - Franz Motschnig/
Fallsuchtiger Strich, risbe '88.
Univerza Celovec (11. do 31 1. - „Sieg der Frauen, Sieg der Wiegen" - O življenju žensk pod nacionalsocializmom. Organizatorji: Referat za ženska vprašanja pri visokošolski zvezi.
Tinje
Gaierija Tinje (od 13. 1. do 15. 2.) - Z. Naber -akvareli.
Narodna galerija (do 15. 1.89) - Mednarodna razstava „Pota k moderni in Ažbetova šola v Munchnu". - Razstava je odprta vsak dan razen ponedeljka od 10. do 19. ure.
Prodajna razstava za glasbeno šolo
*	v Mohorjevi knjigarni (do 18.1.) in
*	Kulturni taberni Pri Joklnu (do začetka februarja)
Galerija Mohorjeva knjigarna (od 20. 1 do 24. 2.) - Bojan Golja - Iz mojega vrta - linorezi, grafike. Otvoritev v petek, 20.1. ob 18.00.
- KAROLINA KOLMANIČ -	a
Izzvenela je pesem
„Na, to je za vaju," je govoril z vedrim glasom in porinil kuverto pred njo.
„Kaj pa je to?" je ostrmela vsa vzhičena in izvlekla trde papirje.
„Tvoje, se pravi, vajino, za avto."
Bolščala je v brata. V velikih očeh so se prižgale iskrice in usta so se razlezla v neopredeljiv smeh sreče ali presenečenja.
..Andrej, saj, saj se vam je zbledlo!" je vzkliknila in ga stisnila za obe roki.
„Ne, ne! Zato boš morala večkrat domov, vsaj vsakih štirinajst dni."
„Kako me morete zalagati in razvajati z vsemi dragocenostmi? Saj to ne gre!"
„Naš hišni svet je skleni! kot vedno. Prodali smo plemensko telico in oče se je odrekel novemu traktorju."
..Takšne žrtve pa ne bi želela. Ja, moram sploh poskusiti, če znam voziti. Upam, da moj izpit še ni zastaral, vožnja pa bo še škripala."
„Tu imaš denar za registracijo. Lepo si vse uredita. Preizkušnja velja samo še jutri. Tako, hitro v avto, naj še preverim tvoje vozniške veščine."
„Bojim se, da boš grdo razočaran."
„Upam, da ne bova za prvim ovinkom v jarku."
Andrej je spil svoj mali brizganec in se odpravil k vratom.
..Počakaj, da si oblečem vetrovko! V avtu moram biti
73
športno opravljena. Igorja bom pobrala kar na dvorišču."
..Mami, čakaj! Kam se peljeta?"
„Pridi, sinko! Poglej, avto imava!"
..Stričev je."
„Ne, zdaj je najin. Podarila sta ga stara mama in ata."
„A res! Naju boš ti vozila, mami?" je vprašal s sijočimi očmi.
„Čakaj, stric mi bo pokazal in potem se bova pogovarjala."
„Veš, vse lepo, počasi previdno," jo je učil in ji gledal pod roke.
..Čisto novo pečeni šofer pa tudi nisem. Izkušnje že imam," mu je pomežiknila.
„Ja, tiste v sosedovi ograji z
novo stoenko ne bova štela," jo je opomnil in še skrbno spremljeva) vsak njen gib.
„Dobro, še kar gre. Tako, da. Jutri pa ga registriraj in v nede-t Ijo Še prikažita doma."
„Mami, saj si res šofer," je vzkliknil Igor in se zibal med njima stoječ pred zadnjim sedežem.
„Kam pa zdaj, gospod?"
..Menda na postajo, ali kako misliš, da bom prišel domov."
„Vtaka nimaš, na avtobus te odpeljem."
„Za začetnico si kar zanesljiva," jo je pohvalil, ko je zavila proti avtobusni postaji.
Resno se je zazrla v brata in mu naročala:
„Andrej, povej doma, da se jim iskreno zahvaljujem in tebi tudi. To je zaenkrat vse. Žal mi je, da več najbrž nikoli v življenju ne bom mogla dati."
