PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik. PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Včeraj je v Rimu šest ur zasedal upravni svet banke
Prve posledice škandala v BNL Odstop predsednika in ravnatelja
Upravni svet zagotavlja, da ima BNL ustrezna finančna jamstva na posojila Mrzlični sestanki na vladni ravni - Zahteva po razpravi v parlamentu
RIM Silovit vihar, ki je zajel največji italijanski bančni zavod (Banca Nazionale del Lavoro) potem ko se je razvedelo, da je njena ameriška podružnica v Atlanti izdala brez pooblastil več kot eno milijardo dolarjev v kreditih za izvoz raznega blaga v Irak, se še ni polegel in se zlepa ne bo. Italijanski finančni in politični krogi so silno razburjeni. Včeraj se je tudi sestal, kot napovedano, upravni svet banke in ob tej priložnosti sta njen predsednik Nerio Nesi in glavni ravnatelj Giacomo Pedde podala ostavko, ki jo bosta verjetno že danes formalno jzročila tudi zakladnemu ministru Gu-idu Carliju.
Tako sta včeraj padli prvi dve glavi. Finančni škandal leta pa se verjetno ne bo ustavil pri tem. Predvsem pa bo imel tudi določene politične posledice, saj so odgovorna mesta v javnih ustanovah, kot znano, v zakupu vladnih strank in predmet barantanj, ob tem pa neizbežno tudi razlog za politične konflikte.
Včerajšnji dan je potekal v mrzličnem vzdušju neštetih srečanj in sestankov. Pred popoldansko izredno in d°tgo sejo upravnega sveta BNL, se je v Popoldanskih urah sestal izvršni ndbor banke. Na tej seji je bilo med nrugim sklenjeno, da ustanova prijavi tudi italijanskemu sodstvu bivšega ravnatelja podružnice v Atlanti Cris-tophera Drogoula zaradi goljufije. Dokaj živahno je bilo tudi na zakladnem ministrstvu, kjer so si ves dan sledila srečanja. Minister Carli se je med drugim sestal s proračunskim ministrom Cirinom Pomicinom ter z zakladnim Podministrom Sacconijem. Kasneje je sprejel guvernerja Italijanske banke Azeglia Ciampija ter glavnega ravnatelja zakladnega ministrstva Maria Sarcinellija.
Glavni dogodek dneva je bila vsekakor izredna seja upravnega sveta, ki i® trajala več kot šest ur in na kateri sta Nesi in Pedde podala ostavko. Upravni svet je ob koncu izdal tudi dalj-j® tiskovno sporočilo, v katerem sog-asno izraža popolno zaupanje v premoženjsko trdnost bančnega zavoda.
osojila, ki jih je brez vsakršnega pooblastila odredila podružnica v Atlan-l' 'majo ustrezna jamstva. Za približno 1.020 milijonov ameriških dolarjev mmči iraška osrednja banka, za 700 muijonov dolarjev pa jamči ameriška v®zna ustanova za zavarovanje kredi-na izvoz kmetijskih proizvodov ommodities Credit Corporation, n ^Pravni svet je skušal med drugim ^koliko zmanjšati dramatičnost poloti D. v katerem se je nenadoma znašla anca Nazionale del Lavoro. Kot dru-BN|Ve^ke mednarodne banke je tudi v svoji dolgi in uspešni zgodovi-v .? Ustnimi močmi prebrodila razne ti a- 6 težave. Tako jih bo prebrodila sv ! tokrat, menijo člani upravnega eta BNL ter pristavljajo, da obstaja-
jo vsi pogoji za prebroditev tudi tega viharja. Upravni svet bo vsekakor nadaljeval z vsemi potrebnimi akcijami v obrambo bančnega premoženja. Hkrati pa poverja glavnemu ravnateljstvu nalogo, da preveri vse odgovornosti in krivde ter primerno ukrepa proti vsem krivcem. Nekaj besed je upravni svet v svojem poročilu posvetil tudi svojemu predsedniku in glavnemu ravnatelju ter jima izrekel priznanje za vse, kar sta doslej storila v korisLBNL.
Danes se bodo prav gotovo nadaljevale polemike, ki spremljajo celotno afero. Veliko je bilo namreč včeraj govora o povezavi med BNL ter ustanovama INPS in INA ter sploh o tem, kdo pravzaprav kontrolira velike bančne zavode z vidika varnosti varčevalcev. Sindikalna zveza je izrekla ostre kritike na račun pomanjkanja prave kontrole, ki omogoča privilegirano finansiranje politične oblasti. Povezava BNL-INPS-INA pa je za sindikat pomemben dosežek na področju javnih skrbstvenih pobud, kar je treba ohraniti.
Vsa zadeva BNL bo kmalu odjeknila tudi v parlamentu. KPI je včeiuj zahtevala takojšnje sklicanje finančne komisije v poslanski zbornici.
Novinarjem, ki so šest ur čakali na sedežu BNL, da bi zvedeli, kakšni so sklepi vodstva, so od časa do časa razdelili skopo tiskovno sporočilo
Vodja poljske diplomacije odslej iz vrst Solidarnosti
VARŠAVA — Vse kaže, da prvič po vojni Poljska združena delavska partija ne bo imela mesta zunanjega ministra. Kot se je neuradno izvedelo, naj bi namreč položaj zunanjega ministra v vladi Tadeusza Mazowieckega zasedel 63-letni profesor mednarodnega prava na poznanski univerzi Krzysztof Sku-biszewski, ki doslej ni imel nobenih političnih izkušenj. Znan je v mednarodnih pravnih krogih, saj je predaval tudi na številnih tujih univerzah.
Tadeusz Mazowiecki je spisek ministrov svoje vlade predložil včeraj pozno zvečer in po še neuradnih podatkih naj bi največ ministrstev dobili predstavniki Solidarnosti, ki so med drugim dobili v upravljanje tudi resorje za finance, delo in industrijo, Solidarnost pa bo odslej vodila tudi zelo pomemben komite za informiranje. Komunisti bodo imeli štiri ministre in od tega bo general Kiszczak vodil notranje ministrstvo, general Si-wicki pa obrambno. Poljskim komunistom naj bi pripadli še ministrstvi za prevoze in zunanjo trgovino.
V novi vladi naj bi predstavniki vseh štirih političnih sil imeli svoje mesto ministrskega podpredsednika, že danes pa bodo o predloženem seznamu razpravljale najrazličnejše parlamentarne komisije, da bi nato parlament o zaupnici novi vladi glasoval v torek.
Uspešno potrpežljivo posredovanje jugoslovanske diplomacije
Beograjski vrh neuvrščenih držav potrdil demokratično in neodvisno usmeritev gibanja
BOGO SAMSA
BEOGRAD Deveto zasedanje neuvrščenih se je sinoči zaključilo v beograjskem Sava centru z izrednim, celo nepričakovanim uspehom. Seveda pa ni vse brez senc in to tudi zelo resnih. Uspeh je na vprašanje časnikarjev, ki so jih zanimale prav temne plati, jugoslovanski zunanji minister Budimir Lončar takole ocenil: »Ko igraš trdo nogometno tekmo in zmagaš 5:0, niti ne misliš na napake, kaj si slabo in kaj bi lahko bolje igral. Vesel si in konec.« Lončar je bil vidno utrujen, toda tudi izredno zadovoljen. Na zasedanju je zmagala nova napredna, moderna,pragmatična in učinkovita usmerjenost gibanja, za kar je Jugoslavija izredno mnogo naredila
Tragična smrt 15-letnega fanta
NA 5. STRANI
in kar odraža ne samo izredno učinkovitost jugoslovanske diplomacije temveč tudi trdo delo onega dela Jugoslavije, ki je resnično moderno in demokratično usmerjen.
Vendar bi bilo povsem napačno, če bi govorili samo o uspehih. Dejstvo je, da so oboroženi spopadi skoro izključno med neuvrščenimi in da glede tega ključnega vprašanja sveta ni bil narejen pomemben korak. Glede Afganistana sta se neuvrščeni Afganistan in Pakistan sporekla in ozmerjala, ni bilo javnega razgovora. Nič novega ni na fronti Irak-Iran, nobenega razgovora, menda celo slučajnega, ni bilo. Soglasno so obsodili Južno Afriko, njen rasizem in apartheid, toda to ni nobena novost. Glede Paname je bilo precej sporov, zaključilo se je s kompromisnim bolj trdim stališčem na osnovi kubanskih zahtev, ki so glede tega vprašanja doživele širšo podporo. Nekaj pa se svetlika glede palestinskega vprašanja, pa tudi glede Libanona, čeprav Sirci trdijo, da se ne bodo umaknili, vendar so na vidiku novosti tudi zato, ker se je Sirija v svojem nepopustljivem stališču znašla osamljena.
Najtrše pa je bilo delo v ekonomski komisiji,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Poseg Janeza Drnovška
BEOGRAD — Predsednik predsedstva SFRJ Janez Drnovšek je imel ob otvoritvi vrba neuvrščenih držav pomenljiv govor v slovenščini, ki ga, čeprav z dokajšnjo zamudo, objavljamo v daljšem izvlečku. V svojem uvodnem posegu je predsednik Drnovšek med drugim dejal: »Spremembe v sodobnih mednarodnih odnosih so potrdile cilje in opredelitve gibanja kot skladne s stremljenji človeštva k varnejšemu in pravičnejšemu svetu. To so trajne vrednote gibanja.«
»V medsebojno vse bolj odvisnem svetu, ob vsesplošnem, čeprav neenakomernem napredku človeštva, spoznanje, da jedrsko orožje ne sme in ne more biti uporabljeno, demantira politika ustvarjanja vojne premoči in odpira prostor za mednarodni dialog s sporazumevanjem in popuščanjem napetosti. Blokovski monolitizem izgublja svoj smisel, prav tako konfrontacije in izključnosti, ki so ga spremljale.«
»Ko dajemo podporo procesu dogovarjanja in sporazu-NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Predstavniki helsinške federacije za človekove pravice jutri v SFRJ
ro^^GRAD — Ob napovedi medna-koVee helsinške federacije za človečki pf?Yjce, da bodo njeni predstav-°9ledr^ v Jugoslavijo, da bi si sami vjc č'1 spoštovanje človekovih pra-v°šo(? V zveznem sekretariatu za pra-ihtere>e-	da je Jugoslavija za-
co. 5 sIrana za to, da svet izve resni-tugj ,em v zvezi so novinarji dobili sekret^°.ročilo pristojnega zveznega “Zq ar,ata, v katerem so zapisali: fecierQf1.amero mednarodne helsinške Poš!j'e ,e ,za človekove pravice, da 1*0 iz^°io delegacijo v Jugoslavijo,
*re,Qr/0e?e^ v P‘smu generalnega se-ČQ1 to organizacije, ki ga je po-s°d/e j Znemu sekretariatu za pravo-
ra p upravo.
n°s,ai m*~dsedniku te organizacije
čovijPčmo, v katerem je izrazil pri-T‘rn jnf°st na obisk delegacije. V na-nVfl°st /esu ie’ da je mednarodna njco o p,Seznanjena z objektivno res-Ovekovih pravicah v Jugosla-
viji, zlasti pa na Kosovu. Glede na to, da se napovedani čas obiska delegacije prekriva s potekom 9. vrha neuvrščenih v Beogradu, je bilo predloženo, da se prihod delegacije prestavi na konec septembra. V pismu pa je bilo poleg tega predlagano, da bi ta čas izkoristili za natančnejšo določitev tem, ki zanimajo to mednarodno organizacijo in osebnosti, s katerimi bi želela navezati stik.« V zvezi z napovedjo, da bo delegacija mednarodne helsinške federacije za človekove pravice kljub vsemu prišla v Jugoslavijo že jutri, pa so v sporočilu poudarili tole: »Naši predlogi so bili v prid konstruktivnejšega sodelovanja. Presenečeni smo, da jih niso sprejeli, upamo, da takšen postopek ni izraz kakšnega posebnega odnosa do naše države,« so zapisali v sporočilu zveznega sekretariata za pravosodje in upravo, (dd)
Od danes do nedelje
Svetovni atletski pokal v Barceloni
.□ □ □
Žensko odbojkarsko EP
Italijanke jutri v polfinalu s SZ
□ □ □
Turnir A-A v Nabrežini
Jadranovci drevi z Electroluxom
NA 10. STRANI
Od včeraj Vilenica 89
Z dlsputom o Srednji Evropi se Je v Lipici včeraj začelo 4. mednarodno srečanje književnikov iz srednjeevropskih držav. Uvodni esej je prebral Madžar Gyorgy Konrad (levo). Ob njem sta Jože Pirjevec (v sredini) in tajnik Viienice Veno Taufer	(Foto Križmančič)
Grob nastop policijskih sil ob južnoafriških političnih volitvah
Med demonstracijami v Južni Afriki naj bi bilo ubitih vsaj 25 ljudi
Prisotnosti represivnih sil ob robu južnoafriških volitev ni bilo mogoče prezreti	(Telefoto AP)
JOHANNESBURG — »S predsedniškega prestola kaplja kri«. S temi besedami je anglikanski nadškof iz Capetowna in Nobelov nagrajenec za leto 1984 Desmond Tutu označil južnoafriški položaj na dan velike volilne preizkušnje. Med tiskovno konferenco neposredno po volitvah v Južni Afriki sta namreč tako Tutu kot duhovnik mešape krvi in veliki borec proti apartheidu Allan Boesak obsodila policijsko nasilje nad črnskim ljudstvom, ki je demonstriralo proti volitvam, namenjenim seveda samo belemu prebivalstvu. Med represivnimi akcijami policije naj bi bilo po besedah anglikanskega nadškofa ubitih najmanj petindvajset ljudi. »Prepričan sem, je pri tem poudaril Tutu, da bodo nastali hudi problemi na pogrebu teh žrtev«. Boesak pa je označil pokol miroljubnih demonstrantov za grozljivo dejanje, ki bo le še utrdilo v črnskempre-bivalstvu prepričanje v pravičnost njihovega boja za osvoboditev iz strahotnih okov apartheida.
Vesti o v krvi zadušenih demonstracijah so nekako potisnile ob rob zanimanje za sam volilni izid, ki je vendarle prinesel nekatere novosti. Predsednik »ad interim« Frederick De Klerk je sicer zmagal, vendar le za las in vsekakor z rezultatom, ki je prav gotovo znatno pod njegovimi pričakovanji. Njegova nacionalistična stranka je sicer ohranila absolutno večino se-
dežev v beli zbornici Capetowna, je pa doživela tudi naj hujši volilni poraz od leta 1948, ko je prvič prevzela vajeti južnoafriške vlade, do danes.
Iz sicer še ne dokončnih izidov je razvidno, da je narodna stranka dobila 93 sedežev, kar je trideset manj v primerjavi z volilnim izidom leta 1987, ko je De Klerk lahko računal v zbornici na 123 poslancev. Z De Klerkovim porazom sta se skoraj v enaki meri okoristila tako skrajno desničarska konservativna stranka (CP) Andriesa Tre-urnichta kot demokratska stranka (DP) »liberalne« trojice Zach De Beer - Wy-nand Malan - Dennis VVorrall. Konservativci so dobili 39 mest v zbornici (17 več kot na prejšnjih volitvah), demokrati pa 33 (13 več od dvajsetih poslanskih mest, kolikor jih je štela razpuščena zvezna progresistična stranka).
Za De Klerka so se volitve slabo iztekle tudi z vidika volilne udeležbe, ki je bila znatno nižja kot pred dvema letoma. Zato pa je bila znatno večja, glasnejša in odločnejša udeležba črnskega prebivalstva na protestnih demonstracijah, ki so izpričale, da bo tudi apartheidu prej ali slej odklenkalo. Zunanji minister Roelof »Pik« Botha, pravosodni minister Kobie Koet-see, notranji minister Adriaan Vlok in obrambni minister Magnus Malan so bili namreč izvoljeni z veliko manj glasovi kot leta 1987.
Volilni izidi na Nizozemskem po pričakovanjih
HAAG — Izidi političnih volitev na Nizozemskem so potrdili predvolilne napovedi, iz rezultatov pa izhaja tudi občutljivost nizozemskih volivcev za vprašanja varstva okolja. Socialno-krščan-ska stranka ministrskega predsednika Ruuda Lubbersa je ohranila svojih 54 sedežev (na 150 razpoložljivih), medtem ko so socialisti in liberalci izgubili 3 oziroma 5 poslanskih mest. Število svojih predstavnikov so podvojili zeleni, precejšen napredek pa so zabeležili tudi predstavniki progresistič-nih radikalcev. Socialisti bodo po novem imeli 49 namesto 52 sedežev, liberalci 22, radikalci 12 in zeleni šest.
Potrditev demokristjanov pripisujejo zanimanju premierja Lubbersa za varstvo okolja, medtem ko izguba petih poslanskih mest liberalcev, ki so bili doslej vladni zavezniki demokristjanov, odpira možnosti za nove koalicije. Namesto liberalcev bi Lubbers v vlado lahko vključil socialiste, vendar pa politični opazovalci menijo, da bodo v vsakem primeru potrebna dolgotrajna pogajanja, da bi dosegli soglasje za sestavo nove nizozemske vlade. Tudi sam Lubbers se po objavi volilnih izidov ni hotel izreči o morebitnih koalicijskih partnerjih.
Delegacija Lombardije na obisku v Hrvaški
21AGREB — Predsednik izvršnega sveta sabora Hrvaške Antun Milovič s sodelavci se je včeraj pogovarjal s predsednikom vlade italijanske pokrajine Lombardija Giuseppejem Giovenzano in s člani delegacije te pokrajine, ki so na obisku na Hrvaškem. Pogovarjali so se o gospodarskem in finančnem sodelovanju, ekoloških problemih, znanstveno-tehničnem in kulturnem sodelovanju ter o dejavnostih v okviru skupnosti Alpe-Jadran. Še posebej so se posvetili problemom ekologije in zaščite Jadranskega morja, o čemer se bodo pogovarjali na prihodnjem sestanku predsednikov vlad članic skupnosti Alpe-Jadran, ki bo čez dva meseca pod predsedstvom Lombardije. Predsednika vlade Hrvaške in Lombardije sta ocenila, da sodelovanje poteka in se na vseh področjih razvija v okviru dobrososedskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo.
Zaradi izročitve Martineza Romera ZDA
v nevarnosti življenja desetih sodnikov
BOGOTA — Nad kolumbijske sodnike je v sredo legla nova mora, saj je z izročitvijo domnevnega »finančnega ministra« zločinskega kartela trgovcev z mamili iz Medellina Enrigueja Martineza Romera ameriškim pravosodnim oblastem postala izvršljiva grožnja vodij trgovine z mamili v Kolumbiji, da bodo za vsakega izročenega kriminalca ubili deset sodnikov. Ob teh grožnjah pa se v tej južnoameriški državi nadaljuje »totalna vojna« med oblastmi in trgovci z mamili.
Kot kaže, Bushev načrt za boj proti mamilom na kolumbijske kriminalce ni imel prevelikega vpliva, saj se teroristični napadi in atentati nadaljujejo z nezmanjšano močjo. Medellin (na sliki AP vojaška patrola v tem kolumbijskem mestu) je bil še enkrat prizorišče terorističnega napada. V neki znani mestni restavraciji so namreč podstavili dinamit in v eksploziji je bilo ranjeno enajst oseb. Tudi v Bogoti »vojna« zahteva stalen davek.
Tako so plačani morilci včeraj sredi mestnega središča ubili mlado odvetnico, ki naj bi zastopala nekega domnevnega »obveščevalca« ameriške službe za boj proti mamilom.
V kolumbijski prestolnici so še poostrili varnostne ukrepe, da bi preprečili nova teroristična dejanja, vendar so po mnenju mnogih vsi ti ukrepi prišli prepozno. Trgovci z mamili so namreč tako prepleteni z regionalnim gospodarskim in upravnim delovanjem, da je težko pričakovati usešen boj. Po nekaterih izračunih naj bi promet z mamili v Kolumbiji letno dosegel vrednost 4 milijard lir, v vse to delovanje pa naj bi bili poleg drugih vpleteni številni vojaški in policijski oficirji, ki naj bi glede na višino čina dobivali mesečno od 5000 dolarjev (policijski kapetan, katerega državna mesečna plača znaša 180 dolarjev) do 15.000 dolarjev, kolikor naj bi za svoje »sodelovanje« dobil general kolumbijske vojske.
Beograjski vrh neuvrščenih
NADALJEVANJE S 1. STRANI kjer so vložili kar 200 popravkov in kjer se je število dokumentov zvišalo s prvotnih 9 na skup-nih 17. Na novo so napisali dokumente o ženskah, o trakih, drogi, državah brez izhoda na mor-je, industrializaciji, položaju Palestincev in položaju Arabcev na Golanu in končno o naravnih nesrečah.
Skoro brez sprememb pa so sprejeli štiri osnovne dokumente, ki se nanašajo na strahotniekonomski položaj neuvrščenega sveta, na grozečo nevarnost dolgov, na mednarodno trgovino in na zaščito človeškega okolja. Za uspešen dialog o teh vprašanjih je bil potreben najprej dogovor med neuvrščenimi, istočasno pa je nujna tudi zavest razvitih, da so problemi dolgov tudi resnični problem Severa. Zato je rešitev samo v skupnem razvoju in celo razčlenjenih in podrobnih jugoslovanskih predlogih, ki so bili na koncu sprejeti skoro brez pripomb.
Najbolj obsežna, poglobljena in tudi zapletena razprava je bila seveda okrog prvega dokumenta, skupne izjave "sumrnita". Jugoslovanski predlog ni bil v ničemer spremenjen, samo dodajali so nekaj odstavkov in z njimi opozorili na pretekle boje in izkušnje pa tudi na prispevek neuvrščenih v naporih proti imperializmu, kolonializmu, neokolonializmu, apartheidu in rasizmu. Ta seznam so torej podaljšali in celotno formulacijo zaostrili. Bistveno spravljivi, pomirljivi in konstruktivni ton pa je ostal.
Zadnje zasedanje v veliki dvorani je bilo napovedano za 20. uro, tokrat je bil vozni red točno določen: pozdrav predsedujočega Drnovška, poročilo ciprskega zunanjega ministra o celotnem zasedanju in njegovem poteku, poročili predsednikov obeh komisij in čitanje vseh dokumentov. Nakar sledi sprejem celotnega bloka dokumentov. Končno je imel zaključno besedo predsednik Jugoslavije Drnovšek že v svojstvu predsednika gibanja neuvrščenih.
Vse to je po večini delo pred kulisami, na velikih odrih in pred televizijskimi ekrani. Seveda je bil ogromen posel opravljen na sejah obeh komisij, kamor pa so bila vrata trdno zaprta.
Še posebej pa je bilo živahno v posebni veliki dvorani, podobni orjaškemu rastlinjaku, ki je bila še posebej in to izredno ostro zastražena in kjer so se svobodno premikali predstavniki 102 držav članic in njih diplomatski spremljevalci. Dobršen del zasedanja in najbrž najbolj učinkovit in pomemben del je potekal prav v teh prostorih, kjer si lahko srečal Arafata s samokresom za pasom kot posebnim okrasom, pa z njegovim ljubeznivim nasmeškom na simpatičnem obrazu, ali predsednika Afganistana Nažibula-ha, mračnega orjaka, trdnih potez in do kraja prefinjenega, nežno poduhovljenega Indijca Gandija in seveda mnoge druge, orgaške Zamorce v pisanih generalskih uniformah, Špance in druge. Tu so se tkale niti sodelovanja in sporazumevanje, ki so nekaj izrednega, saj so predstavniki zastopali veliko večino človeštva.
Za letalsko nesrečo v predmestju Havane kriva pilot in slabe vremenske razmere
Poseg predsednika predsedstva SFRJ Drnovška
NADALJEVANJE S 1. STRANI mevanja, ki ga z razliko od detanta iz '70 let pozitivno občuti najširša mednarodna skupnost, ne moremo mimoskrb zbujajočega dejstva, da še vedno manjka ekonomski detant. Z njim razumemo zmanjševanje neravnotežja v svetovnem gospodarstvu, vzpostavljanje obsežnejših pogajalskih komunikacij med razvitimi državami in državami v razvoju. Brez tega posamezni napori držav v razvoju za obvladovanje težav, ki jih pestijo nimajo izgledov za uspeh.«
»Neenakomerni gospodarski razvoj v svetu, zaostajanje držav v razvoju, med katerimi jih je nekaj v dramatičnem položaju, postaja najgloblje protislovje današnjega sveta. Jasno je, da bosta svetovni mir in varnost vse bolj neposredno povezana z razvojem.«
»Pogled na svet, ki ga ima gibanje neuvrščenosti kot gibanje, ki temelji na političnem in ideološkem pluralizmu ne izhaja iz nobene prevzete ideologije, ampak je določen z nacionalnimi interesi naših držav. Povsem razumljivo je, da nam nacionalni interesi v različnih fazah razvoja mednarodnih od-
nosov nalagajo prevrednotenje in tudi spremembe stališč, ki niso vzdržala preizkušenj časa. «
V zaključku svojega posega se je predsednik Drnovšek ukvarjal tudi z vprašanjem zaščite človekovega okolja in s tem v zvezi dejal: »Vznemirjeni smo zaradi vidnih posledic nezadostne zaščite človekovega okolja in počasnega prodiranja spoznanja, da ekološka grožnja vse bolj neposredno preti celi človeški skupnosti. Še posebej smo zaskrbljeni zaradi nevarnosti, ki so ji izpostavljene mnoge države v razvoju, zaradi nekontroliranega izvoza, umazanih tehnologij iz razvitih držav. Z destruktivnim in neracionalnim izkoriščanjem naravnih virov in energije nepopravljivo uničujemo naravno okolje. Zaradi posebne odgovornosti razvitih držav pri varovanju okolja, izhajajoč iz njihovega vpliva na svetovne razvojne procese vključno z njihovimi negativnimi ekološkimi učinki, bi bilo tudi to vprašanje potrebno vključiti v nov razvojni dialog med Severom in Jugom. Različne oblike odpisov dolgov za potrebe zaščite okolja in držav v razvoju, zlasti najrevnejših, se kažejo kot ena pomembnih možnosti medsebojnega sodelovanja.«
HAVANA — Dve letali italijanskega vojnega letalstva bosta danes poleteli proti Kubi, da bi v domovino odpeljali trupla 112 nesrečnih potnikov, ki so umrli v letalski nesreči v neposredni bližini Havane. Kot so sporočili iz zunanjega ministrstva, bo prevoz mogoč takoj ko bodo kubanske oblasti zaključile vse potrebne postopke, ki so v takih primerih predvideni.
