Posamezne številke* Navadne Din 1'—, ob nedeljah Din 2*—. ^TABOR" izhaja vsak dan, razvco ecdclje is praznikov, ob 18. uri a datumom naslednjega dne ter stane mesečno po posti D 38'—, xa ino» cemslvo D 26*—, dostavljen na dom D 19*—, na izkaznice D 18*—, inserati po dogovora. Naroča se pri upravi »TABORA*, MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4. Postiima^lplačana v gotovini c C@na diitašhie Stev»1 ©In TABOR Posamezne številke« I Navadne Din 1*—f I ob nedeljah Din 2*—, I! UREDNIŠTVO «e nahaja v Mart« V boru, Jurčičeva ul. št, 4, I. nad* It atropje. Telefon interurb. St, 278, flj UPRAVA se nahaja v Jurčičevi I! nlici^ št* A pritličje, desno. Tole- S foa št. 24. *— SHS poštnocekovai ■' račun ate vi 1L787. K Na aarocila hre* denarja ie m ,1 •čira. — Rokopisi oe ac vrača ja* ■; Naslov: Drama hrvatske politike. (I-us) Maribor, 10. aprila. Poizkus, da si Hrvati ustvarijo v jugoslovanski državi tak položaj, ki bo v skladu z njihovimi zgodovinskimi truditi jarmi, gospodarskimi potrebami! in političnimi težnjami, postaja uprav dra-Imatieen. Hrvatske zajedniča/rje, ki poleg- pristašev bivše hrvatsko-srbske koalicije, sedaj po večini demokratov, tvorijo politično in kulturno najzrelejšo plast naroda, jo razkropil lokavi Radič s svojo kmečko demagogijo. Namesto da bi vztrajali na načelih državnega in narodnega jedinstva, ki so jih priznali v aktu ujeddinjenja in s poznejši ni sodelovanjem, v beograjski vladi in da bi med hrvatskim ljudstvom svojo politiko zagovarjali, so se uklonili kmečkemu demagogu, imitatorju Stambulij-skega. Mnogi izmed vodilnih politikov Hrv, zajednico so sc prelevili v zagrizene separatiste in republikance in so pisali žolči ji vo pamflete i proti Srbom i proti sami državi. Poprej je bil njihov pokrajinski federalizem političen program', ki bi se dal izvesti brez škode za državno jedinstvo, če bi ga zahtevale tu (ti druge pokrajine in1 ako bi se poka-E.alo, da je taka ureditev samo pot k prepotrebni konsolidaciji nove države, poslej je postal nekaj; drugega: hrvat-aki federalizem jo vsi c tl svoje združitve 7, radičev>skini' pokretom. s svojo kapitulacijo pred zdemagogiziranimi »republikanskimi« masami postal istoveten z -državnim Separatizmom. Republika ni bila vprašuje dobre alt slabo dinastije, temveč'.geslo nove, nezavisnp države, ki jiai razveljavi državni akt 1. decembra* 1918, Hrvatskii za jed ni carji so se okužili v. zmedo, ki je zavladala med kmečkimi •"masami vsled Radičev« dobro preračuni jene demagogije. Na. Hrvatskeml so «c fdogajali pojavi, ki jih ne moremo ra-, .zumefi, če ne uvažimo velikega pomena sugestijo mas. Politiki, ki so so morali zavedati, zakaj, kako in s kom so vodili politiko pred vidovdansko ustavo in ki imajo dolgo politično preteklost, so iz nekega rcsseiitiumeinta odobravali naj-bedastejš« Radičsao izjave. V teh izjavah so bila protijf.avja, ki jih j« lahko -opazil vsak šolar, hemožnosti, ki jim v normalnih razmerah n« bi nasedel noben količkaj politično Verzi ran človek. Od Radiča 'ustrahovana hrva-tska inteligenca se je trudila, da bi mislila o politiki tako kot misli »republikanski k me N, včerajšnji oboževalec avstrijskih cesarjev ih nadvojvod, -Verjela jo v n -apeh'- proslulih memorandumov, v uspeh parlamen tarne - abstinence, v uspeh Radičeve inozemske akcij«, v Dpre.niembo mednarodno situacije, ki so jo t/udi pričakovali. pristaši aičcien regimea/ na Madžarskem. v Avstriji, v Nemčiji in drugod. Verjela je. da bo nekdo drugi priboril Hrvat«m: tako stališče, da bo odtehtalo srbsko zasluge zn novo državo. Verjela,je, da jim 'bodo tujci- ustvarili samostojno hrvatsko republiko! 'Ntv-verjetna je- bila moč predsodkov, ki .so ležali kakor mren« na hrvatskih očeh in jim" branili vpogled v politično realnost! Težko je razumeti tkalko so se mogli brvatski politiki ndajatl takim nadejam' in kako so m egi; tako globoko u-toniti' v mržnjd. Neverjetno j«, da politiki. ki so daleko sposobnejši od Radian, ki pa jiml manjka Radičeva aktiv-nostR ijy .£,pps°bnoK.t za dem-agoško. Maribor, petek 11. aprila 1924 Sel skupščine ne ho več. Koncem avgissla nove w©Sitwe- BEOGRAD, 10. aprila rodino skupščine, ki bi se (Izv.) Seja na-j fikacajci 110 bo pred velikonočnimi praz-imela vršiti: niki. jutri, danes mi bila sklicana i'n se ne bo vršila. Zatrjuje pa se v radikalnih kro- Po mnen ju: vladnili krogov je mogoč iz sedanje situacije samio eh izhod. Raz- V- gib, da bo verifikacija rndicevskih man- l>ust narodne skupščine in razpis volitev .... „ ., . I Narodna skupščina bi bila v tem1 sluča- datov izvršena v začetku prihodnjega .. vv v , , . , , . .. . ju razpuščena sc le koncem mlaja) kon- tedna. V opozicijonalnih krogih seveda CRm avgusta pa bi se v ustavnemu roku vedno bolj prevladuje mnenje, da veri-j vršile volitve. *-□- Porazni utis Koroščeve avdiiencc. Korošec se udal — v božjo voljo. BEOGRAD, 10. aprila. (Izv.) O pomenu in namenu avd-ijeno gg. dr. Korošca in Hrasnioe doznava Vaš poroče- tno premislil vse, kav je videl in' slišal. Situacija se je v opozicijonalnein bloku zelo spremenila. Po poročilu dr. Koro- valec sledeče: Dr. Korošec in Hrasnica j šea in Hrasnic-e je vodstvo bloka opu-sta prosila za sprejem na dvoru, da ob- stilo vsalko nad o na prevzemi vlade. razložita kralju mnenje vodstva opozi-cijonalnega bloka glede političnega položaja, in rešitve krize. To sta storila v sporazumu z Davidovičemi. Tokom avdi-jence pa sta imela pri I i ko s« seznanili z materi ja lom, ki ga jo zbrala vlada o delovanju g. Radiča v Inozemstvu, Pre-dočeni materija! je tako tehten, da sta bila oba po krstni izjavi zelo depriinira-na. Zlasti 'dr, Korošec! jo bil po vpogledu v dokaze o podrobnem delovanju Radiča v tujini, kakor j« sani izjavil, zelo užaloščen. Zato se tudi v tem raz,položaju ni maral sestati z ostalimi • poslani-škimi tovariši, da bi tem lažje neunotc- Dcjstvo pa je, da se jo dr. Korošec Pogajal z radikalci glede vstopa v Vlado. Str Vil pa je pogoj, da vstopi v vlado 'le skupno z dr. Spahovimi 'muslimani in to le, ako Pribičevič izstopi iz vladne koalicijo. Pašič mu jo ha to odvrnil, da on n« bo žrtvoval samostojnih demokratov, na ljubo dr. Korošcu, pa se tudi no Eajovražil z bosanskimi muslimani na 1 jrl)o Spahovce-ml Iver «so je dr. Koroščev poizkus, priti pred volitvami na vlado/ponesrečil, so je zopet oprijel opozieijonalinega ‘bloka, ki bo vsaj forme! 