Zahlipala je in v notranjih očesnih kotičkih in na gostih temnih trepalnicah se je nekaj zasvetlikalo.
„Že prav, že prav. Samo srečno in veselo se vozita."
Sredi maja je, kakor vsak teden vsaj enkrat, poklical Drago. Tokrat je skrivnostno vprašal:
SLOVENSKI
VESTNIK
Izdajatelj in založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem. 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec. Tarviser StraBe 16. tel. (0 463) 51 43 00-30/31/32/33/34, teleks 42 20 86 ZSO. Giavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot. Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava. Celovec. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADITDZS, Kardeljeva c. 8/H. p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 370 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 70.000 dinarjev. Oglasi: 1/1 stran 12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 3.600.000 dinarjev.
TV AVSTR!JA 1
TV AVSTR! JA 2
TV LJUBLJANA
VTE!V!TEDNUNATELEV!Z!J!
10.30 Ljubezen, ples in 1000 popevk; 16.30 Spored za otroke; 18.00 Mi; 18.30 Lepotica in mož z levjim obrazom; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Akti XY - nerešeni; 23.05 Aktualno; 23.10 Če izgubimo svojo ženo in osvojimo prijateljico; 0.35 Poročila.
10.35	Briljanti in Kakrlaki; 14.05 Burleske; 14.20 Dokler si tu; 15.55 Spored za otroke; 18.00 Mi; 18.25 Vprašanja kristjana; 18.30 Šport; 19.00 Veselo v soboto; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Kot so stari peli; 21.50 Maščevanje iz zapora; 23.30 Aktualno;
23.35	Jezdili so na zapad; 0.55 Poročila.
9.00 Poročila; 9.05 Zadeva: Afganistan; 11.00 Ura tiska; 14.00 Paradiž živali; 14.25 Poljubi me, Katika; 16.10 Spored za otroke; 18.25 X-razsežno; 19.15Žrebanje lota; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Nova pomlad; 21.20 Spectrum; 22.05 Horovvitz v Moskvi; 23.45 Aktualno.
10.30 Ljubljeni svet; 16.30 Spored za otroke; 18.00 Mi; 18.30 Lepotica in mož z levjim obrazom; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Šport v ponedeljek; 21.15 Peter Strohm; 22.00 Bananas; 23.20 The Munsters; 23.45 Aktualno.
10.15 Manjšine v Avstriji; 10.30 Poljubi me, Katika; 16.30 Spored za otroke; 18.00 Mi; 18.30 Lepotica in mož z levjim obrazom; Kdo nudi več? 19.30 Čas v sliki; 20.15 Terra X; 21.07 Dallas; 21.55 Kid Galahad s trdimi pestmi; 23.30 Zapadno od Santa Feja; 23.55 Aktualno.
10.35 Kid Galahad s trdimi pestmi;
16.30	Spored za otroke; 18.00 Mi;
18.30	Lepotica in mož z levjim obrazom; 19.30 Čas v sliki; 20.15 Vladarji brez krone; 21.55 SSSNAKE - srhljivka; 23.20 Kobra, prevzemite; 0.20 Poročila.
10.30 Vladarji brez krone; 16.30 Spored za otroke; 18.00 Mi; 18.30 Lepotica in mož z levjim obrazom; Kdor nudi več; 19.30 Čas v sliki; 20.15 šou-miks; 21.55 Električni jezdec; 23.50 Aktualno; 23.55 Mannix; 0.40 Poročila.
19.1.
RADIO KO
NSKEO
18.10-19.00
Petek, 13.1.
Nove knjige
Sobota, 14.1.
Duhovni nagovor (žpk. P. Sticker) Voščila (D. Urschitz)
Nedelja, 15.1.
Na evropskem robu: Zeleni otok Irska -Potopis Klausa Einspielerja
Ponedeljek, 16.1.
Nmau čriez Izaro. Spored v živo
Torek, 17.1.
Zdrava prehrana (M. Omahen)
Sreda, 18.1.
Narodno-zabavna
glasba
Večerna:21-22
Zvočno pismo glasba
Četrtek, 19.1.