Medtem pa je včeraj iz kubanske prestolnice prispela vest, da je treba krivdo za nedeljsko katastrofo pripis9! ti izrednemu neurju in pa napačj11 oceni pilota, ki je upravljal letalo. ‘° je povedal predsednik kubanske upr9' ve za civilno letalstvo Rogelio Aceve-do, ki istočasno vodi tudi posebno komisijo, ki raziskuje vzroke nesreče.
Acevedo je potrdil, da so pilotu kontrolnega stolpa zaradi izredno sla bih vremenskih razmer odsvetova vzlet, česar pa 51-letni pilot Armand Ontiveros, ki je imel za seboj že 29 i službe in 13 tisoč ur leta, ni upoštev ^ Acevedo na podlagi posnetka P?9°vrn ra med kontrolnim stolpom in ptlol° sklepa, da naj bi iljušin dosegel vip1 50 do 60 m, ko naj bi pilot zaradi redno močnega vetra zmanjšal kot leta z običajnih 30 na 15 stopinj- za jr) di tega naj bi letalo izgubilo višino treščilo na hiše v naselju Rancho yeros le 220 metrov od konca vzeLe-steze. Predsednik kubanskega clV1 \e ga letalstva je pri tem izjavil, da v za domneve, ki čakajo še na P°^ mjic s pomočjo posnetkov iz črnih skr ponesrečenega letala.	|y-
Še naprej pa ostaja izredno z ega bljujoče zdravstveno stanje edi preživelega potnika Luigija CaP tu_ (na sliki AP). Zdravniki se še p°9 pijejo glede primernosti takojšne9 vž-rurškega posega, največ skrbi P i(je-buja možnost, da pride do nepre nega poslabšanja zaradi infekcij
Zaradi razhajanj med KD in PSI se deželna kriza vse bolj zapleta
VIDEM — Rešitev deželne krize je vse prej kot lahka. Po zadnji deželni seji, na kateri so z glasovi strank dosedanje večine odločili izvolitev nove deželne vlade, so se namreč stvari še bolj zapletle.
V sredo sta se sestali delegaciji dveh največjih partnerjev dosedanje večine, krščanske demokracije in socialistične stranke, ter nadaljevali že itak težka pogajanja. Po napovedih naj bi na sestanku morali delegaciji rešiti nekatera ključna vprašanja, ki že dalj časa zavirajo rešitev krize. Sestanek pa je prinesel še eno novost. Socialisti so namreč na pogajalsko mizo Postavili še eno vprašanje, o katerem v tej fazi ni bilo doslej govora. Sprožili so vprašanje volilne reforme za izvolitev v deželni svet in sestavo svetovalskih skupin. Predlagali so, da bi moralo ponovno stopiti v veljavo tisto pravilo, po katerem bi morala vsaka svetovalska skupina računati na najmanj tri svetovalce. To pravilo je v deželni skupščini že veljalo, pozneje Pa so ga preklicali in omogočili, da so stranke, ki so imele tudi po enega svetovalca lahko ustanovile svojo skupino. Socialisti predlagajo, da je treba tako stanje spremeniti, da bi omogočili višjo obliko upravljivosti.
S tem predlogom v bistvu predlagajo, da bi se morale manjše stranke združevati v ideološko slične skupine, kar naj bi bil predpogoj za nov volilni zakon, ki bi predvideval tako imenovano »zajezitev«. Vsaka stranka bi morala namreč doseči določeno število odstotkov glasov (govori se o petih odstotkih), da bi bila lahko sploh prisotna v deželni skupščini. V deželnem svetu je sedaj kar sedem enoceličnih skupin, ki po besedah načelnika svetovalske skupine PSI Bulfoneja, stane-
jo deželno upravo mnogo več kot pa svetovalske skupine KD, PSI in KPI, ki imajo preko štirideset svetovalcev.
Nov predlog PSI je močno presenetil krščansko demokracijo. Po besedah deželnega tajnika Longa se KD sicer strinja s potrebo po reviziji volilnega zakona, vendar pa ne v tem trenutku in ne v kontekstu pogajanj za rešitev deželne krize. O tem vprašanju se mora razviti razprava ne samo znotraj in med strankami večine, ampak tudi z opozicijo. Skratka, KD se zaveda resnosti vprašanja, ne pristaja pa da bi ga reševali v trenutku, ko so v ospredju druga nujnejša vprašanja, ki zadevajo prihodnost Furlanije-Julijske krajine.
Pogajanja se torej zavlačujejo, kar buri duhove predvsem v vrstah opozicije, ki je bila že na zadnji deželni seji zelo ostra in odločna. V razpravo je
včeraj posegel deželni tajnik KPI Vi-ezzi, ki je polemično ugotovil, kako se KD in PSI sedaj spuščata v »prazne« pogovore in brez vsakega zaključka obravnavata vprašanja institucionalnega značaja, namesto da bi se lotili reševanja resnih problemov (ambien-talnih, gospodarskih in socialnih), ki tarejo našo deželo. Po Viezzijevem mnenju je reforma volilnega sistema vsekakor nujno potrebna, ne sme pa se omejiti le na »zajezitve«, ampak mora dati volilcu možnost, da lahko izbira med raznimi koalicijami.
Včeraj sta se tudi sestali delegaciji KD (danes bodo zasedali njeni najvidnejši predstavniki) in PLI in izrazili željo, da bi prišlo do potrditve dosedanje večine z možnostjo razširitve na tiste stranke, ki se prepoznavajo v njenem programu.
V	nedeljo v Opatjem selu odkritje spominske plošče
OPATJE SELO —- V nedeljo, 10. septembra, bodo ob 15. uri v Opatjem selu na Krasu svečano odkrili spominsko obeležje v spomin na ustanovitev Okrožne komisije VOS-OF za Tržič. Slavnostni govornik bo generalpolkovnik Branko Jerkič.
Po odkritju spominskega obeležja in tovariškem srečanju bo ob 17. uri proslava 85-letnice delovanja domačega prosvetnega društva Kras.
Odbor skupnosti borcev VOS-OF Primorske vljudno vabi vse borce, zlasti še iz vrst VOS-OF Primorske in iz zamejstva ter druge občane, da se udeleže svečanosti.
Prebivalci Opatjega sela na Krasu so med NOB veliko prispevali, o čemer zgovorno pričajo številna obeležja v vasi.
V	vasi je lep spomenik 60 padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Že 28. septembra 1941 so v vasi ustanovili prvi odbor OF, o čemer priča spominska plošča na hiši št. 28. Spominska plošča dvema ustreljenima talcema je ob kolovozu vzhodno od vasi, na pokopališču pa je grobnica padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja.
Spominska plošča je tudi na hiši št. 23, kjer je preživel mladost narodni heroj Darko Marušič - Blaž.	JOŽE OBLAK
Obisk ZSKD pri Ladincih
Skupnost v srcu Dolomitov
TRST — V petek, soboto in nedeljo je skupina članov Zveze slovenskih kulturnih društev obiskala predstavnike Ladincev in njihovih kulturnih ustanov. ZSKD je tako vrnila obisk Ladincev v naši deželi, ki se je odvijal lansko jesen.
Predstavniki ZSKD so v treh dneh obiskali Val Gardeno (ladinsko Gherdeina), Val Badio (ladinsko Mareo) in Val di Fassa (ladinsko Fascia) in kulturne ustanove, ki imajo tu svoje sedeže. Med obiskom so se seznanili z vprašanji ladinske skupnosti in tudi z razlikami, ki hočeš nočeš ločujejo Ladince med tiste, ki živijo v bocenski, v tridentinski pokrajini in v pokrajini Belluno. V spremstvu tamkajšnjih kulturnih in političnih delavcev si je skupina Slovencev s Tržaškega ogledala sedež Ladinskega kulturnega inštituta 'Majon di Fas-cegn" v Val di Fassi, Kulturni ladinski inštitut "Micura de Ril" v San Martinu di Badia (San Martin de Tor) in etnografski muzej Česa di Ladins v Ortiseju (ladinsko Urtijei).
Predstavniki Ladincev so slovenskim gostom naglasili "sorodnost" slovenske in ladinske manjšine glede pravic, saj so tudi Ladinci v bistvu razdeljeni v tri kategorije: največ pravic imajo tisti, ki živijo v bocenski pokrajini, kjer jim zakon jamči tudi predstavnika v pokrajinskem svetu, najmanj, oziroma nič, pa tisti, ki živijo v pokrajini
Belluno. Kljub temu skušajo kulturne organizacije obdržati vezi med ladinskimi prebivalci dolin, čeprav jih ločijo tudi naravne pregrade, ki so seveda danes mnogo manjše kot v preteklosti, ko je bilo treba čez visoke prelaze peš. Zemljepisna ločenost je seveda botrovala precejšnjim kulturnim in jezikovnim razlikam, tako da skušajo danes izoblikovati skupni knjižni jezik, v tem so Ladinci podobni Furlanom.
Čisto posebna je gospodarska problematika, saj Ladinci živijo v samem srcu gorskega turizma v Italiji. Turizem je po eni strani prinesel blagostanje, saj se danes večina Ladincev bavi s turizmom in hotelirstvom, po drugi strani pa je prav množični, predvsem zimski, turizem močno prizadel naravno okolje (gradnje stavb in žičnic), korenito spremenil življenje ljudi in njihov odnos do kulturne tradicije ter odprl vrata tujim kapitalom, ki skušajo izpodriniti domače pobude. To se najbolj pozna v krajih, ki sodijo pod pokrajini Belluno in Trento. Ladinci se zato zavzemajo za bolj uravnovešen razvoj, za varstvo narave, za uveljavljanje svoje kulture in za takšen turizem, ki naj vse to upošteva. Čeprav Slovenci v Italiji ne živimo v tako izrazito turističnih krajih, nas lahko izkušnje Ladincev v zvezi z zemljo in teritorialno politiko marsikaj koristnega naučijo.
Zanjo skrbi prevoznik Malev
Od danes letalska proga med Ronkami in Budimpešto
RONKE - Danes zjutraj ob 6. uri °o z letališča v Ronkah v smeri Budimpešte vzletelo letalo TU 134, last Madžarskega letalskega prevoznika RJalev. V madžarsko prestolnico letalo Prispe ob 7. uri. Potniki bodo lahko tam dobili hitro zvezo z Moskvo (ob ''•45), z Berlinom (ob 8.10), z Leipzigom (°b 11.05), z Leningradom (ob 12.05), z Varšavo (ob 12.05) ter s Prago (ob 16.20). Omenili smo le nekatere letalske povezave z letališči v Vzhodni Evropi. Iz Budimpešte pa potniki dobijo še pred poldnem zvezo s številnimi letališči v Zahodni Evropi. Letalo je iz Budimpešte priletelo sinoči v Ronke.
V letalu je 68 sedežev. Iz Budimpešto bo v Ronke priletelo ob nedeljah in četrtkih zvečer (odhod ob 20.45, prihod ob 22. uri), iz Ronk pa bo vzletelo °b ponedeljkih in petkih (odhod ob 6. bri, prihod ob 7. uri).
Včeraj zjutraj je v letališki zgradbi Y Ronkah bila majhna slovesnost v po-oastitev otvoritve proge, za katero so s* upravitelji deželnega letališča pričevali več let. O tem sta govorila Predsednik letališkega konzorcija Ma-j?cco in deželni odbornik za prevoze Ul Benedetto, ki sta podčrtala medna-rodno vlogo ronškega letališča, še ?‘asti ker je to najvzhodnejše v Italiji n tudi zaradi tega, ker imajo gospodka podjetja iz naše dežele veliko Poslovnih stikov s tistimi iz držav zhodne Evrope. Pred nekaj meseci je
bila otvorjena letalska proga med Ronkami in Dunajem, sedaj se odpira proga Ronke Budimpešta, po zelo kratkem poskusnem obdobju na progi Ronke—Munchen letala potujejo dvakrat dnevno.
O tej novi pobudi madžarskega letalskega prevoznika so govorili madžarski ambasador v Rimu Gyorgy Mi-sur ter zastopniki družbe Malev Imre Kovacs, Ferenc Urban in Giuseppe Dobrinja. Povedali so, da je z njihovimi letali Budimpešta sedaj povezana s tremi italijanskimi letališči, Rimom, Milanom in Ronkami. Ponudbe za take povezave so imeli tudi iz drugih letališč severne Italije, izbrali pa so Ronke, tudi zaradi tesnih poslovnih stikov med gospodarstveniki Madžarske in FJK. Madžari se poslužujejo pristanišč v Trstu in Tržiču, veliko blaga gre po železnici, še več po cesti. Industrijska podjetja sodelujejo. Tehniki in delavci, ki gradijo tovarne v Sovjetski zvezi bodo s to novo progo imeli hitro povezavo z letališči v Sovjetski zvezi.
Zborovalce je pozdravil ronski župan Novelli, ki je povedal, da med občinsko upravo in letališkim konzorcijem so stalni stiki. Direktor krminske zadružne kleti Sorini je madžarskemu ambasadorju podaril vino miru, ki ga v Krminu pripravijo iz raznih sort grozdja. (mw)
V Portorožu svetovno prvenstvo v mikrokompjuterskem šahu
pJ^PRTOROŽ — Kristalna dvorana do !°r°^kega hotela Palače bo od 8. sVgj ■ septembra gostila udeležence 9. l6t l°Vnega prvenstva v mikrokompju-valn m šahu, na katerem bo sodelo-1\]6 ^ajst kompjuterskih firm iz ZR ^ved u6'. Nizozemske, Anglije, ZDA,
Qske in Annliie Omanizačilski od-
Nr v- M Anglije. Organizacijski od-tin^ ■ Ra v°di predsednik Lenart Še-tis^M sredi priprav in na včerajšnji Pre^ph konferenci so organizatorji ha )®tavili deveto izvedbo prvenstva, R*avn- 'rem bodo za udeležence pri-tac;j j1 tudi vrsto vzporednih manifestov11- turnir med moštvoma računal-skega ^ahistov piranskega šahov-
tekiho6t Pojavljenih udeležencev bo Nljjj ^alo po švicarskem sistemu, najdi ž ,Pa se bo v velikem finalu pome-*z lanskoletnim prvakom Mephisto XaporgaChnai dosedanjim petkratnim fav ig. ,lrn svetovnim prvakom. Čep-b°doynaMi čas še ni natančno določen, Vs&k u.0 v$ej verjetnosti pričeli igrati y V°ritv dan ob 14. uri, svečane Al tU(li 6 Pa se bo med drugimi udele-Predsednik mednarodne raču-
nalniške šahovske zveze David Levy, ki zatrjuje, da bodo v Portorožu šahovski računalniki igrali na takšnem nivoju, da bo to presenečenje za marsikaterega šahovskega privrženca. Kot zanimivost naj še povemo, da je na prvih treh prvenstvih zmagal računalnik firme Fidelity iz Miamija, leta 1984 pa sta si s poznejšim petkratnim svetovnim prvakom prvo mesto delila.
Na portoroškem 9. svetovnem prvenstvu bodo s svojimi šahovskimi računalniki nastopile firme Cjuickstep, Paul, Nightmare (vsi ZR Nemčija), Re-tel (Nizozemska), A.I. Chess (ZDA), Why Not 89 (Švedska), Kempelen Adari, Pandix (Madžarska) ter Chess Player 2150 in Portorož experimental (oba Anglija). In imel je prav predsednik organizacijskega odbora Šetinc, ki je v uvodnem biltenu med drugim zapisal: »Svetovno prvenstvo v mikrora-čunalniškem šahu v Portorožu je prav gotovo pomembna postaja šahovskega in računalniškega ustvarjalnega korakanja v tretje tisočletje našega štetja.«
(K.)
Pogovor z Alojzem Kosmačem, borcem Prešernove brigade
Tudi Kras premore »mučenika«
KOPRIVA — Lep sončen dan na Krasu. A ko sem prisluhnila pripovedovanju Alojza Kosmača, borca Prešernove brigade, 100-odstotnega vojaškega vojnega invalida brez očesa in noge, ki že 40 let živi na Krasu, točneje v Koprivi, o strahotah in trpljenju, ki ga je moral prestati, se ta sončni dan kaj kmalu spremeni v mračnega, človek bi dejal muče-niškega. "Mučenik" (brez medalje ali kakšnega drugega priznanja širše družbene skupnosti) pa ni le Alojz, ampak tudi njegova žena Olga, ki mora skrbeti zanj, in ostali družinski člani. Z namenom, da bi slišala njegovo življenjsko zgodbo, ki je gotovo edinstvena izmed sežanskih občanov, sem se napotila na njegov dom v Koprivo.
»Rodil sem se 23. 9. 1925 v Volakah, v občini Škofja Loka, kot četrti otrok v sedemčlanski delavski družini, kjer je bil oče gozdar, mati pa gospodinja. Od 14. 2. 1943 do avgusta 1943 sem bil v poljanski udarni četi, nato do 29. 9. 1943 borec Prešernove brigade, od 29. 9. 1943 do 15. 5. 1945 pa v raznih koncentracijskih taboriščih v Begunjah, Mat-thausnu, Dachauu, Innsbrucku... Sem brez noge, očesa, v glavo pa sedemkrat ranjen,« je pričel svojo pripoved Kosmač in ob tem so se mu oči zarosile.
Kako ste prišli ob oko in nogo?
»Kot borec Prešernove brigade sem z dvema patruljama šel na jugoslovansko-italijansko mejo na Žirovski vrh pri kraju Sveti trije kralji, z nalogo, da prečistim mejo. Tako sem pobral 43 min. Kar naenkrat nekaj zaropota in poči. Nemci! Od takrat sem brez očesa in ob nogo.
Odpeljali so me tri ure daleč na kmetijo v Žirovski vrh, kjer sem prebil tri dni in tri noči. Vsak dan je prišel obveščevalec k meni. Izdan sem bil. Nemci so me odpeljali v Žiri in Gorenjo vas v bunker. Iz noge je krvavelo. Nihče je ni obvezoval. Do takrat nisem imel še nobene zdravniške pomoči. V Gorenji vasi mi je zdravnik nudil prvo pomoč, njegova žena mi je celo skuhala kavo. Dali so me na kamion. Celo sestra Milena, ki je bila zraven, me ni prepoznala, saj sem bil preveč izmučen in spremenjen.
Odpeljali so me v Škofjo Loko. Mimo mene je prišel esesovec Maks in kogar je imel v rokah, je izginil. Trikrat me je udaril po ranjeni nogi s puškinim kopitom, kljub temu, da mu nisem nič žalega storil.«
Med vojno je veliko naših ljudi pretrpelo v nemških taboriščih. Tudi vi ste priča krutosti minulega časa...
»Z rešilcem so me iz Kranja odpeljali v Begunje 2. oktobra 1943, kjer sem bil do 16. 1. 1944 kot komunistični bandit pod številko 1977. Doktor Šarc iz Radovljice me je vsak dan obiskoval, previjal in prečistil rano. Da sem danes še živ, se imam zahvaliti prav njemu.
Na Golniku so mi amputirali nogo in oko. V Begunjah nas je ležalo po osem v celici, vsi smo bili ranjeni. Med sedmimi obsojenimi na smrt sem bil tudi jaz. Smrtno kazen so Nemci izvajali na vrtu. Ko sem že gledal smrti v oči, sem se oglasil, da bi želel nekaj povedati. Tolmač je to prevedel komandantu, ki mi je dovolil do besede. Pa sem pričel: "Vi ste Nemci, mi pa Slovenci. Kako ste vi junaško prikorakali k nam, ne vem. Če boste tako korajžno odšli, se lahko zgodi, da bo naša vojska prišla korajžno na svojo zemljo." "Dovolj! Konec! Proč z njim! V bunker!" je odredil komandant. Tako sem se rešil smrti. V bunkerju sem preživel 93 dni. Veliko sem se posušil. Enkrat na dan so nam dali malo kruha in "zoca", velika sreča pa je bila, če smo enkrat tedensko dobili košček mesa. Mati Urška je prišla prosit na komando v Park hotel na Bled, da me izpustijo. Vendar njena želja ni bila uslišana, temveč so nanjo spustili dva psa.«
»Od tod so me odpeljali v Mathausen, kjer sem bil voden pod številko 4993. Prišel sem med Ruse. Dali so nam tobak mohorka in nekaj hrane, da smo si opomogli. Najprej sem šel v ambulanto, kjer so me pregledali in dali bencinsko injekcijo. Da je bencinska, sem izvedel šele kasneje od ruskega zdravnika. Dobri dve uri mučnega stanja sem moral potrpeti...«
V Dachauu ste zaradi lakote shujšali 36 kg. Mučenje se je nadaljevalo v Reichenauu pri Innsbrucku.
»Tu so nas slekli do golega in v kopalnici kar naenkrat spustili mrzlo vodo. Tresli smo se, da nismo mogli več vzdržati. Nato so spustili toplo vodo. Bolelo je, ne le peklo. Nekateri so preklinjali...
Stiskali so mi tudi prste med vrati, ker nisem hotel priznati dejanja, ki ga nisem storil.«
Rešitev iz taborišča in pot domov sta gotovo nepozabna in težko pričakovana dogodka...
»Obesili so 19-letnega Poljaka z obsodbo, da je posilil žensko. Širile so se govorice, da bodo z obešanjem nadaljevali še naslednji dan. Neki Slovenec je to slišal in povedal najprej meni. Prinesel je klešče za striženje žice in zvečer smo odredili, kdo bo pobegnil. Ko smo luč ugasnili, smo prestrigli žico, rešili ljudi in zopet priklopili luč. Na zimo se nas je rešilo trinajst. Tovariši pa so me morali nositi, saj moja noga ni zmogla tako dolge poti. Na neki kmetiji smo se najedli. Srečali smo se z nemškimi dezerterji nad Bre-merjem. Skoraj mesec dni smo potrebovali, da smo po težki poti prišli domov. Toda vojne še ni bilo konec, še so bombardirala nemška letala...«
Za vse to trpljenje in gorje, ki ga je moral med vojno prestati, bi si prav gotovo zaslužil "mučeniško" priznanje. Tudi njega muči odgovor na vprašanje, zakaj žrtve nekdanjega nacističnega režima niso dobile odškodnine, čeprav se tej svoji pravici niso nikdar odrekle niti podpisale nobene izjave, da pravico do individualne odškodnine prostovoljno prenesejo na državo. Pa mi je dal prebrati članek "Od lastne države okradeni?" avtorice Milene Ule, objavljen v Nedeljskem dnevniku 16. oktobra lani, kjer nekdanji interniranci zahtevajo odgovor, kam so se izgubili milijoni in milijoni mark, ki jih je Bonn vendarle izplačal Jugoslaviji.
Zadovoljen je, ko se ga borci iz Kranja, kjer ima domicil Prešernova brigada, spominjajo in mu ob novem letu čestitajo ter ga vabijo na najrazličnejša srečanja, ki pa se jih žal zaradi zdravstvenega stanja ne more udeležiti.
Vse od leta 1970 mu je žena Olga stalna spremljevalka in ne mine dan, ko Alojz ne bi potreboval in bil deležen njene pomoči in pozornosti.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Načrti občinskega odbomištva za okolje
Merjenje zračne onesnaženosti prvi korak za zdravo ozračje
Uslužbenci so napovedali osemurno stavko
Zaostritev sindikalnega spora v podjetju ACT
Po načrtu za omejevanje zvočne onesnaženosti, o katerem bo pristojna občinska komisija razpravljala prihodnji teden (po vsej verjetnosti ga bodo tudi odobrili), pripravlja odborništvo za zdravstvo in higieno, ki je pristojno tudi za skrb do okolja, načrt za omejevanje zračne onesnaženosti. Gre za precej širokopotezen načrt, ki pa predvideva predvsem "diagnozo" tržaškega zraka. Predloge bo v ponedeljek vzel v pretres občinski odbor.
Načrt, o katerem nam je spregovoril odbornik za zdravstvo in higieno Gi-anfranco Bettio, predvideva tri posege: monitoražo kakovosti zraka, sanacijo škedenjske železarne in obvezno kontrolo avtomobilov na dizelski pogon. Najpomembnejši in najbolj daljnosežen poseg je gotovo monitoraža zraka v mestnem središču in v periferiji, saj je le na ta način mogoče ugotoviti, kakšen je položaj in kaj povzroča onesnaženje. »Zavedam se, da smo z diagnozo v zamudi,« nam je dejal Bettio, »vendar je doslej v Trstu manjkal celo zdravnik!« Kot je znano, so v Trstu tri postaje za merjenje zračne onesnaženosti, ki jih je svojčas postavila Staffierijeva uprava, vendar se na te naprave, kljub temu da so zanje porabili skoraj milijardo lir, ni mogoče zanesti. Včeraj na primer ena sploh ni delovala, drugi dve pa sta delovali le s 60- oziroma 80-odstotno zmogljivostjo. Poleg tega so jih postavili v take kraje, kjer so pravzaprav nekoristne, na primer v Skedenj, pri stadionu in pri klavnici, medtem ko jih v središču mesta ni (tedaj so namreč mislili, da bodo zgradili novo pristanišče za pre-
mog). Tedanja uprava pa je storila še eno napako, in sicer, da ni upoštevala stroškov, ki jih terja vzdrževanje naprav, in da je njihovo upravljanje prepustila Krajevni zdravstveni enoti, ki pa za to nima dovolj osebja. Odborništvo namerava zato premestiti eno od teh naprav v industrijsko cono, v bližino tovarn Dukcevich, Illy in Stock, kjer bi bodoči gost promet na novi avtocesti lahko zelo kvarno vplival na izdelke omenjenih tovarn. Poleg tega naj bi kupili še eno podobno postajo, ki bo stala okrog 300 milijonov lir, in več majhnih naprav v vrednosti 12 milijonov lir. Vse naprave bi namestili v središče mesta in na ta način zapolnili vrzel, ki jo je pustila Pokrajina. Ta je namreč že dobila denar za nakup postaj za merjenje zraka, a jih ni nikoli kupila. Manjše naprave imajo sicer prednost, da stanejo manj, vendar ne nudijo takojšnjih rezultatov. Te naprave namreč "zajamejo" zrak, ki ga je nato treba analizirati v laboratoriju.