110 obstojal še dalje. T-' Dr. Korošec demontira, Radičeve! tale. BEOGRAD, 10. aprila. Dr. Krošce najodličnejše demontira vesti, d:a bi sc bil pogajal z radikalci in da bi mu bil kralj pokazal pobotnico Radičeve. Trdi, da p temi sploh ni bilo govora vavdijen-ci. Glede pogajanj -/, radikalci pa sploh no smatra za vredno odgovarjati, češ, da jo cml eden izmed glavnih zastopnikov opozicijonalnoga bloka. O njegovi lojalnosti napranr bloku ne moro biti' govora zlasti- sedaj ne, ko se je blok o-prostil Bribičoviča. (Ta demenfi je vsekakor zelo —• voden! Op, ur.) BEOGRAD, 10. aprila, (Izv.) y radi če vskem poslanskem klubu je napravilo poročilo dr. Korošca in Hrasnice zlasti v prvem trenutku globok .mti-s in slišati jo bilo ostre besede proti Radiču. Šolo tekom’ dneva se jo vplivnejšim' članom: kluba posrečilo, zabrisati utis in splošno ogorčenje. Brc ti večer« so postali Radičevei mirnejši ter zatrjevali, da so prepričani, da so poboti«© o visokih zneskih, ki jih-jo Radič sprejemal iz Rusije, mistifikacije ju ialzifikati. — (Menda tako-, kakor so bil« izjavo Radičeve, ki jih, .jo sam potrdil, Ialzifikati! Op. ur.) pl mutacijo ljudskih instinktov, niso uvi-J goče napraviti državo odvisno oovsod tisti, ki pokvari sporazum. Zdaj tudi' uvidevujo, d1« so s tako neiskreno taktiko kot ,ie prihod Radičevcev v Beograd, napravili največ usluge svojim nasprotnikom’. Danes, ko dežujejo nov« izjav« Radiča, polne protislovij i«. nelojalnostti napraml državi, znaei taka taktika, prilivanje o-1.ja-k plamenu nezaupanja in nesjmra-zu-ma. D asi j« docela izključeno *— kar jo dobro povedal Se&top Watson, ki si-, cer siimpal izi ra s federalisti — da bi so zupadin« države vmešavale v naš« notranje zadeve, š« Radič vedno tiči v ino-’ zennstvn, dirigira hrvatsko politiko zl treba celo im neporušeno- ohranil i bodo-Dunaja in v isti sapi, ko zanikuje lo-f čim' zdravejšini, politično zrelejšim ro-jalnost, zahteva, da se rum da vpliv na; dovoin'. Radičeva zmedenost h* klepeta-jugoslov. državno razmere! .To li to rc-‘vost je samo z.insnihr politično obzorje, aln-a politika in sploh1 politika? ( Kdor šo ni spoznal ogromno razlike med V najvažnejšem trenutku, ki bi naj dvema državnima nazoroma — uniteri-odločil pota 'neke nove (?) državne poli-! stičnim' in separatističnim — j« lahko tike, je moral poseči viuor drugi ustavni j zdaj s pozida. Naj so Hrvati zahvalijo cini tel j -- ih dokazati vodite-, svojemu : voditelju-, da so v novi državi ni mo.-nto,. kar -ne bi^gjueli biti. Leto: V. — Številka: 84. Poročilo ekspertov o stsmikih plačilih pred* Boženo. Dober utis v Parizu in Bruslju. 'Vj Berlinu se zde številke previsoke. BARIZ, 10. -aprila. Listi- javljajo iz Bruslja, d« je poročilo ekspertov- napravilo na tamošnje oficelne kroge dober utis. Obstoja upanje, da bo poročilo ustvarilo praktično podlago za rešitev reparacijskega problema. Ker p® je bilo poročilo v Londonu sprejeto 7, neugodjem’, se v Bruslju tudi e prikriva, da se bodo pri prihodnjih pogajanjih med posameznimi_ državami pokazale nove ležkoce. Upajo pa, da se bo našel spravljiv kompromis. ■ ' I , V, ' Hi PARIZ, 10. aprila. »Mal,in« poroča, i?« so oficlni krogi Quai d’ Oroaya « poročilom komisije izvedecev zelo zadovoljni, T v L.. PARIZ, 10. aprila. Reparacijsk*a komisija bo imela v potek sestanek, m katerem se bodo izmenjala mnenj-a gle- de poročila ekspertov. 1 - 1' v 'T' \VAS1TTNGTON, 10. aprila (Renter).: Vladni krogi odklanjajo sodbo poročili-izvedecev pred popolnimi študijem: dokumentov. Ne skrivajo pa Sad«, da bodal •zavezniki sprejeli predloge, ki .jih vsebuje poročiloj •■Vi? a. BERLIN, 9. aprila. (Wolff). V Beril-: nu so smatra poročilo izvedencev, v ko*j Ukor se j« zanj izvedelo, kot podlaga zal' diskusije. V obče pa se misli, da so Sta«' vilke previsoke, ker predpostavljajo ra-! stočo prosperiteto nemškega, gospodar«! stvo. . > J '-• \ d POVOLILNO DIV.TAN.TE V ITALIJI. RIM, f». aprila1. Danes iti včeraj j^ bila naklada opozicijskih listov pri eksd pediciji zažgana Tudi fašistovski tislj obsoja to škodovanje fašistovskega n-gleda ter zahteva takojšnjo odpravo tega počen jam ja. — Iz različnih' mestr poročajo o napadih, ki so naperjeni de«" lomai n a prani fašistom’, Ne da ju se- više zavaravaii«. Pod j temi • ftaslovOihl poroča čakovški >Glas jlKforSimurja ji Zagorja«- odi 9. to., kako ; Ijudfrfvo v Med ji mu r ju, pa tudi v Za-jjgorju pričen ja zapuščati. Radiča. »Laž [jje rodila radiiČevštinu, laž c© je i zako-ipaifck. tako pravijo ljudjo in se Po pet-'lehnih blodnjah odpovedujejo Radiče-ivetpiu. evamgclju, uvidevši, da je vse ifaž^kar so razgovorili! Radičevi! agenti. 'iEist navaja tudi) konkretne. slučaje: V ipjviči, Veliki medjimuTski občini, so tooli R-adioevci dozrlaj trdrto- zaslombo, •fel rini je zapustili Radiča tajnik radi-tČevskOt organizači je Lovro Hajdukovič, ■obč. starešina, in se odkrito priključil tHeolokmtshi stranki. Njegovemu zgle-?%u so sledili dtfnogohrojui 'kmtetje. List unrvaja 19 imen! kmetov, ki! so polog fBajduko-viča prestopili k demokratom. O' enakih' pojavih se poroča listu iz vas-'raSdfihsket-župaBijei ter iz drugih k i*a je v fMedjjSltaurja in' povd ar j a, da • pri ha ja ča s, iVda) Se zruši! krila laži, koju so Radičeva agenti krog pet godi n a gradili«. Razveseljiva znamenja! * »Mali republikanski prcplsavčik«. KS'. RomlatU) Bende, lastnik, izdajatelj, glavni in odgovorni urednik »Murske Straže« se odločno brani proti očitku, d!a bi kopiral Radiča v borbi za »slovenstvo, človečanstvo in! republiko«. Radičevega »Sl obod nega doma« — pravi! — sploh Ue pozna, ker ni prejel dozdaj niti ene številke, torej-ni mogel tudi nič prepihati.^ Njemu so vzor večji državniki r pego je Radič, oni citira in eksplicira , Bismarcka. Tako nam piše g. Bende v posebni noti ta! grozi s prekinjen jem- diplomatskih odnošajev: odnosno celo z V-ojino, radi tega smo objaviji njegova-pojasnila, ker smo »nirrotvorni in človečanski«. S * »Wie die Tschechcn- In Deutsch-osterreich gescliiit/i werdeii'.