b-Ko KufeS svoj iiiačafi Začeti je treba Rajni dr. Janez Evangelist Krek je mladim fantom večkrat dejal, da je vsa skrivnost uspeha v tem: »Začeti je treba!« Samo modrovanje ne prinese uspeha. 1'rav lako pa tudi ni uspeha, če se človek samo odpoveduje in potrpežljivo prenaša razne težave. Slar rimski pregovor jc velel, da pogumnega Sreča podpira. Ali bi rekli, da: ga Bog podpira. Kadar se človek samega sebe premaguje, stori večkrat napako, da se uri in vadi zgolj v premagovanju samega sebe in v odpovedovanju lega ali onega. Marsikdo Io skoro kar lahko dela, celo v veselje mu je in nolranje zadoščenje, če se je odpovedal tej ali oni zabavi temu ali onemu užitku. Ne bo pa zlepa takega človeka pripravil do tega, da bi se lotd kake stvari, če je za ne-všečno delo treba kaj zatajevanja. Dejavnega zatajevanja samega 6ebe laki ljudje ne preneso. Kdor je vajen, da se zgolj trpno zatajuje, postane nedelaven ter se ne more za nobeno deja« nje odločili. Zatajevanje pa ni islo, kar je mirno in udobno življenje. Kristjan ni za to na svetu, tla bi tukaj mirno v kakem kotičku ždel in čakal b!: večnosti. Zakaj tudi nebeški pokoj je življenje. Cerkev nam sicer veleva, da se moramo s postom zatajevali in ludi drugače samega sebe premagovati, hkrati pa nam tudi kaže krščanske zapovedi, obisk službe božje, prejemanje 6v. zakramentov, podpiranje in obiskovanje siromakov ild. Vse to, kar nam Cerkev veli, je dejanje in spel dejanje! Za dobro stvar ne sinemo zgolj' mirno Irpeti, temveč za njo tudi delali in se za njo na vso moč prizadevali in 6e bojevati, če je treba. Življenje je namreč boj. V bojevanju pa je najboljša obramba napad, kakor uče stari izkušeni vojskovodje. Ofenziva, Io sc pravi napad v življenjskem boju pa se imenuje pobuda. Vsak dati silijo v življenje nove misli, ki jih je Ireba uresničili. Katoliška pobuda je v zgodovini čudeže ustvarjala: krčila |e gozdove ter na njihovem me-slu ustvarili cvetoče njive, izsuševala je močvirja, gradila šole, ceste in mostove, bolnišnice iti hiralnice. Vse lo je ustvarila katoliška pobuda iz prave krščanske ljubezni, ki je velevala, kaj je treba storili. Papeža Oregor VII., Inocenc III., svelniki sv Benedikt, sv. Dominik, sv. Frančišek Vincencij Pavelski — vsi ti in tisoči drugih so bili možje 6ilne delavnosti, ki je v njih bilo ogromno prave in zdrave pobude za razne naloge. Zakaj kovač kos železa dene v žareč ogenf ter ga nato kuje? Zato, da iz tislega kosa železa skuje jeklen meč, ki mora presekati vsako oviro. Zato naj ludi tvoja volja bo prožna kakor jeklo, pa ludi trdna in odporna kakor jeklo Kje je tista sila, ki žene kazalce na uri? Tisla 6ila je nakopičena v zaviti in stisnjeni jekleni vzmeti. Tako moraš tudi svojo voljo v zalajevanju lako stisniti, da bo, kadar je treba delali, toliko bolj močno delovala. Svet si moraš osvojiti, naiprej svoj mali svet v notranjosti svojih 6il. Kako utrjena bo tvoja volja, ko boš vsako jutro znova 6voj dan začel z novim življenjskim pogumom in voljo do dela! Ko s» boš 6ameg* silil k dobremu! Ko boš samega sebe priganjal k delu! Bodi lev svojih dolžnosti! Kol mladenič se uri v tem, da boš kol možak tak, in da boš na slara leta lahko gledal blagoslovljene sadove swx jega dela in boš lahko blaženo zaprl svoje trudn« oči i Zimsko delo v sadovnjaku, če ni snega l Volni dogodki preteklega tedna Uspešni boji v Tunizu Italijansko vojno poročilo št. 940 od 21. decembra miglaša. V Sirti je bilo med ponesrečenimi sovražnimi napadi na naše kolone sestreljenih b angleških letal. - Gladko m> spodleteli trnli sovražni poskusi, da bi razpršil nase avtomobile. — Sprednji osni oddelki so sc v Tunizu živahno gibali ter odbili sovražna jedra. _ Več Ink v Alžiru je bilo uspešno bombardiranih. — Nemški lovci so zbili 5 sovražnih letal- Vojno poročilo št. 141 omenja, du je v Sirtiki bilo zinemo bojevanje, pač pa je bilo bolj živulinu v Tunizu, kjer so bili odbiti sovražni sunki ter je bilo zajetih več ujetnikov. Sovražna pristanišča v severni Afriki in v .Siriji so bila bombardirana. \ dnevnih letalskih bojih sta bili uničeni dve sovražni letali. Vojno poročilo št. 942 od 23. grudna na: glasa. da so v Tunizu italijanski in nemški oddelki zavzeli nekaj novega ozemlja ter zasedli srdito brnnjeno sovražno gorsko posto- ianko. Sovražni protinapadi so bili odbiti. Pri-etili je bilo spet več ujetnikov ter zaplenjenega nekaj vojnega gradiva. — V Sirtiki so naše čete uničile sovražna jedra, ki so sku-lala naše vznemirjati. — Protiletalsko topni-Itvo je zbilo ihe sovražni letali .Nemška letala sn zadnja dva dni hudo poškodovala pet velikih sovražnih ladij ter eno torpedovko. Italijansko vojno poročilo št. 943 od 24. decembra sporoča, da je sovražnik skušal dobiti na/aj izgubljeno postojanko v Tunizu, da pu ■o njegovi oklepni oddelki bili odbiti ter so osne sile zajele pri tem 200 ujetnikov, ki so po večini Angleži. — Tudi naši krajevni sunki so lili uspešni. — V Sirti pa ni bilo nič važnega. Italijansko vojno poročilo štev. 946 od 27. grudna pravi, da so italijanska letalu napadla zbirališča sovražnih oklepnih vozil v puščavi ju/ne Libije ter več vozil zažgula in uničila. — V Tunizu so osne čete svojo zasedbo prejšnjih dni utrdile. Ujetih je bilo več sovražnikov ter zaplenjenega nekaj orožja in preliva. — Pristanišče v Boni so nemška Ifllula fispešno napadla ter zbila 10 sovražnih letal. — Ob obali francoske severne Afrike so nemška »trmoglnvska letala napadla sovražni konvoj angleških in umeriških ladij. Dve sovražni ladji sta bili zadeti in zanesljivo potopljeni. — Naša torpedovku jc v Sredozemskem morju potonila sovražno podmornico. Italijansko vojno poročilo št. 947 od 28. decembra naglasa, (In je v Sirti bilo pospešeno delovanje ogledniških oddelkov, v Tunizu pa odbitih nekaj sovražnih napadov na osne prodni ..„Ko.".i.l:r NVmški lovei so zbili eno Duce prisostvuje v Rimu vaji gasilskih čet. 2' sovražno večmotorno letalo. Nemški bombniki so bombardirali letališča v Alziru ter pristanišče Bona. Ko jc sovražnik bombardiral pristanišče Sfax, je eno njegovo letalo bilo zbilo od protiletalskega topništva. Uradno poročajo, da ie v Alžiru bil dne %t. grudna dopoldne ubit Darlan, visoki komisar za francosko severno Afriko. Morilec jc bil nn meslu prijel, obsojen na smrt in ustreljen. — Darlanov naslednik je general Gtraud. Srditi boji v Rusiji Nemška uradna poročilu sporočajo o hudih bojih med Volgo in Donom. Ob srednjem Donu ie sovražnik imel hude in krvave izgube. Nemško vojno poročilo od 22. grudnu nu-gluša, da so nemške divizije na bojišču ob srednjem Donu krčevito branile svoje postojanke ter sovražniku zadale hude izgube. Uničeni so bili 404 tanki. Nemško vojno poročilo od 23. grudna nn-glnša, (ia so Nemci pri Voroncžu dosegli velik uspeh in du so Rusi ob Terekti, med Donom in Volgo in v Stalingradu imeli krvave izgube. Novo nemško poročilo od 24. grudna naglasa, da so bile ruske izgube ob reki Terek nenavadno krvave in da so Nemci med Donom in Volgo zajeli 600 ujetnikov. — Bitka ob Donu pu še traja. Nemško poročilo od 27. grudna sporoča, da so bili ruski nnpndi med Donom in Volgo ter v Stalingradu odbiti ter da so Rusi pri Velih Lukih imeli hude izgube. Palico je zbiral V madžarski Budimpešti ie odšel pred krnt-keni v večnost neki magnnt. ki ic imel v svoil zbirki 306 različnih sprehajalnih palic. Imel je navado, dn ie vzel iz svoie zbirke za dnevni sprehod vsakokrat drugo palico, tako da so vse niogovc palice prišle na vrsto v letu dni. Javna dela na Hrvatskem O javnih delih na Hrvatskem ie tninik nemške trgovinske zbornice za Hrvatsko dr. Scbulz objavil v strokovnem listu »Die Deu-tehe Volksvvirtschaft« razpravo o javnih delih na Hrvatskem, kjer navaja, da moru mlada hrvatska država nadomestiti ono, kar ie bilo zamujeno v 20 letih, zlasti na področju javnih del. Samo v letu 1941. ie hrvatska državna blagajna izplačala 830 milijonov kun za lavna dela. Pogon z generatorskim plinom Nemški kmetijski minister ic odredil, dn se morajo traktorji, ki jih rubijo v kmetijstvu postopno preurediti na pogon z generatorskim plinom. Vpoštev