»Šele nato se bo začelo pravo zdravljenje "bolnika",« meni Bettio, »čeprav posebna komisija že sedaj preučuje zakone o onesnaženosti zraka. Upam, da bo naša uprava sposobna uvesti tudi drastične ukrepe, če bodo ti potrebni, saj je zdravje pomembnejše od udobnosti in od dobička.«
Obvezno kontrolo avtomobilov na dizelski pogon bodo po vsej verjetnosti uvedli že v kratkem. Občina bo v sodelovanju z Avtomobilskim klubom nudila brezplačno službo za kontrolo izpušnih plinov (okoristili se je bodo verjetno vsi prebivalci naše pokraji-
ne), kontrolo pa bodo opravljali pri dveh bencinskih črpalkah v Rojanu in na Marsovem polju. Naprave bo dal na razpolago Avtomobilski klub, stroške (okrog 60 milijonov lir) pa bo krila Občina. Kdor bo imel neoporečen motor, bo prejel zeleno nalepko, ostali pa rdečo. Na ta način bodo redarji in policisti lahko takoj ugotovili, kdo krši zakon, po katerem so kršitelji dolžni plačati precej slane globe.
Drug pomemben poseg zadeva "ekološko sanacijo" škedenjske železarne, ki je zaradi dolgoletnega propadanja med najbolj onesnažujočimi industrijskimi obrati v naši pokrajini. Načrt za sanacijo je že pripravilo novo lastništvo, vendar ga je Občina želela tudi sama preveriti in je tako prosila za mnenje izvedence Krajevne zdravstvene enote. Ko bo le-to znano, bodo ugotovili, kateri posegi so najnujnejši in jih je treba najprej opraviti (gre za omejevanje in "čiščenje" strupenih plinov, voda itd.). Odborništvo za okolje si prizadeva, da bi Občina in Dežela prispevali dober del finančnih sredstev — po Pittinijevem načrtu naj bi sanacija stala okrog 40 milijard lir — saj bi bila v prid vsej skupnosti.
(B. G.)
■ Tržaški podžupan Seghene je včeraj dopoldne sprejel delegacijo velikega zadružnega podjetja Haev iz Debrecena na Madžarskem. Delegacija se v teh dneh mudi v naši deželi in v Trstu z namenom, da bi navezala stike s krajevnimi gospodarskimi krogi v okviru odpiranja madžarskega gospodarstva proti Zahodu.
Sindikati CGIL-CISL-UIL za prevozni sektor so se odločili, da bodo zaostrili sindikalni spor z vodstvom konzorcij skega prevoznega podjetja ACT. Da so pogajanja zašla na mrtvi tir — predvsem zaradi brezbrižnosti vodstva in političnega vprašanja, kdaj ga bodo obnovili — so sindikati že sporočili javnosti v preteklih dneh. V sedanjih razmerah je namreč nemogoče in povsem odveč nadaljevati s pogajanji, so ugotavljali in obenem napovedali, da bodo v prvih desetih dneh oktobra izvedli osem ur stavke.
Pogoje, da prekličejo to odločitev, ki bi porabnikom mestnega prevoza povzročila veliko nevšečnosti, so sindikati CGIL-CISL-UIL pojasnili včeraj s tiskovno noto. Gre za sindikalno platformo, ki je zelo razčlenjena in obsega trinajst točk. Na prvem mestu je zahteva, da vodstvo preveri sedanje stanje v podjetju in ga tudi na osnovi številčnih preglednic vsedržavne delovne pogodbe primerno restrukturira. Preustroj pa je po oceni sindikalnih organizacij potreben tudi za mestno omrežje in promet, tako da bi šoferji imeli vsaj štiri minute počitka na koncu vsake vožnje.
Na ožjem sindikalnem področju pa so zahteve po ureditvi staleža, plačilu ukinjenih praznikov in polprazničnih dni za uradnike, ki delajo pet dni na teden, ureditev pravičnega plačila za delo, opravljeno ob dnevih počitka in odškodnine za nesreče, ki so jih šoferji preprečili. V okviru bolj upravnih zadev naj omenimo zahtevo po učinkovitem delovanju komisije za civilno odgovornost, po ustanovitvi komisije,
ki naj odloča o kriterijih za nameščanje osebja, ki ni več primerno za določena dela, in postavke v zvezi z upokojenci in upokojitvami. Kot zadnjo točko omenja sindikalna platforma zahtevo po radijskih sprejemnikih in oddajnikih, s katerimi naj bi opremili mestne avtobuse.
V tiskovnem sporočilu se sindikati nato v sarkastičnem tonu obregnejo ob vodstvo podjetja, ki je sklenilo, da uslužbencem, ki darujejo kri, prizna nagrado v višini 10 tisoč lir in ne tisoč kot doslej. Zelo širokosrčna in hvalevredna socialna gesta — komentirajo sindikati — nezaslišano pa je, da jo vodstvo ponuja kot protipredlog na vse pogodbene in organizacijske zahteve uslužbencev.
Občina za odpravo arhitektonskih ovir
Tržaški občinski odbor je nedavno sprejel pomemben sklep za odstranjevanje in preseganje arhitektonskih ovir v zasebnih poslopjih. Gre namreč za sklep, ki na osnovi zakona št. 13 iz letošnjega januarja namenja 300 milijonov lir brezobrestnega posojila za izvedbo del, ki so neposredno namenjena odstranjevanju arhitektonskih pregrad v stavbah, v katerih živijo telesno prizadete osebe.
Sklep občinskega odbora vsebuje tudi podroben prioritetni seznam del in pooblašča župana, da naslovi na deželno upravo zahtevo po dodelitvi predvidenega državnega prispevka.
»Festival festivalov« letos dvakrat bogatejši
Na štirih višjih srednjih šolah objavili izide popravnih izpitov
Letošnja že deseta izdaja Festivala festivalov bo dvakrat bolj bogata kot v preteklosti, saj bodo filme predvajali ne samo v kinu Ariston, ampak tudi v dvorani Azzurra kina Excelsior. Prireditelja Mario de Luyk in Piero Per-cavassi sta na včerajšnji predstavitveni tiskovni konferenci utemeljila ta povečani obseg festivala - ki se bo začel prihodnji teden in bo trajal tja do junija prihodnjega leta - zaradi obilice kvalitetno obetavnih filmov, ki označujejo novo filmsko sezono. Za prihodnje leto pa prireditelja računata, da bo Ariston razpolagal z drugo, manjšo dvorano, tako da bodo ves festival lahko spet izpeljali kar "doma". Načrti za novo dvoranico so bili že odobreni, manjka samo finančno kritje, za katero pričakujejo pomoč iz javnih skladov.
Festival se bo torej začel prihodnji teden (verjetno v petek), ko bodo v Aristonu predvajali Morettijev Pa-lombella rossa, ki ga te dni predstavljajo na filmskem festivalu v Benetkah, v "Azzurri" pa Monsieur Hite francoskega režiserja Leconta, ki se je uveljavil na nedavnem festivalu v Cannesu. V prvi fazi Festivala bodo predvajali še številne druge filme z beneške revije: med temi I Want To Go Home Alaina Resnaisa, Avatijev Storia dl ragazzi e di ragazze, Dead Poets Society Petra VJeira in Christian Gabriela Axla, ki je pri nas zaslovel z Babettinim praznikom. Omembe vreden je tudi film poljskega režiserja Krzistofa Kieslovjskega Dekalog, ki sicer traja celih deset ur (deli se namreč na deset enournih
epizod), tako da ga bodo razdelili na več večerov.
Med filmi s festivala v Cannesu velja zabeležiti Do The Right Thing ameriškega režiserja Špika Leeja, ki govori o rasizmu in o manjšinah, ter afriški film Yaaba režiserja iz Burki-ne Faso Idrissa Ouedraoga.
Kljub naslovu pa bodo na Festivalu festivalov prikazali tudi nekaj filmov, ki niso nastopili na najbolj znanih filmskih revijah, na primer zadnji Fellinijev film La voce della luna, Ta-vernierovo kriminalko La vie et rien d'autre ter zabavno-pustolovski The Adventures Of Baron Miinchausen Terryja Gilliama. Španski režiser Ped-ro Almodovar, ki je trenutno tudi v Italiji zelo popularen, bo zastopan kar z dvema filmoma: najnovejšim Legami, ki ga šele končuje, in s filmom iz leta 1985, ki pa v Italiji še ni bil predvajan in ki nosi naslov Que he hecho yo para merecar esto? (Kaj sem storil, da sem si to zaslužil?). In za konec velja omeniti še A Dry V/hite Season režiserke iz Martinike Euzhan Palcy, ki govori o boju proti rasizmu v Južni Afriki. V njem nastopa tudi sloviti Marlon Brando, ki se je za to priložnost odrekel honorarju in ga namenil prav boju ljudstva Južne Afrike proti apartheidu.
Pa še nekaj besed o cenah. Vstopnina tako v Aristonu kot v "Azzurri" Ex-celsiora stane 8.000 lir, s popustom za vojake in otroke 6.000, za priletne pa 5.000, toda le ob delavnikih. Možen je tudi abonma za deset filmov po 55.000 lir.
Na učiteljišču, vzgojiteljski šoli, oddelku za geometre in trgovskem tehničnem zavodu so včeraj objavili izide popravnih izpitov. Od devetih učite-ljiščnic, kolikor jih je imelo popravne izpite, so vse izdelale, ravno tako tudi edina učenka, ki je imela popravne izpite na vzgojiteljski šoli. Bolj »viharno« je bilo na trgovski, kjer deset od štiridesetih dijakov ni izdelalo, ena dijakinja pa se ni predstavila. Na oddelku za geometre od 14 dijakov, kolikor jih je imelo predčasno srečanje s profesorji, le eden ni izdelal.
Izide popravnih izpitov na strokovnem zavodu bodo objavili jutri, ravno tako tudi na znanstvenem in klasičnem liceju. Dijaki, ki bodo nadaljevali s študijem, bodo nato imeli enajst dni časa, da si pred začetkom šolskega leta (21. septembra) nekoliko oddahnejo, drugim pa naj bi teh nekaj dni koristilo za »moralno« pripravo na nove študijske napore.
Poglejmo sedaj podrobneje, kdo je popravne izpite opravil z uspehom.
DRŽAVNO UČITELJIŠČE A. M. SLOMŠEK
Prvi razred: Cristina Corva, Margaret Macchiut, Elena Magagnato, Anna Palcich, Fabio Perzan, Martina Samec in Erika Zenic. Drugi razred: David Doles in Mirja Pirnat. Tatjana Hrovatin je uspešno opravila vstopni izpit za 4. razred.
VZGOJITELJSKA ŠOLA
V drugem razredu je izdelala Katja Fabrizi.
DRŽAVNI TRGOVSKI TEHNIČNI ZAVOD ŽIGA ZOIS
1.	a: Tamara Antonini, Mitja Bužan, Jana Calzi, Martina Carli, Ksenia Žerjal.
1.	b: Antonio Giacomin, Martina Le-govini, Myrto Mosetti, Cristina Peli-zon, Martin Puntar, Valentina Sardo, Ingrid Siskovic.
1.	c: Roberto Padovan, E lisa Pisani, Mitja Scabar, Tanja Stupar, Alessan-dro Ursich. Dve dijakinji nista izdelali.
1.	č: Saško Jablanscek, Romina Per-tot. Ena dijakinja ni izdelala, ena pa se ni predstavila.
2.	a: Miran Canciani, Michela Emanuela Feletti, Denis Pernari, Gabrijela Pieri, Tanja Puric. En dijak ni izdelal.
2.	b: Valentina Bembi, Stefano Bie-kar, Francesco Ciliberto, Stefano Leg-hissa, Davide Umer. Ena dijakinja ni izdelala.
2.	c: Saša Cossutta, Daniela Ellero, Diego Pečar, Massimiliano Pertot, Tiziana Starez, Massimiliano Tenze. Ena dijakinja ni izdelala.
2.	č: Karmen Brumat, Lorena Cossutta, Natascia Pernarcich, Katja Starec, Mateja Zidarič.
3.	a: Barbara Mauri, Marko Vodopivec. Ena dijakinja ni izdelala.
3.	b: Lara Bozieglav, Nataša Busan, Susanna Gombacci, Erika Grzancic, Damir Kralj (Carli), Tamara Osi, Ivanka Pahor. Ena dijakinja ni izdelala.
3.	c: Christian Arena, Emanuele Bachi, Claudia Coslovich, Vasja Cuk, Barbara Luxa, Rodolfo Stanissa. En dijak ni izdelal.
4.	a: Igor Tavčar, VVilma Zenic.
4.	b: Barbara Pieri, Tamara Praselj. En dijak ni izdelal.
ODDELEK ZA GEOMETRE
Prvi razred: Davor Berdon, Sebasti-ano Corbatti, Mitja Lovriha, Mitja Možina, Milivoj Pertot, Matej Pettiros-so, Martin Ravbar, David Simonettig. En dijak ni izdelal.
Drugi razred: Martin Andolsek, Igor Antoni.
Tretji razred: Elena Hrovatin, Erik Sedmak, Igor Strain.
Na koncu naj omenimo še nekaj podatkov o predmetih, ki so dijakom najbolj pogosto zagrenili poletje. Na učiteljišču je največ dijakov imelo izpit iz matematike (šest na devet), sledi latinščina (štiri na devet). Na oddelku za geometre je najbolj »kosila« matematika (popravni izpit iz tega predmeta je imelo kar enajst dijakov na skupnih 14), za njo pa italijanščina (osem na 14). Na trgovskem tehničnem zavodu so izpiti porazdeljeni sorazmerno med vsemi predmeti, izjema pa so nekateri razredi. Tako je denimo v 1. c največ dijakov imelo izpit iz angleščine kot prvega tujega jezika (šest na skupnih sedem dijakov), sledi pa zemljepis (4 na sedem). V 2. b je največ »žrtev« spet žela angleščina kot prvi tuj jezik (5 dijakov na 6), ravno tako tudi v 2. c (5 dijakov na 6), medtem ko je dijake v 2. č najbolj pestilo trgovin-stvo, saj so se čez poletje dodatno učili štirje od petih dijakov, ki so v tem razredu imeli popravne izpite.
Zaradi dežja so ostala tekmovanja preložili
Na Kolonkovcu v soboto okrnjen Praznik solate
Vreme letos res ni nagradilo prizadevanj članov prosvetnega društva Kolonkovec, ki so se že enajstič potrudili, da bi priredili tradicionalni Praznik solate. Sobotna vztrajna in nadležna ploha je namreč onemogočila nemoten potek praznika, tako da so organizatorji sklenili preložiti prireditev na prihodnji konec tedna.
Da ne bi razočarali dokaj številnega občinstva in uglednih gostov, so organizatorji — kljub muhastemu vremenu, ki je že v dopoldanskih urah napovedovalo dež — v soboto popoldne vseeno dali štart prvemu tekmovanju, v katerem so se v sajenju solate pomerili moški (solato so letos sadili na vrtnariji Justa Kariža). Ostalih tekmovanj, v katerih bi se morali pomeriti ženske in otroci, pa ni bilo mogoče izvesti, saj bi mrzel dež in veter prehudo nadlegovala tekmovalce. Prav tako sta odpadla praznik na sedežu društva in nedeljska razstava solat, ki bi jih moralo ocenjevati občinstvo.
Kljub razočaranju nad vremenom pa se prireditelji ne nameravajo odpovedati prazniku, ki ima letos poseben pomen, saj želi biti tudi demonstracija proti razlastitvam, ki grozijo vrtnarijam. Zato bodo prihodnjo soboto priredili še tekmovanji za ženske in otroke, v nedeljo pa napovedano razstavo solat, medtem ko praznika kot takega ne bo. Zmagovalce bodo nagradili v nedeljo, ko bodo končno objavili tudi imena zmagovalcev že izvedenega tekmovanja (ki so za enkrat še skrivnost). Kdor želi sodelovati pri sajenju solate, ima torej še čas, da se zglasi pri Justu Karižu.
V soboto in nedeljo v Zgoniku
Naš praznik treh baških sekcij Slovenske skupnosti
Zgoniška, devinsko-nabrežinska in zahodnokraška sekcija Slovenske skupnosti prirejajo v soboto, 9., in v nedeljo, 10. septembra, Naš praznik v Zgoniku. Kot pravi tiskovno poročilo Slovenske skupnosti, bo skupna prireditev praznika okrepila sodelovanje med navedenimi sosednjimi sekcijami, ki so doslej sodelovale preveč ločeno, praznik pa bo v Zgoniku tudi zato, ker bodo prihodnje občinske volitve v tej občini posebno težka preizkušnja za Slovensko skupnost in sploh za Slovence. Obstaja namreč stvarna nevarnost, da bi manjšinska mesta v bodočem občinskem svetu ne zasedali več slovenski predstavniki.
Spored tokratnega Našega praznika bo v znamenju sodelovanja med manjšinami, ki živijo v Italiji in s katerimi Slovenska skupnost že od vsega začetka sodeluje na evropskih volitvah. V soboto pod večer bo nastopila mladinska folklorna skupina La Clica iz Doline Aoste, ki bo predstavila tamkajšnje ljudske plese. V primeru slabega vremena bo prireditev potekala v Domu Alberta Sirka v Križu, začela pa se bo ob 20.30. Nedeljski spored pa predvideva nastop ljubljanskih mažoretk ter politična govora evropskega poslanca Melisa, izvoljenega na listi manjšin Federalizem, in novega tržaškega pokrajinskega tajnika Slovenske skupnosti Mira Oppelta.
Oba večera bodo kot običajno delovali dobro založeni kioski, za ples pa bosta igrala domača ansambla Happy day in Lojze Furlan.
Vprašanje deželnih svetovalcev Budina in Bratine
Proti združitvi ravnateljstev slovenskih nižjih srednjih šol
Deželna svetovalca KPI Budin in Bratina sta naslovila na predsednika deželnega odbora svetovalsko vprašanje v zvezi z nameravano združitvijo ravnateljstev nekaterih slovenskih nižjih srednjih šol, o čemer smo včeraj poročali v našem dnevniku. Budin in Bratina se v vprašanju sklicujeta na vest, da je šolski skrbnik sklenil, da ne obnovi imenovanj za poverjene ravnatelje na šolah Gruden v Nabrežini, Kosovel na Opčinah in Gregorčič v Dolini, kar bi dejansko pomenilo združitev z ravnateljstvi šol Erjavec v Rojanu, Cankar pri Sv. Jakobu in Ciril-Metod pri Sv. Ivanu. Ob ugotovitvi, da se je šolski skrbnik pri tem skliceval na dekret z 10. junija 1989, štev. 249, ki določa, da se ne obnovijo imenovanja poverjenih ravnateljev na šolah, ki imajo manj kot dvanajst razredov, Budin in Bratina poudarjata, da zgolj številčni kriteriji niso uporabni kot parameter za šolsko ureditev neke manjšine, ker ogroža funkcionalnost tega sistema ter v nekaterih
primerih in krajih lahko privede celo do njegovega izničenja. Taki kriteriji pa so v nasprotju tudi s samimi direktivami ministrstva za šolstvo, ki pra' vijo, da je treba upoštevati družbene in gospodarske razmere nekega teritorija, da bi ga ne obubožali z vidika javne vzgoje.
Deželna svetovalca KPI poudarjata, da je bila v tem primeru prav gotovo ošibljena služba javne vzgoje, ki je za obstoj in razvoj slovenske manjšin6 bistvenega pomena in ki je že pri2a' deta zaradi pomanjkanja ustrezne avtonomije in brez nekaterih specifi nih šolskih organov. Budin in Bratin sprašujeta predsednika deželnega 0 bora, ali ne misli poseči pri pristojni organih, da bi preklicali omenjen sklepe, tako da bi ustroj slovenskeg šolstva v deželi ne utrpel omejitven^, posegov, poudarjata pa tudi, da morali vsekakor vsak sklep o slove^._ ski šoli sprejeti sporazumno in s P Stankom neposredno zainteresira skupnosti.
Pomembna pridobitev za krajevni raziskovalni center
Miramarska znanstvena ustanova od včeraj s »superračunalnikom«
Preteklo noč zaradi srčne kapi
Umrl bivši predsednik deželnega sveta Golli
Miramarski Mednarodni center za teoretsko fiziko je od včeraj bogatejši za računalnik izrednih zmožnosti, ki bo nedvomno prispeval k dvigu kakovosti raziskovalnih dejavnosti te ustanove, a tudi drugih raziskovalnih inštitucij v naši pokrajini. Gre za pravi »superračunalnik« vrste convex C-210, ki so ga znanstvenikom in predstavnikom javnih občil predstavili na včerajšnjem posvetu 'v grljanskem hotelu Adriatic. V prvem delu srečanja sta spregovorila ravnatelj miramarskega centra Luciano Bertocchi in raziskovalec Maurizio Matteucci, drugi del posveta pa je bil namenjen Pregledu najrazličnejših možnosti povezovanja, ki se temu “superračunalniku« nudijo. O tem so govorili prof. Alvise dobile in strokovnjaki družbe Convex, sledila je debata, v kateri so se oglasili mnogi raziskovalci in fiziki, ki so v teh dneh gostje v Miramaru.
Miramarska ustanova, ki jo vodi nobelovec Abdus Salam, uživa velik ugled po vsem svetu. Sedaj razpolaga tudi
s sodobnim računalniškim centrom, ki bo nedvomno pospešil in obogatil delo znanstvenikov, posebno fizikov, iz različnih držav, ki prihajajo na študijsko izpopolnjevanje v naše mesto. O tem je na včerajšnjem posvetu v Grljanu obširno govoril ravnatelj Bertocchi, ki je podčrtal, da so voditelji miramarskega središča dolgo časa načrtovali ureditev večjega računalniškega centra, ki bi odgovarjal potrebam in zahtevam vseh tržaških znanstvenih ustanov. Iz raz-ličnihrazlogov pa se je ta načrt s časom izjalovil, tako da so sedaj ubrali pot samostojnega računalniškega poslovanja.
Iz Miramara je medtem včeraj prišla tudi vest, da so v teh dneh ustanovili nagrado »Alfred Kastler-Trst za znanost«, ki jo bodo podelili italijanskemu znanstveniku, ki bo znal ria najbolj poljuden in seveda učinkovit način približati znanost in njene najpomembnejše dosežke mladim generacijam. Pobudo za to prestižno priznanje je dala tržaška sekcija združenja Junior Chamber, ki ji predseduje Dino Cuscito. Nagrado bodo prvič podelili v soboto, 7. oktobra, na posebni slavnosti v dvorani Krožka za kulturo in umetnost. Priznanje bodo podelili na podlagi mnenj in predlogov strokovnega odbora Junior Chamber, v katerem med drugim sodelujejo Margherita Hack, novinar Piero Angela, fizik Tullio Regge in tržaški znanstvenik Paolo Budinich.
Francoski fizik Alfred Kastler se je rodil v Alzaciji leta 1902, umrl pa je pred petimi leti. Leta 1966 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko, dolgo let pa je predsedoval znanstvenemu odboru miramarskega Mednarodnega centra za teoretsko fiziko, bil pa je tudi član strokovnih odborov UNESCO in Svetovne agencije za atomsko energijo (AIEA). Kastler se je ukvarjal predvsem z raziskovanjem atomskih struktur, posebno pa se je odlikoval pri proučevanju laserjev. V Miramaru je dal pobudo za prve študijske tečaje iz atomske in molekularne fizike ne samo v angleščini, ampak tudi v francoščini, ki jo govorijo mnogi znanstveniki predvsem iz afriških držav. Bil je eden najtesnejših sodelavcev Abdusa Salama, prizadeval pa se je predvsem za strokovno izpopolnjevanje mladih raziskovalcev iz nerazvitih držav, posebno iz Afrike.
Na sliki (foto Križmančič) sodobni »superračunalnik«, ki je včeraj obogatil miramarski center za teoretsko fiziko.
Mario Colli, eden najvidnejših voditeljev KPI v Furlaniji-Julijski krajini, je umrl preteklo noč zaradi srčne kapi. Star je bil 68 let. Rodil se je 12. avgusta 1921 v Tržiču, večji del svojega življenja pa je preživel v Trstu. Še zelo mlad se je udeležil antifašističnega boja, v prvih povojnih letih pa je kot poklicni časnikar urejal komunistični dnevnik "II lavoratore". V partiji je opravljal pomembne vodstvene funkcije tako na krajevni kot na deželni ravni, saj je bil nekaj časa namestnik deželnega tajnika KPI, dolgo let pa je bil načelnik komunistične svetovalske skupine v tržaškem pokrajinskem svetu. Od leta 1978 do 1983 je bil Colli predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine; to funkcijo, kot tudi vse ostale, je opravljal z veliko urav-
Odbor za proslavo bazoviških žrtev obvešča, da bo
PROSLAVA PRI BAZOVIŠKEM SPOMENIKU
v nedeljo, 10. septembra, ob 15. uri.
SlUKllSl
OBČINSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO PLIN IN VODO - TRST
OBVESTILO O NATEČAJU
Občinsko podjetje za elektriko, Plin in vodo v Trstu namerava razpisati natečaj v obliki zasebne licitacije - pogojene - za prisodi-tev zakupa, ki zadeva »dela in vse Potrebno za gradnjo novih naprav javne cestne razsvetljave tako imenovanega "POSEGA GRLJAN" - prva tranša - na območjih: "GRLJAN I", obalna cesta; "GRLJAN II", dostopna cesta Miramarskega gradu«. Vrednost zakupa znaša H05.000.000 lir (osemstopet milijo-n°v) brez IVA.
Delo je finansirano s posojilom “lagajne depozitov in posojil.
Pogoj "suspenzivna" se nanaša na odobritev sklepa, ki zadeva z9°raj navedena dela.
Natečaj bo izveden po določilih t- člena (odstavek c) zakona št. 14 z dne 2.2.1973.