« Po d-tem! ■ naslovom poroča »01.11 i er Zeituug« iz novo slavnost, da so jih nemški! nacio-naioi hoteli napasti im da je policija 'Nenfče s silo raziirala, pri čemur je bilo več lahko in težko ranjenih. Tako modruje »Cillier Zeitung« nato se - ščitijo narodne manjšine v Avstriji, in vprašuje: »Tst etwas ah.nli.ches bei uns denkbar1?« Seveda jo »denkbar«, ljuba »Cillier Zeitung«. Samo napni malo svoj spornim! in so boš spomnila, kako iie zaradi provokatorične) — ini ne samo kul-1 turne, kakor jc bila Smetanova, v Linču! — nemško slavnosti v Celju lani g. Hribar poslal pa d Slovence vojaštvo in orožrtištvo, dalje kako vsako nemško prireditev v Mariboru ščiti cel. kordon policije itd. — in če bo tvoj opešani spomini vendarle si mogel vpoklicati te dogodke, bos končno priznala, da. je to tudi! pri nas V še veliko večji mori ne le »denkbar«, ampaik tudi gotovo dejstvo. '* Dcmisijo je podal zagrebški veliki župani dr. Ciinih Govori se. da bo njega naslednik dr. Zuccon, bivši odvetnik v Puli. Tudi y Sloveniji) se izvrše spremembe. * Represalije proti Runmniji. Z oz.il-rom) na to, da so romunske oblasti pred predajo naravnost izropale vse kraje, ki. ,su po- znanem' sporazumni pripadli piaši državi, namerava vlada izvesti na-prani! RumUniiji: represalije s temi, da ji' ne izroči Žomkoljo prej, prodno 'Ru-minnnja: nct plača oškodovanim' uradno ugotovi j ctfo odšikoclnine, p o vzvovc tig o priliki evakuacije. * Masarykov obisk v Sinaji. »Narod-1 ni! Listi« poročajo, da je predsednik ČSR Masaryk obvestil nintansko vlado' iih dvor, da bo meseca junija ati ci jel no poselil runiunski kraljevski.par v Sina-ji. 'Y to svrho se vršo- že priprave za ■■ ofioiJelnil sprejem. * * Po volitvah v Julijski Krajini. Vsi e d: klerikalnega izdajstva in besedo-lomJstva je propadel pri volStvi glavni jugoslovanski kandidat dr. \Viliari in sta izvoljena dr. Besednjak in' dri Stan-ger. Klerikalci so namreč zadnje dni pred volitvami uprizorili divjo agitacijo proti Wilt'amu in so rotili volilee, naj oddajo preferenčne glasove za »krščan-sko-.socialhe' kandidate«. Vsi c d tega je dobil dr. VVillfan manj preferenčnih glasov nego dr. Besednjak in dr. Stanger. V političnih krogih vlalda veliko razbur-. jejo. Domnevajo, da bo odstopil dr. ,9ta;ngcr svoj mandat 'rta korist dr. Wil-Ifanif. Poroča so povrh, da je glavna komisija v Trstu vkljub protestu sloven-skogfs člana dr. Sla.vika razveljavila i'1817 slioveniskih glasov iz Trsta in! oko-li-co. ‘ker je baje bila lipa na listi narobe tiskana. •* Grški kralj se rtoče odreči. Iz Bukarešte javljajo, da je grški kralj izdal na grški narod proglas, kjer sporoča, da se no odreče prestolu, podedovanem! . po svojih prednikih. ■ ’ Dnevna kronika. — Važue gospodarske odredbe. Demokratski minister pravde je končno uredil vprašanje kompetence sodišč, ki jo povzročalo zlasti v Sloveniji naravnost katastrofalni zastoj. Spori! vi vrednosti do 6250 D bodo v bodoče spadali pred o krajino sodišče, pravde v vrednosti do 31.500 D pred posameznega sodnika zbornih sodišč 5ir šo le višji zneski pred senate. Druga važna odredba se nanaša na zakon o taksah. Doslej so bili' podvrženi plačevanju takse tudi trgovski zaključki. Na zahtevo demokratov .se je. sprejela v finančni zakon določba,da so vse trgovske kupoprodajne pogodbo (trgovski' zaključki) oproščene plačevanja takse. Naredba jo stopila v veljavo s 1‘. aprilom'. To s-ta za gospodarske kroge dva brez dvoma izredno važna uspeha, ki so jih dosegli demokrat jc. — Ureditev vprašanja slovenskih železničarjev. Minister saobračaja dr. Popovič je takoj po prevzetja portfelja vzel energično v svojo roke akcijo za ureditev presonalnega vprašanja bivših južnih železničarjev. V finančnem) zakonu st je izposloval pooblastilo z,a prevedbo ter je odredil, da sr* izvršijo pri- Lj ubija lisko -ravna-definitivno za-pre- vedba. Nadalje je minister dr. Popovič odredil, da se s 1. majnikomi izplačajo južnim' železničarjem' vsi predujmi, za nazaj. Kar so klerikalci in! radikalci obljubljali dolge mesece, je en sam' demokratski minister rešil in uredil v par tednih. ’ ! ~ Corrigeiiduin! V včerajšnjo notico o »poplavi: Save« je popraviti v toliko, da gre za Donavo in ne za Savo. — Bela lisa na. prvi! strani našega lista izgloda sicer malo nenavadno, vendar pa ima svoj čisto določen1 namen’. Mariborska tiskarna je namreč zopet za par strojev bogatejša in prednjači vsem tiskarnam' v naši drža.Vi'. Dobila je nedavno stroje za tiskanje naslovov na liste. Je to najnovejši izunv, ki onfogoča točno irf hitro odpremo listov. Doslej je bilo treba naslove posebej tiskati ali pisati na lističe ter te lepiti na liste, namenjeno za' odpremo s) pošto. Vse to je sedaj nepotrebno, ker se rnaslov s pomočjo teh strojev natisne na to belo liso. S tem je tudi onemogočeno trganje naslovnih lističev z lista, kar se je tudi že dogajalo, naročniki pa so se jezili na upravo, v mnenju, da jim! lista ine pošilja redno. Upamo, da bo teli pritožb sedaj konec. — Žrtev alkohola. Iz Šoštanja poročajo: Posestnica Jožefa Petrič, rojena 1874, iz Lokovice, se je dne 31. marca tl. vračala' v vinjenem' stanju s svojimi možem! iz Šoštanja proti domu; gonila sta svinjo od mrjasca. V bližini doma je šla žena naprej, a rito ral a bi skočiti čez 60 cm' širok graben. Domneva se, da ji jo svinja kljubovala, žena je skočila čez potok, se prebrnila in padla z levim! sencem' na kamenje v potoku. Ker se ista ni vrnila, šel jo je mož čez nekaj časa' iskat, a našel ženo mrtvo v jarku. Kakor se je dognalo, jo postala žrtev alkohola. — Izginil. Iz Šoštanja poročajo; Ivanu Dvorniku, prevžitkanju v Dražmilju, je izplačal 26. marca njegov sin znesek po 5000 D za odstopljeno posestvo. Dne 27. mteca tl. okoli' 20. uro se je pa isti iz gostilne Gregorčič odstranil in neznano kam' izginil. Visa dosedanja poizvedovanja so imela negativen' uspeh. — Nesreča v kamnolomu. V kamnolomu: pri Sv. Florijanu blizu Rogatca se je dogodila delavcu Josipu Rovniku težka nesreča. Ker je nerodno ravmial z dinamitrio patrono, mu je nenadoma eksplodirala in mu izbila levo oko. Raz-ven tegai je zadobil težko opekline na o-beh rokah. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. ■— Amerikanec (izseljenec). Pod temi naslovom in pod; g as lom' Ali right! jo izšla, v Ljubljani 1. št. »gospodarsko-strokovnega glasila izseljencev«, ki ga! izdaja »Izseljeniška zveza delovnega ljudstva«. Kakor nismo prijatelji propagando zai izseljevanje in jo v našemi narodnem' interesu, da i»e omeji na minimum, ravno tako pa tudi dobro vemo, da se val ljudskega gibanja ne da zadržati, In' jc zato potrebno, da se dajejo ornim, ki se nameravajo izseliti, potrebna navodila. Še bolj "nujno in potrebno pa jej da, prinaša ta list točna: in! objektivna poročila glede razmer v onih deželah, kamor gre tok našega izseljevanja, da se izseljenci očuvajo pred razočaranji in težkimi materi.Tnl-rfim' in moralnimi oškodovanjem1. 'Ako bo list v tem' pogledu vršil Svojo dolžnost, ga rnoreino le toplo pozdravljati. — Donavska voda udrla, v tobačno skladišče. V Novem Sadu sc nahaja tik ob donavski obali skladišče mouopol-skega tobaka. Ker jo zadn je dn i Donava silno narasla in so zidovi skladišča tuniki in kršljivi, je voda udrla v skladišče ter uničila precejšnje množino tobaka. Škoda še sicer ni ugotovljena, a zdil se, da je ogromrtu. Značilno je, da jo nek državni nameščenec pri tem! skladišču izjavil, da država ne bo imela nikake škode, ker bo že povišala! cene tobaku tako, da bo škoda poravnana. Oropali davčni urad. V Šibeniku so neznan i'lopovi udrli v prostore davčnega urada, razbili železno blagajno ter odnesli 93.500 D in 2904 srebrnih novcev. Vsled sunitnje so zaprli 6 Rusov Wrangloveev, ki so stražili palačo, v kateri so je izvršil vlom. Medtem1 fie jc zadnji čas izvedelo, da sta dva Italijana isto jutro, ko .te bil oropati urad, iskala njini do Gračaca'. Šofer, ki ju jo vozil, je rekel, da se na potu niso nikjer ustavili, ter da sta sc na celem' potu sumljivo obnašala. V Gračacu sta stopila v vlak in so odpeljala v neznani smeri. -- Zakonska tragedija. Soproga Mi-hajla Torkuša iz Horgoša je v zadnjem' času. opazila, da ji njen mož ne posveča več tisto topline in nežnosti' kakor v začetku zakona, pa je zato pazila, kam zahaja in s kom se druži. Tako je neki dan doz nula. da se njen mož nahaja v bližnji krčmi in da se zelo ljubeznivo raz-govarja z ženo krčmarja Karla Salni. Zona je planila v krčmo in sunila. Sa-lajevco z nožem' s tako silo, da je dvomljivo, če bo ostala pri življenju. j 1 ksk je skočil s tira. na. postaji Bo-gojevo inj nekaj vagonov se je skotaUlo čez nasip. Ljudskih žrtev ni bilo, pr' pa je materi jalna škoda precej velika. Ob-u stavi j ort je bil tudi promet. Snežna katastrofa v Petrr.graclu. Renterova agenci ja je dozirala iz Petrograda, da je tam vsled naglega južnega vremena rtastopila velika nevarnost katastrofalne poplave. Ysi pefrograjski kolodvori bodo poplavljeni, ako povodenj malo bolj naraste. Vsled teži ne' snega se je v inestu udrlo več streh, tafed drugimi strehe »Savremenega Teatra« in »Ljcfnega Teatra«. Ti -zgradbi sta; popolnoma porušeni. Katastrofe so zahteVale veliko število človeških žrtev. Dopisi. ■ Sv, Jurij na Pesnici. Moj, vsem dobro znani in: dobromisleči prijatelj, ki mene kot svojega bližnjega, ljubi kakor samega sebe, me je v svojem' poročilu o tukajšnjem] demokratskem) shodu v 14. številki »Slov. Gospodarja« po dolgoletnem in1 vztrajnem brskanju po slovarju iz lastne založbe naposled vendarle odlikoval s primernimi in' častnim nazivom »slavni«. V dokaz, da som' resnično »slavni«, mu povem) sledečo zgodbi-' eo: Mirnega popotnika je vodila cesta),' mimo hiše, katero je obdajal lat plot. Za tem plotom) med grmičjem' je stala majhna pasja hišica in v tej hišici je že nekaj nad leto dni životaril psiček, ki .ie čul na ime »Mija«. Ko dospe popotnik ob plotu vštric pasjega doma, se šema zakadi iz hišice proti popotniku tako, da trči z gobcem’ ob' plot. Popotnik obstoji, se nasmehne in narahlo zavihti palico. Kužek odskoči in še huje bruha svoj »av, av, av«. Popotnik stopil trdno ob plot in mu govori skozi špranjo: »Revče, božja stvarca si, pa' precej neumina, in povrh še strahopetno. Odprem' 11 platna vrata, da lahko skočiš do mene in se poizkusiva.« :V tem', ko se popotnik norčuje iz psička, ki še vse huje 'bljuje svoj »av, av, av«,. pride gospodinja in kliče: »To, to, no, Mija, dovolj je tvojega neumnega lajanja!« In) k popotniku": »Saj itak mio no stori, sa.nio) to svojo (navado dma, da' vsakega človeka oblaja.« Popotnik: »Je pač pasjega rodu in .mu' tega no smemo zameriti. Z bogom', srečno!« K psičku: »Stvarca pri-.smojena, ti pa. lajaš in lajaj še naprej; ,a.v, av’! To, to, no, Mija, jc zate edino prav.« Inj popotnik je mirno nadaljevat svojo pot. —i Ivami Robnik', »klavni«, nadučitelj. Sv. Jurij ifa Pesnici. Tukajšnja obmejna šola ima v! Posojilnici v Narod-1 nem) domu v Mariboru svojo zvesto dobrotnico, ki ceni kulturno delo na severni meji s tam1, da je že lansko Ietof muklonila tukajšnjemu novem1™ šolske-' nfu' odru 500 D, letos pa. še iz svojega, čistega dobička. 1000 D za šola-rsko knjiž-. nico. Tudi veletrgovini™ Vilko Woixl: se jo spomnila naših malčkov in jim darovala zvezke ter pisalno orodje, V imenu luk. mladine se oertj. ravnateljstvu Po-! sojilnice in' ff* V. Wjeixhj zahvaljujeta’ šolsko vodstvo in krajni šolski .svet. — Učiteljstvo namerava še izpopolniti tukajšnji šolski oder, um katerem! je šolska mladina uprizorila že celo vrsto ■najlepših iger in slik iz narodnega življenja, za katero ls'e jo zanintalo vse naše; obmejno prebivalstvo. Radi bi zameni 1 i papirnato zaveso strpežno iz blaga inv sedaj papirnate stene kulis z lepenko.