pridejo generatorji za lesni plin in za plin iz šole. kolikor sla les in šola imetniku nn razpolago, sicer pa na pogon s plinom iz briketov rjavega premogu. Obvezno ribje olje • Zavod za ljudsko zdravje« nn Danskem ie odredil, da morajo letošnjo zimo povsod na Danskem šolnrti obvezno dobivati ribic olje. da bi se tako telesno čimbolj okrepili. Upajo, da bodo s tem ukrepom že vnaprej Inliko preprečili možne posledice, ki jih povzroča pomanjkljiva prehrana v sedanjem vojnem času. Bolgarski državni proračun Od proračuna 21 milijard in 714 milijonov levov bo šlo na stroške vojnega ministrstva 8 milijard in 856 milijonov. Zaplenjeno judovsko imet ie je dalo 1 milijardo in 500 milijonov. V pokrajinah, ki so bile priključene Bolgariji, to so Dobrudža, Maccdonija in Egcjska Tracija, ne bodo v letu 1943 plačevali davkov. Uradniške plače na Slovaškem Do osamosvojitve ie imela Slovaška slabo plnčuno unulniiišlvo. V zadnji ominja Marija* ki ima spet v rokah moleli, naj otroci vztrajno molijo rožni venec, pri drugi prikazni dne 13. ju« nija, naj molijo fiogoslo rožni venec in en mesee pozneje pred razodetjem velike skrivnosti, naj molijo vsak dan rožni venec. Naznačila je tudi namene le molitve: za spreobrnjenje nasprotnih kov_ sv. Cerkve, za konec vojne, za zdravje, v za* doščenje za grehe. Krono vsem razodetjem pa ja postavila Marija ob zadnji prikazni dne 13. okc iohra 1917, ko je izjavila, da je »Mati prcsvctoga rožnega venca«. Nismo torej več v negotovosti, s kakšnim ča< ščenjem l»i mogli najbolj razveselili Marijino m a* terinsko in ljubezni polno Srce. Kožni venec mon ra spet poslati naša najljubša vsakdanja molitev. Slovenske družine so je morajo okleniti z. vseift ognjem, da postane obča narodna molitev. Naj se že nežni otroci nauče premišljevati skrivnosti Jezusovega učlovečenja, trpljenja in jioveličanja^ da bo rožni venec nehal biti prazno in dolgovez* no ponavljanje enega in istega molitvenega obran ca. Tako bo z mladim rodom, ki bo vztrajno zajemal iz skrivnosti naše vere, rasllo upanje nai novo pomlad nravnosti, čistosti, poštenja in med^ sebojno ljubezen med nami, ki v splošnem potopi iščemo obrežja, kjer bi se moglo človeštvo rešiti, Lurd in Fatima nas vabita k molitvi in po; kori. Vrziino od sebe grešno navlako in vrnimo se k Bogu z otroško zaupnostjo in ljubeznijo! Hodimo vztrajno po potu, j>o katerem nas vodi Srce nebeške Matere! čitaj In širi »Domoljuba«! ^ Vsa globel, kjer se je Marija prikazala, bo obzidana. Ob vhodu so velike in lepe kolone. Škofova beseda za novo leto V Gospodu ljubljeni verniki Za Novo leto Vam pošiljam blagoslov in pozdrav z željo, da bi Bog čas trpljenja človeštva skrajšal. Mnogo muči vprašanje: Odkod in čemu to težko trpljenje človeštva? — Vzrok trpljenja ni v Bogu, ampak v človeku! Bog jc dal svoje zapovedi, po katerih si more človek na zemlji napraviti božji red, ki je edini vsestransko primeren za človeka, vsem enako koristen iu zmožen ohranjati trajno pravičen mir ter narode, ki so vsi ustvarjeni, da služijo istemu Bogu, povezati z vezjo pravičnosti in ljubezni v eno družino božjo. Človek pa j'e božji red zavrgel in si postavil svojega v nasprotju z božjimi zapovedmi. Cerkev je svarila stoletja že. a ljudje niso poslušali besedo resnice iz božjega razodetja, verjeli pa so varljivim geslom krivih prerokov in iskali mimo Boga in njegovih zapovedi trdnejše temelje za boljše in lepše življenje na svetu — i n našli sedanje gorje. Itog jo človeku |)iislil svobodo, ni posegel čudežno vmes, da bi zabranil naravni razvoj, kakršnega si je človek zamislil — in tako je grešno početje človeka dozorelo v sedanje nesreče. Kog zdaj prijiušča, da tepejo človeštvo njegovi lastni grehi. Čemu? Da hi nas šibe, ki smo jih z nezvestobo do Boga sami sjilelli, zopet obrnile k Bokii, da bi vsi iu vsak spoznal, da ni na pravi poti, uvidel svojo krivdo, jo popravil, sc vrnil k Očetu in mu odslej zvcsleje služil — in v tem našel svojega življenja pravi smisel in uajglublji namen. Skušajmo razumeti, kaj Bog namerava, ko dopušča, da nas |io zakonu železne doslednosti lepo hif naših lastnih pregreh, pa bomo znali trpljenje obrniti sebi v zveličavno pokoro. S tem biinio zadostili za krivde in grehe, ki so t svetu rodili nered in borbe. Trpljenje moramo uporabili, da se v njem očistimo in vsak dan bolj posvetimo. Če kdo nedolžen trpi, daruj to pokoro v zadošče-njo za krivdo drugih, ki sami ne zadoščujejo, pa b« nczaslužcno trpljenje njemu samemu v večje zaslužeaj« iu popolnejše posvečenje. Med trpljenjem se razcveta marljiva in vedno pripravljena ljubezen do bližnjega, ljubezen, ki pomaga, kjer more, ki blaži bolečino, omi-lujo trpljenje, sočustvuje z vsemi žalostnimi in joka,ločimi, s tem pa razdvojena srca zbližuje in pomoč božjo priteguje. V tej ljubezni skušamo storili vse, kar jc v danih razmerah mogočo, da hi vso iz trpljenja rešili ali ga jim vsaj olajšali, predvsem tistim, ki trpijo brez lastno krivde. Iz trpljenja so naše misli obračajo k Bogu, dobremu iu usmiljenemu. Oim hujše so preizkušnje, leni gorečnejše naj so naše molitve: Drži nas. Gospod, da nas obup ne zlomi; daj nam milost, da vztrajamo v Tvoji volji; naj nas brid-kosli ne ločijo od Tebe, temveč nas skesane in spreohrnjene vodijo k Tebi, kakor izgubljenega sina. Prosimo ga z vsem zaupanjem, naj skrajša dneve trpljenja in privede ljudi zopet v svoj božji red, kjer ho »božji mir, ki vsak razum presega, varoval vaša srca in vaše misli« (Fil 4, 7). V tej molitvi se iz skupnega trpljenja, telesnega in duševnega, združimo v eno samo molitveno družino pod varstvom božje in naše Matere Marije, ki jo obljubila rešitev, če so spreobrnemo, nehamo Boga žaliti in se njenemu brez-madežiiimii Srcu posvetimo. Z božjo pomočjo bomo to skupno posvetitev opravili v prihodnjem maju. Du ho posvetitev uspešna in učinkovita za vse naše življenje, sc hočemo na njo temeljito pripraviti. Priprava naša hodi r tem, da liomo od januarja do maja 1913 skupno opravljali pobnžnost peterih prvih sobot brezmadežnemu Srcu Marijinemu v zadoščenje za kletve in nehvaležnosti, s katerimi se Slike iz Falime: Procesije prihajajo ter polnijo ogromni proslor Nove žrtve Zahrbtni partizanski napad na horiiilske fante Par tednov sem je del horjulske vaške straže y Veliki Ligojni, vrhaiška občina, doživel krvav spopud s partizanskimi pesjani. V četrtek 10. dec. t. 1. zjutraj ie šlo nekaj stražarjev po opravkih v Horjul. V Lipalici, približno 2 km od Horjula, so jih v zusedi od dveh struni napadli partizani. Vnela se je huda bitka, v kateri so padli štirje naši fantje, nekaj je bilo pa ranjenih. Kljub temu, du so imeli naši »labše orožje in da so bili napadeni nepričakovano, so imeli tudi partizani precejšnjo izgubo; nekateri mislijo, da jih je puillo 6—8, kar se pa do zdaj še ni dalo ugotoviti. Najbolj žalostno je to, da so domačini partizani ubijali {domače fante. Najmlajši med padlimi je Janez. Buli, rojen 17. novembra 1923 v Horjulu; bij je spreten mizar, ki je vodil z veliko veščino očetu mizarstvo; bil je zgleden v vsakem pogledu in družini velika opora, zuto ga bodo težko pogrešali. Druga žrtev »osvobodilnih« je bil Ivan Prošnik, rojen 3. decembra 1919 v Horjulu, po poklicu mizarski pomočnik; zu- iiušča mater vdovo, jrata in 3 sestre. Tretji Jlorjulec, ki je padel pod zločinsko roko, je Juncz Sečnik, rojen 31. avgusta 1907. Nenadna smrt sina edinca prinaša nepopisno žalost materi, ki je že 30 let vdova iu ima doma le eno hčer. Pokojni Janez je bil povsod priljubljen in nadvse priden in pošten delavec. Kot četrta žrtev je Leopold Simonišek iz Vrzoenca; pokojni je bil rojen 14. novembra 1908 v Senovem pri Rnjhcnhiirgu in Ivan Prošnik Leopold Simonišek Janez Sečnik »e je pred kakimi 10. leti oženi na Vrzdencti. Bil je priden in vesten delavec, ki je bil ves navezan na svojo družino; vsa vas ga je spo-itovala. Njegova smrt je prinesla družini nepopravljivo škodo: zapušča ženo in tri nepreskrbljene otročiče. Vsem dragim svojcem bodi na tem mestu Izrečeno odkritosrčno sožuljel Imajo naj to zavest, da so se rujni iburili za poštenje in »pravico, 4' f Župnik Franc Kanduč Spet je vnet delavec v Gospodovem vinogradu moral dali svoje življenje zu svojo zvestobo kot slovenski katoliški duhovnik. Župnik Franc Kanduč je padel na praznik prvega iiiu-čenca svetega štela-lia pod kroglo za-vratnega komunističnega partizanu. Na praznik svetega Štefana je župnik Kanduč, ki je zdaj deloval v Grahovem, šel v Lipscnj k tamkajšnji podružnici sv. Štefana ma-ševat. Ko se je okoli II dopoldne vračal proti Grahovemu, ga je v samoti iz zasede ustrelil komunistični morilec. Župnik Fr. Kanduč je dobil dva strela, enegu v nogo. drugega pa v kolk. V hudih bolečinah je siromak tam na samoti ležal, dokler niso prihiteli fantje, ki so slišali strele in zaslutili, da je dobri župnik Kanduč postal žrtev komunističnih morilcev. Ko je gospod zagledal fante vaške straže, se je zjokal in dejal: »Hvala Bogu, fantje, da ste prišli!