PONUDBE ZA VIŠANJE NE BODO SPREJETE Podjetja, ki so zainteresirana za Udeležbo na natečaju, vpisana v Vsedržavni seznam gradbenikov v jtategoriji 16/1 za ustrezno vsoto, °do lahko predstavila prošnjo za vabilo na natečaj (ki mora biti seta vij ena na kolkovanem papirju) ua AcegA Trst - Služba za elek-'ko, Ul. Genova št.6, in sicer v j°ku 15 dni od datuma objave i, 9a obvestila v Uradnem vestni-
iine,
Dežele Furlanije-Julijske kra-
Prošnja za vabilo k natečaju za Pravo ni obvezujoča. z v dokazilo svojih tehničnih sk °9^rvosti bodo morala podjetja St UPaj s prošnjo za vabilo pred-v ,Vlti tudi seznam del, ki spadajo ^alegorijo 16 (od "a" do "m") in .Prla izvedena v zadnjih petih Pri tem morajo za vsako
Jtih.
(0. 0 navesti tudi glavne podatke rtd) ^a, znesek, kraj, naročnika
SgT^fubni kapitolat zakupa s M^AMGM CEN in s PLANI-na MIJAMI si bodo zainteresira-$liJ?0djetja lahko ogledala pri ziištv Za elektriko ACEGA - taj-strop^jTrst, Ul. Genova 6, 2. nad-
Trst, 31. avgusta 1989 GENERALNI DIREKTOR 'Prof. inž. Gaetano Romano)
Konec meseca se bo začel tečaj za oblikovalce kamna
Še druga žrtev prometne nesreče
Preteklo noč je nekaj po polnoči na sprejemnem oddelku tržaške glavne bolnišnice izdihnil 22-letni Antonio Sirotti, ki je bil žrtev strahovite prometne nesreče v Miramarskem drevoredu. V nesreči je bila na mestu mrtva 23-letna Daniela Sturma, Sirotti pa je podlegel poškodbam kako uro po nesreči. Zdravnik Rdečega križa je že na mestu nesreče ugotovil, da je mladeničevo stanje izredno težko. Pločevina mu je odsekala desno nogo v višini piščali, imel je zdrobljen kolk in tudi njegova leva noga je bila zlomljena na več mestih. Zaradi tako hudih zlomov in ran je Sirotti močno krvavel. V rešilcu je menda prišel skoraj k zavesti, potem pa je padel v komo.
Zdravniki so naredili vse, da bi mladeniča iztrgali smrti, vendar ga niso mogli niti operirati. Kot smo že pisali, je bilo prizorišče nesreče grozljivo. Kot po (grdi) navadi se je na kraju zbralo veliko radovednežev, marsikoga pa je prizor tako pretresel, da mu je postalo slabo in so mu morali zdravniki pomagati. Karabinjerji sicer še niso ugotovili dinamiko nesreče, čeprav je verjetno tragediji botrovala prevelika hitrost. Cesta je na kraju nesreče ravna in široka, z v mestu dovoljeno hitrostjo pa je v bistvu nemogoče tako silovito trčiti in tako temeljito razbiti avto. Vsekakor pa je bila to prehuda kazen za verjetni prekršek, kot se po navadi tudi zgodi. Tragična usoda je neusmiljeno terjala novi mladi žrtvi, še toliko bolj žalostno pa je dejstvo, da se je tudi oče Daniele Sturme ubil v prometni nesreči, in to, ko je bila Daniela še otrok.
Pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje se intenzivno pripravljajo na začetek dveletnega tečaja za drugo generacijo oblikovalcev kamna, ki naj bi se začel konec tega meseca. V primerjavi s prvo generacijo je vsebinska novost novega tečaja ravno v naslovu: to prvo generacijo so zaradi praktičnosti in konjukturnosti poimenovali kar s tradicionalnim »kamnoseki«, čeprav je ta naziv preživet in vsebinsko povsem neustrezen! Gre namreč za oblikovalca kamna v pravem pomenu besede in je torej prevrednotenje tradicionalnega »kamnoseka« nujna. Vse usposabljanje oblikovalca kamna - za pouk so že pripravljeni učbeniki - je pravzaprav usmeritev k trem glavnim ciljem: k usposabljanju dijakov za samostojno delo projektantov arhitektonskih in kamnoseških elementov ter za njihovo izvedbo, za delo oblikovalcev z osnovami modeliranja in kiparjenja ter za delo v gradbeni operativi, to je za montažo kamna. V prvem letu dijaki osvajajo skupne osnove risanja, projektiranja in oblikovanja, v drugem pa se v eno od naštetih usmeritev poglobijo. Tako je pouk za oblikovalce kamna postavljen na povsem nove in vsebinsko prevrednotene temelje. To je pouk, ki je za mlade po koristnosti in številu informacij zelo zanimiv in primeren za vsakogar, ne glede na to, ali se bo z oblikovanjem kamna kasneje ukvarjal ljubiteljsko ali poklicno.
Zavod za poklicno izobraževanje vabi zato mlade, ki so zaključili nižje-
šolsko šolanje, naj se na ta tečaj prijavijo. Predvsem pa poziva mlade do 20. leta starosti, ki o poklicu še razmišljajo ali ki bi si radi pridobili znanje o oblikovanju kamna, naj o možnosti za vpis resno razmislijo, saj je prav ta dveletni tečaj za oblikovalce kamna zanje kot naročen. Možnosti za ljubiteljsko ali poklicno ukvarjanje s kamnom je danes na pretek, zato je to priložnost, ki je ne gre zamuditi!
Organizator, ki ta tečaj prireja z vso možno podporo Dežele, poziva mlade, naj se za informacije zglasijo pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje (tel. 577941) ali osebno pri upravi Zavoda v slovenskem dijaškem domu Srečko Kosovel, Ul. Gin-nastica 72.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje (I. Pertot)
Drevi prvi koncert v štivanski cerkvi
Drevi bo v štivanski cerkvici štartal niz koncertnih prireditev, ki jih prireja sesljanska glasbena šola Punto Musicale pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina. Drevi bo ob 20.30 nastopila pianistka Carla Agostinello, ki bo izvajala Bachove, Busonijeve, Brahmsove in Beethovnove skladbe. V prihodnjih tednih, vedno ob petkih, pa bosta nastopila ljubljanski orkester Slovenicum in duo kitare in čembala Cascioli in Valdi. Vstop je prost.
15-letnl mladenič ob življenje
V Rojanu se je sinoči pripetila huda in nerazumljiva nesreča, v kateri je izgubil življenje komaj 15-letni dijak Massimo Frisenna, stanujoč v Ul. Ca-podistria 3. Do tragedije je prišlo ne-
kaj pred 19. uro na malem športnem igrišču v Ul. Moreri , kjer se je skupina mladih fantov, kot skoraj vsak dan, podila za nogometno žogo. Med njimi je bil tudi Massimo, ki sicer, kot smo
izvedeli, ni bil stalni gost tega igrišča, ampak je prišel v Rojan skupno z nekaterimi prijatelji iz Ul. Capodistria in Ul. Baiamonti.
Tragedija se je zgodila v hipu. Nesrečni fant se je naenkrat z rokama obesil (ali pa se je nekaj časa gugal, tega preiskovalci niso še točno preverili) na železna vrata nogometnega igrišča, ki sploh niso bila, ali pa so bila slabo pritrjena, na beton, s katerim je pokrito igrišče. Dejstvo je, da so vrata zaradi teže odpovedala, se v hipu obrnila okrog svoje osi in z vso silo treščila na Massima, ki je padel ',a beton. Če bi padel na noge bi se verjetno le laže poškodoval, kruta usoda pa je hotela, da je padel na glavo in si pri tem prebil lobanjo. Obležal je nezavesten v mlaki krvi. Nekateri njegovi vrstniki so se ustrašili in zbežali, najbolj prisebni pa so poklicali na pomoč, tako da je v nekaj minutah prišel na kraj nesreče rešilec Rdečega križa. Zdravstveno stanje mladega Massima pa je bilo brezupno, tako da je umrl takoj po sprejemu v glavno bolnišnico.
Na kraj nesreče so prišli funkcionarji kvesture in sodnik Drigani, ki je skušal s pomočjo nekaterih očividcev
novešenostjo, globoko kompetenco in neutrudno delavnostjo, zaradi česar so ga cenili tudi politični nasprotniki. Kot človeka pa so ga odlikovale široka kultura in stroga resnost, pa tudi vzorna skromnost.
Potem ko je zapustil deželni svet, se je Colli posvetil delu v partiji in predvsem na kulturnem področju, saj je bil tudi predsednik Študijskega centra Che Guevara in v tem svojstvu sprožil vrsto pomembnih kulturnih pobud. Bil je tudi podpredsednik Združenja bivših deželnih svetovalcev.
Številni kulturni in politični predstavniki iz vse dežele, med njimi sedanji predsednik deželnega sveta FJK Solimbergo, so poslali tržaški federaciji KPI in Collijevim svojcem izraze sožalja, katerim se pridružuje tudi Primorski dnevnik.
Občina načrtuje nova parkirišča
Odbomištvo za urbanistiko in promet Občine Trst preučuje možnosti za ureditev novih prakirišč pri univerzi, kjer pomanjkanje parkirnih prostorov povzroča vse večjo zmedo. Odbornik Cecchini se je namreč sestal z rektorjem Univerze Trst Fusarolijem, s predsednikom rajonskega sveta za Kolonjo in Škorkljo Baxo in z univerzitetnim profesorjem Caracoglio, ki je pripravil načrte tudi za ostala mestna parkirišča.
Novim in naraščajočim potrebam po parkirnih prostorih naj bi zadostili z ureditvijo različnih parkirišč. Za učno in neučno osebje univerze naj bi uredili zaprta parkirišča, za študente in ostale obiskovalce pa naj bi pripravili nove parkirne prostore na odprtem. Po mnenju odbornika Cecchinija bo nekaj novih prostorov mogoče urediti že v kratkem roku, in sicer na trgu pred glavno univerzitetno stavbo, kjer bi bilo dovolj urediti način parkiranja.
V	Trstu kongres o homeopatiji
V	Trstu bo od 15. do 17. septembra mednarodni kongres o homeopatski medicini, ki ga prireja organizacija Promote Art iz Trsta. Do sedaj so organizatorji prejeli več kot 200 prijav zdravnikov, veterinarjev in tudi študentov medicine, kongresu pa bo prisostvovalo tudi šest delegacij iz tujine.
Naslov kongresa bo »Iz preteklosti usmeritev za prihodnost«, kar že dokazuje namen prirediteljev, da bi spregovorili o novih možnostih homeopatske medicine. Tržaški kongres želi seznaniti javnost z dosežki in koristnostjo homeopatije, ki ima predvsem to prednost, da ne "onesnažuje" telesa kot tradicionalna zdravila. Prireditelji poudarjajo, da je ta informacija toliko bolj potrebna v času, ko je v italijanskem parlamentu že več zakonskih osnutkov, ki želijo uradno priznati tovrstno medicino, kot jo že priznavajo v številnih državah.
Do homeopatske medicine pa goji veliko zanimanja tudi farmacevtska industrija in tako bodo s pomočjo in-formatske družbe Insiel prav v Trstu ustanovili mednarodno banko podatkov, ki bo zdravnikom in raziskovalcem omogočala sprotno preverjanje novih ugotovitev in dosežkov.
v Rojanu
ugotoviti dinamiko tragedije. Majhno športno igrišče v Ul. Moreri, ki sicer ni v najboljšem stanju, je precej priljubljeno med rojansko mladino. Nekaj časa ga je uporabljalo društvo Roiane-se, sedaj pa je prepuščeno milosti in nemilosti časa. Sodnik bo moral ugotoviti zakaj so bila železna nogometna vrata tako slabo postavljena in če so bila sploh pritrjena na tla.
Na sliki prizorišče tragedije in nesrečni Massimo Frisenna.
Predsednik Dežele Furlanije-Julij-ske krajine in odborniki globoko sočustvujejo z družino ob težki izgubi
MARIA GOLLIJA
bivšega predsednika deželnega sveta četrte zakonodajne dobe
Na nedeljskem koncertu v prepolni telovadnici
Ansambel Avsenik dodobra ogrel občinstvo v Nabrežini
(Foto Križmančič)
Ansambel Avsenik je v nedeljo zvečer navdušil ljubitelje narodnozabavne glasbe, ki so mu prisluhnili v nabito polni nabrežinski telovadnici. Harmonikar Slavko, njegovi štirje glasbeni kolegi, pevki, pevec, napovedovalec in humorista so z glasbenimi in besednimi vižami dve dobri uri pozabavali občinstvo, ga razvedrili in razveselili, tako da ob koncu ploskanja ni hotelo biti konca.
Ansambel iz Begunj se je - kot pred nekaj meseci v Zgoniku - predstavil z jubilejnim programom ob 35-letnici ustanovitve in neprekinjenega uspešnega delovanja. Od prve pesmi Veseli svatje, ki jo je napisal Slavko Avsenik v daljnem letu 1954, in od prvih nastopov v gostilni Pri Joželcu, kjer so prav v spomin na tiste uvodne korake uredili Avsenikovo galerijo, je ansambel posnel več kot 800 pesmi, opravil čez 8 tisoč nastopov po vsem svetu in imel - po nekaterih verodostojnih izračunih - v tem času več kot 10 tisoč posnemovalcev. V Nabrežini so Avseniki predstavili kratek splet pesmi iz prvega obdobja, pa tudi vrsto novejših skladb, ki so prav tako »vžgale« občinstvo.
Takoj ob prvi, že ponarodeli Na Golici, so si prisotni s ploskanjem ogreli dlani, nato pa so si sledili polke in valčki. Glasbeni spremljavi se je pridružil vokalni trio, ki je dal glas znanim Avsenikovim melodijam, kot so Lepo je biti muzikant, Pod cvetočimi kostanji in druge. Triu je priskočil na pomoč še humorist Franci Košir, ki je zabaval občinstvo zdaj kot gasilec Franci, zdaj kot Marta v tangu z »Jo-
žetom« Altijem Nipičem, pa še kot lovec, športnik in kot teta iz Amerike.
Humoristično »breme« večera je z njim delil Tone Fornezzi-Tof. Ob njegovih vicih je občinstvo vsakič prasnilo v zdrav smeh. Toi je med drugim tudi »ugotovil«, da je bil Kristus... Jugoslovan, kar je »znanstveno« podkrepil s štirimi »neizpodbitnimi dokazi«: bos je bil, osla je jahal, iz vode je vino delal, kadar pa je kaj delal, je bil to pravi čudež!
Humoristični del je bil le prijeten okvir Avsenikovi glasbi. Najbolj znani slovenski harmonikar je s svojo hohnerco v starejših poslušalcih obudil spomin na čase, ko so si na plesiščih brusili pete ob tako znanih motivih, kot so Na Robleku ali pa Na avtocesti. Te melodije pa so očitno všeč tudi mladim, saj se jih je v nabrežinski telovadnici, na večeru, ki sta ga priredila zadruga Ars Nova in SKD Igo Gruden, zbralo kar veliko. Ob »vratolomnih« poskočnih polkah je ansambel poskrbel tudi za nekaj »idiličnih« trenutkov, kakršna sta bila tis-' ta, ki sta jih pričarala verjetno najbolj znana Avsenikova pesem Tam kjer murke cveto in Veter nosi pesem mojo s solistom klarinetistom Albinom Rudarjem. Slavko in njegovi so tudi »izsilili« pomoč občinstva, ki je rade volje zažvižgalo in zavpilo v pozdrav Drija drajson polki in spremljalo znano Slovenija.
Slavko Avsenik in njegovi so skratka tudi v Nabrežini potrdili, da so tudi po 35 letih delovanja še vedno suvereno na vrhu slovenskih narodnozabavnih ansamblov in da imajo tudi pri nas v zamejstvu veliko starih in mladih privržencev.
Pri Banih bodo konec tedna ponovili šagro pod kostanji
(Foto Magajna)
V	nedeljo se je pri Banih zaključil tridnevni praznik, ki so ga domačini priredili na pobudo vaške zadruge. Žal tudi tokrat vreme ni bilo naklonjeno organizatorjem, ki pa so kljub dežju in hladu zavihali rokave in se pogumno lotili dela. V petek in nedeljo so se na trgu zbrali prav tako pogumni obiskovalci, ki so s svojo udeležbo podprli prizadevnost vaške skupnosti.
Po večletnih izkušnjah bi kazalo preimenovati šagro pod kostanji v šagro pod dežjem. Banovci že celo vrsto let prirejajo vaški praznik ob istem času in so zato že vnaprej pripravljeni sprejeti muhavost vremena. Vse tri dni jim je uspelo dokazati, da jih svinčenosivo nebo in obilno deževje ne prestraši.
V	nedeljo so domačini zasilno prekrili s platnom večji prostor ob kiosku in se že v zgodnjih popoldanskih urah sukali okrog štedilnikov in točilne mize. Tudi »parterji« in »parterce« so na ta dan oblekli svoje noše in ob zvokih »frajtonarce« slavnostno otvorili ples po starem običaju.
Še kar številen obisk je nagradil odločnost in vnemo domačinov, ki nameravajo ponoviti praznik še to soboto in nedeljo ob, upajmo, bolj prizanesljivem vremenu in obilnejšem obisku vseh tistih, ki so konec tedna ostali raje doma.
(K. K.)
Uspel koncert Ottavia Brajka v Šempolaju
V	petek, 1. septembra, je kljub hladnemu septembrskemu večeru bilo v Šempolaju vse živo. Domače društvo Vigred je namreč poskrbelo za res razigran in vesel večer z ansamblom Ottavia Brajka iz Izole. Člani ansambla Ottavio Brajko, Floriano Misulinič in Silvo Boštjančič s pevcema Nadjo Bizjak in Zvonkom Pavšičem ter humoristom Giovaninom, so se predstavili s svojimi naj lepšimi vižami. Giovanin pa je ob vsaki skladbi poskrbel tudi za to, da se je občinstvo s smehom tudi malce segrelo. Člani slovenskega kulturnega društva Vigred so prav s tem koncertom začeli novo delovno sezono, v kateri upajo uresničiti bogato začrtano pot. Obenem upajo, da se bo njihovemu trudu odzvalo vedno tako številno občinstvo in tako vzbudilo še večjo voljo in moč za nadaljnji društveni napredek. (F. Š.)
Devinsko-nabrežinska, zahodnokraška in zgoniška sekcija Slovenske
skupnosti
prirejajo v Zgoniku 9. in 10. septembra
NAŠ PRAZNIK
Spored: jutri, 9. t. m., ob 15. uri odprtje kioskov in turnir v briškoli, ob 19.30 nastop folklorne skupine LA CLICA iz Doline Aosta, od 20.30 do 0.30 ples z ansamblom HAPPY DAV.
V nedeljo, 10. t. m., ob 15. uri odprtje kioskov, ob 18. uri nastop mažoretk iz Ljubljane - Bežigrad, ob 19. uri politični govor, od 20.30 do 0.30 ples z ansamblom Lojzeta Furlana.
Delovali bodo dobro založeni kioski z domačo kapljico.
šolske vesti
gledališča
ROSSETTI
Danes bo ob 11.30 tiskovna konferenca in ob 18.45 predstavitev gledališke sezone 1989/90 izključno za predstavnike podjetij in šol.
koncerti
Štivanska cerkev
Danes, 8. t. m., ob 20.30 se bodo v stari štivanski cerkvi pričela glasbena srečanja TIMAVSKE NOTE, ki jih organizira glasbena šola Punto Musicale iz Sesljana pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina. Srečanja bo otvorila pianistka Carla Agostinello. Na programu bodo Bachove-Busonijeve, Brahmsove in Beethovnove skladbe. Sledila si bosta še koncerta v petek, 15., in 22. septembra.
včeraj - danes
razna obvestila
TPPZ Pinko Tomažič obvešča, da bo danes, 8. t. m., ob 20.30 prva vaja za novo sezono 1989/90. V torek, 12. septembra, ob 20.30 bo glavna odborova seja.
Dekliški zbor Vesna obvešča stare in nove pevke, da bo prva vaja danes, 8. t. m., ob 20.30 v Domu Alberta Sirka v Križu.
Zveza slovenskih kulturnih društev in Slovenska prosveta v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu prirejata GLEDALIŠKI SEMINAR NA TEMO »NEVTRALNA MASKA«, ki bo potekal v Kulturnem domu v Trstu od 18. do 23. septembra 1989 od 18. do 21. ure.
Seminar bosta vodila Sandra Mladenovič in Brane Završan, predavatelja na Mednarodni šoli za gledališče, gib in mim Jacgues Lecog v Parizu.
Za informacije in prijave se lahko interesenti zglasijo na ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767303, oziroma na Slovenski prosveti, Ul. Donizetti 3, tel. 768189, vsak dan, razen sobote, od 8. do 13. ure in 16. do 18. ure.
Za seminar je predvidena vpisnina. Vpisovanja do vključno srede, 13. t. m.
PD Slovenec Boršt-Zabrežec vabi vse tiste, ki jih veseli petje in ki sta jim pri srcu nadaljnji obstoj ter delovanje društva (v zvezi z bližnjo 90-letnico društva), da se udeležijo SESTANKA O OBNOVITVI PEVSKEGA ZBORA, ki bo v torek, 12. t. m., ob 20.30 v srenjski hiši v Borštu.
Kulturno-gospodarska zadruga BAN
vabi na tradicionalno
ŠAGRO POD KOSTANJI
pri Banih
9. in 10. septembra 1989
izleti
Danes, PETEK, 8. septembra 1989
GOSTINJA
Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 19.30 - Dolžina dneva 12.55 - Luna vzide ob
15.09	in zatone ob 23.03.
Jutri, SOBOTA, 9. septembra 1989
VSEMIR
PLIMOVANJE DANES: ob 13.15 najvišje 24 cm, 23.59 najnižje -22 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 21 stopinj, zračni tlak 1021 mb pada, veter 18 km na uro severovzhodnik, burja piha 38 km na uro, vlaga 40-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 20 stopinj .
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Jessica Di Ilio, Giulio Argentieri, Stefano Loiacono, Francesco Lupo, Stefano Moratto, Marisol Zucca, Giulia Logovich, Deborah Campagna, Pamela Suriano.
UMRLI SO: 78-letna Maria Fragiaco-mo vd. Pertot, 73-letna Irma Lamanna vd. Caporiccio, 73-letna Iolanda Muran por. Ienko, 68-letni Libero Lana, 77-letni Tulilo Bertuzzi, 85-letni Tito Dionisi, 67-let-ni Giovanni Čarni.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 4. septembra, do sobote, 9. septembra 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. Fa-bio Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
MILJE - Drevored Mazzini 1 (tel. 271124), OPČINE - Proseška ul. 3 (tel. 422923) - samo po telefonu za nujne primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Oriani
2, Trg Venezia 2.
MILJE - Drevored Mazzini 1 (tel. 271124), OPČINE - Proseška ul. 3 (tel. 422923) - samo po telefonu za nujne primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
MILJE - Drevored Mazzini 1 (tel. 271124), OPČINE - Proseška ul. 3 (tel. 422923) - samo po telefonu za nujne primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Kmečka zveza obvešča udeležence izleta v Savinjsko in Logarsko dolino, ki bo jutri, 9. t. m., da bo odhod avtobusa iz Trsta izpred sodne palače ob 6. uri, iz Bazovice pred cerkvijo ob 6.20 in z Opčin pred Hranilnico ob 6.30. Priporočamo točnost.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prireja v sredo, 20. septembra, izlet »piknik« v Črni vrh nad Idrijo. Med potjo bomo obiskali samostan Kostanjevica pri Gorici. Vpisovanje bo v torek, 12. t. m., od 9. do 10. ure na našem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8. Vabljeni.
razstave
Na Gradu sv. Justa je na ogled razstava slikarja WILLIEMA KLEINA. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 20. ure.
Na sedežu letoviščarske ustanove v Miljah, Ul. Roma 20, je odprta razstava olj in keramike LUIGIJA TAMBURINI-JA. Urnik: od 10. do 13. ure razen nedelj in praznikov.
V	razstavni dvorani letoviščarske ustanove v Sesljanu razstavlja salzburški umetnik Giinther Schatzdorfer. Urnik razstave: ob delavnikih od 9. do 14. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto.
V	Občinski galeriji je do 16. t. m. odprta razstava slikarke SILVE FONDE.
V	galeriji Cartesius bodo v soboto, 16. t. m., ob 18. uri odprli razstavo petih dunajskih grafikov. Razstava bo odprta do 28. t. m.
Danes stopita na skupno življenjsko pot
MAJA LAPORNIK in
ZORKO PELIKAN
Vsi, ki ju imamo radi, jima najpri-srčneje čestitamo in želimo vso možno srečo!
čestitke
V Briščikih praznuje danes svoj 50 rojstni dan Mario Geri. Ob tem lepem jubileju mu toplo čestitajo vsi, ki ga imajo radi.
kino
ARISTON - 21.00 Marakesh express.
EKCELSIOR - 17.15, 22.15 Poliziotto a guattro zampe, kom., i. J. Belushi.
ENCELSIOR AZZURRA - 18.00, 21.45 Due.
LJUDSKI VRT - 21.00 Aguile d'attacco.
NAZIONALE I - 16.30, 22.15 In una not-te di chiaro di luna, r. Lina VVertmul-ler, i. Rutger Hauer, Nastassia Kinski.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 976 chia-mata per il diavolo.
NAZIONALE III - 16.20, 22.10 Sesso minuto per minuto, pora., □ □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Bruciante segreto, i. Klaus Maria Brandauer, Faye Dunaway.
GRATTACIELO - 17.45, 22.15 Scuola di polizia 6, kom.
MIGNON - 17.00, 22.15 La časa 4, srh., D
EDEN - 15.30, 22.00 Moana Pozzi, una calda femmina da letto, pora., □ □
VITTORIO VENETO - Zaprto zaradi popravil.
CAPITOL - 17.30, 22.00 New York stori-
LUMIERE FICE - 16.00, 22.10 Le relazio-ni pericolose, dram., □
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Lucciola blu, pora.,
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Glasbena matica obvešča, da se vrši vpisovanje novih gojencev za šolsko leto 1989/90 do vključno 11. septembra na šoli v Trstu, Ul. R. Manna 29, tel. 418605.
Glasbena matica obvešča, da bo vpisovanje novih gojencev za nabrežinsko podružnico v ponedeljek, 11. t. m., od 18. do 19. ure na sedežu šole v Nabrežini.
Glasbena matica obvešča, da bodo popravni izpiti iz teorije in solfeggia v sredo, 13. t. m., ob 14.30 na šoli Glasbene matice v Trstu.