-; Z vztrajnim' delom' in' napredkom! bodo-" ta. učiteljstvo in) mladina) doprinašaln! dokaze hvaležnosti vsem' prijateljem' šole, ki bodo s podporami pospesevalhkul- po -Šibeniku avtomobil ter: pobe gnil ul' Z turno, delo ob sovernl rnejij Oehi priredili feiueta- (>ruve za izenačenje. •teljstvo bo v kratkem . sodeuo,. outka-r, se bo tako j-izve CV, Mariboru, dne 1L aprila .11)-i > »i. A £i O b>iraii * Anketa mariborskih gospodarskih krogov. Maribor, 10. aprila, f Sinoči so j c vršila v mali sobi Grajske kleti anketa mariborskih' gospodar škili krogov, sklicana od Gospodarskih in političnih društev za Maribor. Povod za .sklican jo ankete jo dala ena zadnjih naredb bivšega radikalnega ministra za trgovino g. Kojiča, s katero se s 1. maj ni komi trk lire oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani. Tako daleč bi to bilo sicer popolnoma pravilno in: neoporečno, čo hi si g. minister ne bil pri tem osvojil nazorov famoznega g. Saviča'ter pri temi skušal iztrgati Sloveniji zadnjo samostojnost na tem' polju. Analogno bi bilo, da se vse agende tega oddelka; preneso na mariborsko in ljubljansko oblast oziroma velike župane. Toda naredb a; ministra ■Kojiča določa, da sc morajo vse važnejše agende prenesti na ministrstvo v Beograd. To. kar še po tej naredbi ostane ;v kompetenci velikega župana je tako brezpomembno, da o kaki samoupravi na polju obrti, industrije in trgovine ne more biti uiti govora. Mesto, da bi se z osam osvojitvijo oblasti ustvarila kar najbolj široka samouprava, znači ta naredb a nečimrno kršenje olistoječib zakonov o samoupravi oblasti. V ilustracijo bodi navedeno, da so P o tej-iri-aired-bi namerava prenesti s kompetenco ministrstva celo scjmarstVo. Vsaka občina, ki hoče imeti dovoljenje za obdrža-vanje sejmov, bi morala potem! vlagati prošnjo na ministrstvo v Beograd'. Ne glede na to, da tam ni poznavalcev naših razmer, ki' bi lahko presojali o po-, trebi in upravičenosti te ali one prošti je, bi tildi- sedanji aparat mlirnistrskva,] .■v r r ' rr* i* -J ki že doslej ni friukcijoniral, kot bi bilo želeti1, vsega tega dela sploh ne zmogel. Je pa še mnogo bolj kričečih zadev. Sklenilo ise je. nemudoma intervenirati, pri ministru trgovine itC industrije, da se ta marodkai prekliče. Na ankti so je nadalje razpravljalo tudi o degradaciji naših železnic, zlasti proge Maribor—Ptnj—Orinož, kjer se namerava že v kratkem! uvesti samo dnevni promet. Ka j bi. to pomenilo za vso prizadete kraje, ki že sedaj nimajo bogzna kako sijajnih prometnih zvez tega menda gg. Jankoviči. Saviči itd. sploli no 'morejo presoditi. Tudi v tem! oziru so bo podvzelo potrebne korake, da se ta namera prepreči. L'3 Sprožilo sc jo tudi: vprašanje kompetence sodišč. Po sedaj veljavnih zakonih mora vsaka, zadeva, ki presega znesek 5000 D, pred sem at. Vsled tega je sodišče tako preobloženo, da sploh ni upati na rešitev kake pravde v doglednem1 času. Sprožilo se je nadalje še več važnejših vprašanj, tičočih se predvsem' gospodarstva v naši pokrajini. Podrobnejše o tem! bomo še spregovorili. 'Anketa je pokazala, da maši gospodarski krogi erindrišuo zahtevajo čimprejšnjo in: popolno izvedbo zakona o samoupravi oblasti, ki proži naj-sigur-nejšii izhod iz sedanjih kaotičnih gospodarskih prilik, ustvarjenih predvsem vsled partizanstva bivše snmorndikal-fte vlade. Z zaupanjem’ zre jo gospodarski krogi v novega ministra trgovine in industrije demokrata dr. Križmana, ki bo brez dvoma pokazali večje razumevanje za naše težnje i:n zahteve. —m. Mariborske vesti. Matibor, 10. april* 1954. mi Mariborska številka časopisa »Če-pkoslov.-jihoslcvanska Liga«, ki prinaša velezaoimivo prispevke o Mariboru v češkem' jeziku in z ilustracijami, jo sedaj dospela v posamezno razpečavo. Člani in vsi drugi interesent? jo dobe pri' tajniku' Lige g. dr. V. Rapotcu (odvetniška pisarna dr. Rosina - dr. Rapo-tee), tel. št. 107. Priporočamo vsem, ki se zanimajo zanjo, da si jo prejkomogo-če nabavijo. !* m O bitki pri Verdunu bo predaval y soboto zvečer predstavite!j češkoslovaško republiko na slovenskem' ozemlju, g. generalni konzul dr. Otokar B c- Grajski trg, Frane Bureš, Aleksandrova cesta, ,■••>.-i . . • >. m Nadaljevanje predavanja o moderni umetnosti bo, kakor smo sporočili že včeraj, v torek ob pol: 20. uri y pro-storih Ljudsko univerze. Predavatelj akad. slikar g. Fr. Stiplovšek bo uvodoma opisal posamezno stadije impresij on izma, nato bo pokazal, kako je bil v umetnosti impresijonizorni premagan'. Zatem' bo seznanil slušatelje s fu turizmom, kubizmom', ekspresi joni zrnom ifd. Predavanje bodo tudi topot pojasnjevale siki optične slike. ? neš. Kdor je količkaj zasledoval potek velikih vojnih' dogodkov, 5taai ceniti j>o-j niladimo posebne poslovalrie men strašnih bojev za Verdun (Vcrdon), ki so v miars i čem! od ločili svetovno voj-Po. Kakor je bil Premisi ogromnega pomena' za nekdanjo avstrijriko-imsko fronto, tako so se Francozi in Nemci levje borili za to trdnjavo. Izmed vseh mest na težko prizadetem! ozemlju Francijo in Belgije je Verdun največ pretrpel in vidci največje strahote. V silnih bojih, ki1 so se vršili za vrata Pariza; in mo m Naša čitajoča mladina. Izredno veselo vest o vedoželjnosti naše mladine nam' poročajo iz Ljudske knjižnice. Kot smo že poročali, je uvedla Ljudska knjižnica radi lažjega poslovanja za ure ob sobotah. V začetku je zadostovala 1 urn. Zadnje tedne pa jo naval -mladino tako naraste!, da so morali to poslovaJno uro raztegniti že od 17. do 20. ure. Zanimive so številke, kako je raslel obi.sk. Pred 3 tedni je prišlo po knjigo 132 dečkov in deklic, pred 14 dnevi 165, minulo soboto pa že 201. Razen tega pa si izposojajo knjige za mladino še stariši, kar ni za-popadeno v gornjih številkah. V mla- tranje Francije -so sodelovali tudi češko-j [buškem oddelku samem! je vpisanih ne-slovaški legijonarski oddelki. Oni so od-, Vl,ad 500 izposojevalcev. Ker pa iz ločili eno izmed važnih bitk in si s svo-j P^to.icne knjige čitajo v rodbini še jim' neprimernimi junaštvom! priborili | ftiurpatije Francije in vseh njenih za- vsi drugi otroci, lahko trdimo, da čita mladinske knjige naše Ljudske knjižni- veznikov. Tu je padlo mnogo eeškoslo-[ €e gotovo ,n-ad 10(10 otrok. Mladinski od-:vaških sinov za ideal osvobojteuja malih! del ek 3« vsled tega, tudi, čisto prazen v (narodov, ideal, ki ga ,'5e sprejela, v svoj olr,arah. Kulturno delo, ki ga vrši kuji-[-program' velika antanta. G. generalni mod mariborsko mladino, jo torej konzul dT. Beneš, ki bo predaval ffa sobotni akademiji o bitki pri Verdunu, se tie sami! udeležil teh strahotnih bojev, zato bo njegovo predavanje tiimi zanimivejše. Prav posebno) pu' ga bodo oživele' skioptlčne slike, ki bodo gledalcem) -razkrivale n-ajznameriitejše prizore izza Velikih dni verdnriskih bojev. — Zanimivo pa ho tudi’ predavanje bivšega do-brovcljca g. Fedora. Šla j ml© ra o dobroveljskem gibanju. Zanimivo-.im) aktu-1 akno zlasti, v