« Naglo so ga naložili na avto ter ga prepeljali v logaško liolnišnico, pa je ubogi župnik vkljub vsej pomoči že med |xiljo izdihnil. Župnik Franc Kanduč se je rodil 9. aprilu ISS" v starodavnem mestu Idrija. Gimnazijo iu bogoslovje je dovršil v Ljubljani ter se nato vneto |iosvetil svojemu duhovniškemu poklicu* Na več krajih, med drugim tudi v Cerknici, je deloval kot kaplan, nakar jc postni župnik v Kropi, kjer je vse svoje sile posvetil svojim Kropurjem. Ko je lunsko leto zapustil Kropo, si je nazadnje po več križevih postajah, našel začasen domek v Grahovem pri dobrem g. dekanu \Vestru, kateremu je bil delaven dtiliovski pomočnik. Komunistična krogla je zdaj pretrgala uit njegovega'tako delavnega življen ja, ki ni hotelo nič drugegu kakor to, kar je božje, da bi naš narod po tem božjem postal srečen. In zato je moral pasti od omadeževane slovenske roke kot nova žrtev, ki po smrti šc bolj kakor v življenju la Ii ko spričuje veličino katoliške vere. ki edina je in moro biti rešilna vsemu našemu narodu, ki pa pretresljivo obtožuje vso propulost in pogubnost partizanskega komunizma. OS) paličici fničc^ifke srarJi dveh duhovnikov Ljubljana, 21. decembra 1942. Ni bilo mogoče, da bi doma v Župni cerkvi dovolj doslojno počastili spomin mučoniško padlih duhovnikov iz št. Ruperln gg. Fran Nahtigala — župnika in Franca ( vara — kaplanu. Zbrali smo se zalo v Ljubljani vsi njimi prija-telji, sorodniki in farani v cerkvi presv. Srca Jezusovega k sv. maši, ki jo jo daroval bivši šent-rupertski kaplan g. Stanko Grl ms. 18. lega meseca je preteklo šesl mesecev, odkar sla prelila svojo nedolžno kri. Kako kratka se nam zdi la doba, kratka po času, loda dolga po dogodkih I Kaj vse se je v tem Času zgodilo! Življenja, ki so še veliko obetala, so morala dokončali svoj tek proli svoji volji. Mislili so, da morajo še veliko dob rega naredili, da še niso dosegli svojega cilja, pa jim je roka pretrgala nit življenja. še veliko dobrega bi naredila, fe veliko dti5 bi pripeljala v nebesa la dva pokojna duhovna gospoda iz St. Ruperta, katerih se po šestih mesecih spominjamo. Pred Bogom je bila veliko več vredna vdana, mučeniška smrt, kakor pa življenje. Neizmerno duš bo več rešenih v tem slučaju, ko sla naš gospod župnik in gospod kaplan prelila svojo kri, kakor bi jih rešila, če bi živela dolgo, dolgo življenje. Česa se spominjamo v teh Šestih mesecih? Spominjamo se, kako padajo tisti, ki so sodelovali pri umoru rajnih duhovnikov in katerih imena imamo zapisana, da jih damo v javnost ob drugi priliki. Padli so in fc padajo njuni nasprotniki brez sadu. Mislili so, da so dosegli svoj BLAGOSLOVLJENO NOVO LETO 1943 VOŠČI VSEM PRIJATELJEM BRALCEM IN NAROČNIKOM »DOMOLJUB« Važna objava Poveljstva XI. Armadncga zbora Armadno poveljstvo že delj časa proučuje položaj vsakega interniranca v vojaških taboriščih, da se postopoma osvobode tisti, ki se izkažejo zanesljivi glede lojalnosti do italijanskih oblasti in imajo odkritosrčen namen za mirno življenje v krogu svojih družin. Da se med drugim izogne motnjam pri težavnem delu pregleda in presoje položaja posameznega interniranca, in da se zatre goljufivo delovanj« nesramnih in zahrbtnih sleparjev, ki grabijo ogromne vsote denarja na račun ubogih ljudi s tem, da se izdajajo za zanesljive posredovalce pri vojaških oblasteh, se »p r o š n j e za o s v o b o d i t e v« in-ternirancev ne bodo več sprejemale. Posebna uradna komisija bo naglo zopet pregledala položaj vsakega interniranca. Merilo za ostvoboditev bosta pravica in razumevanje: nobeno moledovanje, nobeno posredovanje tretjih oseb, nobeno priporočilo ali pritisk ne bodo mogli odvrniti Poveljstva od načina njegovega postopanja. Ta odredba stopi danes v veljavo. Ljubljana, 24. dccembra 1942-XXI. General armadncga zbora Poveljnik, GASTONE GAMBARA namen In se v satanskem zmagoslavju smejali. Bog jih jo zapisal pogubi, kakor pravi psalm: :V. tislo zanko, ki so jo skrivnostno nastavili nuni, so je ujela njihova lastna noga.« Preveč sla odpirala oči ljudem, in budila vest, zato so si nasprotniki zntlsnili ušesa in planili nanju, da bi našli opravičenje svoji trdovratnosli. Ona dva sla sicer mrtva, toi bila pokopana na domačem pokopališču, ampak Imata >vo-j" počivališče v gozdu, kicr sla prestala mučeni-ško smrt. Akoravno ni ta kraj blagoslovljen, je še bo'j posvečen s krvjo njunih teles. Ozrl sem se na sliko našega g. župnika in jo nei.aj časa nepremično motril. Povedala mi ia nešlelo misli, od kalerili se mi je najgloMie vtisnila tale: Nikar ne žalujte, farani nu 'i. nli ne vi-le, o a je bila moja žrlev potrebna za vns, da so se zbrisali vaši dolgovi pred Bogom, I.i M se zalo vera poglobila med vami. Ne žaluj'e, gleile kvišku, ne na zemljo! Poglobite veio v svojem življenju I Glavno je, da sem zapustil učence, knjli ti odtehtajo pred Bogom zlo, ki ca mu prizadevajo sovražniki. Poglobite vro m vzlrajajto Se t.aprej, nam pravi rajni' g. ž i; nik. G. kaplan je tudi hodil isla jx>la kakor njegov stanovski lov.iriš. Tudi on se je odlikoval |K> neustrašeni besed; na nasprotnike, zalo je mirni Izgubili življenje, da je novega prejel pri Boju. V gozdu so trije grobovi, obsuti z belimi i" rdečimi cvetlicami. V sredi je grob g. 'župnik, na levi življenjskega tovariša g. kaplana - 1,11 župnikovi desnici se pa nahaja če en grob, k)W leži Jakož Alojzij. Tudi ta je za vero prelil sv«?1 kri isločasno s svojima dušnima pastirjema. šlevilne družine, ki je globoko, krščansko vzgajal svoje otroke. Ko so mu komunisti malo prea smrtjo rekli, da gu lahko ubijejo, je hladnokrvno odgovoril: . ,, »Lahko me ubijete, se nič ne bojim sniru, sem popolnoma tudi na to pripravljen...« vera-ki je vredna posnemanja! ... Ti, ljudstvo Sentrupertske lare, nimaS v duhovnikov. Izpregledaj in poglej, refilevl Vse obsodbe so vredniUsli,k8ofiro sosedstvo je pogoj »a pravilno in nspeSno delo Italiana« (»Specialna serija za Italijansko Vzhodno Afriko« in »Prepovedan je obtok izven ozemelj Italijanske Vzhodne Afrike«) so zato izenačeni v vsakem pogledu z onimi, ki so v obtoku in jih je treba sprejemati z vsemi učinki. d Za brezposelno delavstvo. Večje število delavcev za spravljanje snega bo ljubljansko mestno cestno nadzorstvo spet potrebovalo, ko zapade sneg. Spravljanje snega je pač med tistimi redkimi deli, ki pozimi dajejo zaslužka potrebnim osebam ter se zato vsako leto oglasi veliko število delavcev. Zaradi novih uredb o sprejetju na delo je letos potrebno, da se vsi oni delavci, ki nameravajo iskati zaslužka pri teh delih, že sedaj naznanijo mestnemu cestnemu nadzorstvu v sobi št. 1 v pritličju na Ambroževem trgu št. 7. d Oddajo mleka v zbiralna središča je pretekli teden določila pristojna oblast tudi za občine: Vrhnika, Velike Lašče, Dolenja vas pri Ribnici, Stična, St, Vid pri Stični, Vel. Gaber, Vel. Loka in Trebnje, d Opozorilo davčne uprave. Davčna uprava za mesto Ljubljana razglaša, da je plačilo davkov in sploh vseh davščin dovoljeno ie po poštni položnici na račun davčne uprave ali pa direktno pri blagajni davčne uprave na Vodnikovem trgu. Davčni izvršilci niso pooblaščeni sprejemati denarja na račun raznih davščin in taks. V svrho razbremenitve blagajne pa bi bilo