Zgoniška občinska uprava obvešča, da bo začetek šolskega leta 1989/90 v občinskih otroških vrtcih v ponedeljek, 11. t. m., ob 8.30 do 12. ure. Šolski avtobus bo vozil kot običajno. Zaradi nujnih popravil v občinskem otroškem vrtcu v Gabrovcu bodo otroci obiskali 11., 12. in 13. t. m. vrtec v Zgoniku. Obenem sporočamo, da bo 14. in 15. t. m., pouk v vrtcih odpadel zaradi strokovnega seminarja za vzgojiteljice. V obeh vrtcih se bodo kosila in reden pouk potem pričela v ponedeljek, 18. t. m.
razne prireditve
Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši -Prosvetni dom Opčine
V torek, 12. septembra 1989, bo ob
20.30	srečanje s senatorjem Stojanom Spetičem in z zgodovinarjem Jožetom Pirjevcem na temo FOJBE MED ZGODOVINO, MITOM IN POLITIKO. Vabljeni.
prispevki
V spomin na nepozabnega moža in očeta Giuliana darujeta Ana in Nives Košuta 50.000 lir za obnovitev Ljudskega doma v Križu.
Ob tragični smrti sina prof. Evgena Dujca darujejo profesorji liceja F. Prešeren in učiteljišča A. M. Slomšek 400.000 lir za Društvo za boj proti raku iz Ljubljane.
mali oglasi
PRODAM štiri nova kompletna okna iz macesnovega lesa zaradi zgrešenih velikosti. Tel. na št. 281280.
PRODAM knjige za 4. in 5. letnik DTTZ Žiga Zois. Tel. 811673.
PRODAM hidravlično stiskalnico, frezo in vespo 50. Tel. 231854.
DVE STARI žepni uri znamke IWC prodam. Tel. 226618.
SLOVENSKA ORGANIZACIJA sprejme v službo uradnika za računalniško vodenje knjigovodstva in plač. Tel. na št. (0481)32844 v uradnih urah.
AMERICAN strattforthire terrier - inteligentni psi, navezani na ljudi, primerni za stanovanje. Paritvena kombinacija dveh najboljših linij v Evropi Hagele in Sindacamp, starši mladičev direktni potomci svetovnih prvakov. Ugodna cena in mogoča brezplačna dostava. Tel. (003861)453001 od 15. do 19. ure.
NUJNO rabim knjige za 1. letnik Trgovskega zavoda Ž. Zois. Tel. 213282.
TRGOVSKO podjetje sprejme v službo samostojno/ega knjigovodjo, ki obvlada kompjutersko tehniko ter adminis-trativno-finančno poslovanje z najmanj 5-letno prakso. Pismene ponudbe 5 curriculum vitae poslati na upravo Primorskega dnevnika pod šifro »5 let«.
SLAŠČIČARNA na Krasu išče prodajalko s prakso in pomočnico prodajalke-Tel. 213055.
MLADA gospa sprejme službo kot hišna pomočnica. Tel. 003867-87121.
23-LETNO dekle išče katerokoli zaposli" tev, tudi poldnevno. Tel. 229402.
PRODAM hišo s 1600 kv. m zemljišča v Briščikih. Tel. 228390.
PRODAM knjige za učiteljišče. Tel-309446.
PRODAM trivrstno (H-E-A) diatonične harmoniko Zupan in štiri vrstno (C-*-B-ES) diatonično harmoniko Zupan * 2 registri. Tel. 200377.
17-LETNA študentka nudi pomoč v val' stvu otrok v popoldanskem času, n° 21. t. m. tudi zjutraj. Tel. 228658.
15-LETNI fant išče zaposlitev kot vaje' nec za mehanika. Tel. 200820.
IŠČEM izkušenega zidarja. Ponudbe n® oglasni oddelek Primorskega dnevni' ka, Ul. Montecchi 6. Tel. 7796611.
V OKOLICI Sesljana se je izgubil 28. avgusta pes črno-bele barve, pasme 3 gleški setter, z rdečim platneni ovratnikom. Tel. na št. 291035 3 766797 ob uri obedov.
PRODAM tri 600-litrske kostanjeve — . po ugodni ceni. Tel. 229407 ob ur kosila.	u
PRODAM hišo na Škofijah pri Kop1 ' Tel. (040)572655 od 19. do 22. ure.	,
PRODAM hrastova drva po ugodni c Tel. 281920 ob uri obedov.	-jj.
V KRIŽU smo izgubili žensko uro. N3J telja naprošamo, da jo prinese v dr 9 rij o Eriča Bogatti v Križ. Nagrada.
sod®
menjalnica
7.9
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FIXING MILAN
Ameriški dolar		.. 1426,200	1415 —	Japonski jen 		9,698
Nemška marka		.. 716,760	715,—	Švicarski frank		.	830,150
Francoski frank ...	.. 212,800	210,—	Avstrijski šiling ....	.	101,843
Holandski florint .	.. 636,170	633.—	Norveška krona		.	197,180
Belgijski frank		..	34,282	34,—	Švedska krona		. 212,990
Funt šterling		.. 2201,900	2170.—	Portugalski eskudo	8,589
Irski šterling 		.. 1914,200	1900,—	Španska peseta 		.	11,499
Danska krona		..	184,660	182,—	Avstralski dolar		. 1084,500
Grška drahma		8,325	8,—	Jugoslov. dinar 		—
Kanadski dolar —	.. 1204,600	1180,—	ECU		. 1488,100
ba?bKsTC1
9,5°
827t0
101.2°
194-"
210-^
8,1°
11,2°
“55
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet Sedež Agencija Dom|0 ^6*1 Agencija Roj«*n
Družinska Edwige Fenech za nedeljske popoldneve
Edwige Fenech in Raffaella Carra bosta v kratkem spet merili svoje moči. Medtem ko bo temnolasa Edvvige od 15. oktobra dalje na prvi mreži RAI nasledila Marisi Laurito v vodenju nedeljskega varieteja Domenica in, bo plavolasa Raffaella na drugi mreži skrbela za maratonsko oddajo Domenica due. Oba sporeda naj bi priklenila pred ekrane italijanske družine, saj sta obe oddaji zasnovani za čim širšo plast občinstva. Gledalci bodo pač lahko izbirali, ali se premikali s kanala na kanal, če le razpolagajo z daljinskim upravljalnikom.
Letošnja Domenica in se bistveno ne bo razlikovala od lanske, pač pa bo popolnoma nov look Edvvige Fenech: tokrat nobenih bleščic in zapletenih frizur, tako obljublja, v družbi mladih deklet, ki vsako leto skrbijo za prijetno osvežitev nedeljskih popoldnevov, bo tudi Fenechova oblekla oprijete hlače-žabe in mladostne majice. Za njene obleke bo sicer skrbel Versace: v prvem delu oddaje bodo izrazito casual, v drugem pa nekoliko elegantnejše. Po prvih vtisih bo »Edvvige v družinski preobleki« tudi edina novost v oddaji, ki bo ohranila staro in že preizkušeno formulo: dosti glasbe, nekaj plesa in petja, ugledni gostje - za intervjuje bo poskrbel Bruno Vespa, razposajenost skupine deklet »pon pon« in »razbrzdanega zbora« (pozorno jih je izbral avtor in režiser oddaje Gianni Bon-compagni), v stalnem nihanju med aktualnimi problemi in dogodki in sproščeno zabavo, vse v neposrednem prenosu, ki bo vsako nedeljo trajal nekaj ur. Voditeljico pa skrbi samo prvih petnajst minut, vsaj tako pravi, ko preživi začetek vsake posamezne oddaje, je lahko pred kamero tudi nekaj ur.
filmske premiere
eva fornazarič
Mrk filmske lune Line WertmEer
Z beneškim filmskim festivalom se tudi italijanska distribucija prebudi iz sna in spravi na tržišče filme, ki so si jih kritiki komaj ogledali na Lidu, jih ocenili in tako poskrbeli za povsem brezplačno reklamo. To seveda ne pomeni, da morajo biti ocene kritikov obvezno laskave, kje pa! Večina običajno raztresenih gledalcev se namreč prej poda v kino, kjer vrtijo najnovešji »škandal«, kot pa v dvorano, ki predvaja res kvalitetno delo.
Primer, ki nazorno prikazuje, kako kinodvorane izkoriščajo tudi negativno reklamo in polemike, je zadnji trud italijanske režiserke Line Wertmuller In una notte di chiaro di luna. Pred nekaj dnevi so ga predvajali ob odprtju tekmovalne sekcije Benetk XLV1, sedaj pa ga že ponujajo deželne kinodvorane, ki so ga naročile in rezervirale izključno na podlagi imen igralcev, scenaristov in režiserke. Tako morajo sedaj predvajati film, ki se je na premierski predstavi v Benetkah izkazal kot popolna polomija. Ker se je prav o polomu veliko govorilo, še več pa napisalo, bi se lahko izkazalo, da bodo lastniki in upravitelji kinodvoran kljub vsemu prišli na svoj račun. Njim seveda lahko le privoščimo veliko gledalcev, prav gledalce pa moramo pripraviti na sprejem filma, ki obstaja dejansko le v zamisli avtorjev.
Fabula je zanimiva in pereče aktualna, saj gre za primer novinarja (Rut-ger Hauer), ki pripravlja reportažo o aidsu in o tem, kako omikani svet sprejema dejstvo, da je kdo okužen.
Svojo reportažo spravi do take skrajnosti, da se dejansko nekega dne zbudi z virusom HIV v žilah. Kar je prej podoživljal samo v fikciji, da bi gradil prepričljive članke, se sprevrže v tragično realnost, vendar le v sanjah avtorjev. Rezultat na filmskem traku je bistveno manj prepričljiv, brez prave pripovedovalne strukture, z igralci, ki se trudijo, da bi se izkazali z delom v ekipi, ki je ostala brez režiserja. Par-don, brez režiserke!
Režiserka Lina VVertmiiller

,,, ,K ‘ l!!llillli!!i!i!!!	■li		lili	lili	11

današnji televizijski in radijski sporedi
[J£_ram____________________
9.00	Risanka: Ape Maia
9.45	Dok.: Giramondo
10.30	Otvoritev velesejma v Bariju
11.30	Nan.: Mia sorella Sam
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Nan.: Časa, dolce časa!,
12.30	Gli occhi dei gatti
13.30	Dnevnik
14.00	Srečno poletje!
14.10	Film: Un garibaldino al convento (dram., It. 1942, r. Vittorio De Sica, i. Carla Del Poggio)
15.35	Risanke: I Gummi
16.05	Evropske pravljice
16.25	Mladinska oddaja: Big
17.20	Nadaljevanka: La pro-
messa (1. del)
18.15	30 let naše zgodovine
19.10	Aktualno: Bienale v Benetkah
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Film: 11 dominatore (dram., ZDA 1962, r. Guy Green, i. Charlton Heston, George Chaki-ris, Yvette Mimieux)
22.15	Dnevnik
22.25	SP v atletiki (prenos iz Barcelone)
24.00	Nočni dnevnik
0.10 Mezzanotte e dintorni
4T RAI2_________________
9.00	Nanizanke: Lassie, 9.30 La pietra di Marco Polo,
10.10	Monopoli
11.00	Dok.: Afričan Rainbow
11.15	DOC: Irma Thomas in Cow-boy Junkles
12.05	Nanizanka: Per amore e per onore
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Rubrika: Trentatre
13.45	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik - gospodarstvo
14.45	Poletna oddaja: Tutti frutti
15.25	Nan.: Lassie in risanka
16.15	Avtomobilizem Fl: VN Italije - poskusne vožnje (iz Monze)
17.10	Film: Avvenne domani (kom., ZDA 1944, r. Rene Clair, i. Dick Powell, Linda Darnell)
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Perry Mason
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Poletni variete: Cocco
22.45	Dnevnik - nocoj
22.55	Cinematografo
23.25	Nočni dnevnik
23.35	Film: I morituri (vojni, ZDA 1965, r. Bernhard Wickl, i. Marlon Bran-do, Yul Brinner)
^ RAI 3	|
12.35	Magazine 3
14.00	Deželne vesti
14.10	SP v biljardu (prenos iz Chiassa)
16.30	Golf: trofeja Topolino (prenos iz Sanrema)
17.00	Dokumentarna oddaja: Drobci
17.45	Atletika: 5. svetovni pokal (iz Barcelone)
18.45	Športna rubrika: Derby (ured. Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.00	Dok. oddaja: Geo Estate (vodi Caterina Vertova)
20.30	Nadaljevanka: Le av-venture di Pinocchio (r. Luigi Comencini, i. Nino Manfredi, Gina Lollobrigida, Andrea Balestri, Franco Fran-chi, Ciccio Ingrassia, 1. del)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.35	Variete: Fronti a tutto
23.05	Aktualnosti: Volta pagi-
na (ured. Carlo Brienza)
23.45	Nočni dnevnik
24.00	Avtorska TV: Liliana Cavani - Francesco D'-Assisi (1966)
|	RTV Ljubljana 1
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Tednik, Mostovi, nadaljevanka Ellis Island (1. del)
12.20	Video strani
16.20	Video strani
16.30	Dnevnik
16.40	Poslovne informacije
16.50	Mozaik (pon.)
18.00	Video strani
18.10	Spored za otroke in mlade: Prgišče priljubljenih pravljic, nato nanizanka Pika Nogavička (1. del)
19.05	Risanka, 19.12 TV Okno
19.17 Naše akcije
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Reportaža: SP v veslanju na mirnih vodah
20.30	Dokumentarna serija: Svet nenavadnih sil Arthurja Clarka (9. del)
21.00	Nanizanka: Kriminalna zgodba (13. del)
21.50	Dnevnik in vreme
22.05	Informativna oddaja za goste iz tujine
22.15	Film: Jaz ali ti (dram., Avstrija 1984, r. Dieter Berner, i. Hansi Lang, Beate Finckh, Karl Kropfl)
23.45	Video strani
HIP) TV Koper
13.30	TVD Novice
13.40	Tenis: odprto prvenstvo ZDA (povzetki srečanj prejšnjega dne)
17.00	Tenis: Flushing Mea-dows - odprto prvenstvo ZDA, ženski polfinale (neposredni prenos iz New Yorka)
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Tenis: Flushing Mea-dows - odprto prvenstvo ZDA, ženski polfinale (neposredni prenos iz New Yorka), vmes (22.00) TVD Novice in (22.10) Sportime
23.00	Nogomet: Bundesliga -prvenstvo ZRN (posnetek)
ifT RTV Ljubljana 2
17.00	Poskusni satelitski prenosi
19.00	Piknik v Rogaški Slatini
19.30	Dnevnik, 19.50 Premor
20.05	Žarišče
20.35	Iz koncertnih dvoran: IX. simfonija Ludwiga van Beethovna
22.35	Poskusni satelitski prenosi
8.00	Nanizanke: Fantasilan-dia, 9.00 Una famiglia
.	americana
°'°0 Film: Al di la dellodio... (vestern, It. 1972, r. Ales-sandro Santini, i. Jeff Ca--	meron)
4.00	Nanizanki: I Jefferson,
n	12.30 Hotel
•30 Kviza: Čari genito-ri, 14.15 II gioco delle j	coppie
1 '80 Film: Diamanti a colazio-ne (kom., ZDA 1986, r. Christopher Morahan, i. Marcello Mastroianni, 17 1 Rita Tushingham)
17	4c ^v*z: Doppio slalom
18	1 q ^ anizanka: Webster
11 Kviz: OK il prezzo e giu-
19	1 s St0
s Nanizanka: Tale padre
19.45 lalefi9l10
Kviz: Tra moglie e mari-
30 Variete: Una rotonda sul
L___ CANALE5		RETE 4		ITALIA 1		ODEON

Maurizio Co- 22.35
0.3q Ef.anzo Show Estate
Um: Inferno in Florida 'Pust., ZDA 1977, r. Corey i. David Carradi-ne' Kate Jackson)
7.35	Nanizanka: In časa Law-rence
8.30	Film: La Certosa di Parma - L'ombra del patibo-lo (dram., Fr. 1947, r. Christian Jague, i. Ge-rard Philipe)
10.45	Nanizanki: Bonanza,
11.45	Harry 'O
12.45	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
13.45	Nad.: Sentieri
14.45	Nanizanka: California
15.40	Nadaljevanka: Una vita
da vivere
16.35	TV film: La doppia vita di Carol Letner (dram., ZDA 1981, r. Philip Lea-cock, i. Michael Baxter-Birney, Don Johnson, Robert Webber)
18.30	Nanizanki: Marcus Wel-by, 19.30 Baretta
20.30	Film: Sciarada (kom., ZDA 1963, r. Stanley Do-nen, i. Cary Grant, Aud-rey Hepburn)
Film: Foxtrot (dram., Mehika-Švica 1975, r. A. Ripstein, i. Peter OToo-le, Max von Sydow)
0.20 Nanizanki: Agente spe-ciale, 1.20Ironside
8.15	Nanizanke: Skippy, 8.45
I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Su-perman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos,
12.05	Mork & Mindy,
12.35	Strega per amore,
13.00	Simon & Simon -Testimone d' accusa
14.00	Zabavna oddaja: Mega-salvishovv
14.15	DeejayBeach
15.00	Nanizanka: Ralph super-maxieroe
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke
18.00	Nadaljevanka: Alla con-guista del West
19.00	Nanizanka: Riptide
20.00	Risanka: Siamo fatti cosi
20.30	Film: I paladini - Storia
d armi e damori (pust., It. 1983, r. Jacomo Battiato, i. Zeudi Araya, Barbara de Rossi)
22.20	Rubrika: Calciomania
23.20	Šport: Grand Prix
0.20 Nanizanki: L uomo da sei milioni di dollari -Popolazione: zero, 1.20 Wonder Woman - Luomo che poteva muovere il mondo
10.45
12.15
13.00
15.30
17.30
19.30
20.30 21.00
22.30
24.00
0.30
Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Marcia nuziale Nanizanka
Otroški variete: Sugar, vmes risanke Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 16.30 Maria
Nanizanki: Rituals, 18.00 Lottery
Risanke: Fantazoo Nanizanka: Mister Ed TV film: Emma, la regina dei mari del sud (biog., r. John Banas, 2. del) Rubrika: Forza Italia Robrika o motorjih Nan.: Un salto nel buio
TMC
11.00	Nanizanki: Ai confini dell Arizona, 12.00 II giu-dice
12.00	Nadaljevanka: Il transat-lantico della paura
13.30	Vesti in šport
14.15	Risanka: Beatles
14.30	Dokumentarec: Narava prijateljica
15.00	Nanizanka: I predatori dell'idolo d'oro
16.00	TV film: Saremo famosi (kom., ZDA 1978, r. Lee
Philips, i. Jack Albert-son)
18.00	Šport: atletika - svetovni pokal (iz Barcelone), vmes 20.00 Dnevnik
21.40	Rubrika o nogometu
23.00	Vesti in šport
24.00	Film: Il sostituto (krim., Fr. 1981, r. Jean Jacgues Annaud, i. Patrick Dewa-ere)
TELEFRIULI____________
11.30	Nanizanka: Condo
12.00	II salotto di Franca
12.30	Nan.: Chopper One
13.00	Dnevnik
13.30	Nan.:StrikeForce
15.30	Glas. odd.: Musič box
18.30	Nadaljevanka: Anna Ku-liscioff
18.55	Dnevnik
19.30	Nanizanki: Firehouse Sguadra 23, 20.00 II gran-de teatro del West
20.30	TV film: Una donna a Venezia (dram., It.-ZRN, zadnji del)
22.30	Aktualno: Tigi 7
23.00	Rubrika o motorjih
23.30	Dnevnik, nato dražba 0.30 II salotto di Franca
1.00	Vesti: News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 8.00 Deželna kronika;
8.10	V Evropi manjšin; 9.15 Otroški kotiček: Erazem in potepuh (2. del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Dnevni pregled tiska v Italiji; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: 12.00 Film in njegova vloga v družbi, 12.40 Folklorna glasba, vmes Glasbeni listi; 13.20 Popoldanski mozaik: 14.00 Deželna kronika,
14.45	Beležka, 15.30 Tolmačenje otroške risbe, 16.00 Koncert za srce in orkester;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki, vmes Glasbeni listi; 19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dober dan; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za goste iz tujine; 11.05 Petkovo srečanje;
12.10	Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu ob 17.00; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z zabavnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu;
22.00	Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.00 Kronika;
7.30	Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj;
13.00	Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje;
19.00	Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Koledarček; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo; 8.25 Pesem; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7; 10.35 Družina; 11.00 Notranja politika; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Popoldne;
15.45	Koncert; 16.00 Puzzle; 16.33 Tednik;
17.00	Bubbling; 17.33 Show Business;
18.00	Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Spomini; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo;
20.00	Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočni val.
Z novimi pobudami v peto desetletje
Odprtje Carinske cone pri Vrtojbi ob štiridesetletnici podjetja Primex
Praznovanje občinskega praznika v Novi Gorici, kjer bo jutri dopoldne slavnostna seja občinskega sveta, sovpada s praznovanjem 40-letnice ustanovitve in delovanja podjetja Primex (Primorje export), z odprtjem prvega objekta carinske cone ob mednarodnem mejnem prehodu pri Vrtojbi, s podpisom prvih pogodb o sodelovanju med jugoslovanskimi in tujimi partnerji na področju drobnega gospodarstva, podpisom pogodbe o triletni sponsorizaciji jugoslovanske kajak in kanu reprezentance, z vrsto pomembnih kulturnih in drugih dogodkov o katerih smo že, oziroma bomo v prihodnjih dneh še poročali.
Tako naj posebej opozorimo na jutrišnjo slovesnost ob odprtju prvega objekta Carinske cone ob 11. uri, pri mednarodnem mejnem prehodu pri Vrtojbi, kjer bo tudi uradna slovesnost ob 40-letnici Primexa. Slavnostni govornik bo predsednik Izvršnega sveta SRS Dušan Šinigoj.
Včeraj dopoldne pa je bilo v konferenčni dvorani Primexa v Rožni dolini srečanje z novinarji iz Slovenije, zamejstva in SR Srbije, kjer je ravnatelj petstočlanskega kolektiva Primexa, Aleksander Lovec s sodelavci predstavil prehojeno pot ter usmeritev bodočega delovanja, pri katerem naj bi Carinska cona pri Vrtojbi predstavljala enega od temeljev.
Podjetje Primex - Primorje export je začelo svojo dejavnost v decembru leta 1949 s ciljem pospeševanja takrat sicer dokaj skromne blagovne menjave med Jugoslavijo in Italijo. V štirih desetletjih so se zvrstili razni mejniki, tako leta 1955, ko se je dejavnost razširila na cestni transport, zatem podpis malobmejnih sporazumov, leta 1981 ko je bil dograjen novi mednarodni mejni prehod pri Vrtojbi, leta 1985 z odprtjem manipulativnega blagovnega terminala, leta 1986 z uvedbo avtomatizacije v poslovanje, leta 1988 z začetkom gradnje Carinske cone, projekta, katerega prvi del je danes že dograjen in kjer se bodo v kratkem začele odvijati tudi prve dogovorjene dejavnosti.
"Cilj, ki smo si ga zastavili za letos je realizacija 350 milijonov dolarjev prometa", je dejal generalni ravnatelj Pri-mexa, Aleksander Lovec. Po dosedanjih ocenah bodo zastavljeni cilj dosegli, saj se je obseg poslovanja, kljub težavam povečal približno za četrtino. Njihova prizadevanja so v zadnjem obdobju usmerjena predvsem v realizacijo višjih oblik gospodarskega sodelovanja, bodisi z direktnim angažiranjem, kakor je recimo izgradnja Carinske cone, bodisi s spodbujanjem ali soudeležbo pri pobudah drugih delovnih organizacij in zasebnikov.
Po eni strani se odpiramo v svet, po drugi strani pa želimo biti tudi močneje prisotni na domačem tržišču, je dejal Lovec, ki je napovedal odprtje prodajne izložbe za pohištvo in druge izdelke v Solkanu, kjer se bosta predstavili tvrdki Snaidero in Morena.
O Carinski coni je na srečanju z novinarji podrobneje govoril ravnatelj projekta Danilo Bašin, pri čemer velja podčrtati, za razvoj obmejnega gospodarstva prav gotovo neugoden podatek. Medtem ko so objekt zgradili prej kakor v enem letu, je trajal postopek pridobivanja raznih soglasij skoraj tri leta.
Cona je sicer postala stvarnost, o čemer so se udeleženci lahko prepričali ob obisku objekta, v zelo kratkem se bodo v trinadstropni stavbi in sosedni upravni zgradbi začele odvijati dogovorjene dejavnosti. Gre za štiri programe. Pri treh so soudeležena tuja podjetja, v glavnem italijanska. Svoj program je predstavilo podjetje TKH iz Srpenice. Kakih štirideset projektov še preučujejo. Poleg toplotnih regulatorjev, računalnikov, tesnil in zaščitnih sredstev naj bi v Carinski coni za jugoslovansko in tuja tržišča proizvajali ali sestavljali še ortopedske izdelke, zimsko športno obutev, bruse itd.
Zanimiv je projekt SINYU, za sestavljanje, testiranje in servisiranje računalnikov. Pri projektu sodelujejo italijanska, jugoslovanska (Primex) in singapurska podjetja.
Pri Primexu namenjajo v zadnjem času precejšnjo pozornost tudi drugačnim oblikam uresničevanja višjih oblik gospodarskega sodelovanja, pri čemer se, kot se zdi, odpira novo poglavje, v smislu, da se od besed in načrtov prihaja h konkretnemu delu. Tako bodo danes v Novi Gorici podpisali dve pogodbi o tujih vlaganjih na področju drobnega gospodarstva, oziroma obrtništva. V Solkanu, oziroma Preser-jih bodo izdelovali ženske bluze in športna oblačila po nalogu dveh italijanskih partnerjev. V obeh delavnicah bodo sprva zaposlili kakih dvajset delavcev, kasneje pa vsaj dvakrat več. Pobudi je na včerajšnjem srečanju predstavil predsednik obrtniškega združenja ZMO iz Solkana, Andrej Štrukelj. Dogodek je pomemben, ker gre za primer sovlaganja na področju drobnega gospodarstva.