naših dneh, ko- so nekateri v dvomu vprašujejo, zakaj smo hoteli novo državo in čemu smo se osvobodili'? ,m1 Akademija Dobrovoljcev in Češko-’ jugoslovansko lige v soboto v Narodnem domu ob 20. uri zvečer., Ker je zelo Veliko zanimanje za to prireditev in da 'so olajšal poslovanje zvečer pri blaga,i-m, so jo izročijo v predprodajo Vstopnice, tako da si jih lahko vsak že prejo preskrbi. .Vstopnico se dobijo pri gg.: 'Franc Majer, Glavni. trg, Ignac Baloh,, nedogled no in bo rodilo sčasoma krasne Sadove za kulturno pojmovanje v Mariboru. Kakor slišimo, izpopolnjuje vodstvo knjižnico zadnji čas najbolj ravno mladinski oddelek, kateremu bo namenila t.udi večji del izkupička nabiralne akcije, ki se vrši po toastu dne 3. in 4. maj-mka. m Dr. Pivkovc »Jablane med frontama« v Ljudski knjižnici. Prvih dveh izdaj dr, Pivkovih knjig »Proti Avstriji« je nakupila Ljudska knjižnica v 22 izvodih, za katero je kazalo občinstvo toliko zanimanja, ,|a so stalno 'izposojene. Zato je inaknpihi tudi najnovejše nje-go\e -knjige ^»Jablane mod frontama« v 10 izvodih, ki so žo vpisane v imenike in od danes naprej občinstvu na razpolago. , . mi Tombola v korist otroški bolnici v Mariboru se vrši v medel j o 4. majnika popoldne na Glavheml trgu, na kar že opuvurjama.vso r ta Nadaljevanje II. redile seje mestnega občinskega sveta mariborskega se vrši v porideljek 4. aprila' tl. ob 39. uri v mestn-i! posvetovalnici. Dnevni red: Nadaljevanje dnevnega reda II. redne seje. m' Iz invalidske organizacije sirilo prejeli: »Volksstimmc« z dne 10. trii. ine v dolgem članku napada ter dolži stvari, ki ne odgovarjajo resnici, ker sc odgovor »Ekspoziture vojaškega likvidacijskega urada v Grazu« ki je objavljen v članku, tiče drugega invalida enakega linjema. Ker srni pa čas ne dopušča, da. bi odgovarjal na članek, bom vložil proti listu, ki wa tako podel -i-u hinavsko zavit način krade ljudem' čast, tožbo, kjer bo dana prilika, da im vse to dokaže, česar me -dolži. — Anton' Krepek, t. č. prod« tl. V. I. podružnica Maribor. im' Smrt v gostilni. -Višji sprevodnik Avstrijec Obeniosterer Rajmund iz Dunaja je -prišel- včeraj z vlako,mi v Maribor. Zvečer jo šel z neko družbo V go stilno Stosi.r v Mlinski ulici. Ko je odšel ven, da bi poiskal stranišče, jo zašel i-n po nesreči padel v 6 in- globoko klet Kc r so Obernostercr ni več vrnil, so ga šli' iskat. Po dolgem' iskanju so ga našli V kleti, z razbito črepinjo. Poklicana je bila takoj rešilna postaja, ki pa je ugotovila smrt. m Objem z neprijetnimi posledicami. Nek Ivan' F., žo predkazrioVari, je nedavno popival v gostilni A-ndefrle na; Koro ški cesti s posestnikom' Kohl borgerjeni od Sv. Križa, Ko sta zvečer Sla nazaj proti notranjemu mestu, je pri Šmide-rerjevi hiši F. objel Koblbergerja ter mri pri teni izmaknil 850 din. in pobe; n M. Včeraj so ga aretirali in mašli pri njem’ šo 300 din. Predan je bil sodišču. »Prokleta Jugoslavija, hudič naj jo vzame...« Nek Ivan1 T., sprevodnik na glavnem' kolodvoru, je Ibi 1 z ženo in 3 otroci vržen' iz stanovanja. Zadnjič se je iz obupa in' jezo napil ter pričeli v gostilni na ves glas vpiti: »'Prokleta Jugoslavija, hudič naj jo vzame, ker so me iz stanovanja vrgli!« itd'. Pridržali so -ga na policiji, da se potolaži. m' Prijet goljuf iri tat. Dne 28. imarca je prišel v neko tukajšnjo lekarno nepoznan gospod ter se predstavil za g. Dularja iz Novega! mesta. Prosil je nla-gistri.n jo, da bi mu preskrbela*službo in je pri tej priliki hotel iz rije izvabiti denar. Isti gosp. je prišel 28. v kavarno »Central«, kjer je prosil natakarico, da bi mu posodila 32 din., natakarica je prošnjo- odklonila. Ker je .še, nadlegoval druge ljudi, so ga dno 29. marca aretirali zaradi sum,a v splošnem. Policija jo po dolgem! poizvedovanju po njegovi identičnosti dognala, da-so imenuje Vladimir Malkič, da je pristojen' v Novo -mesto, kjer je bil bVivski pomočnik. Na vesti im a celo množino tatvin. Iskal a ga je že,dolgo časa. Žanri-armarij,-/ v Zagorju, kjer je neke-niu Rudolfu Bartoliiiijn. ukradel suknjo, vredno 750 din. 28. maja, 1923 je ukradel Mariji širbeuk na..Grmadi, občina Trebnje, 50 din. 29. maja 1923. Francu Planinšku iz Vrbkrenjri, občina Trebnje, 100 din:., 30. maja 1923. trgovcu Novaku v Trebnjem 300 din. Iv. Pogačniku, je. izmaknil 29. maja 1923. 560 din. V Gornji Ponikvi je ukradel nekemu Flori jalicieu 1250 din. Več se dosedaj ni moglo ugotoviti. Ker ima na, vesti) še gotovo več tatvin, naj se oškodovane o-sehe javijo. iin‘ TJkradeiio kolo. 6. aprila je 'bilo Ant. Bolu v Stari vasi pri Vidmu ukradeno mriPko kolo znamke • K i-n ta«. Kolo je črno plefdtano, z zelenimi črtami v notranjosti koles. J{niansa je nekoliko navzdol obrnjena, plašči so novi.'Svari se pred nakupom' kolesa, m E0%-m invalid, že več mesecev radi 3DS. Družabni in zabavni večer priredi Krajevna organizacija. Jugoslovanske demokratske stranke v Celju dne 12. aprila.1924 ob 8. uri zvečer v veliki-dvorani Narodnega domu. Prireditev se vrši pri pogrnjenih mizah ob sodelovanju pevskega krožka »Komisi ja«, šramlj-skega kvarteta, dramskega odseka z burko enodejanko in šaljivimi nastopi. Zaupna sestanka J DS se vršita v nedeljo 15. tim v Prevaljah in Me* ž i o i. Veliki jave« shod JDS v Murski Soboti. V nedeljo 23. trn. priredi srezka organizacija: JDS v Murski Soboti: velik javen) shod v hotelu Dobrav. Razpravljalo se bo o klavniškenl vprašanju, ki! je za Prekmurje ogromne važnosti. Shoda s predavanji prirodi 'demokratska stranka v nedeljo 23. tnl. popoldne v Pucincih in Kupšiincih. i Narodno gledališke. REPERTOIRE: Četrtek, 10. aprila’ »Haniče pot v nebesa«, ab C. Petek, ll. aprila. Zaprto'. - Sobota, 12. aprila: »Divji-lovec«. A. Nedelja, 13. aprila ob 15. uri 2X2=5«; (kuponi). Zadnjikrat v sezoni. — ,Ob. 20* uri »La Traviaita«. Ab. B. w Pondeljek, 14. aprila. »Mogočni' prstan«. Gostovanje v Ptuju, > v " rii Gostovanje »Mogočnega prstana« v Ptuju. Narodno gledališče v Mariboru gostuje v pondeljek 14. t. tat v Ptuju z Milčinskega narodno pravljico »Mogočni prstan«. V svrho predpriprav je. odpotoval' že daries v Ptuj ravnatelj dra-nie g. Bratina, ki delo režira. G. režiser hoče v Ptuju inscenirati »Mogočni prstan« popolnoma enostavno, primerno