želeti, da se iz-vrše plačila čim več potom pošte. Blagajniška plačila večjih zneskov ali vplačila z različnimi nov-čanicami je treba opremiti z denarnim seznamom. d Dolžnost župana v Gradu je te dni prevzel admiral Luigi Rizzo. d Se bo treba učiti Za dobo zimskih šolskih počitnic v Italiji od 15. decembra do 15. februarja je dobil vsak srednješolec 70 nalog, katere bo moral izvršiti v teh dveh mesecih. Naloge so učan-cem sporočili v ponedeljek 28. decembra od 10. ure dopoldne. Vsak srednješolec, ki ima doma radijski aparat, bo v nalogah lahko obvestil tudi svoje sošolce, ki nimajo radia. Tako bo radio pomagal srednješolskemu pouku v vojni dobi. d Nesreča ne počiva. Na jezeru pri Kamniku, občina Preserje, je 14 letnega posestnikovega sina udaril' konj močno v glavo. S težko poškodbo je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico. — Posestnikov sin, 21 letni France Mlakar na Rakeku, je jahal konja in padel. Zlomil si je desno roko. — Alojzija Smrekarjeva 36 letna žena posestnika na Prim-skovem, okraj Novo mesto, je padla z voza in si zlomila levo roko. — V Borovnici stanujoča žena državnega nameščenca 42 letna Ana Štrukelj si je pri padcu zlomila desno roko. — Železniški kurjač 27 letni Jože Cerne v St. Vidu pri Stični na Dolenjskem je padel z lokomotive in se hudo potolkel >o glavi, — Zidarjeva hčerka, 8 letna Breda /rhovnikova je padla 4 m globoko na betonska tla. Dobila je notranje hude poškodbe. Tepina Edo, 22 letni uradnik, je padel po stopnicah in si zlomit desno roko. — Pri padcu s stola si je zlomila nogo 77 letna zasebniea Marija Račič iz Ljubljane. -d Kaj vse znajo. Kisel Kari iz ljubljanske Man-deljčeve ulice je poslal uredništvu »Slov. doma« dopisnico, na katere hrbtni strani je v šestih urah -in pol napisal v izredno drobni, a še vedno čitljivi pisavi 2030 besed, pri čemer napisanih ločil nI upošteval. Prepisal je ves podlistek »V deželi piramid«, objavljen v »Slovenskem domu« z dne 14. dec. in štiri stolpiče iz podlistka »Dve siroti« iz istega časopisa. Ker je moral sproti ostriti svoj svinčnik, je porabil popolnoma nov svinčnik do kraja in še drugega polovico, preden je končal. d Brezplečno je delil te dni drva in premog potrebnim družinam, zlasti takim, ki imajo mnogo otrok. Zakaj bi nekaj podobnega ne bilo mogoče tudi ua deželi? Okros sosedov s Poglavnik dr. Pavelič je ustanovil novo hrvatsko odlikovanje za izredne zasluge v miru in vojni za hrvaški narod, s General Nedič je zopet govorih Ono nedeljo ,e govoril v belgrajskem radiu ministrski predsednik general Nedič. Na začetku svojega govora je ostro obsodil angleško politiko in njene poskuse žrtvovati srbski narod za angleške cilje. Pozval je 1 udstvo, naj obrne hrbet Draži Mihajloviču in dejal, da se bo z vsemi sredstvi boril proti njemu in njegovim pristašem. Z besedami: »Rešitev domovine je najvišji zakon, ki ga bom do kraja izvedel«, je ministrski predsednik zaključil svoj govor, s Pri sv. Janezu ob Bohinjskem feaeru je dosedanji upravitelj hotela »Zlatorog« postavil kljub NOVI GROBOV V Gabrovicl je umrl zlatomašnik Frano Klop* — V večnost je odšel nekdanji učitelj v Ga bnjah Ignacij Križman. — V Kranju je zaspal Gospodu Janez Rakovec. — Pri St. Joštu so pq kopali 83 letnega Matijo Koširja. — V Hotavljal je na veke zatisnil oči 90 letni Janez Peternel. «t V Kamni gorici je umrla 80 letna Marija Ažmanov«, — V Cerkljah sta odšla v večnost Franc Podpa* sker in Andrej Pipan. — Umrla sta še Peter Golfa iz Puterhofa in Marija Mihevc iz Loma. — V Homj cu-Radomljah sta odšla v večnost Marija Mejač la Frančiška Volmajer. — V Šenčurju pri Kranfu ji zaspal v Gospodu tajnik hranilnice Karel Bricelj. -i V Mariboru so umrli: 23 letni Nikolaj Urbas, 61 leti ni Jože Schreiner in 64 letni Mat. Vidovič. _ J, Ljubljani so umrli: višj pošt. kontrolor Florenini Ltj» dovik, Jože in Tončka Lužar roj. Roman, 66 letni posestnica Ivana Oražem,, Marija Hafner, trg. sc trudnica Marija Zalokar, vdova jermenarskega no; stra Šega Marija, uradnik Delavske zbornice M( rinček Anton, Terezija Skrbeč, Ema Seljak, 38 lel na učiteljica Franja Dominko rojena Urek, poStt zvaničnik Weiss Josip, časnikarjeva žena Franck' Golouh in uradnik drž. železnic v p. Sibovc Alojzij — Naj počivajo v miru! Preostale tolaži Bogi s Hrvatska fe razveljavila dovoljenje za izsfa dovanje in izkoriščanje ležišč nafte. To dovoljenji je izdalo bivše jugoslovansko ministrstvo druži* Panonija v Belgradu, odnosno njenemu predstav« niku Radu Pašiču. s S 1. januarjem so izgubili v Srbiji vso veljava stari dinarski novci iz aluminijevega brona po 2, £ 0.50 in 0.25 din. s Navzlic omejenemu železniškemu prometa se je blagovni promet v Zagrebu v novembru poS večal. V skladilšča je prišlo 599 vagonov ali 5250 ton raznega blaga, uvoženega večinoma iz Nem.ijat s Novo nemško ljudsko šolo so odprli v veliki župi Posavje. vsem sedanjim težkočam tako glede stavbenega gradiva kakor tudi delavstva, krasno stavbo, namtf njeno za kavarno in restavracijo. Podjetni lastnilj je Majdič, ki je kavarno za Novo leto že odprl. s Smrtna kosa na Štajerskem. V Mariboru umrli: trgovski nameščenec Nikolaj Urbas, star let, železniški upokojenec in hišni posestnik Jožl. Schreiner, star 61 let in brivec Matija Vidovič, stat 64 let. V Valješu pri Laporjah je umrl starosta ga« silcev in vodja celice Franc Leskovar. V Studenci^ pri Mariboru pa je umrl Rudolf Vračko, star 48 let* — Dalje so umrli: Ljudmila Saler iz Spuhle, Mariji Cizerl iz Spod. Brežic, Terezija Kostanjevec Podvincev, Anton Prelog iz Zgor. Brežic, Mariji Pavlovič iz Ragoznice in Terezija Dorii iz Sesterf iri Majšperku. Iz Makol poročajo, da so umrl*" Carel Orešič iz Jetovce, Simon Cebular iz Statei berga, Karel Žirec iz Dežnega, Marija Juršii li Makol in Franc Mesarij iz Loznice. V St. Juriji sta umrla Anton Cokel iz Kamna in Marija Kon polšek roj. Laubič iz Podgrada. Na Pragerskei je umrl Edvard Mikuš. — V Laškem sta umrli Mi rija Sivka in Terezija Spreitzer. V Dobrni je um Rudolf Dobovičnik. V Loki sta umrla Henrik Kol nik in Marija Obreza roj. Seme. — V Celju so umrl Terezija Cokanova, Ivan Rozman, Jožef Cvirn, Ai tonija Plavčkova-Prahova, Karel Srebočan, Ar Motalova-Znidarjeva in Rok Marš, oba iz Ponikvi Herta Jahnova z Dunaja, Vinko Senica iz Zabrei ja pri Rimskih toplicah ter Leonhard Willgartnef iz Giessena. 337.000 družin je že naštela v tej vojni Nem« čija v vzhodnih pokrajinah. 50 ljudi je požrl v nekaf tednih lev v okolici Messala v portugalski vzhodni Afriki. s S kolesa fe treščal. Mizarski pomočnik Va« lentin Vrulič, star 49 let, se je v Celovcu peljal na kolesu z dela domov. Med potjo pa fe zaael v njega avtomobil in ga treščil s kolesa na tlai Vruliču je pri tem počila lobanja in je nekaj ur pa prevozu v bolnišnici izdihnil svojo dušo. s Nnd 2000 sremskih kmetov, sledeč starim običajem, je prispelo te dni s posebnimi vlaki it) z 20 vagoni živil v Zagreb. Živila so bila nama« njena revnim družinam borcev in vojnim sirotam, Poglavnik je v svojem nagovoru poveličeval visoka narodno zavest sremskega prebivalstva. s 572 stanovanjskih hišic za delavstvo so zgra« dill zadnje leto na Hrvatskem. Stran 6. /DOMOLJUB«, tlue 30. decembra 19-12-XXI.____alev. r'3: f--------- Tri dežele ob Atlasu SPfiN/f/V fllG ECI R A ».JGIBRALTAR: iCE-UTfl TflNGERi MELII.Lfl TETllflN ^/VafrOK/f.f) M" okanec strelja h zasede na Amcrikance Na marokanskem trgu po:lml Marokanci napadajo v puščavi amcriško-anglcško vojsko Le t ^ Iv ril široki Gibraltnrski preliv l«>"-i Evropo od Severne Afrike. Na severu Ah ko »e 'ra/.;iro«tira gorovje Atlas z najvišjim vrhom D/ebci Ajašin, visokim 4500 m. Politično se dele do/elc okrog Atlasa v iri pokrajine: Maroko, Al/erijo iu Tunizijo. Maroko je sultanat in od leta 1012. pod francoskim pokroviteljstvom. Delimo ga na tri kulturne pasove. Atlantska obala je prava /it-nica, posebno uspeva pšenica. V višjih |x>kr.i-jinaii »o pašniki, kjer je zelo razvita ovcjrreja. Ob vznožju Visokega Atlasa so obsežni gaji južnega sadja in gozdovi pliltovca. Glavno mesto Maroka je Fes, mesto Maroko pa je važno za najsevernejši afriški točki so Frnnco/l Zgradili veliko vojno q»ri»lnniši\3 Bizcrlo. 