Rož-Podjuna-Zilja
10.50 Smuk, ženske; 12.15 Smuk, moški; 16.00 VVuriitzer; 16.45 Bela hiša, zadnji vhod; 17.30 Bajer; 18.00 2x7; 18.30 Lokalni TV-spored; 19.00 čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Mladi smo in to je lepo; 21.20 Zadeva: Afganistan; 21.50 Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; 22.50 Vloga Cannesa 1988; 2.05 Poročila.
10.50	Super veleslalom, ženske; 12.15 Smuk, moški; 16.00 Fanny iz Arnsteina; 17.00 Draga družina;
18.00	Trailer; 18.30 Slika Avstrije;
19.00	Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Bankirjeva žena; 22.10 Srčni list; 23.35 Šport; 23.05 G.R.Š rock show;
23.50	The Adams Family; 0.15 Aktualno.
10.25 Slalom, moški; 11.30 Slalom, ženske; 11.30 Slalom, ženske 2. tek; 12.55 Slalom, moški 2. tek; 13.30 Športno popoldne; 17.17 Klub seniorjev; 18.00 Medium; 18.30 Slika Avstrije; 19.00 Čas v sliki; 18.48 Primer za ljudskega pravobranilca; 20.15 Eurocops: Lunina noč; 21.20 Yukon; 22.55 Aktualno; 23.00 Šport; 23.10 Najtepša javna hišaTeksasa.
10.50 Grindelvvald: svetovni pokal -smuk (ž); 12.15 Kitzbuhl: svetovni pokal - smuk (m); 15.55 Smuk (m); 16.30 Dnevnik; 17.45 Slovenci v zamejstvu; 18.15 Videostrani; 18.20 Drejček in trije marsovčki; 19.05 Risanka; 19.17 Naše akcije; 19.30 Dnevnik; 20.05 Naš edini svet; 20.50 Detektiva iz Miamija; 21.50 Dnevnik; 22.05 Klute.
8.05	Radovedni taček; Lonček kuhaj; Volk in kozlički; 10.50 Grindelvvald: svetovni pokal - superveleslalom (ž); 11.45 Ljubo doma, kdor ga ima; 12.20 Kitzbuhl: smuk (m); 15.00 Ponesrečeni bojni pohod; 16.30 Dnevnik; 18.25 Človek in čas; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.59 Naš utrip; 20.20 Žrebanje; 20.30 Čipke;
21.05	Panonski mornar.
9.20 Grindelvvald: svetovni pokal slalom (ž); 10.25 Kitzbuhl - slalom (m); 11.45 Ljudje in zemlja; 12.20 Grindelvvald - slalom (ž), 2. tek; 12.55 Kitzbuhl - slalom (m), 2. tek; 14.00 Nedeljsko popoldne; 16.30 Dnevnik; 16.45 Dvojec brez krmarja; 18.45 Risanka; 19.30 Dnevnik; 19.59 Zrcalo tedna; 20.20 Kliment Ohridski; 21.35 Smučajmo vsi; Zdravo.
S!edovi izginute At!antide?
Torek, 17. 1. 1989, TV Al, 20.15 - Čeprav je izšlo že okrog 20.000 knjig, v katerih avtorji iščejo odgovor na vprašanje, kje je biia Atiantida, za njen resnični obstoj do danes manjka znanstvenih dokazov. Jens-Peter Behrend in Eike Schmitz v drugem detu oddaje pod gestom „Terra X" iščeta siedove Attantide na Irskem, v Brazitiji in v Mehiki. Obiskaia pa bosta tudi ameriško postojanko za vesoijske poiete NASA, kjer so nasiednjo vesotjsko iadjo poimenovati „At)antis". Ta bo z novimi radarskimi napravami za arheološka raziskovanja poieteia v vesotje. Pričakovanja, da bodo razodeti nova spoznanja o Attantidi, so dokaj vetika.
16.00	VVuriitzer; 17.00 Živali kot življenjski umetniki; 17.30 Hribolaziti z R. Messnerjem; 18.00 Linden-straRe; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; Kulturni žurnal; 20.15 Schvvarzvvatdska klinika; 21.00 Novo v kinu; 21.15 Šiling, gospodarski magazin; 21.50 Pogledi s strani;
22.00	Čas v sliki; 22.20 Afričani - trikratna oporoka.