Štirideseto obletnico delovanja so pri Primexu obeležili še z dvema pomembnima dogodkoma na področju kulture in športa. Primex je omogočil pripravo bogate razstave ob 150-letni-ci fotografije na Slovenskem in tisk dragocenega kataloga ter drugih publikacij. Gre za razstavo, s katero Slovenci povsem enakopravno nastopamo v vrsti pobud ob letošnji okrogli obletnici fotografije, so na včerajšnjem srečanju poudarili predstavniki Mestne galerije in Arhitekturnega muzeja iz Ljubljane. Decembra si bomo razstavo lahko ogledali v Goriškem muzeju, zatem pa naj bi z njo obiskali razna mesta na območju delovne skupnosti Alpe Jadran.
Drugi pomemben dogodek včerajšnjega srečanja z novinarji sega na področje športa. Včeraj so namreč podpisali pogodbo o triletni sponsorizaciji jugoslovanske kajak in kanu raprezentance. Podpisala sta jo Aleksander Lovec in Rado Rotar, medtem ko je Rado Kovačevič predstavil fante, ki so v ZDA letos osvojili tri zlate in tri srebrne kolajne. Ob tem ne gre pozabiti, da bo leta 1991 v Bovcu svetovno prvenstvo in da prav ta dogodek terja tudi ustrezno močnega sponzorja.
V sredo na goriškent gradu
Nastop skupine Sank rock zaključil poletno sezono
Ansambel Šank rock na predsinočnjem nastopu v Gorici
(foto Marinčič)
Poletna sezona prireditev na gradu, ki se je začela junija s koncertom "New swing quarteta" se je v sredo zaključila v znamenju nove slovenske rock glasbe. Kulturni dom, zadruga Ars Nova in druge slovenske organizacije so priredile koncert ansambla Šank rock, skupine, ki si uspešno utira pot proti vrhu priljubljenosti med privrženci rocka v Jugoslaviji.
Žal ta sloves še ni prekoračil državne meje, tako da je bil odziv občinstva pod pričakovanji (k temu pa so prispevali tudi drugi, zunanji dejavniki). Pred tako rekoč izbranim občinstvom so mladi slovenski rockerji uprizorili dober koncert, z njim značilnim močnim (morda preveč) ozvočenjem in solidnim "light showomu.
Matjaž Jelen (vokal), Zvone Hranjec (kitara in vokal), Aleš Uranjek (bobni in vokal), Davor Klarič (klaviature in vokal) in Cveto Polak (bas) so razbili začetni led s hitom z najnovejše, tretje kasete Šank rocka Nihče nas ne us-
d
GLASBENA
MATICA
GORICA
Vpisovanje v šolo Glasbene matice se nadaljuje na sedežu v Gorici, Ul. Croce 3, še do 13. septembra (od ponedeljka do petka), po sledečem urniku: od 10. do 12. ure ter od 14. do 16. ure. Vpisovanja po podružnicah:
-	DOBERDOB: v ponedeljek, 11. t. m., od 14. do 16. ure na sedežu kulturnega društva Jezero.
-	ROMJAN: v ponedeljek, 11. t. m., od 16.30 do 17.30 na sedežu kulturnega društa Jadro.
-	SOVODNJE: v torek, 12. t. m., od 14. do 17. ure v Kulturnem domu.
-	ŠTEVERJAN: v torek, 12. t. m., od 14. do 17. ure na sedežu kulturnega društva Briški grič na Bukovju.
Odslej tekmovanja tudi v večernih urah
Razsvetljena ciljna ravnina na Rojcah
(Foto Čubej)
Med atletskim tekmovanjem za trofejo goriškega mesta v sredo zvečer so na Rojcah uradno preizkusili svetlobne naprave, ki so jih namestili ob atletskih stezah. Ureditev razsvetljave je velikega pomena za ta športni objekt, saj se bodo odslej tekmovanja lahko odvijala tudi v večernih urah.
Ob tem pa je občinska uprava poskrbela tudi za posodobitev tekaških stez ter površin, namenjenim metom in skokom. Sicer otvoritev svetlobnih naprav sovpada z letošnjo uspešno sezono goriških atletinj in atletov. Povejmo, da je moška vrsta zmagala italijanski naslov v skupini B, mladinci pa so dosegli ekipno prvo mesto v A skupini. Na krajši slovesnosti sta o pomembnosti postavitve svetlobne naprave spregovorila goriški župan Sca-rano in pokrajinski predsednik italijanske atletske federacije FIDAL Mer-ni. Župan in goriška občinska uprava sta bila deležna priložnostnih priznanj, ki so jih podelili italijanska atletska federacija FIDAL, atletska sekcija Cassa di Risparmio in UGG. Med drugim so nagradili tudi zmagovalko rimskih mladinskih iger in državno prvakinjo pri mladinkah Giado Gallino.
Danes bodo znani izvidi KZE na hrani v restavraciji Puia
Mlad Tržačan težko poškodovan v nezgodi v industrijski coni
tavi. Sledile so druge pesmi tako iz njihove novejše produkcije kot s prejšnjih dveh kaset in doslej edine plošče skupine. V drugem delu koncerta so izvajalci predstavili mednarodni program z izvedbo znanih skladb iz repertorarja rock skupin, predvsem trde rock glasbe.
Danes na Peči pogreb
Davida Maliča
Smrt je kruto posegla v vrste bivših partizanskih borcev na Peči. Danes se bodo poslovili od Davida Maliča. Imel je komaj 69 let. Pokojnik se je rodil na Peči leta 1920 kot najstarejši v družini s štirimi otroki. Oče je odšel s trebuhom za kruhom preko velike luže, kjer se je za njim izgubila sled. Tako je bilo breme družine v celoti na ramenih matere, ki je s trdo voljo in delom uspela fante spraviti do kruha.
David Malič je bil udeleženec narodnoosvobodilne vojne. Bil je najdlje pri Južnoprimorskem odredu.
Po vojni je opravljal različne poklice. Najprej je poskusil z gostinstvom na Poljanah, potem je dobil zaposlitev v Tržiču, delal je zatem v livarni Prin-zi, končno pa v tovarni Safog, kjer je ostal do upokojitve.
Že od same ustanovitve sekcije bivših partizanov VZPI-ANPI na Peči se je aktivno vključil v to organizacijo in bil tudi član odbora sekcije. Veliko je pomagal zlasti pri pobudi za postavitev partizanskega spomenika na Peči ter pri raznih drugih pobudah.
Vse dokler mu je zdravje dopuščalo.
Žalovanju družinskih članov, žene in sina ter drugih sorodnikov se pridružujejo člani krajevne sekcije VŽPI-ANPI.
Do pogreba leži pokojnik v mrliški veži splošne bolnišnice v Gorici. Pogreb bo danes ob 14. uri z obredom v župni cerkvi na Peči.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Belva di guerra«. VERDI 18.00-22.00 »La lettrice«. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »Emmanuelle«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Krmiti
OSNOVNA ŠOLA 21.00 »Chi ha incas-trato Roger Rabbit«.
Danes bo po vsej verjetnosti znano, ali je zastrupitev upokojenca Rema Testassecce iz Todija povzročila pokvarjena hrana v ločniški restavraciji Puia ali pa drugje zaužita hrana oz. pijača. Še dosti časa, najbrž poldrugi mesec, bo sicer treba čakati na izvide obdukcije, ki bi na osnovi kompleksnih analiz ostankov hrane v truplu pokojnika morala dati dokončen odgovor o vzrokih smrti. Vendar že danes napoveduje goriška KZE prve rezultate analize hrane iz restavracije Puia. Goriški zdravstveni tehniki so analizirali slaščice, ki naj bi bile po mnenju nekaterih krive za smrt upokojenca in slabosti raznih drugih izletnikov, ki so v soboto bili skupaj z njim na kosilu v tej restavraciji. Izsledke bo treba seveda še primerjati še z drugimi analizami, vendar morebitna neoporečnost slaščic bi sume preusmerila drugam.
Restavracija Puia je vsekakor v pričakovanju odgovora, KZE zaprta po odredbi župana, ki je ukazal zaporo iz zdravstvenih razlogov. Še pred tem je sama lastnica Nerina Puia zaprla lokal, uradno zaradi dopusta.
Ukradli so dva revolverja v trgovini igrač
Obsodili četverico tatov
Tržiški pretor Finazzer Flori je včeraj obsodil četverico jugoslovanskih državljanov, ki so predvčerajšnjim ukradli igrače v vrednosti 200 tisoč lir (med temi dve reprodukciji revolverjev) v trgovini Bibi shop v Tržiču. Malo kasneje jih je ustavila prometna policija in jih predala sodnim organom. Vsi štirje so iz Nikšiča: 31-letni Bajko Krivokapič, 24-letni Željko Babič, 28-letni Stevan Stevo-vič in 23-letni Mirko Vusovič. Ni znano, kaj so nameravali z lažnima samokresoma, vsekakor pa so jim sodili zaradi kraje in jim tako preprečili kako drugo, morda hujše kaznivo dejanje.
Pretor je vse štiri obsodil na štiri mesece zapore in 400 tisoč lir globe pogojno in brez vpisa v kazenski list. Vusoviču je nadalje dosodil še dva meseca zapora in 200 tisoč lir globe, ker je vozil avto, na katerem je bila delno zakrita številka na evidenčni tablici.
V goriški splošni bolnišnici so včeraj popoldne sprejeli na zdravljenje zaradi precej težkih poškodb 29-letne-ga Sergia Viginija iz Trsta, Ul. Valma-ura 35. Zdravniki so mu ugotovili več zlomov na obeh nogah in ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v treh mesecih.
Vigini je zdravnikom izjavil, da se je ponesrečil v tovarni HFE (bivši In-teco) v industrijski coni pri Štandrežu, izpred katere ga je nekaj po 15. uri rešilec Zelenega križa prepeljal v bolnišnico. Pri podjetju HFE nam včeraj popoldne niso hoteli dati nobenega pojasnila v zvezi z dogodkom, pač pa so zanikali, da bi Vigini bil zaposlen v tovarni.
Kraja v Ronkah
Neznanci so včeraj ponoči vlomili v skladišče občinskih delavcev v Ul. Verdi 62 v Ronkah. S silo so odprli vrata lop in skladišč, kjer so vozila in orodje občinskih električarjev, inštalaterjev, smetarske službe in cestarjev. Odnesli so samo majhno kosilnico v vrednosti nekaj sto tisočakov.
Iz sedeža združenja naravovarstvenikov "Ambiente" v istem poslopju so
odnesli nekaj brizgalk, ki jih uporabljajo za cepljenje živali, in približno 10 tisoč lir drobiža. Več škode so povzročili s tem, da so pretrgali telefonske žice.
razna obvestila
Godba na pihala Kras iz Doberdoba vabi nove člane v glasbeno šolo. Vpisujeta predsednik godbe Franko Ferfolja (tel. 78077) in član Robert Frandolič.
Kmečka zveza obvešča, da rok za vplačilo drugega obroka socialnih prispevkov zapade 10. septembra.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev prireja v nedeljo, 1. oktobra, izlet z muzejskim vlakom na Bled. Odhod z železniške postaje v Gorici. Vabljeni so vsi, člani in drugi, ki jih zanima enkratno doživetje. Za otroke do 5. leta je izlet brezplačen, za mladino do 15. leta pa je 25-od-stotni popust. Prijave pri poverjenikih in na sedežu društva (Ul. Croce 3) v četrtek, 14. t. m.
SPD Gorica vabi člane in prijatelje v nedeljo, 10. t. m., na dan planinca na planini Vogar nad Bohinjem. Slovesnost bo ob 12. uri.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska, Ul. sv. Mihaela, tel. 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Comunale 1, Ul. Terenziana- 26, tel. 482787.
__________pogrebi____________
Danes v Gorici ob 9.30 Giuseppina Ra-vignani iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče, ob 13.45 David Malič iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče na Peči.
Naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustil naš
David Malic
star 69 let
Pogreb bo danes, 8. septembra, ? verskim obredom ob 14. uri v cerkvi na Peči. Pogrebni sprevod bo ob 13.43 iz mrliške veže splošne bolnišnice v Gorici.
Vnaprej se zahvaljujemo vsem, k* bodo počastili njegov spomin.
Žalujoči žena, sin in snah®
Gorica, Peč, 8. septembra 1989 Pogrebno podjetje Preschem
Drevi v Kulturnem domu srednjeevropski literarni večer
Češkemu pesniku Janu Skaclu Vilenica 89
Posnetek z uvodnega disputa Vilenice 89 (z leve): Gyorgy Konrad, Jože Pirjevec in Veno Taufer
Srečanje evropskih književnikov Vilenica je najbrž nekaj več od običajnega literarnega srečanja, mednarodne književne nagrade, ki naj bi izpostavila sedaj enega, sedaj drugega pisatelja iz posameznih srednjeevropskih dežel in držav. Vilenica se vključuje v kulturni projekt v Srednji Evropi, načrt, katerega vsebina je tudi v uveljavljanju demokracije in človekovih pravic, pravic posameznika in manjšin. Slednja misel je bila srž pozdrava tajnika Mednarodne literarne nagrade Vilenica Vena Tauferja, ki je včeraj v Lipici odprl tridnevno srečanje književnikov. Kot vsako leto bodo dnevi na Krasu potekali v delovnem in prazničnem vzdušju, ki bo potem še lep čas odmevalo v srednjeevropskem prostoru, saj je Vilenica iz leta v leto odmevnejša, kar je bilo opaziti prav na včerajšnji otvoritvi, na kateri so bili zares številni vrhunski predstavniki najrazličnejših evropskih jezikov in kultur.
Kaj je ta Srednja Evropa: opisen ali ideološki pojem? Političen ali transpo-litičen? Nostalgičen ali utopičen? Zakaj je tako samo po sebi umeven mnogim Čehom, Madžarom, Slovencem, Avstrijcem itd. in zakaj tako razburja nekaj pedantnih, velesilskih pameti? Tisti, ki si prizadevajo obdržati bipolarni red in podobo sveta, pravijo: Dunaj, to je Zahod, Budimpešta, to je Vzhod. Dunaj je kapitalističen, Budimpešta je socialistična. In obračaj, kakor hočeš, ostane tako. Vendar zakaj se kljub temu zberejo bistri ljudje, da bi razlagali ali pa zanikali ta enigmatični pojem? Zakaj piše o njem toliko ljudi? Kaj je v tem geografskem pojmu takega, da nekatere tako razjezi? Zakaj je nekaterim všeč, in zakaj drugim zo-
prn? Kako bi se ga dalo izbrisati iz slovarja? Kako bi se ga dalo utelesiti? Tako se je spraševal in na ta vprašanja je skušal odgovoriti znani madžarski pistelj Gyorgy Konrad v svojem referatu »S sredine«, s katerim je začel letošnje srečanje. Referat, ki je predstavljal izhodišče za celodnevni vileniški
disput, je izhajal nato iz konkretnega madžarskega družbeno-političnega položaja, glede usode in razvoja srednjeevropske misli in integracije pa je bil optimistično zadržan, kot je Konradovo misel komentiral moderator v razpravi Jože Pirjevec.
Konradovemu izzivu o srednjeevropski in vsakršni identiteti se je nato
odzvalo kar nekaj pisateljev, ki so v jutranji in popoldanski razpravi razmišljali o fenomenu Srednje Evrope, iskali relacije med Zahodom in Vzhodom, Severom in Jugom, skušali utemeljiti stične točke, izkristalizirati duha tega prostora itd. V tem okviru je bil posebno odmeven poseg Borisa
Pahorja, ki je spregovoril o usodi Slovencev na Tržaškem, polemiziral z Magrisom, da bi dokazal in podprl osrednjo misel njegovega razmišljanja
prvobitne so identitete.
V tem zapisu seveda ne moremo niti nakazati vseh izrečenih misli (pretresljivi pričevanji Poljaka in Litvanca na primer), kaj šele, da bi jih razčlenili (to bomo storili kdaj drugič), zato se moramo omejiti na najnujnejše in sprotno. To pa nam sedaj narekuje, da napovemo današnje dogajanje na letošnji Vilenici, dogajanje, ki se bo začelo ob 11. uri v Lokvi s tiskovno konferenco in predstavitvijo letošnjega nagrajenca, nadaljevalo z obiskom devinskega gradu in srednjeevropskim literarnim večerom v tržaškem Kulturnem domu (ob 19.30) ter končalo s sprejemom pri zgoniškem županu Milošu Budinu. Jutri pa bo v Štanjelu srednjeevropska literarna matineja, sledile bodo predstavitve knjig, podelitev kristala Vilenice '89, zvečer pa bo v jami Vilenici ob 19. uri že tradicionalna slovesnost z glavnim nagrajencem. In končno, razkrijmo, kdo je to. Letošnji dobitnik mednarodne literarne nagrade Vilenica je pesnik^ Jan Skači, rojen na Moravskem v ČSSR leta 1922. Tudi njega bomo podrobneje predstavili v prihodnjih dneh.
Ob vsem povedanem velja na koncu nemara še poudariti, da je letošnjo Vi-lenico podprlo tudi nekaj naših ustanov, kar ni treba posebej komentirati, saj je pomen takšnega konstruktivnega pristopa na dlani. Gre za devinsko-nabrežinsko in zgoniško občinsko upravo in za Slovensko deželno gospodarsko združenje.
MARIJ ČUK
Po počitniških dneh kulturni delavci spet na delu
Začetek nove sezone
Knjiga je vključena v zbirko Rob
Pri založbi Lipa izšle Jaslice Zdravka Duše
		MMA - jŽfli	mrm sBi	
	s »K »¥p jsSHF	m •? ju b	rlF** ’:' I	■BI	r^wyy
		aU MM		
. Po poletnem predahu so se s septembrom končale počit-jRce tudi za naše kulturne in prosvetne delavce. Člani naših "Hturnih društev so si že (ali pa bodo to storili v prihodnjih oneh) zavihali rokave, da bi z novim zagonom startali v »ovo sezono. Društveni odbori so začeli s sejami, pevski
zbori, godbe na pihala, folklorne in druge skupine so začeli z vajami, da bi pripravili in ponudili svojim zvestim privržencem nove in pestre programe. Med zbori, ki so v teh dneh začeli z vajami, je tudi proseško-kontovelski moški pevski zbor Vasilij Mirk (na sliki).
V zbirki Rob — že peto leto jo izdaja založba Lipa iz Kopra, ureja pa Jaša Zlobec — se nam letos z dramskim tekstom Jaslice predstavlja tudi Zdravko Duša iz Čiginja na Tolminskem, sicer bolj poznan kot prevajalec iz ameriške književnosti in pisec kratkih zgodb. Objavljeno besedilo odlikuje čist, izdelan jezik, napisano pa je v enem samem »nonšalantnem« pesniškem zamahu dvanajstih kratkih prizorov.
Kot je razvidno iz avtorjevega pojasnila na zavitku knjige, so bile Jaslice v sezoni 1981/82 uprizorjene v eksperimentalnem gledališču Glej, pred tem pa so bile pod imenom Ma-ternity Row 14 objavljene v reviji Mentor.
Vsebina Jaslic ni zahtevna. Pet pisarniških delavk (bab, kot pravi Duša), se med svojim delom v pisarni pogovarja in v nedogled naklada neumnosti kar tja v tri dni. Razgovor je zastavljen kot navadno vsakodnevno trošenje babjih puhlic, s katerimi nastopajoče osebe (vse so glavne junakinje) maskirajo ničnost, ugaslost in revščino svojega enoličnega življenja. Jezike sučejo okrog najbolj votlih in praznih snovi, če pa že zadenejo na kaj bolj resnega, življenjskega, le-to hitro zabalinajo v banalnost z zlobnim in površnim blebetanjem. Zdi se, da je njihovo govorjenje čista farsa, skozi katero le po kapljicah pronicajo usode in tragedije resničnih oseb — mater, delavk, žensk. Jaslice nam pravega vpogleda v njihovo življenje ne ponudijo, ne omogočijo, vidna je zgolj hrapava (v literaturi že ničkolikokrat obdelana) površina nji-
V luteranski cerkvi v Trstu je izvajal dela Šostakoviča in Čajkovskega
Trio Čajkovski uvedel Glasbeni september
t ^ nastopom Tria Čajkovski so se fil' v. luteranski cerkvi na Trgu Pan-1 začeli koncerti Glasbenega se-0,einbra v priredbi Združenja julijskih Zvr c nikov' Do torka' 26. t. m., se bo nih8' 0 skuPno 7 koncertov v solistič-in malih komornih zasedbah.
Kn n° Čajkovski sestavljajo pianist Vitamin Bogino, violinist Pavel t)6 nikov in violončelist Anatol Lie-va mann. Bogino in Vernikov sta spr-Ju'rTP°.ten?.ko sta se za stalno naselila v l9Ri aviji, sestavljala duo, od leta man Pa se jima je pridružil še Lieber-u Odtlej nastopajo mladi ruski iti fB Y Triu na številnih koncertih s0 , stivalih po Evropi, koncertirali pa skern 1 V ^TA, Kanadi in na Japon-
sporedu njihovega torkovega f a v Trstu sta bila Trio op. 50 v v * lu p- I- Čajkovskega in Trio op. 67 -molu D. Soštakoviča. V skladbah,
ki zahtevajo veliko tehnično znanje in pristno muzikaličnost, je Trio Čajkovski pokazal, da premore ti dve lastnosti v izobilju tako v individualnem kot v skupnem muziciranju. Njegovo izvajanje ne išče nekega cenenega zunanjega bleska, pač pa teži k nazornemu interpretiranju partitur ob skrbnem prenašanju vodilne vloge med inštrumenti in v ubranosti med njimi obenem. Tako je v Triu Čajkovskega prišla lahko v prvem stavku do polne veljave elegična zanostnost teme, v drugem stavku pa romantična blagozvočnost končnih variacij in učinkovit finale. V triu Soštakoviča so mojstri pokazali naravnost virtuozno interpretiranje z lahkotnim obvladanjem zahtevnosti partiture, ki je po svoji intenzivnosti doseglo vrhunec v largu, intenzivnost, ki je niti pok strune na violini (in ustrezni kratek premor) ni mogel bistveno načeti.
Za dodatek so člani Tria Čajkovski ponudili še dve krajši skladbi Čajkovskega, Jesensko pesem in Avgust, dva bisera romatnične muzike. Skratka, večer lepe glasbe in kvalitetnega mu-
ziciranja, prežetega s plemenitostjo zvoka obeh godal in malce rubustne-ga, a po potrebi tudi finega pianistovega interpretiranja.
j. k.
Gumilar v koprski galeriji Loža
Drevi ob 18. uri bodo v koprski galeriji Loža odprli razstavo prekmurskega slikarja Marjana Cumilarja. Razstavo so pripravile Moderna galerija Ljubljana in Obalne galerije Piran. Avtorja bo predstavila Zdenka Badovinac, kustos Moderne galerije v Ljubljani.
Hkrati bo v Mestni galeriji v Piranu do 16. septembra na ogled izbor iz stalne zbirke Obalnih galerij. Razstavljena bodo dela Boisa Benčiča, Zdenka Huzjana, Andraža Šalamuna, Živka Marušiča in drugih.
hove našminkane zunanjosti. Razgovor se vrti v glavnem okrog ene same teme — rojevanja. Čudijo in zgražajo se, ker njihova kolegica, ki je noseča že krepko čez rok, še ni rodila. Jezne so, ker ne morejo videti otroka ter tako ukrotiti svojo firb-čnost, in ena med njimi zato celo hudobno ugotavlja: »Mogoče smo prevarane! Morda je nor, je hrom, je slep, mu manjka roka, noga in ga zdaj skrivajo in nočejo priznati, da je živ, da se je že rodil!«
V svoji perfidni zlobnosti in nerazumljivem živalskem besu, se pred nami razprostira fantastičen svet blejajočih pocinkanih ciničnih ust, kjer se dogajajo tudi prav nenavadne reči. V šestem prizoru, na primer, vdrejo v pisarno postave v ovčjih kožuhih, ki vse premečejo in razdejajo. Maskirane! so neke sorte anarhisti, ki rušijo površni svet pisarniških delavk, toda kdo so, od kje so, kaj so, tega igra ne pove in ugotovimo lahko samo, da je njihova ludistična akcija popolnoma brez učinka — le babe so se poskrile po kotih. Vse se nato suče naprej po istih kolesnicah absurda; razgovor se počasi obnovi in tudi Policaj, ki ga pokličejo, da bi posredoval pri zakasnelem porodu, ne spremeni ničesar. Babe ostanejo zlobne vrane (v resnici tragični vrabčki), ki druga drugi kljuvajo oči in bi za zabavo žrle celo lastne otroke.
Seveda se vprašamo, kaj je v Jaslicah sploh še človeškega, resničnega, in hitro ugotovimo, da prav ta bolestna nečlovečnost, ta ničnost in praznost pisarniških »živali«, ki ne zmorejo pobegniti iz svoje kletke, odlično označuje izgubljenost sodobnega človeka, človeka, ki mu moderna družba hladnokrvno natika smrtonosne znake okrog vratu. Nemi, a ne dovolj pojasnjeni, priči vsega dogajanja v igri sta Mojster (umetnik?) in Učenec (?), ki nevidna opazujeta zmedeno babje kokodakanje. Dajeta vtis, kot da sta kapriciozna opazovalca, ki se skrivoma naslanjata nad zahojenostjo nesrečnih žensk.
Duša je svoj tekst potegnil iz arzenala bolestnih pogledov na svet, kjer je pravzaprav vse narobe, delirično in shizofreno. Zasnoval ga je kot kritiko »civilizacijske« praznosti sodobnega človeka (čeprav ni jasno, zakaj je ravno v »babah iz pisarn« videl vse neglavne grehe tega sveta), ki nima spoštovanja do ničesar več in ga je narava že zdavnaj izvrgla kot neposrečenega otroka. Ali se tu sploh še da kaj postoriti, popraviti, predelati? Ali je tak svet sploh še mogoč in smiseln? Ali ni nemara pisec pogledal le preveč skozi sebe, skozi svojo vijugasto lečo? Ali niso sape v igri le malo preveč zadušljivo opojne?
Odgovor je seveda zopet samo eden: v literaturi je itak vse mogoče, tudi izdelava psihotičnih jaslic.