'V notranjosti leži mestece Knirnan, sveto domačinom in sedaj važno kot kri/išic karavanskih cest. iti n is in Ui/.ertn z večjim o/iinljcni sta sedaj pod oblastjo itulijansko-uciuškc vojske. *I.cpa Marokanka Važno mesto Tanger d Ipanskem Maroku Toda vse je bilo zaman. Kakor tudi 6mo hiteli proli Francoski, je on še bolj hitel proti drugemu kraju. Iz dneva v dan je postajal elabši in fcrezbrižuejši. Nekdanja izreka govora, ki je pričala, da je bil iz Normandije in ki ee je je bil že idavno oiresel, 6e jc pojavila iznenada v njegovem govoru in bila vedno bolj očilna. Poslednji dan svojega bivanja na zemlji je iznova pričel s 6Vojo večno zgodbo o krizi in Napoleonu. Major, ki se je počutil listi dan zelo slabo ali pa je bil posebno slabe volje, je nato izrekel nekoliko nejevoljnih besedi. »Oprostite, gospod major, govorim z gospodom,« je odvrni! polkovnik. »Gospod še ni eltšal lega in je tako dober, da se zanima za to reč.« Cez čas pa je dodal: »Kaj mi je neki? Kar črno tni je pred očmi. Toda on mi ga je bil dal in Berla ]e bila vesela.« Te besede so delovale nanie, kakor da bi zaslor padci ali kakor da bi se zaprla vrala grobnice. Kmalu nato je zaspal mirno kot otrok in neopazno zaspal za vedno. Položil 6em mu bil eno roko okrog vralu, vendar nisem opazil ničesar, samo se je nekoliko iztegnil. Tako ljubeznivo in mirno je ugasnilo njegovo življenje. Sele ko smo se zvečer ustavili. 6\a opazila z majorjem, da sva bila potovala sama s tem bednim zemeljskim ostankom. Tisto noč smo ukradli lop.ilo z neke njive — mislim, da je moralo bili nedaleč od Bosvvorlha — in pri luči voznikove lalerne smo nekoliko dalje v gozdiču mladih hrastov pokopali tega 6tarega Napoleonovega vojaka. 14. Prigode s pisarjem. Neko noč okrog devetih, desetih sla nas lakota in mraz prignala v neko krčmo, ki je slala v nižavi nedaleč od Bcdlorda. V kuhinji je sedel na stolu zraven kamina črno oblečen, velik in suhljat Človek kakih štiridesetih let in kadil iz lončene pipe. Klobuk in lasuljo je imel obešeno na nekakem kavlju za hrblom, plešasta glava se mu je svetila kol svinjski mehur in izraz njegovega obraza je bil lokav, čemeren in radoveden. Podoba je bila, da se je imel za vse več kot njegovi tovariši, kajti v tej kmečki druščini se je vedel kot imeniten eiovek. Pozneje se je poka/alo, da je imel nekaj pravice do lega, ker je bil pisar pri nekem od-vetniku. mM .,. da bi se malo pogreli. J i Imel sem to nehvaležno nalogo, da 6em zadnji prišel v krčmo in ko 6em slopil noter, so bili majorju že postregli pri stranski mizi. Gostje so se bili morali pravkar razgovarjali o kdo ve kakšni tadevi, kajli jaz sem kar vohal nevarnost. Major ie imel rdečo glavo, pisar se je oziral zmagoslavno In trije, šlirje možje v bluzah, ki so sedeli okrog Ognja in bili v njegovi družbi, 60 bili pustili, da Jim je pipa dogorela. »Lep dober večer, gospod,« me je pozdravil pisar. »Takisto vam, gospod,« 6em odzdravil. »Tako pojde, mislim,« je dejal pisar, 6e obrnil h kmelom in jim pomežiknil, pa dodal, ko 6em naročil večerjo. »Kain pa ste namenjeni, gospod prosim?« »Gospod,« 6em mu odgovoril, »nisem eden tistih, ki govorijo v krčmi o 6vojih poslih in kam gredo.« ... velik in suhljat človek;:! jDober odgovor in pošleno načelo. Govorite francosko, gospod?« »Ne, gospod, zakaj pa? Samo malo špansko, prosim.« »Morebiti pa poznate francosko izreko?« »To pa razumem prav dobro! Francosko iz-reko? Prepričan sem, da bi spoznal Francoza, 6a-tno če bi izpregovoril nekoliko besedi.« »Potem imam neko nalogo za vas. Jaz sam 6eveda nisem v nobenem dvomu, ampak nekateri teli gospodov vedo bolj malo. Veste, nimajo izobrazbe.» Tedaj pa se je zopet obrnil do majorja, kateremu je jed kar obtičala v grlu, kol je bilo videli. »Prosim, boilile lako prijazni, gospod in dovolile, ni. Pisar je bil v stiski. Na 6ilo ni mogel mislili; krčmar je bil videti nič kako malo vnet za žandarma, kmetje pa so se malo brigali za vso reč — samo poslušali 60 in zijali, se praskali po glavi in si jemali iz peči ogenj, da so si prižigali pijio. Midva z majorjem pa 6va mu kazala drzno čelo in mu ne brez pravice kljubovala. Tedaj je pisar predlagal, da naj ga 6premim do nekega jxisest-nika, gospoda Martena, ki je bil ugleden človek v 606eščini in obenem mirovni sodnik ler stanoval na koncu tiste ceste, samo tri ulice dalje. Jaz pa 6em izjavil, da se ne ganem z mesta, tudi če bi 6i rešil dušo. Nazadnje je predlagal, da naj ostanem čez noč v krčmi, da bi se drugo jutro, ko bi se žandarm iztreznil, moja zadeva preiskala. Na to pa sem mu odgovoril, da bom šel, kadar in kamor 6e mi bo zljubilo, da sva poštena potnika, ki živiva v strahu Boga in kralja, in da 6e ne dam od žive duše prisiliti, da bi 06tal. Ker sem menil, da je to pričkanje trajalo že predolgo, 6ein sklenil, da mu takoj naredim konec. »Bofl obvaruj, gospod/« >Poslušajte,« sem rekel in V6tal, kajti do legi trenutka 6em ves č.is sedel brezskrbno, »samo en način je, da se uredi ta zadeva — 6atno en način, ki je prav angleški — mož proti možu! Slecite svojo suknjo, gospod in gospodje tukaj bodo pazili, da se vse vrši pošteno in pravilno.« Ob teh mojih besedah se mu je v očeh prikazal izraz, ki ga ni bilo mogoče napak tolmačiti. V enem in prav posebno angleškem pogledu je bila njegova vzgoja zanemarjena: možak se ni znal boksati. Sicer bi se mi lahko ugovarjalo, da se jaz znam takisto malo, toda bil sem bolj predrzen in razen tega sem ga jaz pozval na boj. Odvrgel sem suknjo in se postavil v borbeno postavo. To pa je bilo tudi vse, kar sem vedel ut znal o tej barbarski umetnosti. (Nadaljevanje prihodnjič.) Is narave Iz življenja čebele Marsikaj lepega so nam napisali čebelarji in drugi strokovnjaki o življenju čebel. Tudi »Slo-venčev koledar« je prinesel dolgo in zanimivo razpravo o čebelah. V vsem in vseh dosedanjih opisih pa se mi zdi, da manjka še neka zanimiva stvar. Čebele so zelo vztrajne letalke. Saj je bas to njihovo delo tisto, ki jim najbolj krajša življenje. Imajo pa kot znano dva para kožnih kril, ki so pritrjena na oprsnih obročkih. Takole pravi Poljanec v svojem prirodopisu živalstva: »Vsi trije oprsni obročki zrastejo v močno oporo dvema paroma kožnatih in prozornih kril. Zadnji krili sta manjši in se pripenjata s kaveljčki na zadnji rob sprednjih.« Kako preprosto je to |>ovedano. Toda stvar ni tako preprosta, saj se je razvijala dolga leta trajajoča borba med učenimi glavami, kako so nastali ti kaveljčki in ta rob. Učenjaki, ki so ta jili ISog_£ in niso priznali drugega kot samo materijo. so trdili, da je vse to nastalo zgolj slu čajno in samo od sebe. Drugi, ki so priznali tudi duhovno sile. zlasti pa nek Um, ki je vse to zamislil, so dejali, da je nemogoče, da bi se taka umna naprava razvila sama od sebe, kol je nemogoče, da bi nastala hiša, pa magari mečeš, kolikor le hočeš na kupe opeko. Kakšna je torej ta naprava? In kakšno korist ima čebela od nje? l'a še, kako deluje? /C a) leva dvojica kril, b) kaveljčki na sprednjem robu zadnjega krila, e) prerez žleba, k) in i) kaveljčka. Slika nam kaže spredenje večje in manjše zadnje krilo. Prvo ima zadnji rob odebeljen, oblikovan v obliki žleba, drugo pa ima na prvem robu kaveljčke. Dočim je rob žleba v začetku in proti koncu manjši, so tudi kaveljčki na teh mestih manjši. V sredini pa, kjer je žleb višji, so tudi kaveljčki večji (glej sliko!). Ko čebelica počiva. pokrije z večjimi zgornjimi krili manjši spodnji; kadar pu zleti, razpne krili, pri tem pa se pripne kar avtomatično spodnje krilo s svojimi kaveljčki na navzdol obrnjeni žleb zgornjega krila.. Tako deluje vsaka dvojica kril kot eno krilo, kar je živalici prav gotovo v korist, saj zahteva manjši napor, pa omogoča boljšo uporabo zračnega upora. S to napravo, ki jo opazujemo ne le pri čebelicah, marveč sicer nekoliko drugače urejeno tudi pri drugih žuželkah, je rešeno eno izmed važnih tehničnih vprašanj, s katerimi so-si in si še belijo glave razni graditelji aeroplanov, kako konstruirati dvokrilnik, ki bi pri počitku zložil svoju krila, med lelom pa jih razprostrl, pri tem pa deloval kot enokrilnik. Česar se človeku ni posrečilo, se je posrečilo naravi. Naravi? Ne! Kajti priznali moramo, da je tudi ta, kot mnogo Josip Murn Aleksandrov Tretji v vrsti naših pesnikov moderne je Josip Murn, ali kakor se je sam rad podpisoval — Aleksandrov. Bil je dve leti mlajši od Cankarja in Ketteja in se je rodil v Ljubljani 1. 