9.55 Slalom, moški; 12.55 Slalom, moški 2. tek; 16.00 VVuriitzer; 17.30 Orientacija; 18.00 Alf; 18.30 Lokalni TV-spored; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes: 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Kviz 21; 21.07 Zunanjepolitični report; 21.55 Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; 22.25 Klub 2; Poročila.
16.00 VVuriitzer; 17.30 Dežela in ljudje; 18.00 Alpe-Jadran magazin; 18.30 Lokalni TV-spored; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Vaba; 21.45 1000 umetnin; 21.55 Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; 22.20 Drsanje na ledu - evropsko prvenstvo; 23.05 Nočni študio; 0.05 Aktualno.
15.55 Tedaj; 16.00 VVuriitzer; 17.10 Rumena reka; 18.001 -2-X (nogomet in toto); 18.30 Lokalni TV-spored; 19.00 Čas v sliki; 19.20 Znanje danes; 19.57 Kulturni žurnal; 20.15 Hotel; 21.55 Pogledi s strani; 22.00 Čas v sliki; 22.15 Drsanje na ledu -evropsko prvenstvo; Poročila.
8.30 Biskviti; Periskop; 10.00 Kam, kje, kako med počitnicami; 10.05 Skrivni dnevnik J. Krta; 11.10 Safari v mestu: Divje živali v Londonu; 16.10 Smučajmo vsi; 16.30 Dnevnik; 18.20 Radovedni taček: roža; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Obračunavanja; 21.10 Osmi dan; 21.50 Dnevnik; 22.00 Glasbeni večer; 22.20 Videostrani.
8.35 Biskviti; 9.00 Periskop; 9.55 Adelboden: slalom (m); 12.00 Safari v mestu: Oaze zelenja; 12.55 Slalom (m) 2. tek; 16.30 Dnevnik; 16.45 Svetovni pokal slalom (m); 18.00 Lonček kuhaj; Tedenski zabavnik; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Ciklon Tracy; 20.50 Mednarodna obzorja; 21.50 Dnevnik; 22.00 Glasbeni ropot; 22.45 Videostrani.
8.35 Mačkon in njegov trop: Benči Violinist; 9.00 40-letnica Pila; 10.10 Kam, kje, kako med počitnicami; 10.15 Skrivni dnevnik J. Krta; 10.30 Safari v mestu: Lov na ponirke; 11.30 Cvek z zvezdico; 16.30 Dnevnik; 18.20 Levi Devžej; D. Kladnik: Čiribu; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Že videno; 21.50 Dnevnik; 22.00 Svet poroča; 23.00 Videostrani.
8.30 Mačkon in njegov trop; 9.00 Prekmurje; 10.05 Kam, kje, kako med počitnicami; 10.10 Rastoče težave J. Krta; 11.00 Safari v mestu: Jegulje in galebi; 11.45 Čarobna mitnica; 16.30 Dnevnik; 18.20 Spored za otroke; 19.05 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 Tednik; 21.00 Zbledeli blišč; 21.50 Dnevnik; 22.00 Sutjeska; 23.30 Videostrani.
Na evropskem robu: Zeieni otok trska
Nedelja, 15. 1. 1989: Čeprav nimajo neoporečnih dokumentov, so prebivalci mesta Dublin v letu 1988 praznovali tisočletnico obstoja mesta. Da imajo ob praznovanju svoj temperament, tudi s tem se je soočal mladi Klaus Einspieler, absolvent slovenske gimnazije, ko je lani poleti potoval po zelenem otoku na robu Evrope. Irska je polna starih kulturnih dobrin, ki kažejo v pradavne čase, ob vsakem koraku se srečamo z nemimi pričami starih kultur. Avtor oddaje je na svojem potovanju videl veliko novega, spoznal pa je tudi svojevrstne ljudi, ponosne na svoj izvor.
