Gospodarske stvari. Dvanajst priporočila vrednih hruškovih plemen. Na sadje in- vinorejski šoli pri Mariboru se dobivajo hruškova, že požlahtnjena 1 in 21etna, lepa, zdrava drevesca slede5ih plemen: 1) Bela maslenka (Weisse Herbst-Butteibirn ali Kaiserbirn). Dievo je srednje velikosti. Stori posebno ob toplib legab in rodi lepe, rumeno-bele hruške s precej soSnatim mesom. 2) Salcburgarca; zori meseca avgusta in sept. svoje žlahtne, in zatega voljo mnogo Sislane hruške. Vendar na vse strani mnogo boljša od nje je 3) Nemška koza (Stuttgarter Geisshirtenbirn). Vzraste v visoko drevo, ki je zadovoljno tudi z najbornišo in revniso prodno zemljo in rodi vsako leto veliko veliko sadu. 4) Liegel-nova pozimska maslenka ali koprčka (Liegel's Winterbutterbiin. Sad je srednje velikosti, rumeno-zejen, z okusnim mesom, ki po muškatu diši. Na Ceskem imajo mnogo takih hrušek, ter njih na milijone izvažajo na Nemško. 5) Dilevka (Dil's Butterbirn) postane visoko in močno drevo, katero kaj rado rodi rumeno-zelene, sočnate in okusne hruške, ki se posebno diago prodajajo, ker se dajo do februarja obraniti. Boljšega drevesa si gospodar skoro ne more poželeti, kakor 6e lepo raste, rado rodi mnogo žlabtnega sadu, ki se lebko in gotovo v lep denar spiavi. Slovenci, sezite po tem drevesu! 6)Napoleonka (Napoleons Butterbirn) rodi velike, rumene bruške, ki so sladke, kakor cuker, mehke in soSnate, kakor puter. 7) Angleška poletna maslenka (Williams Cbristenbirn). Sad je velik, svetlo-rumen in se zori nieseca avgusta. 8) Jesenska francoska uiaslenka (Clairgean Butterbirn) rodi najlepše jesenske bruške, ki so po 1 funt težke. 8) Z i mska tebantovka (Wiuter Decbantsbirn) spada  med najrodovitniša bruškova plemena. Sad je srednje velik, rumeno-zelen, jako sočnatega mesa in se drži do spomladi, kar mu posebno prednost in vvednost daja. 10) Tepke koroške so rade polne, in dajajo dober tepkovec, vendar še boljša za napravljanje hruškovca je 11) Jesenska normanka (Normannischer Cyderbirn). Drevo je sicer malo, vendar sila roduo. Hruške drobičkaste, rumeno-zelene dajajo izvrsten bruškovec. 12) K n a uzevka (Knausbirn) postane lepo visoko in košato drevo, kakor hrast. Vse druge hruške presega po svoji rodovitnosti. Včasih se iz enega drevesa nabere po 30—40 mecuov rumeno-zelenih, nekoliko rude5kastih hrusek, ki dajajo ukusen hrnškovec. Drevo bo5e biti bolj na zraku in na samen na primer ob njivskih robib, agab in vratišcib. — Sadje- in vinorejska sola pri Mariboru zamore z 1 in 21etnimi drevesci vseh tukaj imenovanih plemen ob5instvu ustreči. Ve5ja drevesca so po 40—50 kr. Nek gospodar je imel 1 pod štev. 4. popisano hruško, ter je skozi 10 let zvesto zapisoval, koliko da je sadu donesla, in koliko da je na leto denarjev zrešil. L. 1865. 1 mec, prodal po 2 fl. — kr. = 2 fl. — kr. „ 1866. 17 „ „ 3 „ 25 „ = 55 „ 25 „ „ 1867. 5 „ „ 1 „ — „ = 5 „ — „ 1868. 14 „ 1869. 8 „ 1870. 12 „1871. vi,: „ 1872. 18 „ „1873. 3 „ - 1874. 8 „ 4  2125," = 31;; 50;; -»=16»-. i) 2 . 20 „ = 26 „ 40 „ c = Q ° •• •• v » n = 67 „ 50 „ = 17 = 32 „ — » » 3 „ 75 „ 5 „ 75 . 