1878, v predmestju na Poljanah. Prvi dve leti svojega življenja je preživel mali Murn pri svoji teti na Dobravi, potem pa je prišel v »staro cukrarno«, v katere stanovanju mu je bila gospodinja kot druga, krušna mati. Pri svoji revni materi pa Murn za to ni živel, ker je bila večidel stalno na delu pri raznih družinah, pa otroka zato ni hotela nositi s seboj, da bi ne bil pri delu v nadlego nji ali pa gospodarjem, pri katerih je služila. Tako se je otrok že navsezgodaj navadil bili sam, Stara cukrarna in predmestje Poljane — vse to je bilo za Murna vse bolj Eovezano z okolico, z deželo kakor pa z mestom jubljano samo. Njegova pot jc vse rajši peljala na deželo kakor v mesto, postal je otrok polja in njiv, ne pa meščani V mestu se tudi pozneje ni nikoli dobro počutil, vse rajši je odhajal na kmete in v resnici postal pesnik slovenskega podeželja, naših polj in trat, njiv in gozdov, kakor se mu je s te strani približal pozneje tudi pesnik Cvetko Golar. Murn je sprva obiskoval ljudsko šolo v Marija-nišču v Ljubljani, kjer je v tistem času tudi stanoval. Gimnazijo pa je obiskoval v letih 1890—1808. V gimnaziji je živel z »zadrugarji«: Cankarjem, Kettejem, Zupančičem, Prijateljem, Štefanom in drugimi in že takrat sodeloval posebno v dijaških listih in mladinskih revijah, zlasti v »Vrtcu«, pa tudi v »Ljubljanskem Zvonu« se je že oglašal, v »Domu in svetu« ter v almanahu »Na razstanku«, ki so ga izdajali »zadrugarji«. V našo javnost je potemtakem vstopil nekako v letu 1895 ali 1896. Po zrelostnem izpitu v Ljubljani se je Murn odločil, da pojde na Dunaj študirat eksportno akademijo in je bil tamkaj v resnici eno leto od 1898 do 1899. Tedaj pa se je prepisal na pravno fakulteto dunajskega vseučilišča. Ali študiju se ni mogel Bog ve kaj posvetiti, ker se mu je že začela oglašati zavratna bolezen — jetika. Ze 1899 sc je moral zaradi bolezni vrniti v Ljubljano in je vstopil v Sušteršičevo pisarno, kar pa mu je seveda bolezen le še poslabšalo. Zatorej si je moral iti iskat zdravja na Gorenjsko, potem pa je zopet iskal službe v pisarni Trgovske družbe. Pa mu spet ni bilo obstanka v mestni pisarni, odšel si je iskat zdravja na Notranjsko in končno še na Bled, a vse zaman. Ko se je z Bleda vrnil v Ljubljano, je legel na smrtno posteljo in 1901 umrl. Se pred smrtjo je dal svojo zbirko pesmi Prijatelju, da pesmi uredi in izda, kar je ta v resnici storil 1. 1903 in je tudi z lepim uvtodom ocenil delo svojega prezgodaj umrlega tovariša in pesnika. Novo izdajo in novo razlago pesnika Murna je oskrbela 1. 1933 prof. dr. Silva Trdinova. Kot pastorek je Murn živel skoraj samo pri tujih ljudeh in to je na mladega pesnika tako vplivalo, da je postal silno nezaupljiv do ljudi in da se je nekako vse rajši družil z mrtvo naravo in živalmi kot z ljudmi, ker je v njih gledal samo sovražnike. Tudi sodobna francoska pesem je vplivala na Murna v podobnem smislu, da je postal nekako vse preveč žalosten, otožen, vse preveč črnogled. In zadnji sunek takemu njegovemu mišljenju in čustvovanju je dala njegova zgodna zavratna bolezen. Od tod plaha in nezaupna Murno-va narava, v kateri je iskal tolažbe in utehe v dobrem prijatelju in v svoji pesmi. Tovariša ni dobil, pesem pa mu je bila poslušna. Rad se je v svoji bolesti zatekal tudi na polje in v gozd, ker je tudi v mestu in mestnih ljudeh videl same — tujce in sovražnike. Vendar pa je bil kot pesnik močan, zelo oseben in silno odkritosrčen. Njegova melanholična in razmišljujoča narava odseva tako rekoč iz vsake njegove pesmi. Bil pa je zmerom druge uredbe zelo smotrno urejena in da taka urejenost zahteva Um, ki si ga jo zamislil in skrbel za izvedbo zamisli, tako kot se zahteva človekovega razuma, č0 naj se naredi načrt za kakršno koli orodje in za izdelavo tega orodja. pod silnim vtisom trenutka in je zato naš največji pesnik te vrste trenutno vtisnih pesmi. Kljub femu, da se za vero ni dosti menil, j* vendarle mnogo razmišljal o Bogu in življenju, zlasti v svoji bolezni! Bil je vdan v usodo, a je vendarle živel s Cerkvijo, posebno z njenimi prazniki« kakor jih praznuje in posveča preprosti delavec« naš kmet. Murnova pesem je tedaj miselna in čustvena. Kdo ne pozna njegovih prelepih pesmi, kot so: Ko dobrave se mrače, Kmečka hiša, Pomladanska ro« manca, Vlahi, Prišel je čas okrog božiča, pa prelepi Damjan in Vrnitevl Napisal je tudi nekaj krajših stvari v nevezani besedi, na. pr.: Tri dni in noči, Kresna noč, Človeška srca, Repičeva Tončka. — Jezik Josipa Murna je silno sočen, saj je izraze nabral na kmetih. Kot pesnik našega kmeta in življenja na deželi bo Murn za zmerom zapisan med najboljšimi slovenskimi pesniki. V -v, rožah ie zdravje Rman, mezinec, škorecelj — Achillea milefo« litim — je znana rastlina, ki ra6te ob potih, mejah, suhih travnikih in po pašnikih. Cvete od junija do oktobra in jo nabiramo, ko cvete in 60 se cveti šele dobro razvili. Nabrane rastline posušimo. Vj lekarni jo dobimo pod imenom — herba millefolii, — V živinozdravništvu rabimo rman kot čaj pri 6labi prebavi, dolgotrajnem napenjanju, pri bolezni ledvic in mehurja. Za liter čaja vzamemo 200g zeli. Zunanje se rabijo obkladki iz rmana proti revma-tiztnu in za celjenje starih ran. Kolmel — Acorus calamus — je doma ii Azije, a raste tudi pri nas v večjih množinah ob rekah, stoječih vodah in mlakah. Rabimo le kore-niko, ki jo izkopljemo v jeseni in zgodaj spomladi, preden razvije rastlina liste. Korenino očistil mo, obrežemo lisle in koreninice in jo razpolovimo. Posušimo jo na topli, a ne prevroči peči. V lekamf se imenuje koimeževa korenina — rltizoma calami. — Korenine poživljajo delovanje želodca in jili rabimo pri slabi prebavi, različnih boleznih želodca, pa ludi pri vnetju 6opilnih organov. Kolmel pospešuje tudi izločanje žlemov. Ker pa so te korenine precej grenke, 6e živina brani zdravila, zalo korenine zdrobimo v prah ler napravimo iz njega 6valjke, ki jim primešamo kuhinjsko ali glau-berjevo sol. Koniem in govedi damo 25 tlo 40 g kolincža v svaljkih na dan. Mazila rabimo prav pogosto pri raznih kužnih boleznih, ranah, tvorili itd. So večkrat precej ostra, zalo jih motamo natirali res samo na bolna mesta. Okolico lahko namažemo z vazelinom ali mastjo. Ce je potrebno, odstranimo s kože tudi dlako. Olive so dobro obrodile Kakor v vseh sredozemskih državah ie tudi v Italiji letos dobra letina oliv. Pridelek bo znatno večji kakor lani. ko ic znašal dva mi« Ii iona metrskih stolov. Prve večie količine olivnega olia so te dni že oddali v zbirališča. Pri« delovalci sinejo pridržati za vsakega rodbin« skega člana po 10 kg olia. Italijanski zimski vrtni pridelki Pridelek vrtnih sadežev je v Ituliii tudi T zimskem času znaten. To velja posebno za zelje, cvetlico in belttšo. Zelja ie Italiia pridelala okoli 4,500.000 stolov, cvetače 2,400.000 stotov in belušcv okrog 800.000 stotov. Največ zelja pridelajo v Lombardiji. Venetu in Lukanilf. cvetače v Kampanj ii in Toskani, belusev na na Siciliji, Sardiniji in Laciiu. I Kum je neizpodbitno odločil: »Janez je njegovo imel...« »Lovre« ima sumljiv glas, je »atrjeval, »Janezkov« je pa Je veliko premalo na zemeljski obli. Ker ni imel Vetrnjak tako dobrega jezika kot lirbljač, je ta zmagal in Ceviljarjev pobič je dobil sv. Janeza Krslnika ■a svoje-ga godovnika. V gostilni pri krstni go-itiji, katere se je otrokov oče vestno udeležil, }e bilo zelo živahno. Boter Brbljač je klical Ha imizo vina v steklenicah, od katerih je on aam največ popil, Vetrnjak je igral na svoje bairmonike, ki jih je prinesel s seboj, in je prepeval pri tem nujbolj poskočne pesmi, pri čemer ga je tu pa tum spremljal s svojim zamolklim basom Brbljač. V navdušenju je stekel harmoniko tja k mizi ob peči, kjer je novo-nščeni zemljan sladko spal na beli blazini pod svileno vezenino. »Tralala-dideldom!