„Lepoje biti m!ad"
Petek, 13. 1. 1989, TV A2, 20.15 - „Lepo je biti mlad" se imenuje dokumentarna oddaja o zgodovini socialne demokracije v I. avstrijski republiki. Na osnovi obširnega arhivskega gradiva Sepp Riff in Hannes Zel) prikazujeta začetno navdušenje, ki se je končalo v dolgotrajni opoziciji. Drugi del oddaje z naslovom „Nova pomlad" bo na sporedu v nedeljo, 15.1. 1989, TV Al, 20.15.
Rek!amni fi!mi sveta
Petek, 13. 1. 1989, TV A2, 22.50 - ..International Advertising Film Festival" se imenuje vsakoletna prireditev v Cannesu, na kateri so lani predvajali skoraj 3.500 reklamnih filmov, nagradili pa so 169 najboljših. Izbor nagrajenih filmov priča o naraščajoči kakovosti reklamnih filmov. Nadaljnji izbor si boste lahko ogledali v petek, 27.1.1989, TV A2, 22.50 v okviru oddaje Mojstrska dela.
„K!ute" zasebno preiskuje
Petek, 13. 1. 1989, TV LJ1, 22.05 - V filmu „K!ute" gre za kriminalko, melodramo in psihološko študijo, za film, v katerem se prepleta vrsta zgodb, ki vsaka po svoje prispevajo k zapletenemu razpletanju vzrokov zločina. Čeprav v filmu prevladujejo temačne človeške strani, je hkrati nežen, topel in človeški. Med izvrstnimi igralci je v ospredju predvsem Jane Fonda, ki je bila za imenitno igro nagrajena z Oskarjem. V filmu „Klute" policaj odpove službo, da se lahko v celoti posveti preiskavi skrivnostnega izginotja svojega dolgoletnega prijatelja.
„U!ica	„Že videno -
og!eda!"	Deja vu"
Sobota, 14. 1. 1989, TV LJ1, 22.25-V sodelovanju z Jeanom Grual-tom je italijanska režiserka Giovanna Cagliar-do posnela film ..Ulica ogledal".	Psihološka
kriminalka, ki govori o psihi žensk, je tudi ljubezenska zgodba. Odvija se v skladu s pravili dobro stoječe meščanske družbe.
Avrorico filma je zanimala usoda vsakega posameznega junaka. Psihološko jih poveže v strnjen, usoden krog. Prav iz značaja junakov odseva resnica, ki spremeni njihovo življenje.
Sreda, 18. 1. 1989, TV LJ1, 20.05 - V zgodovini jugoslovanskega filma so redka dela, ki so tako premišljeno in temeljito izpeljana, kot je film „Že videno-Deja vu". Junak filma je Mihajlo, v otroštvu odličen in perspektiven pianist, pozneje učitelj klavirja na delavski univerzi. Sodelavci ga imajo za čudaka in ga kot takšnega puste pri miru. Nekega dne vstopi v junakovo življenje privlačna mladenka. S tem se Mihajlo začenja spreminjati, konec je tudi njegove otrplosti.
Zavestno živeti: Bio prehrana -Marija Omahen
Torek, 17.1.1989: Na zelo dober odmev so pri poslušalcih slovenskega sporeda naletele oddaje v okviru serije „Za-vestno živeti". Prihodnji torek boste lahko poslušali drugi del predavanja Marije Omahen, izvedenke za bioprehrano. Ljubljančanka, ki že nekaj let živi v Švici je napisala že dve knjigi o biovrtu, eno pa o zdravi prehrani. O zdravi prehrani bo govorila in posredovala tudi vrsto koristnih nasvetov v oddaji, ki jo pripravlja Marjan Velik. Lani meseca novembra je predavala starejšim letnikom v katoliškem domu prosvete v Tinjah.
Čvrsti koroški samorastniki
Četrtek, 19. 1. 1989, TV LJ1, 19.00 - Leta 1986 je Delavska enotnost v Ljubljani izdala v zbirki Koroška pota zbornik ..Korenine žive". V knjigi, ki je izšla v slovenskem jeziku v 2000 izvodih in v nemškem jeziku v 1000 izvodih, je avtor Marjan Remic popisal koroške slovenske domačije. V narodnoosvobodilnem boju so bile vsaka posebej trdnjava.