JOŽEK ŠTUCIN
Od danes do nedelje v Barceloni svetovni atletski pokal
Zadnji obračun medle sezone
Teniško prvenstvo ZDA
Becker ugnal Francoza Noaha
NEW YORK Na odprtem teniškem prvenstvu ZDA so bili v desetem dnevu na sporedu moški četrtfinalni boji. Zahodni Nemec Boris Becker (nosilec skupine 2) je brez težav s 6:3, 6:3, 6:2 ugnal Francoza Vannicka Noaha, ki je s slabo igro razočaral dvajset tisoč navdušenih gledalcev. To je že tretjič, da Noah v ZDA izgubi v četrtfinalu. Bolj izenačen je bil dvoboj med Američanoma Bergerjem (št. 11) in Kricksteinom (št. 14), ki ga je slednji dobil, ker je tekmec zaradi krčev v nogi odstopil v četrtem nizu, ko je izgubljal s 3:6, 6:4, 6:2, 1:0. V polfinalu se bo Krickstein pomeril z Beckerjem.
Ostala dva nočna četrtfinalna para sta Connors - Agassi in Lendl Mayot-te.
H koncu se bližata tudi tekmovanji dvojic.
V moškem finalu se bosta pomerila ameriška para McEnroe/VVoodforde in Flach/Seguso. Prva sta s 6:3, 3:6, 6:3, 6:3 premagala Annaconeja in Van Rensburga, druga pa s 6:3, 6:3, 7:5 Fitzgeralda in Jarryda.
V vrtincu histeričnega in tudi farizejskega boja proti dopingu bo ta konec tedna spravil pod streho peto izvedbo svetovnega atletskega pokala. Tekmovanje nima letos posebnega prestiža zaradi vidne utrujenosti, ki pesti večino predvidenih akterjev. Prireditev bo v Barceloni na stadionu, ki postaja vse bolj olimpijski.
Sprememba v sestavi moške konkurence (NDR namesto SZ) ne bi smela bistveno vplivati na končni vrstni red. Za zmago se bosta pri moških potegovali Evropa in ekipa ZDA. Res naj bi bila slednja znatno oslabljena, vendar niti Evropa ne izraža vsega potenciala, katerega je na papirju zmožna. Stara celina bi morala vsekakor zmagati spričo bolj homogene garniture v tehničnih panogah in v tekih na daljše razdalje.
Niti ob tej priložnosti ne gre podcenjevati protidopinskega strašila. Kdor jo je letos že skupil, bo z vso vnemo skrbel, da v mrežo pade kdo iz nasprotnega tabora. V atletiki se zaradi tega ustvarja napeto ozračje, v katerega se ob državnih enotah vpletajo tudi
komercialni interesi. Kako se bo stvar končala, je težko predvideti, nadaljevanje nejasnosti pa bi utegnilo odvzeti atletiki večino njenega čara.
Reprezentanc Azije in Oceanije na tem srečanju ne moremo jemati resno. Azijci bodo imeli le kakega posameznika (Mizoguči v metu kopja, Oceanija (beri Avstralija in Nova Zelandija) pa doma še ni začela poletne sezone in bo nastopala z atleti v zimskih pripravah. Prispevek z otočij Tihega oceana bo le folklornega značaja.
Afrika je dobro znana sila v vseh tekih in v skokih v daljavo, brez Južne Afrike pa nima besede v ostalih panogah. Obratno velja za ekipo Južne in Severne Amerike (brez ZDA), ki bo imela po zaslugi Kube dobre tehnične panoge, vendar tudi nekaj tekov.
O Veliki Britaniji in NDR se ve skoraj vse, Španija pa bo kot gostitelj le dopolnila barvitost slike.
V dneh pred tekmovanjem je bilo ustvarjenih nekaj žarišč napetosti. Maroški as Aouita naj bi bil posebno bojevit in pripravljen, da zdrobi "ostan-
ke" Angleža Coea. Žal imajo Afričani preveč dobrih tekačev na srednjih progah. Somalec Bile bi moral teči na 1500 m, Aouita pa na 5000 m, kjer bo moral izpasti kdo od odličnih Kenijcev. Tek na 5000 m bi moral biti kakovostno najbolje zastopana panoga, v kateri bo lahko svoje povedal tudi Italijan Antibo.
V ženskem taboru je NDR nedosegljiva trdnjava. Zanimanje vzbuja nova generacija šprinterk iz ZDA in radovednost o zunanji sličnosti med slovito Florence Griffith (ki se verjetno smeje priznanjem Bena Johnsona) in novo zvezdo Dawn Sowell. V velikem prepadu, ki v ženskem taboru loči NDR in SZ od vseh ostalih, je pričakovati, da bodo Sovjetinje osvojile 2. mesto.
Na splošno je svetovne rekorde težko pričakovati. V vseh izvedbah svetovnega pokala so jih doslej zabeležili le dva in oba iz prejšnjega tekmovanja v Canberri. Od tedaj še veljata časa 47"60 Marite Koch na 400 m in 41"37 ženske štafete NDR na 4x100 m.
BRUNO KRIŽMAN
Jadranovci drevi v Nabrežini
-črti 1
TKm> cesarski	.1
Drevi bodo Jadranovi košarkarji v Nabrežini (s pričetkom ob 21. uri) v prvem dnevu turnirja Alpe Adria igrali proti pordenonskemu Electroluxu, še prej pa (ob 19.30) se bosta pomerili ekipi Italmonfalconeja in Ilirije. Na sliki:
s turnirja v Repnu
Žensko odbojkarsko evropsko prvenstvo
Italijanke v polfinalu
KARLSRUHE — Italijanskim odboj-karicem je uspel podvig, da so se prvič uvrstile v polfinale evropskega prvenstva. Azzurre so v včerajšnjem zadnjem kvalifikacijskem srečanju s 3:1 (15:12, 16:14, 10:15, 15:8) sicer izgubile z Bolgarijo, toda v zadnjem srečanju dneva je Nemška demokratična republika s 3:2 odpravila Češkoslovaško in Italijanke napredujejo med četverico najboljših zaradi boljšega količnika v nizih. Jutri v Stuttgardu ob 17. uri se bodo za uvrstitev v veliki finale pomerile z olimpijskimi prvakinjami Sovjetske zveze.
Vztrajen vzpon Italijank iz čistega povprečja v sam evropski vrh ni pravzaprav tako presenetljiv, če upoštevamo velik napredek ženske italijanske klubske odbojke in rezultate mladinskih reprezentančnih vrst v zadnjih letih. Italijanke so doslej na EP v svoji skupini pokazale tehnično in taktično daleč najbolj dovršeno igro, tako da lahko že govorimo o uveljavitvi itali-
janske šole, v kateri so prisotni elementi azijske odbojke (akrobatska obramba) in latinske predrznosti (domiselnost v napadalnih kombinacijah). Le pomanjkanju telesne višine večine igralk (razen tolkačič Marabissijeve in Fontanesijeve) je treba pripisati poraze proti ekipam z mnogo bolj enostavnim konceptom igre.
Najboljša uvrstitev na EP Italijank je peto mesto iz leta 1985. Letos pa se jim realno obeta izenačen boj najmanj za bronasto odličje.
Tudi obračun Jugoslovank po tem prvem delu ni negativen. Modre še daleč zaostajajo za najboljšimi vrstami, toda uvrstitev v finale od 5. do 8. mesta predstavlja zanje po mnogih letih odsotnosti na finalni fazi (oziroma uvrstitvah prav na dnu) dobro izhodiščno točko za nadaljnji vzpon mlade ekipe. Ocena pa bi bila lahko še boljša, če se bodo znale plave celo povzpeti više od osmega mesta, za katero zdaj kaže, da je najbolj realno.
Veslaško SP na Bledu
Pred finalnimi nastopi
BLED — Od 11 posadk bo Jugoslavija v finalu svetovnega veslaškega prvenstva imela tri čolne. Štiri bodo nastopili v malem finalu, za uvrstitev od 7. do 12. mesta, a štiri so bili včeraj izločeni v repesažih.
Uvrstitev v finale sta si včeraj zagotovila oba blejska čolna, dvojec s krmarjem (Janša, Krašovec, krmar Slivnik) in dvojec brez krmarja (Mujkič, Prešeren) in povsem nepričakovano četverec brez krmarja, ki ga sestavljajo veslači reškega Jadrana, beograjske Crvene zvezde in Bleda. Žal je uvrstitev spodletela četvercu s krmarjem kot tudi Sanji Vermezovič med lahkimi veslačicami.
Zastopnike v finalu bo imela tudi Italija, in sicer dvojec s krmarjem bratov Abbagnale, četverec s krmarjem ter dvojni četverec. Od italijanskega zastopstva v absolutni kategoriji so od skupno petih čolnov ostali trije.
Italijanski nogometni pokal
Pro Gorizia izenačila
PORDENONE - PRO GORIZIA 0:0
PRO GORIZIA: Pelosin, Stacul, Tal-landini, Urdich, Nadali, Cotterle, Iucu-lano, Giacometti, Muccin (Trevisan v 63'), Della Valentina, Giacomin.
PORDENON - Igralci Pro Gorizie se vračajo z gostovanja v Pordenonu s polovičnim izkupičkom, saj so v okviru 4. kola italijanskega nogometnega pokala remizirali s tamkajšnjo ekipo. Srečanje je bilo precej dolgočasno, če izvzamemo tri akcije. V 41. minuti je stranski sodnik pokazal na nepravilen položaj srednjega napadalca Pordenona, zato je igralec pro Gorizie udaril nekoliko močneje žogo z glavo proti lastnemu vratarju. Glavni sodnik ni zaustavil igre, žoga pa ni šla za las v gol, saj je zadela vratnico. V 8. minuti drugega polčasa so gostje iz prostega strela, ki ga je izvedel Cotterle, zadeli vratnico. Nekaj minut pred koncem srečanja je sodnik razveljavil gol igralca Pro Gorizie Della Valentina.
Goričani so kljub vsemu prikazali nekoliko boljšo igro od domačinov. Obema moštvima pa se pozna odsotnost dveh ključnih igralcev, in sicer Janjanina in Beccalossija. To srečanje je bil zadnji nastop goriške ekipe pred pričetkom letošnjega meddeželnega prvenstva, (mč)
Na košarkarskem turnirju v Trstu
Na mednarodnem atletskem mitingu v Gorici
Stefanel začel bolje od S. Benedetta
KNORR - S. BENEDETTO	89:83
(44:34)
KNORR: Brunamonti 19 (8:8), Ram-boli, Coldebella 5 (1:4), Binelli 3 (1:2), C. Johnson 15 (7:9), Righi 4, Gallinari 2 (2:2), Bon 14, Tasso 2 (0:1), Richardson 26 (5:6).
S. BENEDETTO: G. Johnson 6, Gnecchi 13 (9:11), Paravella, Borsi 7 (1:2), Biaggi, Ponzoni 11 (5:6), Ardessi 9, Vargas 22 (4:6), Vitez 4, Esposito 11 (5:6), Famea, Urši.
V dokaj izenačeni tekmi je Knorr le v poslednjih minutah strl odpor trdoživih Goričanov. Tekma ni bila lepa, oživilo jo je le nekaj dobrih potez Ric-hardsona na eni strani in Gnecchija in Vargasa na drugi. V goriških vrstah sta zadovoljila še novi nakup Ponzoni in Esposito, nekoliko pa je razočaral George Johnson.
STEFANEL - BOSNA 91:90 (45:38)
STEFANEL: Middleton 24 (11:12), Pilutti 10 (2:4), Fučka 2, Bianchi 10, Sima, Tyler 15, Cavazzon, Lokar, Can-
tarello 14 (4:6), Zarotti 2, Maguolo 6, Sartori 8.
BOSNA: Avliaž, Širič, Popivoda, Markovič 4, Mujanovič, Bukva 3 (1:2), Avdič 14 (4:6), Primorac 11 (3:4), Radulovič 28 (3:3), Alihodzič 10, Tadič, Mitrovič 20 (4:5).
SODNIKA: Škerlj iz Trsta in Pascot-to iz Benetk.
V drugi tekmi je Stefanel tesno, vendar zasluženo premagal Bosno. Ta-njevičeva ekipa je v začetku drugega polčasa povedla že s 64:48, vendar je Bosni z odličnim Radulovičem na čelu uspelo nadoknaditi skoraj ves zaostanek in v poslednjih sekundah celo dvakrat zgrešiti zmagoviti koš. Tekma je bila vsekakor precej dinamična. Stefanel je dokazal, da je že v dobri formi za bližnje prvenstvo. Zlasti je presenetil Cantarello, ki je v primerjavi z lanskim prvenstvom vidno napredoval. Dobro pa sta se obnesla tudi oba oba Američana, Middleton in Ty-ler.
Turnir se bo nadaljeval danes z naslednjim sporedom: ob 20.00 Stefanel -San Benedetto, ob 21.30 Bosna - Knorr. (Marko Oblak)
Dobitniki totocalcia le zmerno zadovoljni
RIM Nekaj več kot devet milijard nagradnega sklada je 186 dobitnikom sredinega totocalcia nanes-lo24.819.000 lir. Dvanajstice (teh je 4.814) veljajo 956.900 lir.
Platini ostaja
PARIZ - Kljub slabim rezultatom bo Michel Platini obnovil pogodbo kot selektor francoske nogometne reprezentance.
Maradona z ekipo
VICENZA — Maradona se bo že danes v Vicenzi pridružil soigralcem, ki se tam pripravljajo na tekmo z Verono. Nekateri menijo, da bo že v četrtek igral v Lizboni v prvem kolu pokala UEFA.
V	nedeljo v organizaciji Primotor kluba
Trofeja Alpe-Adria
Na reškem Grobniku bo v nedeljo druga dirka v hitrostnem motociklizmu za trofejo Alpe-Adria, ki jo pod pokroviteljstvom italijanske, jugoslovanske in avstrijske motociklistične zveze prireja Primotor klub iz Trsta in Gorice. Prvo dirko si je na začetku avgusta ogledalo res veliko število ljudi, udeležilo pa se je je preko 130 tekmovalcev iz Italije, Jugoslavije, Avstrije in Nemčije. Pričakovati je, da bo dirka tudi tokrat doživela vsaj podoben uspeh. Zamejski ljubitelji motociklizma zopet pričakujejo dober nastop Hlabiana, ki se je res odlično odrezal na prvi dirki in zasedel tretje mesto v kategoriji open. Precej zanimanja vzbuja tudi Štoka, ki po padcu na začetku sezone doslej še ni ujel prave forme.
Uradne poskusne vožnje se bodo začele zjutraj ob 10. uri, dirke ob 14. uri, nagrajevanje pa ob 17.30. Tekmovalci bodo nastopili v sedmih kategorijah: 1. serijski motorji 125 ccm in TT4, 2. enocilindrični štiritaktni motorji, 3. dvocilindrični štiritaktni motorji in 125 G.P., 4. serijski motorji do 600 ccm in TT2, 5. serijski motorji 750 ccm, 6. serijski motorji do 750 ccm in TT1, 7. Open in 250/500 G.P.
Mladinski košarkarski festival
V	nedeljo, 10. t. m., bo v Gorenji vasi blizu Kranja (v prostorih osnovne šole Ivan Tavčar) četrtfinale odprtega mladinskega košarkarskega festivala za letnika 1975/76, na katerem bo nastopila tudi reprezentanca ZSŠDI. Spored; ob 10.00 Olimpija - Gorenja vas, ob 11.15 Novo mesto - ZSŠDI, popoldne bosta tekmi ob 14.30 in ob 15.45.
Reprezentanca ZSŠDI bo danes ob 18. uri imela tudi trening v Borovem športnem centru. Sklicani so: Budin, Černe, Cingerla, Spadoni (Kontovel), Vidali, Vavpetič, Vat-ta (Polet), Gallopin, Porporati, Grbec, Giacomini, Samec, Cupin (Bor), Vodopivec, Bandi (Breg).
V finalu za 3. mesto memoriala Štrekelj
Vesna boljša po 11-metrovkah
VESNA - ZARJA	5:4 (1:0, 1:1)
STRELCA: Barilla v 27', D. Fonda v 70'
VESNA: Negrini (v 46' Francioli), N. Sedmak, R. Candot-ti, Soavi, Rados, F. Candotti, D. Sedmak, Ravalico, Kostnap-fel, Barilla, P. Sedmak.
ZARJA: Racman, Gregorič, Grgič, Varkovnig, Tognetti, D. Fonda, Antonič, Vidali (v 62’ E. Fonda), Zeugna, Castella-no, Samec (v 46' Franza).
Vesna si je 3. mesto na nogometnem turnirju M. Štrekelj priborila z uspešnejšim streljanjem enajstmetrovk, potem ko se je srečanje končalo neodločeno. Prvi polčas je bil dokaj izenačen. Kriška ekipa je sicer imela veter v hrbet in nekaj več pobude, poskusila je tudi nekaj strelov, a vratarja Racmana ni spravila v težave. V prednost je prišla šele po uspešno izvedenem prostem strelu, s katerim je Barilla spravil žogo naravnost v vrata.
V drugem polčasu je po prvih 15 minutah izenačene igre Zarja pokazala več zagrizenosti in tudi prevzela pobudo, Vesna pa se je precej 1 'umirila", Bazovci so trud kronali z zadetkom Damjana Fonde, ki je žogo po strelu s kota z glavo preusmeril v mrežo. Zarja je novo priložnost imela takoj zatem: D. Fonda je podal na krilo do Antoniča, slednji je serviral Zeugno, ki je z glavo zadel prečko. Akcije pa še ni bilo konec: žoga se je odbila v polje in spet je do nje prišel Zeugna, a tokrat je posegel vratar Racman. Vesna je izvedla nekaj protinapadov, a Zarjinega zadnjega moža ni spravila v nevarnost.
Finale za 1. mesto bo drevi ob 20.30, ko se bosta pomerila S. Marco in Gaja (sledilo bo nagrajevanje). Povejmo še, da je Gaja v polfinalu z 1:0 (0:0) premagala Zarjo, S. Marco pa je s 5:3 (0:0, 1:1) po 11-metrovkah odpravil Vesno. (M. Š.)
Vrsta dobrih dosežkov
V sredo zvečer je bilo v Gorici na Rojcah atletsko tekmovanje za trofejo mesta Gorica. Priredilo ga je atletsko društvo Cassa di Risparmio, udeležili pa so se ga najboljši atleti iz naše dežele ter nekateri predstavniki iz Avstrije, Jugoslavije in iz severne Italije. Skupno jih je bilo kar 324, kar je nedvomno lep organizacijski uspeh manifestacije.
Najboljši rezultat je dosegel Dragan Mustapič (Sarajevo) v metu diska (kar 59,82 m). Rok Kopitar (Kladivar Celje) je 400 metrov z ovirami pretekel v času 51"6, Dorde Kozul (Mladost Zagreb) pa je v troskoku dosegel znamko 15,70 metrov. V tej disciplini je nastopil tudi borovec Igor Sedmak, ki je bil šesti, a mu ni uspelo, da bi preskočil meje 15 metrov, kar je bil tudi njegov cilj. V teku na 400 metrov je Daniele Bertogna (FFGG Ostia) zabeležil čas 47"5, Paolo Bertolissi (Carabinieri Bologna) pa na 110 metrov z ovirami 14"2. V skoku s palico je Milan Krainz (Kladivar Celje) preskočil 4,80 m. Borovec Alan Oberdan je bil v kopju sedmi.
Med kadeti so izstopali v teku na 3.000 m s časom 9'31" Fabrizio Cicog-na (Fine. Monf.), v suvanju krogle z znamko 13,73 m Luca Infanti (Lib. San-vitese) in v hoji na 5 km s časom 2517"6 Diego Cafagna (Cral ACT Trst). Med naraščajniki so se dobro odrezali na 100 m s časom 10 "9 G. Luca Feruglio (Lib. Udine), na 110 m z
ovirami (15"3) Ivano Bottos (Lib. Saci-le) in v skoku s palico Alessandro Beda (FFOO Padova), ki je preskočil 4 metre.
ZMAGOVALCI
Juniores in seniores - 400 m z ovi' rami - 1. serija: 1. Degli Innocenti (B-r Lib. UD) 55"5. 2. serija: 1. Kopitar (Kladivar Celje) 51 "6. 100 m - 1. serija: L VVendler (B.F. Lib. UD) 11 7. 2. serija-1. Turel (Ati. GO C.R.GO) 117. 3. serija: Černe (Zak Ljubljana) 11 "0. 4. seri ja: 1. Bertogna (F.F.G.G. Ostia) 10"8-~ serija: 1. Veneziani (B.F. Lib. UD) 10 .'
Kopje: 1. Umek (Zak Ljubljana)
62,0*
7. Alan Oberdan (Bor Infordata) 50, j 800 m - 1. serija: 1. Ros (B.F. Lib. * , 1'57"0, 2. serija: 1. Zorjan (Ljubija^ 1'52'0. 400 m - 1. serija: 1. Scotta (A ' GO C.R.GO) 52"9. 2. serija: 1. Carav no (B.F. Lib. UD) 50"4. 3. serija: 1-B_ j togna (F.F.G.G. Ostia) 47"5. Krogi®'■ Sieni (F.F.O.O. PD) 16,10. 110 m °vl„g, - 1. serija: 1. Kabic (A.K. Triglav)
2. serija: 1. Bertolissi (Carabinieri p 14"2. 200 m - 1. serija: 1. Wendle_r- \P'
Lib. UD) 23"1. 2. serija: 1.
TavaS;
(Ati. GO C.R.GO) 22" 1. 3. serija: neziani (B.F. Lib. UD) 21"3. Dis*'. Mustapič (Sarajevo) 59,82. Trosk0 0
.............. -	----"O- /y,j
Ve-
Kozul (Mladost Zagreb) 15.70;
Sedmak (Bor Infordata TS) 14,32- B3gQ. ca: 1. Krainz (Kladivar Celje) ^q) 5000 m: 1. Olivo (Carabinieri 1419'6. (mč)	t0
Na sliki: Celjan Kopitar na 5 v Gorici.
V nedeljo v počastitev bazoviških žrtev
Odbojkarski turnir
Skupne priprave odbojkarjev Sloge, Brega in Sokola
Pobuda se je obnesla
Kot vsako leto, se bodo tudi letos športniki poklonili spominu štirih slovenskih fantov, ki so pred 59 leti darovali svoja mlada življenja kot prve žrtve fašističnega terorja pri nas.
V	organizaciji ŠZ Sloga bosta tudi letos mednarodni ženski odbojkarski turnir za Pokal bazoviških žrtev (turnir poteka v sodelovanju z Odborom za proslavo bazoviških žrtev) in tradicionalni Pohod bazoviških junakov.
Turnir bo letos prvič potekal v enem samem dnevu in bo v nedeljo. Udeležile se ga bodo štiri ekipe, in sicer poleg Sloge še nabrežinski Sokol, goriški Agorest (torej vse tri naše ekipe, ki bodo letos nastopale v C-2 ligi) in že tradicionalni gost Sloginih turnirjev, Fužinar z Raven na Koroškem, ki nastopa v republiški ligi. Slo-gin turnir bo tako tudi tokrat v bistvu otvoril odbojkarsko sezono 1989/90 pri nas in bo prav gotovo pritegnil ob rob igrišča v openski telovadnici marsikaterega odbojkarskega ljubitelja, čeprav je jasno, da so vse ekipe šele na začetku priprav za prvenstvo in torej še daleč od svoje prave forme.
V	nedeljo zjutraj bosta na sporedu izločilni tekmi, mali in veliki finale pa bosta popoldne.
Tekmovanje se bo začelo ob 10.00, točen spored tekem pa bomo še objavili.
Zjutraj bo stekel tudi tradicionalni Pohod bazoviških junakov, ki ga kot vsako leto prireja planinska sekcija ŠZ Sloga. Pot bo udeležence peljala od Bazovice do Jezera, Drage, Gročane, na vrh hriba Kokoš, od koder bodo prišli do spomenika na bazovski gmajni in se udeležili komemoracije. Organizatorji vabijo na pohod vse ljubitelje narave. Hoje je približno za 3 ure in pol. Svojo masovno prisotnost so že napovedali tudi člani Planinskega društva Ravne na Koroškem, ki bodo na pohod prišli s svojim praporom. Zbirališče udeležencev je ob 10.00 pred spomenikom padlih v NOB v Bazovici, odhod pa ob 10.30. (Inka)
Priznanje za Bana in Miliča
Kot smo že poročali, se je v drugi polovici avgusta v bistvu zaključil letošnji moški odbojkarski turnir za Trofejo Miramar, ki se je odvijal skozi vse lansko šolsko leto in je bil namenjen dijakom nižjih srednjih šol s Tržaškega. Dvanajst najboljših odbojkarjev turnirja je bilo deležnih posebne na-
in pohod
grade - za teden dni so odšli v Gradež na kombiniran tečaj odbojke in jadranja. Od slovenskih dijakov sta si mesto med najboljšimi zaslužila Tomaž Ban in Matjaž Milič. Kot nam je povedal sam Tomaž Ban, je bil dan za tečajnike kar naporen: že pred zajtrkom so opravili dveurni odbojkarski trening, po zajtrku in krajšem počitku pa so se odpravili v Tržič na dveurni tečaj jadranja. Popoldne so imeli spet dva treninga. Tečaj jadranja je vodil prof. Claudio Sivitz in čeprav so bili vsi tečajniki pravi začetniki, so se nad to športno zvrstjo naravnost navdušili. Odbojkarski del tečaja je potekal pod vodstvom odbojkarskega strokovnjaka, prof. Adriana Pavlice, ki je s fanti v glavnem pilil tehniko. »Z Matjažem kljub napornim dnevom nisva imela nobenih težav, saj sva se tik pred tečajem vrnila s priprav v Kočevju, kar se samega odbojkarskega znanja tiče pa sva bila med najboljšimi«, je samozavestno dejal Tomaž Ban.
Ob koncu tečaja so vsi udeleženci prejeli diplomo, udeležba na tečaju pa bo prav gotovo za vse spodbuda za še zvestejše treniranje v novi sezoni pri svojih klubih. (Inka)
Pred dnevi so se z Raven na Koroškem vrnili odbojkarji in odbojkarice Sloge, Brega in Sokola, ki so bili na skupnih 12-dnevnih pripravah. V bistvu gre za novost, saj je bilo to prvič, da so trije klubi skupno programirali predsezonsko delo, bilo pa je obenem tudi logično, da bo do tega prišlo, če pomislimo na nove programske smernice, o katerih smo že pisali: za letošnjo sezono so namreč ŠD Kontovel, ŠZ Sloga in ŠD Sokol postavili skupne načrte glede vodenja in rasti ekip v posameznih društvih. Pri samih pripravah pa se je tem društvom pridružil še Breg, ki je bil glavni organizator priprav v Kočevju za najmlajše (katerih so se udeležili tudi igralci in igralke Kontovela in Sloge), tokrat pa se je aktivno vključil s svojo prvo ekipo v priprave na Koroškem.