« je razposajeno zapel, »česar se Janezek ne nauči, tudi Janez ne zna. Dečko, če hočeš postati pevec in muzikant kot ivoj oče, moraš zgodaj začeti. Kdor hoče po-•tati mojster, mora že z otroško hrano sprejemati vase glasove in note.« Nato je zaigral zraven otrokove glave hrupno poskočnico. Pri tem se je otrok zbudil ln se začel na vse pretege dreti. »Dobro je nastavil, in glas ima kot klarinet,« se ie smejal Vetrnjak. »D.borno, dečko! C« vsi znaki ne varajo, boš še izvrsten pevec, bodoči Vetrnjak, baliaha.« Ko so 6e vrnili po krstni gostiji domov, je bil otrokov oče tako dobre volje, deloma zaradi nadebudnega potomcu, deloma od moči izbranega vina, da je dal duška svojemu prazničnemu raz.položonju z dvema streloma iz pi-Itole, ki jo je sprožil na balkonu pred sobnimi okni Pri tem se je strežnica v sobi tako silno prestrašila, da je spustila otroka na (la. V t Dobro je nastavil.. .« ■nlosni zmedi vse križem med ječanjem jokom, lovka n jem in vreščanjem je dobila Francka livftni napad, postrež.niea pa je bila vsa iz ima, da je pustila otroka kar na tleh in samo tulila. Sele čevljar, ki je pritekel vsled hrupa T sobo, je pobral javkajočego otroka m je z grozo spoznal, da ima zlomljeno levo nozieo. Nekaj Časa so še vpili sem in tja in zvračal ikrivdo drug na drugega, nato pa se je odpeljal Čevljar z vozom na Gorjansko po zdravnika. Ko Je ta prišel, je zmajeval z glavo in premišljeval sam pri sebi, nato je uravnal zlomljeno nožico in jo povil v mavčev ovoj. 1 red odhodom je izjavil, da bo ostala noga, če otrok ne uimre, za vse življenje nekoliko krajšo in libkejša. Tu so začeli znova tarnali m jndiko-vati. Francka, otrokova mati je imela za zlo slutnjo, ker je hoicla nesreča detetu že takoj ob vstopu na svet postaviti na pot zapreke. Več dni je otrok skoraj neprenehoma jokal in ječal; toda umrl vendar ni, in ko je zlomljena noga ozdravila, je izborno prospeval. Shodil je šele z dvemi leti in pri tem je neznatno šepal z levo nogo. Vetrnjak je imel z dečkom blazno veselje in ga je tudi razodeval na blazen način, ker se je z otrokom igral, kot bi bil lutka. Vihtel ga je kot žogo iz ene roke v drugo, dvigal ga visoko nad glavo in ga zopet naglo spuščal, ga ... je igolel svoje pesmice. posedel na svojo ramo in plesal okrog, pri tem pa godel nn orglice, dokler se ni njemu in otroku zvrtelo v glavi. Francki se je zdelo več-ikrat kar čudež, do ni otrokn vrgel ali zadel z njim ob kak predmet, in iskreno mu jc prigovarjala, da naj oputsi to brezumno početje. Toda tu ni pomagala nobena prošnja in opomin in svnrjenje materino in tudi ne vpitje boječega otroka. Deček ni iimel vkljub očetovim vihravim izrazom ljubezni nič kaj zaupanja do njega, temveč prej rahlo bojazen pred njim in se je zatekal vedno v materino naročje, da ga je ščitila. Samo če je vzel oče v roke harmonike ali orglice in začel igrati, se mu je pridružil in poslušal z odprtimi listi in ušesi, lo otrokovo veselje do muzike je čevljarju na moč ugajalo, in učil je dečka, brž ko je znnl malo govoriti, Je več pesmic. In nii trajalo prijv dolgo, ko jc pel mnli s svojim nežnim glaskom še precej pravilno: »Sladko vince piti to me veseli, dobre volje biti svoje žive dni. Svoje žive dni — brez vse skrbi, ♦o me srčno veseli.« Ali drugo: . * >Oj, šmentone citre, kak milo pojo, so mene zmotile, še tebe bod6!« Tn naučil ga je še ve« drugih take vrste. S tem učnim načinom svojega moža se pa Francka ni prav nič strinjala, in ker m imel Vetrnjak nobenega smisla za kaj pametne™, je učila dečka sama svetih pesmic o K*usfk in Mariji, ki so mu tem bo j ugajale, ker mu jih je mamica zapela s svojim lepim, mehkim glasom. Mati g« je učila tudi molit, lil M £ Fiko pripovedovala o ljubem Bogu v zlati*nebesih. Deček je gledal potem ječkrn ob jn^ h sončnih dnevih navzgor proti ploimnnro, nnnega sedež« je žvrgolel svoje pesmice. Nad tcin je imel oče Vetrnjak največjo zabavo in je imenoval dečka »Kraljička«. V gostilni je smeje pripovedoval, da mu je priletel v hišo majčken ptiček, kraljiček. ki r>oje lepše kot vsi ptiči daleč naokrog in da je tako udomačen, da se igra z mačko. Dečku samemu je ugajalo to ime in je bil vesel, če ga je oče tako poklical. Slednjič je on sam moško odgovarjal, če so ga ljudje vprašali, kako mu je ime: »Kraljiček sem « — Tako se je zgodilo, da ga na splošno ljudje niso več drugače imenovali in da se ga je prijelo ime »Kraljiček« za vse žive dni. Med raznimi pesmicami, katere je Vetrnjak dečku vtepel v glavo, se je ena tudi glasila: »štorklja, štorklja, dolgonogi ptič, le zakaj pa k nam ne prideš nič? Bratca, sestrico imel bi rad, do bi mogel iti z njima se igrat.« Želja, ki jo je ta pesmica izražala, se pa ni izpolnila. Kraljiček je ostal edini otrok \ e-trnjiika in Krajnikove Francke. II. Čevljarjev sin Janezek, po domače Kraljiček, se je razvijal na svoj poseben način. Vkljub temu, da je nekoliko šepal, Je bil izredno lep deček. Iuncl je pravilne, resne poteze v obrazu, črne, bleščeče lase. ravno take obrvi, nasprotno pa svetlomodre oči. Bil je mehkega, sanjavega značaja, pri tem pa trdne in odločne volje, da se ni dal lahko odvrniti od svojih, včasih tudi prenagljenih sklepov. Nekega dne je ležal mimo na prostem' v travi in motril planine naokrog, nato je splezal na ograjo in vrisiknl in prepeval. Nenadoma pa so mu postale oči vlažne, zdrkni! je s plota in tekel, glasno jokajoč, v hišo. Ko ga je mati vprašala: »Kaj pa je, za božjo voljo, Janezek,« je med ihtenjem vzkliknil: »Tako mi je dolg čas po vas, mama?« Tedaj ga je mati dvignila k sebi in ga objela in poljubila. Deček je oklenil svoje ročice okrog materinega vratu in joka! še bolj krčevito. Hipoma pa se je zopet radostno zasmejal. Taki in podobni prizori 60 se venkrat ponavljali. Ko deček še ni imel celih šest let, ga je zadel udarec, ki je bil mnogo hujši kot nesreča ob njegovem prihodu na svet. Dobil je sredi poletja, ko je prišlo mnogo letoviščarjev s svojimi otroci v vas, škrlotico. Nekaj časa so prikrivali bolezen; nato pa je odredil zdravnik, z ozirom nn tujce, da se mora odpeljali bolni otrok vslcd nnlezljivosti nemudoma v mestno bolnišnico. Tu niso nič pomagale prošnje in joknnje materino, ne odpor očetov, vzeli so dečka ponoči skoraj s silo iz hiše in ga odpeljali v bolnišnico. Otroku samemu ni bilo težko slovo od doma, kajti bil je zaradi visoke mrzlice že tri dni delomn ali popolnoma brez zavesti. Tem huje je občutila izgubo mati. Nič ni motri a srwti in je kar naprej jokala. Večkrat ie šla dol v Gorico; toda niso Ji dovolili nobenega obiska pri otroku, aimpuk so ji le zagotavljali, da mu gre na bolje. lega Francka ni verjela in je izjavila, da ima z o slutnjo, da se s sinkoim ne bosta več videla živa. To se je tudi zares zgodilo; toda ni umrl fanteik, ampak Francka. , Ko je bil deček že več ko tri tedne v bolnišnici in se mu je že precej zboliSalo. je neprestano vpraševal po materi. Kolikorkrat je prišla ena aili druga žena iz mesta noter, »e je dolgo po njej oziral. če ni morda mati. INeKo jutro je rekel jokajoč: . . »Danes ponoči je bila t« mamo in me je poljubila. Zakaj je zopet odšla?« 1 »Pomiri se. Janezek.« ga je tolažila usmiljena sestro. »Samo sanjalo sc ti je. Frihodnjl I teden pride mama in te vzame e sclioj domov.