Nekatere izmed stoterih še živečih prič tedanjega časa, ki so zajete v omenjenem zborniku, je obiskala ekipa RTV Ljubljana in jih povabila k sodelovanju.
<
^ep.vso*

Važno opozoriio
Štirje od petih Kitajcev si ne umivajo zob, je izjavi! kitajski profesor Zsu Hsitao. Če ne bodo spremeniti svojih higienskih navad, bo konec stoletja brez zob približno 100 milijonov Kitajcev. Težava je tudi v tem, da imajo na Kitajskem premalo zobozdravnikov, saj je en sam na 100.000 ljudi.
Zaplemba
Beneški mestni redarji so pred kratkim zaplenili nenavadno robo: ne mamila, temveč 250 škatel pralnega praška, ki je vseboval več kot dovoljeni 1 % fosforja. Odkrili so ga v neki specializirani trgovini v Mestrah in v neki trgovini v Margheri. Oba trgovca so mestni redarji prijavili sodnim oblastem. Kontrolo pa še kar nadaljujejo...
Zimske igre Aipe-Jadran v Kranjski gori
„Naredili bomo vse", je dejal predsednik izvršnega sveta SR Slovenije Dušan Šinigoj (ki je tudi predsednik organizacijskega odbora), „da bi četrte zimske športne igre Alpe-Jadran dobile poseben pomen in da bi z njimi obogatili naše izkušnje z mladinskimi športnimi igrami mednarodnega značaja."
To je izjavil na zaključnem zasedanju, ki je bilo na Bledu in katerega so se udeležili strokovnjaki in predstavniki dežel članic Delovne skupnosti Alpe-Jadran.
Na njem so do podrobnosti določili program te športne prireditve, ki bo letos v Kranjski gori od 11. do 13. marca.
Na sestanku so se domenili, da bodo tekmovanja v slalomu in veleslalomu v' Kranjski gori, kjer potekajo vsakoletne tekme za svetovni pokal, tekmovanja v smučarskih skokih bodo se razume na skakalnicah v Planici, smučarji-tekači se bodo pomerili na progah v Ratečah, hokejske tekme pa bodo v športnih dvoranah na Bledu in Jesenicah. Obeta se napeto tekmovanje.
Najkrajši pt/sfn/ čas, kar se ga moremo spomn/f/, se bo /etos konča/ že 7. februarja. Prav zafo so š/rom Koroške še posebej akf/vn/ p/sc/ besed// za razn e pustne pr/red/fve, s kafer/m/ hočejo navduš/f/ svoje g/eda/ce. Letos /majo tud/ dovo// tem, saj je A vs fr/jo pretres/o kar do voj/ „škanda/ov". Povsod pa so tud/ poskrbe// - menda na že/jo g/eda/cev - za parado „p/esa/k"...
Lojza /-/eden/g je pravkar zmaga/a /n dob//a k/obaso.
sMa. MMaufz
,,AT je prašič a!' prašiča..."
Smo sredi sezone klanja prašičev. Ponekod se je obdržala stara šega kvartanja za klobaso. Pravi domači praznik je ta dogodek tudi v Čahorčah pri Kotmari vasi. Milan Wieser nam je v tej zvezi poslal tele vrstice:
Pred drugo svetovno vojno, ko smo imeli še v najemu Mežnarjevo domačijo v Šmarjeti nad Kotmaro vasjo, so sosedje po klanju obvezno igrali za klobaso. To šego smo obdržali tudi, ko smo se preselili v Čahorče, in z nami vred se je drži trenutno tudi sedem sosedov: Stankijevi, Hugijevi, Hanzeva, Miklavčevi, Oto, Franz in Kurt.