majhnim odrom, a kljub temu obdržati enoten, umetniški stil. Abonentom. Pri operil »Prodana rie-, vesta« (gostovanje g. Križaja, člana, za- | gTcbš-kc opere), ki- se bo uprizorila a odličnim zagrebškim gostota še dvakrat, se lahko aborientjo poslužijo sledečih n-godnristi: ako se javijo abdnentjo doi sobote 12. aprila incl. pri dnevni »leda-liški blagajni, bodo veljalo za njih navadne operne cene. Te ugodnosti veljajo za prvo predstavo za ab B, za druga predstavo pa za-ab C, D, in E. y' Državnim uradnikom aborieiitom-go-stovanje Hudožestvenikov. Hudožestve-niki, svetovni dramaiiski umetniki, bodo ••oštevali v tu-k. gledališču sredi maja. /a to gostovanje, ki je zvezano z ogreta-1 nimi stroški, .je pripravljena dati. glei d-ališka uprava državnim) uradnikom' a-bonentota popust teta večja, člroveč dr-; ža,vnih uradnikov se bo prijavilo in rez. prostore. Zato je v interesu vseh državnih u rad n iko v-ab onc-nto v, da medsebojno agiti-raijo za to fizvanrediio zanimiva gostovanje, ki' bo ud-ilo našemu občinstvu umetniški užitek prve vrste, kakršnega Maribor še -ni doživel. , SokcSstv®. sušicc brez zaslužka, s petero malimi otroci, ki so sko.ro nagi in morajo Ine/, brane v šolo, prosi usmiljena srca za podporo. Naslov v našem uredništvu. Darila sprejema tudi uredništvo »Tabora«. m »Mariborski delavec« 1. in H- letnik kupi uredništv-o »Tabora«. Ponudbe z navedbo cene na uredništvo. * m' Katera dobra obitelj bi ‘flnjaln ~ revnima dijakoma, onemu trikrat na teden' kosilo in drugemu dvakrat Ha teden večerjo? Ponudbe na upravo »Tabora«. ! t ' Mamčajfe o Dramatični odsek Sokolskega, društva v Ljutomeru priredi v soboto 12. aprila Linhartovo komedijo »Županova Micka« i-n »Oporoka lukov.škeg» graščaka-. V pripravi pa je »Golgoto«. — Predstave se vrše v dvorani g. »Strasser-ja in se občinstvo vljudno vabi, da posuti (o prvo in najstarejšo- slovensko." igro. — Zdravo! M. Sobota. Dramatični odsek" Sokolskega. društva je uprizoril v soboto 5. tni. »Nebesa na zemlji«. Predstava je bila dobra, kar dokazuje, da je bila režija! v prav^ spretni h rokah. Dvorana, je bila nabito polna. Želimo še več enakih prireditev. Turistka in šport : OASPD. V nedeljo, 13. aprila: Klop--ni vrh. Odpeljemo so ob 5.05 do Fale. — Jestvine! Vsakdo dobrodošel. *T 22 K 0 R«. Objave. §a so je vse-spremenilo, se imamo inajvečj-i; mori zahvaliti našemu žaru žnem« narodnemu denarništvu! pod odstvoan1 previdnih in požrtvovalnih Rodoljubov, predvsem! posojilnicami v pfori-bdrn, Celju in Ptuju, — hrbtišču fjpsega (narodnega udejstvovanja. Mariborska1 -Posojilnica, ki 'jo da jala E1'* očetka v prvi vrsti posojila proti rijiižbi -tri na osebni kredit, se je od ledu Jeta+ikrepko -razvijala. S temi je i! obvarovala našega kmeta pred odvisnostjo od nemškega, kapitala, po prevratu pa je prila-godivši se novimi razmerami im potrebami, začela v večjem obsegu obratovati z obrtnim in trgovskimi kred-itom1, da je ojačila razvoj našega meščanstva, Z zgradbo monumentalnega 'Narodnega doma leta 1899 je zasigurala našemu življu težko pogrešano zavetišče vsega narodnega dela, tako, da je začelo impo pirati tudi narodnim nasprotnikom!. Vi lanskem, to je 42, posloVnem) letu jo imela Posojilnica 144,196.655 Liri. denarnega promleta. Zadružnih1 deležev, je bilo 76.240 L, hranilnih vlog 15,560.781 D, ki so »se pomnožile zai 1,201.414 L. Stanje posojil in kreditov ,se je zvišalo za din. 2,315.547 na 16.515.468 D. Tekom' leta 1923 je Posojilniea sprejela 7,399.245 novih hranilnih vlog. Cisti poslovni dobiček je leta 1923 znašal 482.391 D, ter se je po 30% odkazalo splošnemu inl posebnemu rezervnemu zakladu, ki; sta koncem) leta znašala 558.166 D, to jo za 242.529 L več ko prejšnje leto-. Ob prevratu Posojilni--ooi ni imela nobenega avstrijskega vojnega posojila.. Iz svojega vsakoletnega čistega dobička in iz tekočih sredstev, je Posojilnica darovala znatne vsote v narodne kulturne in' dobrodelne n ari ion e, v prvi vrsti v podpo-ro dijaštvu. V te namene je na .primer v zadnjih treh letih izplačala in sicer leta 1921; 15.496 Dinarjev, leta 1922: 40.686 D, I. 1923; 114.851 D in leta 1924 iz lanskega čistega dobička že 92.000 D. Iz delovanja mariborske Posojilnice je razvidno, da se zadružna oblika tudi naših največjih starih denarnih zavodov ni preživela in da lahko v vsakem-oziru uspešno delujejo, če se ravuajo-po geslu: -Iz naroda za narod!' —q_,v g Kdo je dolžan plačati točaripsko takso za II. polletje 1923? Glasom razpisa gen. dir. posrednih davkov so dolžni plačati le oni, ki so pred 15. novembrom' 1923 pričeli točiti pijače, toda brez zakonske pravice, t. j., ne da bi si bili pridobili dovolitev za točenje po predpisih. Oni, pa, ki so takso za II. polletje že plačala, pa so imeli svoje obrtne pravice v redu, naj nemudoma prosijo za povračilo vplačanega zneska. g Kon/.umi morajo biti člani trgovskih gremijev. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani je z odlokom št. 7401-23 odredilo, da morajo biti ko-nsunma društva in1 njih podružnice1 včlanjene pri' pristojnem trgovskem g remiju ali zadrugi, 1 *$. k’ C Obrtni vestnik. g Dobava živil za vojaško bolnico v Ljubljani. Ker -se za i>rvo licitacijo dne 26. marca ni javilo d-ovolj licitantov, se vrši v pisarni stalne vojaške bolnice Dravske diviz. oblasti v Ljubljani dne 17. aprila tL ob 10. uri dop. ponovna javna ustmena licitacija zal (nabavo živil in potrebščini za vzdrževanje 'bolnice za čas 3 mesecev. Ta licitacija se vrši pri vsakem številu licitantov. Pogoji na vpogled v pisarni stalne vojn« bolnice v Ljubljani vsak dan ob’ uradnih urah. ! I- •rti.čk.ij. (.H# I ■ ''--TJ 'V STarllmfu', 'dne D.'rapiila 192-L , g Dobava drv za vojaštvo. Na osnovi naredjenja g. myistra vojne in mornarice se vrši prva ustmena licitacija za -dobavo 14.840 kubičnih metrov drv v intendanturi Dravske div. oblasti za nižje označene garnizone, in sicer: za ljubljanski garnizon 7400 kub. metrov, za mariborski 5100, za. celjski 1500, za ptujski 300, za slovenjebistriški 260 in za kamniški ‘garnizon 280 kubičnih metrov. Licitacija se vrši dne 28. aprila tl. točno ob 11., uri dopoldne v 5ntendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani (kasarna »Vojvodi Mišica, objekt XIV.). Uslovi se lahko vidijo v intendantu ri Dravske div. obl., pri komandi ma-rib. vojnog okruga (Dravska kasarna soba ,17) in celjskega voj. okruga, pri komandi mesta Ptuj in Slov. Bistrica ih pri upravi smodnišnice v Kamniku v-sak dani rib! uradnih urah. Mala oznanila. Pohištvo lastnik izdelkov za spalne m je-dilne sobe najeenaje r zalogi Se-reer in drnp, Maribor, Vetrinjska ulica itev. 2. 