« ZA FANTE OD FARE IZ DNEVNIKA ŠPORTNIKA TGKA2A «UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIin S smučmi na Tirolskem Vožnja od Berlina do Monakovega in naprej mimo nemškega zimskega središča (Garmischa) pa do male postaje, kjer so izstopili, je bila dolga, vendar prijetna. Pisana druščina je potovala na sinuški tečaj. Največ je bilo Nemcev, med njimi pa tudi veseli Šved Hkstroein, Albanec Gogo, Slo-venec Tomaž in drugi inozemci. Vsi so se veselili tečaja, v katerem bodo 14 dni preživeli na smučeh, veselili se hribov, zanimal jih je kraj, kjer se hoJo naselili, vasica Bervvang, ki leži nekje visoko v tirolskih hribih. Na Bavarskem je ležala že debela plast snega, ki je spominjala na lepoto Alp po zimi. Zemlja je bila odeta z belo odejo, drevje so obteževale blazine nežnega pršiča. pečevje v daljavi se je razodevalo v belosivih barvah snega. Ko so izstopili, so odložili prtljago na sani, polem pa so izurjenejši pripeli smuči na noge in se pognali po stezi v reber. Precej pa je bilo takih, ki so imeli prvič opravka z vitkimi smučkami, ki pomenijo vsakimi mlademu človeku ■ključ do bele opojnosti«. To so bili začetniki, ki so hodili zadaj in se mučili, ker se jim je sneg udiral do kolen. Pot je bila dolga. Vodila je po soles!;i ob dremajočem potočku in se vlekla vedno naprej in vedno višje. Tomaž je hitel s prvimi, da bi čim-preje zagledal gorsko vas s farnim zvonikom iu klance, kjer se bodo izpopolnjevali v krisi .lilijah in telemarkih. Do Benvanga so prispeli po/no zvečer in se razkropili na stanovanja, ki so jih dobili v goslilnah in pri kmelili. Tomaž je dobil sobo s Hermanom in z dvema drugima tovarišema pri malem trgovcu. Skupna večerja v hotel i je vsem dobro teknila, potem pa so oJsli spat. da bi si nabrali čim več moči za naslednji dan. Posebno vesel je bil Herman. Bil je doma 6 severa, nekje pri Hamburgu in še nikoli ni videl gorskih velikanov. Ko so se zjutraj zbudili, jih jc Tomaž pozval k nenavadni kopeli: -Kdo gre z menoj, da se bomo okopali v snegu kakor se spodobi za prave zimske športnike?« Postelja je bila prijetno topla, zunaj pa je bil strupen mraz. Tovariši 60 oklevali, Tomaž pa jim je potegnil odjje, odprl okno in skočil v sneg, ki ga je bilo gotovo do pasu. Tam so se valjali v kratkih hlačkah in se drgnili s snegom; vriskali so in se smejali, rili po snegu kakor krti po zemlji, se obmetavali, skakali in padali, polem pa zdrveli nazaj v sobo. Ah, to je bilo nekaj prijetnega! V snegu samem ni bilo tako prijetno, je pa pozneje nastopila laka vročina in taka svežost, da jih ves dan ni zeblo. Po zajtrku so se zbrali na klancu pod cerkvijo. Tam so jih učitelji razdelili v posamezne »razrede-. One, ki so obvladali kristijanije zavoje ali loke na 6inučeh) na obe strani, 60 vzeli v najvišji razred, reveže pa. ki so si znali komaj pripeti smuči na no^e iu ki so padali pri vsakem koraku, so zapisali med smučarske abecedarje. Tomaž je bil nemalo zadovoljen, ko je lepo krmaril po strmini in so ga vzeli v razred dobrih. Potem se je začela šola smučanja. I ,ili so nas hoje naravnost, pa hoje navkreber, smuke po klancu in zavojev v*eh vrsl. Posebno zabavno je bilo gledati -mlade junake., ki so padali kakor cmoki. Nič jim ni pomagalo, da so obvladali veleloče na drogu ali da so "bili neustrašeni skakalci v vodo in podobno; kdor je bil smučarski abecedar, je končal vsako vožnjo z obvezno piko in je z nosom zarit v sneg, gledal, kako bi vstal. Ko so uvideli, da ne morejo s koraižo ničesar opraviti, so se začeli vadili v osnovali kakor olroci v ljudskih šolah. Kraj je bil za ljudi, ki so prišli iz daljnjega velikega mes:.i nad vse prikupen. Okrog vaškega zvonika je ležalo j.iruo pokopališče, naprej pa 60 bile raztresene ui/ke in šiioke tirolske kmečke hiše. '/.> te 11 i - e je značilno, da imajo veliko malih oken iu da so s:ene tudi od zunaj pobarvane z raznimi okraski, često pa tudi svetimi podobami. Čeprav ni bilo vreme sončno, je bil odprt pogled na gorske velikane, od katerih so nekateri segali hli/u 3(l0 sodišče na podlagi mnenja zdravniškega izvedenca odločilo, če žena odgovarja za svoja dejanja in v koliki meri Lahko jo proglasi za neodgovorno. Ne more se pa vnaprej vedeti, kakšnega mnenja bodo zdravniki. 1'stna najemna pogodba velja. F. G. Novembra meseca sle se ustno domenili z nekim hišnim posestnikom, da prevzamete v decembru določeno Cenjenim bralcem našega lista! Za hrvatsko državo: Vljudno sporočamo, da se za vsa naročila glede »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba«, »Bogoljuba«, »Slovcnčevcgn koledarja« in »Slovenčeve knjižnice« blagovolite obračati na tvrdko »I'res Import«, Kataničeva 3, Zagreb. Od 1. dccembra dalje bo cena »Slovenca« v nadrobni prodaji 4 kune, za naročnike pn mesečno 83 kun, s ponedeljskim »Slovcn-sikim domo« vred pa 96 kun. Cena »Slov. doma« v nadrobni prodaji 3 kune, za naročnike mesečno 55 kun. Cena »Domoljuba« v nadrobni prodaji 4 kune, za naročnike celoletno 110 knn. Cena »Bogoljuba« posamezna številka 4 kline, celoletna naročnina 45 knn. »Slovencev koledar« za leto 19-13 za naročnike »Slovenca«, »Slov. doma«, »Domo- ljuba«, »Bogoljuba«, »Obiska« ler »Slovenčcve knjižnice« 100 knn, za nenaročnike imenovanih listov pa 140 kun. Cena posameznim broširanim knjigam »Slovenčeve knjižnice« 50 kun; v polplaino vezanim knjigam 75 kun; na boljšem papirju v celo platno vezanim knjigam 125 kun. • Naročnina vsega lelnika »Slovenčeve knjižnice« (t. j. 36 knjig) 110« kun za broširane knjige; 2300 kun za v polplaino vezane, in 3500 knn za na boljšem papirju v celo platno vezane knjige. ZA SRBIJO VELJAJO ISTE CENE V DINARJIH. »Slovencev koledar« smo razposlali na deželo po že« Ieznici. Vsak zavoj ima plombo in je natančno stehtan. Pri prevzemu event. razliko v številu in teži takoj reklamirajte! slanovanjo in slo celo ponujali aro in zahtevali, da napravilo pismeno pogodbo, kar pa je gos|K>-dar odklonil, češ da je lo odveč. Medlem sle hišnemu gospodarju odpovedali, da stanovanja no prevzamete, gospodar pa zahteva, da mu plačalo stanovanje, čeprav se eniste vselili in ]*> vašem mnenju nisto napravili nikake pogodlie. — Če slo se vi s hišnim gospodarjem dogovorili, da se ob določenem roku vselite v njegovo hišo in da mu določeno stanovanje plačale z dogovorjeno najemnino in se je s tem gospodar strinjal, |x>-tem jo bila med vama sklenjena ustna najemna pogodba, ki je za oba obvezna. Plačati moralo lako dolgo za v najem vzeto stanovanje (logov jr-jeno najemnino, dokler stanovanje pravilno ne odpoveste in ne preteče odpovedni rok. Tudi č-» so v stanovanje sploh niste vselili, morale plačali najemnino za december. Ce jo bila dogovorjeni enomesečna odpoved, ste lahko 1. decembra odpovedali za 1. januar. V primeru pravde bo torej odločilno, kako ste se z gospodarjem dogovorili glede odpovedi in kdaj ste stanovanje odpovedali. 1'reskrhovanje slaboumnega. A. T. Vaš slaboumni sorodnik ima v hiši izgovorjeno stanovanja in hrano. Gospodar pa zelo slal>o z njim ravna, ga pretepa, mu no daje primerne hrane in obleko in ga sili k delu, Vprašate, kakšno slanovanjo mu mora dajali, kakšno obleko, brano itd. — Vso, kar sle napisali v dopisu, naj oskrbnik umobol-nega sporoči skrbstvenemu sodniku, ki bo gospodarja poklical na odgovor in izdal potrebne ukrepe. Tisti, ki mu jo umol>oliii izročen v varstvo, odgovarja za škodo, ki jo je umoltolni napravil, ker je kot varuh svojo dolžnost zanemaril. Nikakor ni priporočati, da bi se brat branil skrbništva 6vojega brala, ker l>o gotovo znal boljše zanj skrbeli kakor kakšen tujec. KUPIM škafe, bane za otroke, čebre in zobotrebce M. PAKIč / Ljubljana,, Sv. Petra nasip 27 SLOVENSKI PREGOVORI O GOSTIH Ako družina ne bo besna, gostom ne bo hiša lesna. Danes gosti, jutri posli. Došli so gosti, da oglodajo kosti. Gost je revež, danes je gost, jutri je redek. tlost v hišo, Bog v hišo. Karlnr greš v goste, moraš prej doma privezati kokoš (moraš misliti na povračilo). Kakršen gost/ taka čast. Kdor ima golobe, je zunaj obrojen; kdor goste, pa znotraj (ima stroške). Na pogost — pride gost. Nepozvanemu gostu je za vrati mesto. 1'ovitice pridejo le v gosli. Z gosti na kosti. J- SažcIJ. SLOVENSKI PREGOVORI O DOTI Dola gre svojo pol, a ženska v kot. Dola je zmota, a revščina ostane, nota projde po polu, a žena ostane v kolu. Nevesta prinese k hiši dolo pa zibel. Nisem Imela toliko dote, da bi si prst obvezala. Ženska dota pride na vrata noter, a gre na okno ven. Saselj. rikZmlin« II 1 . . n ' I Inozemstvo 30 lir. - Dopise |„ spise sprejema uredništvo .Domoljuba«, naročnino, inserate In reklamacije pa o n ra v a .Domoljuba«. _Og asi se zaračunajo po posebnem omiko. - Telefon uredništva in uprave, št 40-04« Izdajatelj, dr. Gregorij Pečjak. - Urednik, Jože Kovček. _ Za Ljudsko tiskarno, Jože K r a m a r i ft.