Po kolinah se zvečer zberejo sosedje. Pred kvarta-njem nariše gospodar na
Avto kot ig!u
Ko bo lahko zaprosil, naj mu vrnejo vozniško dovoljenje, bo Anglež Alexander Dobbin star 78 let. Odvzeli so mu ga namreč za dobo 30 let. Zakaj? Vozil je avtomobil s popolnoma zaledenelimi šipami. S takim iglujem je šel na cesto, ne da bi pomislil na nevarnost zase in za druge.
papir lep krog, okrog njega pa imena vseh igralcev. To je pravi dokument! Nato sledi pomemben posvet: Za koliko vzetkov („štihov") bomo igrali (jih bomo pisali „gor" ali „dol"), največkrat se vzetka branimo, ker je to večji „hec". Pravila:	če
igramo npr. za šest vzetkov in je 10 igralcev, dobi vsak po tri karte, dve ostaneta v talonu. Vzetek zapišemo tistemu, ki ga je napravil zadnji; kdor jih je napravil 6, izpade. Zmaga tisti, ki zdrži do konca. Čim več igralcev odpade, tem več kart je v talonu, in igra je še bolj napeta. Če ima v tej igri prvi igralec pet vzetkov (se pravi, da je „na plotu") in eden izmed ostalih igralcev še nima nobenega, ima prvi pra-
vico zvišati „plot" (npr. na 6, 7, ali več vzetkov).
Zmagovalec dobi za nagrado posebno lepo in veliko klobaso.
Naša druščina je vedno zelo živahna, tudi kaj popijemo, seveda pa tudi zapojemo, dvojezično. Nikoli ni kakih problemov s priseljenci, dobro se razumemo. Če slovensko besedo ne skrivamo, jo tudi drugi sprejmejo.
fn še nekaj: Ko so prej delali klobase, so prišli v hišo otroci in zapeli pesem o klobasi: „Meni so sosedi pravili, da ste vi prašiča davili, al' je prašič al' prašiča, mene se šliši klobasica, al' klobasa ne bo prov, se bom vam za duri vs...!"
Špageti, makaroni in drugo...
Kdor misli, da so se italijanski bambini skoraj vsakodnevne pasta šute že preobjedli, se hudo moti. Špageti, makaroni, gnoči, lasanja in druge vrste italijanskih narodnih jedi iz testenin bodo dobile „naraščaj": pri podjetju Barilla namreč delujejo dizajnarij, ki že ustvarjajo načrte za nove, eksotične oblike tradicionalnih testenin. Tudi imena so še „strogo tajna".
SLOVENSKE
ŠPORT
VESTMK
*	sankanje
*	namizni tenis
*	biiijard
Prvi uspehi sankačev SŠK
S prvim snegom so vezani tudi prvi uspehi sankarjev SŠK Obir iz Železne Kaple. V Lesachtalu je pri mladincih zmagal Adi Miklau, njegova sestra Klavdija pa je na vseavstrijski tekmi pri junior-kah zasedla tretje mesto. Na tretje mesto se je v splošnem razredu uvrstil tudi Vili Uršič, Karničar in Osojnik sta po padcih zaostala, dvojica Uršic/Fridi Osojnik pa je bila peta. SŠK Obir se pripravlja predvsem na deželno prvenstvo, ki ga sam organizira.
Okrepitev za NTK Ceiovec
Velika pridobitev za namiznoteniški klub Celovec: Tone Novak, kije še lani igral za prvo ekipo iz Sel, se je v prestopnem roku pridružil NTK, za katerega bo igral v drugem razredu. S tem bo druga ekipa NTK gotovo postala močnejša. Obeta si, da se bo z Novakovo pomočjo obdržala v tem razredu. Za prvo ekipo, ki še ni pokopala vseh upov za naslov prvaka, pa bo še naprej igral Slavko Vidic, ki je drugi na lestvici posameznikov.
1. Stovenski bHjard ktub ima nove prostore
Večina članov l.SBK pri- Juenna v Globasnici so dobili izboljša položaj na lestvi-haja iz okolice Pliberka, Šmi- nove klubske prostore, kjer cah:prvo moštvo je v deželni hela in Globasnice. 6. bodo lahko nemoteno vadili B-ligi peto, druga ekipa pa v januarja pa je bil za člane in igrali prvenstvene tekme, spodnji ligi šesta. Želimo jim vesel dogodek: v gostilni Cilj l.SBK je namreč, da si mnogo športnih uspehov.