106 Štedilnik, solidno in lepo izdelan se vsled preselitve za 1100 Din takej proda. Naslov v upravi lista. 742 6—4 Trgovino v najem ali jo pa kupim, za takoj ali po dogovoru kasneje. Kraj postranska zadeva. Želi se edino prometen kraj. Cenjene ponudbe je poslati na upravo „Tabora* pod „Agilnost 762*. 3-3 Dve odnosno eno veliko zelo svetlo sobo za pisarno i*£e tvrdka. Cenjene ponudbe pod .Svetle s»be“ na upravni*tvo lista. 772, Deklica za vsa se igre za na dežslo. Naslov pove uprava.; 773 2-1 t PERILO Dokazano |«, da so naj bolj* e srajce, v npjveiji izbiri in naj-solidnejiih cenah od Din 60 do 350 samo v novi trgovini i. Veselinovič & Ko. Maribor, Gosposka ulica 26 = Moda zastopana = 128 Petek 11. VELIKA KAVARNA Petek 11. ELITNI KONCERT 0ja£eni orkester salonske godbe J. KAPLANEK in virtuoz na citre RUDOLFI SPOR ED; 1. „Podl zvezdnato zastavo* — koralnica (Soulan) 2. .Marijana* — valček (Gilbert) 3. a)' .Jutranje razpoloženje" (Grieg) b) .Dan« le deflle11 (Ip. Ivanov) 4. .I.ihuSe* overtura (Smetana) 5. .Beethovnovi spomini" velika fant. arang. Morena Snppe: .Pesnik in kmat* — orsrtura ) virtuoz na Dvnrf sir • Hiimnracl'stf > CitfG A. Rosa; .Planinska rože* -*-0 —V \ RUDOLFI 6, .Mignon* — velika fantazija (Thomas) 7. .Balkanski zvoki* — podpuri — (RymeS) 8; b) |PEP0 winterhalter Začetek ob pol 20. uri Vstop prost. Zahtevajte povsod ,TABOR4! i2D». S. MerežIčovSjkit jDulijan Odoadnik. (Dalje.) (84) psrJNa,- ustnah 'se mn 5je režal hudoben [■smehljaj. p *~-Xaiju -preganjajo, po krivici! — sta •lila starca. — No, kaj" hočeta, le potrpita! '—• je [odvrnil Julijam — Kristjani morate H5 "vnešiCili, če vas,žali jo in' preganjajo iiafji^fcako uči vaš Jezu«. Kaj je časno tjenje vy primeri a večnim' zveliča-i-ran'?! 'Starerjihi hil 'prlpravijcn .na take clo-a»e; postal je zmeden j« jo zašepetal jfojgipslelcki jem - urjui r |y,-h—■vArvgust, mi 'smo, tvoji zvesti suž-fSfit Wi‘nezavarovani, pro- sti vsega, kar je zemeljskega, stopili vj je uzrl in mu je med bogoslužjem cesto nebeško cesarstvo, . . I pogledal v oči, smehljajoč se mu zaup- Smej« se v svojem srcu s smehom', kij no, kakor bi .bila imela skupno-skriv-. mrznjo, odrinil je edini: lahko brzdal njegovo so je obrnil in) naglih korakov proti Apolonovemu hramu. Starec in starka sta še vseved Ij gala roke za njim: — 'Usmili, se, cesar.. Nisva vedela.. Vza.miL najino hišo, zemljo, vzami Vse, kar imava, le maj in emu sin« prizanesi.. Filozofi so hoteli stopiti v tempelj obenem' s carjem; toda Julijam) jih je odstranil s kretnjo roke. in dejal: •— Sani som prišel praznovat in sam h o čer ni darovati žrtev. — VstogMva! — se je obrnil k svečeniku. — Zapri duri, .da nihče ne vstopi. Procul este profa-nil. Neverniki naj •odstranijo! In' vrata so se zaprla tik pred nosom pri jaitoi jev-f i lozofov. Libailiji je molče skomignil z-rarnami in' se namTgodil, Junij Mavirik je odvedel prijatelje v 'kot. portika -in jim' skri.vtnost.noga obraza nekaj povedal, dotaknivši se s prstom čela: — Razunfotet p; \V' Vsi- so se začudili. A’ — Ali je mogočo? On pa je nadaljeval, Kroječ na prste: — Bled obraz, plamteče oči, razku-štrani lasje, neenaki koraki, nejasne besede. Zatem' pretirana razdraženost in huda jeza. In naposled ta-bedasta vojna' s Perzijci — tako mi Pal-ade, to je že odkrita blaznost! . . . Prijatelju so stopili še bližje K sebi in šepetajo nadaljevali veseli razgovor. Salustij je stal nekoliko zadaj, motreč, jih m prezirljivim' usmevomi'. Julijan ,ie našel v hramu majhnega Evforična. Deček se je razveselil, ko ga j nost. Ogromni 'kip ttafnijskoga Apolona je nahajal sredi svetišča, kamor je ol)il-dvi- 1|o padalo sotnce; telo m-u je bilo iz slonove koeti, obleka, pa iz zlata, kakor n-a Zeusoveml kipu v Olimpiji. Bog se je z glavo -malce pripognil, nagibajoč koza rec z žrtvo, ki maj izprosi od -Matere Zemlje, da mu- vrne Dafrio. Čez solnce j« preletel -lahen oblak, na zlaitožolti slonovi kosti so zatrepetale senoo in-Julijan« se je zdelo, da «e bog smehljaje nagiba k njemu, sprejemajoč poslednjo žrtev treh zadnjih vernikov — j starikavega svečenika, oarja-odparinika sc. in gluhonemega preroki« jenega siri«. — To mi bodi nagrada — je mčl-il 'Julijan' z.otročjim veseljem' — in drugega plačila mi ni treba. Apolon, Hvala ti bodi, da sem preklet in zavržen- 'kalkor ti, hvala ti, da sarn’ živim1 In' sami umiram' kakor ti. Tam, kjer ljudska isvojal moli — ni Boga. Ti si samo tu, v oekru-mjenem' svetišču. O bog, sedaj, ko se ti 'ljudje posmehujejo, si lepši nego si bil v dneh, ko so se ti klanjali! Dopusti mi, 'da se tistega dne, ko mli ga: določijo •Parke, združim- s teboj, o najveselejšr; daj, da nmrjeni- v tebi, o Solnce — kakor ugaša v tvojem sijaju plamen zadnje žrtve na oltarju, Apolon! Tako je molil' cesar. Tihe solze so se mu udirale po obrazu, t.ih« kaplje žrtvene krvi so'curljale liki solze v ugašajočo žerjavico na oltarju, XTTT. V Dafnijs-kem gaju je bilo temačno. Vroči' veter je podil oblake. Ne ena kaplja dežja ni padla ria posušeno, izžeto zemljo. Črno veje lovorik so krče- vito drgetale inl se dvigale kvišku kakor roke, ki se sklepajo v molitev. Titanski-zidovi cipres so šumeli in (njih šu-mot je spominjal na govor razjarjenih star« -cev. _ »■■■< s ,1 .v- iV 'bližini Apolonovega svetišča-sta se skozi temino oprezno plazila dva človeka, Eden- jo bil majhen in je imel zelenkaste, -mačje oči, ki so prodiralo v torno — ta je peljal za roko visokega. — Oj, oj, oj, nečak! Še vratove si zlomiva bjesibodi v globeli , . — Tu ne zaideš v globel, prijatelj. Zakaj se plašiš? Odkar si se krstil, »i postat čisto 'babji. — Babji! Ko šemi v hi-rkariijskib gozdovih lovil medvede in nosil zgolj sulico pri sebi, mi j« srce n tri pel o enakomerno. Tu pa je drugače. Le čakaj, nečak, se še skupaj za gugava nekje na vislicah! . . ,