Tako je bilo seveda delo dokaj pestro, življenje na Ravnah pa razgibano. Če k temu dodamo še veliko srečo, ki je spremljala organizatorje - ŠZ Sloga -, da ni prišlo do omembe vrednih poškodb in bolezni, potem je jasno, da lahko govorimo o uspešnih pripravah.
Delo z ekipami, ki so ga vodili Ivan Peterlin, Franko Drasič, Bruno Milič, Peter de Walderstein, Pavel Morpurgo, Jožko Širca in ravenski trener Damjan Po-
gorevčnik, je potekalo v treh smereh: prvi del je bil posvečen zgolj utrjevanju fizičnih zmogljivosti z raznimi vzponi na Uršljo goro, Poštarski dom, smučišče Oš-ven, plavanjem v umetnem Ivarškem jezeru; v drugem delu so odbojkarji pilili individualno tehniko, v zadnjem delu priprav pa so se ekipe posvetile taktiki igre. Na Ravnah in v Črni so razne ekipe odigrale celo vrsto kontrolnih tekem tako med sabo kot tudi z ekipami z Raven, iz Prevalj, Črne, Ruš in Ljubnega. Jasno je, da je nemogoče kar vnaprej trditi, da je bodoča uspešnost na dlani, vendar pa smo z opravljenim delom lahko povsem zadovoljni, saj sta bili intenzivnost dela in zavzetost, ki so jo dokazovali igralci in igralke, vseskozi na višku.
Velika družba trenerjev, spremljevalcev in seveda odbojkarjev in odbojkaric (skupno jih je bilo skoraj 80!) je v delo vložila veliko napora, predvsem pa dobre volje. Vse to je pripomoglo k lepemu razpoloženju in dobremu dialogu z vsemi. Če je bil strah organizatorja ob samem začetku priprav, da bo ob njihovi izpeljavi kaj zaškripalo, na mestu, pa lahko ob koncu rečemo, da se s podrobno izpeljanim načrtom more uspešno prirediti tudi take masovne priprave. (Inka)
Jutri zvečer v Zgoniku
Krasovke za evropski pokal
V	okviru ženskega evropskega namiznoteniškega tekmovanja za pokal ETTU Nancy Evans se bo ekipa Krasa v prvem kolu spoprijela z nizozemsko postavo TVV Bes-bo-Irene Tilburg. Kot smo že najavili, bo to pomembno mednarodno srečanje jutri ob 20. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku.
V	letošnjem 26. evropskem pokalu bo v ženski konkurenci nastopilo 14 držav (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češkoslovaška, Francija, Grčija, Nizozemska, Italija, Jugoslavija, Luksemburg, Madžarska, Zahodna Nemčija, Poljska in Španija) z 41 ekipami, v moški pa 19 držav s kar 58 ekipami.
Pravico do udeležbe v pokalu ETTU imajo ekipe, ki so se na državnih prvenstvih uvrstile od 2. do 6. mesta. Krasovke so bile v sezoni 1988/89 pete, kar jim je zagotovilo
nastop v mednarodni areni. V 28-letni zgodovini je ženska Krasova vrsta svoje ime na prestižno evropsko sceno kar sedemkrat, od tega dvakrat za pokal prvakov, v soboto pa bo šestič nastopila za pokal Nancy Evans.
O Nizozemkah imamo zaenkrat le nekaj skopih podatkov. Ekipa je mlada, saj so vse tri igralke še juni-orke. Po še nepotrjenih vesteh zaseda četrto mesto v svojem državnem prvenstvu. Na ronško letališče bo prispela ali danes zvečer ali jutri zjutraj, sprejela pa jih bosta delegacija NTO Krasa in predsednik Zvonko Simoneta, v soboto pa jo bo na občini sprejel zgoniški župan. Organizatorji pričakujejo, da bo srečanju med domačim Krasom in nizozemsko ekipo sledilo veliko število ljubiteljev namiznega tenisa in vsi ljubitelji našega športa. (J. J.)
Tudi na tradicionalnem turnirju na Vrhu
Potrjeno vse večje zanimanje za balinanje
Na Goriškem je za balinanje vse več zanimanja. Prejšnji teden je bilo na balinarskih stezah kulturno-športnega središča na Vrhu tradicionalno, že 7. srečanje balinarjev iz Štandreža, ki ga prireja domači balinarski klub Mak pod pokroviteljstvom podjetja Agorest. Tekmovanje je bilo namenjeno moškim štiričlanskim ekipam in posameznicam, udeležilo pa se ga je kar 50 članov kluba.
Prvo mesto v moški konkurenci je pripadlo ekipi, ki so jo sestavljali Klanjšček, Nanut, Zavadlav in Castaldo. Drugo mesto so osvojili Tabaj, Paškulin, Klavčič in Miledi, tretje mesto pa je šlo članom Močniku, Krpanu, Paviu in Puii. Med ženskami se je najbolje odrezala Vittoria Devetak, drugo mesto je osvojila Cilka Černič, tretja pa je bila Mirica Lavrenčič. Na koncu turnirja so nagradili najbolje uvrščene ekipe in tekmovalke. Član kluba Dino Roner je bil deležen posebnega priznanja zaradi organizacijskih zaslug na tem športnem področju. Turnirja se je med drugim udeležil tudi predsednik štandreškega rajonskega sveta VValter Ressi, ki je med nagrajevanjem zagotovil članom kluba, da bo rajonski svet skušal čimprej poskrbeti za izgradnjo balinarskih stez v Štandrežu. Štandreški balinarji namreč morajo zaradi pomanjkanja ustreznega igrišča že več let trenirati na balinarskih stezah na Vrhu. (mč)
Na sliki: zmagovalci srečanja, balinarji kluba Mak.
Pri Čupi se je končalo prvenstvo kajutnih jadrnic
Kosmina (Alcolia) društveni prvak
V priredbi Jadralnega kluba Čupa je bilo v nedeljo društveno tekmovanje kajutnih jadrnic.
Na tej regati pred Sesljanskim zalivom, prvi po poletnih dopustih, ki jo že tradicionalno prireja slovenski sesljanski Pomorski klub, je sodelovalo 29 jadrnic in je bila namenjena. kot že dogovorjeno, članom štirih sosedskih jadralnih klubov. Veljala je za posamezna društvena prvenstva.
Klub Čupa je bil prisoten z 11 jadrnicami. Društvo »Pie-
j.	as Julia« je tekmovalo z osmimi, društvo »Laguna« pa z
desetimi.
Upoštevajoč nevabljivo vreme je bila udeležba res zado-°ljiva in trud prirediteljev je bi tako poplačan.
Prva je dosegla cilj jadrnica Nika Kosmine Alcolia po ^grizenem boju s tekmovalcem društva Pietas Julia Friso-'Jem na jadrnici Arabesgue.
Ostale uvrstitve Čupinih posadk:
■	»Chiaro di luna« (Ferfoglia), 3. »Feeling« (Darin), 4. »Mari-^nna« (Poljšak), 5. »Teloh« (Bensi), 6. »Mister blue« (Milič),
■	»Cheeky - Cherry« (Martelanc), 8. »Atman« (Vuga), 9. teua« (Boschin), 10. »Tri X« (Nanut), 11. »Jadran« (Košuta).
k.	to regato se je zaključilo letošnje društveno prvenstvo
1	Ndmic, končna lestvica pa je sledeča:
ar> C0^a (Kosmina); 2. C hi aro di Luna (Ferfoglia); 3. Mari-vntla (Poljšak), 4. Mister Blue (Milič); 5. Teloh (Bensi); 6. g aJtimar (Malalan); 7. Atman (Vuga); 8. Chicca (Frandolič); liri S*3 (Križnič); 10. Cheeky-Cherry (Martelanc); 11. Fee-T 9 (Škabar), 12. Ateua (Boschin); 13. Paradise (Antoni); 14. * (Nanut); 15. Jadran (Košuta). (Ozbič)
ŠZ SLOGA - PLANINSKI ODSEK vabi v nedeljo, 10. t. m., vsa planinska, športna in kulturna društva ter posameznike na 8. spominski pohod »BAZOVIŠKI JUNAKI 89«. Zbirališče ob 10. uri na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. Odhod ob 10.30. Vabljeni!
NOGOMETNI KLUB BOR
sporoča, da so treningi vsak ponedeljek in četrtek ob 16. uri v Borovem športnem centru. Vabljeni letniki 1979, 1980, 1981 in 1982.
KOTALKARSKA SEKCIJA ŠD POLET prireja novi kotalkarski tečaj, ki se bo začel danes, 8. t. m., in v ponedeljek, 11. t. m., ob 17.30 na kotalkališču na Opčinah. Tečaja se lahko udeležijo otroci vrtcev in 1. razreda osnovnih šol. Stane 20.000 lir. V vpisnino je všteta tudi sposojnina za kotalke. Vpisovanje bo pol ure pred začetkom tečaja na kotalkališču.
Vabimo starše otrok, ki so se udeležili julijskega začetniškega kotalkarskega tečaja, da pridejo na sestanek, ki bo v ponedeljek, 11. t. m., ob 17.30 na kotalkališču Poleta.
Organizirani treningi za posamezne skupine kotalkarjev se bodo začeli v torek, 12. t. m. Urniki bodo objavljeni na oglasni deski na kotalkališču.
SHINKAI KARATE CLUB
obvešča, da bodo treningi začasno potekali v občinski telovadnici v Naselju sv. Nazarija - Prosek. Pričeli se bodo v torek, 12. t. m., s sledečim urnikom: otroci ob torkih in četrtkih od 18. do 19. ure, odrasli ob sredah in petkih od 19. do 20. ure.
Novi člani se lahko zglasijo na mestu treninga ali po tel. št. 327342 po 14. uri.
V Dolomitih Brente
Muhasto vreme tega deževnega poletja je nekoliko ponagajalo štiriindvajsetim planincem SPDT, ki so se prejšnji teden podali na enotedensko turo v Dolomite Brente in na Presa-nello. Vsekakor so se z dobro voljo vsi planinci spravili na pot in opravili vse vzpone, ki jih je vseboval program, katerega je pripravil vodja izleta Angel Kermec.
Že prejšnjo soboto, 26. avgusta, so se planinci odpeljali iz Trsta in prispeli do koče Velesinella pri Madonni di Campiglio. Od tam so se istega dne povzpeli do koče Tuckett, od koder so naslednjega dne že nadaljevali pot na znamenite Bocchette centrali pod Cimo Brenta, slikovita in prekrasna zavarovana pot v višini okrog 2800 m nad strmimi prepadi divjega dolomitskega gorskega sveta. Le škoda, da je naše izletnike presenetil dež, tako da ni bilo nobenega užitka na tej zračni poti in po treh urah moče so se vsi znašli v koči Toša, premočeni do kože. Še dobro, da je tedaj posijalo sonce in da so si naši izletniki posušili cunje.
Vodja izleta je naslednji dan odločil, da se zaradi nevarnega ledenika planinci ne bodo povzpeli na Cimo
C
aa
r

lil::::
	danes igra za ras ■	danes igra za vas	
$-j01]a dirki v Trevisu je glavni favorit bii Imurst (1). Feystongal (2) bi lahko nQg®d protagonisti, če bi se izognil je i?1 napakam. Napovedujejo, da VP°Uo Tunis (X) v zelo dobri formi. (X) J^ontecatiniju je Grano di Valle vedn Sporno najboljši, a na štartu ni ho zanesljiv. Fennis (X) ima ugod-^arret^ l*° ^evdk°, preseneti pa lahko
Gar (Y,earP1iu ie naš favorit Gregori
?°bro dirkaie?CuvCT (1) J6, v n?delj0 Va, rKal' lahko bi se izkazal zno-
lahkn se bo Prebil na čelo skupine, bi Preseneti1 Erkowit AZ (2). co (y,Gapiju bi lahko zmagal Freneti-/hiacio kjolimpiana (2) napreduje. Za ^obietto6)!) 0 potovo potegoval tudi
S>Pil°v0fnib0 žrebec Cruciale (1) na-dolq0 zanj. skromni kategoriji, a že r9arina	nast°pal. Borbena kobila
PhieniH	bo glavni antagonist,
ti (2) 1111 velja regularneaa Goao d'As-
Vpir

(2) ni pretirano obtežen. Neorama (1) naglo napreduje in bo zanesljiv protagonist.
DIRKA TRIS
V Padovi bo nastopilo dvajset konj. Naši favoriti: št. 15 Cosmetico; št. 19 Vacation; št. 20 Felussov. Za sistemis-te: št. 12 Doc FC; št. 13 Eccome; št. 9 Dubspig MO.
'otip
1.	—	prvi	1
drugi	X	2
2.	—	prvi	2
drugi	X	1
3.	—	prvi	X
drugi	1	2
4.	—	prvi	X
drugi	2	1
5.	—	prvi	1
drugi	X	2
6.	—	prvi	X
drugi	1	2
Umberto Acerbi
totocalcio
Bologna - Bari	X
Cremonese - Genoa	1
Fiorentina - Lazio	1	X
Verona - Napol!	1X2
Juventus - Ascoli	1
Lecce - Cesena	X	1
Milan - Udinese	1
Roma - Atalanta	1
Sampdoria - Inter	X
Ancona - Barletta	X	2
Brescia - Torino	X
Catanzaro - Piša	1X2
Pescara - Padova	X	1
Umberto Acerbi (letnik 1971), študent petega letnika trgovskega zavoda Žiga Zois, je s košarko začel pri Boru kot igralec minibasketa. Aktiven je bil vse do kategorije kadetov, nato pa se je raje posvetil trenerstvu, s tem težkim poslom pa se ukvarja že tri leta. Bil je pomočnik trenerjev pri ekipah minibasketa in propaganda, letos pa bo tudi samostojno vodil skupino minikošar-karjev. Prejšnji teden je Edi Bole pravilno napovedal osem rezultatov.
Toso, zato so odkorakali do koče Agostini, do koder jih je spremljalo sonce. Komaj so sedli za mizo in začeli srebati vroč čaj, pa so se na obzorju začeli zbirati črni oblaki. V nekaj minutah je padla temperatura in začelo je snežiti. Ni preostajalo drugega kot počakati, in ko se je vreme nekoliko uneslo, se je kolona planincev podala na zavarovano pot Castig-lioni, na kateri so same železne lestve, ki te navpično pripeljejo na prelaz Due Denti. Od tam so se naši izletniki spustili v kočo 12 Apostoli. Ogreli so se in naspali, da so se na-slednega dne, v torek, spustili v dolino Agola in mimo čudovitega gorskega jezera spet do koče Valesinella. Tistega popoldneva so si ogledali še slapove reke Brente in se po zahtevni turi odpočili.
V	sredo so se naši planinci podali na krožno pot mimo petih jezer nad Madonno di Campiglio, naslednji dan pa se odpeljali proti prelazu Tonale, pravzaprav do kraja Stavel. Od tam so se povzpeli do koče Danza pod goro Presanella, ki so jo naskočili v petek. Na vrh 3556 metrov visoke Pre-sanelle je prispelo 12 udeležencev izleta. Imeli so srečo, ker je bilo dopoldne vreme še ugodno, po poldnevu so se začele dvigati megle in ob povratku v kočo Danza je bilo nebo že vse sivo.
V	dežju so se naši izletniki v soboto vračali domov. Deževalo je od trenutka, ko so zapustili kočo, do prihoda v Trst. (L. A.)
Na Kornatih
Planinci ne rinejo samo v gore, kdaj pa kdaj se jim zahoče tudi morja. Priložnost, ki so jo ponudili člani pobratenega Planinskega društva Integral iz Ljubljane, so izkoristili nekateri člani SPDT in odpotovali na skupno bivanje na otoke Kornate v Dalmaciji. Tam so se seveda kopali, vendar niso opustili svoje stare navade in so se zato vzpenjali na vse vzpetine na posameznih otokih, ki so jih prekrižarili z ladjo. V Ižu so vsekakor preživeli nepozabni teden skupaj z ljubljanskimi planinci. Bivanje je bilo združeno tudi z ogledom raznih zanimivosti in znamenitosti Kornatov. Bolj napet je bil povratek iz Zadra po Jadranski magistrali. Neurje in močna burja sta delala preglavice našim planincem, ki so se z avtomobili vozili proti domu. (L. A.)
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir: v SFRJ številka 6.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno
25.000.	- din, trimesečno 65.000,- din, polletno
120.000,	- din, letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch

član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
8. septembra 1989
Pred kratkim se je rodilo ljudsko gibanje za preporod
Nacionalno in politično vrenje tudi v ukrajinski republiki
KIJEV — Da vsepovsod po Sovjetski zvezi nezadržno vre, ni več nobena novost. Kot gobe po dežju rastejo na vseh koncih in krajih neskončne države razna gibanja in organizacije, ki se postavljajo kot nekakšne alternativne sile sedanji oblasti. Po treh baltiških republikah, kjer so vzklila oporeč-niška gibanja, je sedaj na vrsti tudi Ukrajina, ki je s svojimi 60 milijoni prebivalcev druga republika v SZ po pomenu in številu prebivalstva. Tudi Ukrajino so torej zajeli vetrovi novih družbenopolitičnih in gospodarskih potreb. Pred nedavnim se je namreč izoblikovalo množično napol opozicijsko gibanje, ki se uradno naziva Ukrajinsko ljudsko gibanje za preosnovo.
Novo gibanje ni nastalo na pobudo politikov, kot se je zgodilo marsikje drugje, temveč na pobudo kulturnikov. Glavni pobudnik je bila skupina sekcije Zveze ukrajinskih pisateljev ter članov Inštituta za književnost »Ševčenko« na ukrajinski Akademiji za znanost in umetnost.
Prve dni julija je v Kijevu potekala ustanovna konferenca sekcije novega gibanja za ukrajinsko glavno mesto. Samo ta sekcija se deli v več kot 200 krajevnih skupin s skupno okrog 200 tisoč člani. Na konferenci so izvolili koordinacijski svet, ki je nato iz svoje srede imenoval organizacijski odbor, ki naj bi se udeležil današnjega ustanovnega kongresa celotnega ukrajinskega gibanja.
Konference so se udeležili vidni ukrajinski kulturni predstavniki, ki so skoraj v en glas kritizirali ukrajinske politične voditelje, češ da so še vedno preveč navezani na ostanke stalinizma, zahtevali večjo avtonomijo za ukrajinsko republiko ter večje spoštovanje za narodne in zgodovinske tradicije.
Kljub temu pa gibanje nima značilnosti opozicije. V prvi točki temeljnih načel programskega načrta je namreč rečeno, da gibanje priznava vodilno vlogo komunistične partije v socialistični družbi. Iz nekaterih naslednjih točk pa je razvidno, da je program v marsičem v nasprotju z raznimi aspekti sovjetske politike.
Nestabilni stebri menda krivi za nesrečo v Palermu
PALERMO — Namestnik državnega pravdnika iz Palerma Giuseppe Ayala, ki vodi preiskavo o nesreči na gradbišču palermskega stadiona, kjer je je pred dnevi umrlo pet delavcev, si je v spremstvu pooblaščenih gradbenih strokovnjakov včeraj ogledal prizorišče nesreče. Ob ogledu so odvzeli tudi nekaj vzorcev materiala s podrtih stebrov, da bi z laboratorijsko analizo odkrili morebitne nepravilnosti uporabljenih gradbenih materialov.
Včeraj pa se je neuradno tudi izvedelo, da naj bi preiskava potrdila domnevo, da so se nosilni stebri podrli zaradi premajhnega števila jeklenih vrvi, ki naj bi zagotavljale njihovo popolno stabilnost. To pomanjkljivost naj bi odkrili na vseh devetih stebrih, ki so se doslej podrli, kot tudi na ostalih enajstih podpornih stebrih, ki so jih še postavili. Preiskava naj bi odkrila tudi morebitne pomanjkljivosti in zamude pri postavljanju kovinskih opornikov na strehi tribun stadiona v Palermu.
Pa je sin res podoben očetu
Na glavi 40-letne želve počiva komaj dva tedna star sinček, ki morda razmišlja o tem, da bo čez nekaj desetletij se bolj podoben očetu	(Telefoto AP)
Preplah v uradnem Dunaju zaradi napovedanega Gadafijevega obiska
DUNAJ — Detajli o peripetijah, ki jih je na Dunaju povzročila najava, da bo libijski revolucionarni vodja Mua-mar Gadafi nenadoma privatno obiskal Dunaj ter naknadni preklic tega obiska, so bili objavljeni šele danes in seveda polnijo stolpce avstrijskih časopisov. V sredo v dopoldanskih urah je namreč avstrijsko notranje ministrstvo, potem ko naj bi ga jugoslovanske oblasti in dunajski libijski ljudski biro (t.j. libijsko veleposlaništvo) obvestila o prihajajočem Gadafiju, nemudoma obvestilo tudi avstrijsko zunanje ministrstvo. Priprave so stekle z vseh strani. Za Gadafija in njegovo spremstvo so rezervirali 42 sob v nekaj (iz varnostnih razlogov) dunajskih luksuznih hotelih; sedma sila je izvlekla dokumentacijo o Gadafijevih obiskih na Dunaju v marcu ter septembru 1982 ter pohitela k nekdanjemu zveznemu kanclerju in Gadafijevemu prijatelju Brunu Kretskemu, ki je povedal, da je že pred osmimi dnevi zvedel, da namerava Gadafi iz Beograda privatno na Dunaj in da mu je bilo sporočeno, da ga Gadafi želi obiskati; generalni sekretar v zunanjem ministrstvu Thomas Klestil in generalni
direktor za javno varnost Robert Danzinger pa sta odbrzela na dunajsko letališče Schwechat, kjer je bilo poleg rdeče preproge že vse pripravljeno za pristanek dveh libijskih letal. Nato so s strani libijskega ljudskega biroja začeli deževati demantiji in protidemantiji, avstrijske oblasti, ki so bile ves čas v stiku z jugoslovanskimi, so lahko ugotavljale, da je Gadafijevo obsebno letalo še vedno v Beogradu, Thomas Klestil se je naveličal čakanja po treh, Robert Danzinger po štirih, ob petih popoldne pa je libijski ljudski biro na Dunaju dokončno potrdil, da z Gadafijevim obiskom na Dunanu, ki naj bi predvsem služil zdravniškim pregledom pri avstrijskih specialistih, ne bo nič. Predstave je bilo konec, odpadla pa je tudi predstava, ki so je avstrijski mediji najbolj veselili, t. j. neuradni obisk Muamarja Gadafija pri avstrijskem zunanjem ministru Aloisu Mocku. Ta je namreč leta 1982, ko je bila njegova stranka še v opoziciji, tedanja Gadafijeva obiska na Dunaju in srečanja Kreiskega z libijskim vodjem označil za »diplomacijo spektaklov«.
BOJAN GROBOVŠEK
Rembrandta ni pri Kardeljevih
LJUBLJANA - V zadnjem času so se v nekaterih jugoslovanskih časopisih pojavile trditve, da ima Pepca Kardelj eno najbolj znanih Rembrandtovih slik, ki je nekoč pripadala zbirki kneza Pavla. Ljubljanski dnevnik je preveril koliko je resnice v teh trditvah. Pepca Kardelj je zatrdila, da gre za čisto izmišljotino. Sama je vselej pripravljena odgovarjati na novinarska vprašanja, pravi Pepca Kardelj, zato jo preseneča nepreverjeno pisanje, obrekovanje in prenašanje tračev.
Zgodba o Rembrandtu v Ljubljani se je začela po nedavnem intervjuju sina kneza Pavla beograjskemu tedniku NIN.(dd)
Nič vizumov za Jugoslovane
BONN — Vlada ZRN zaenkrat ne razmišlja o uvedbi vizumov za Jugoslovane, vendar bo še naprej pozorno spremljala gibanje števila azilantov iz Jugoslavije in skladno s tem sprejemala ustrezne ukrepe. To je včeraj izjavil predstavnik ministrstva za notranje zadeve ZRN Roland Bachmeier. To je včeraj izjavil predstavnik ministrstva za notranje zadeve ZRN Roland Bachmeier. Dejal je, da je treba počakati, ali bodo ukrepi, ki jih je spomladi sprejela jugoslovanska vlada, trajno delovali. Povedal je, da je število tako imenovanih azilantov zdaj dva do trikrat manjše kot na začetku leta, vendar pa zaskrbljuje naraščanje v minulih dveh, treh mesecih, (dd)
Neobičajen podvig brazilskega fanta
UBERABA — Na brazilskem vzhodu je 13-letni fantek preusmeril letalo, ker je hotel na obisk k neki prijateljici. Fantek se je vkrcal na zasebno dvomotorno letalo na letališču kraja Nova Ponte in zahteval od pilota naj vzleti in poleti v Pelotas.
Pilot se očitno ni preveč zbal fantiča, zato je počakal, dokler nista letela v bližini kraja Uberaba in mu mirno dejal, da nima dovolj goriva in mora zato pristati čim prej. Ko je letalo res pristalo je bilo v čakalnici vse polno policistov, ki so kar štiri ure skušali pregovoriti trmastega najstnika. Končno je tudi sam vzel pamet v roke in se predal oblastem.
Britanski huligani v akciji na Švedskem
		
		
		'v' : *
		
		S
^ m ■	(E	
j *	... < .	
|) ,	jf; k	
i, -	Jpfl	
v	e	1	
Pravijo, da jih zanima nogomet, dejansko pa so pretepaške in nasilne P dure, ki sledijo nogometnim ekipam z namenom, da prej ali slej zavi pesti in palice. Britanski huligani so žal znani po svetu, tokrat pa 5stv0-podali na Švedsko, kjer so igrali tekmo za uvrstitev na svetovno Prve”eniil Po pretepih je moralo približno sto Britancev na vlak, ki jih je PoSP. tud* domov še pred tekmo, v švedskih zaporih pa je ostalo 106 domačinov, k ^p) sami niso očitno preveč omikani, ko gre za nogomet	(Telefo