4,, » 25 „ Skupaj 87 7» mecnov. Skupaj 261 fl. 90 kr. Ce 8e 20 fl. zaračuni za gnoj in strežbo, potem je 1 drevo v 10 letih dalo 241 fl. 90 kr., ali kakih 24 fl. na leto — Sistega dobiSka! Tako sklenemo spis o jabeI5nih in hruSkovih pleraenih. Ne upirajte se namenjeni popravi Pesničke struge ! II. Spomenica o reguliranju ali popravljanju Pesničke struge nasvetaje načrt (plan), po kateiem bi se 4reči dosegle: 1) da bi prevelike vode hitro odtekale, 2) da bi se močvirnati tiavniki izsašili in izsebnili, ob enem pa Pesni5ka voda ob dolo5enih časih in krajib tako napela, da bi se vsi travniki enakonoerno napajali, 3) da bi se voda za mline boljše porabila, 4) da bi steze in mosti za naprej bolj varni, ves kraj pa bolj zdrav postal. V ta namen se bodo najprvlje ovinki in klobase presekale, 12.887° zemlje izkopalo, struga bolj zravnala in od 7 milj na 4 milje skrajšala. Straga sama se bo nekoliko in po potrebi globljeje spustila in na širje raztegnila. Strugino dno bo merilo 4°, njena gornja širina pa od železniniškega viadukta do sv. Marjete 5°, od sv. Marjete do Hrastovca 6°, od Hrastovca do Go5eve 672°, od Gočeve do Drbetinec 7", od Dibetinec do Samušanov 8° in potem do Drave 9Y20- Največ zemlje se bode premetalo pri sv. Marjeti, kder se bo Pesnica bližej k Loženam prestavila, potem nad in pod Hrastovcem, in pri Forminu. v Utoki: Cerknice, Jareninskega potoka, Velke, Crmeca, Gabrniškega potoka in Brsnice se bodo tudi popiavili. Treba bo 5 mostov na oktajnih in 7 na srenjskih stezab, potem 17 splavov. Pri teh splavih bi se začeli posamezni jarki ali rovi, po katerih bi se voda napeljevala na najvisji prostor, od koder bi se potem nižeje ležeči travniki zamogli kaj lepo, zdatno, enakomerno napajati. Napajajo5i jarki bi se odtekali v posebne rove ali kanale, ki so potegnjeni zato, da mo5virje sušijo in zastajanje in kisenje vode zabranjujejo. Ako bi potem posamezne srenje hotele skupno postopati, potrebne kanale in kanalčeke na sknpne stroške izkopati, in se o načinu napajanja med seboj pogovoriti, potem bi zamogle vse svoje trav- nike vsako leto v spomladi in v jeseni po kositvi 3—-4 dni mo6no napajati, od aprila do konca maja in po otavini kositvi pa vsaj za 1" vode napustiti. Koliko da bi to koristilo, to sprevidi vsak pametnik! Mnogo travnikov, ki se sedaj tudi od najpridnejših gospodarjev popiaviti ne morejo, ker voda ne odteka, ali se napeljati ue da, bi bilo lehko in brez velikib stroškov zboljšanib. Za odtekanje vode bi skrbela popravljena struga Pesnice in njenib pritokov, za drugo pa splavi in napajajo5i in vodo izsv.iilni in odpeljajoči kanali. Stroški so nastavljeni na 445.000 fl.; 5esar se pa ni treba ustrašiti. Kajti, ko bi posestniki čisto sami njih pla5evali, bi veudar pri 8928 oralih travnikov, na 1 oral ne prišlo več, kakor 49 fl. 83 kr. Ali posestniki ne bodo plačevali sami. Kajti država je voljna pvevzeti '/l0, dcžela 6/10, okraj Vio stroškov; zato pride pri vsaki srenji le '/10, t. j. 4 fl. 99 kr. na 1 oral plačila. To pa ni nič proti dobroti in koristi popravljene Pesnice. Še eden zgled. Vsi stroški popravljanja v Mariborskem okraju nanašajo 65.117 gold., v št. Lenartskem 137.500 fl., v Ptujskem 114.312 fl., v Ptuj-ormužkem 77.900 gld., v Ormužkem 37.000. Ker ua srenje spada le Vio za*° bi v Mariborskem okraju imelo 6511 fl. plačati 10 srenj, v št. Lenartskem 13.750 fl. 11 srenj, v Ptujskem 11.431 fl. 11 srenj, v Ptuj-ormužkem 7790 fl. 8 srenj, v Oimužkem 3700 fl. 6 srenj. Vrb tega bi še v št. Lenartskem okraju ua hrastovskega grašcaka najveS prišlo, ker ima najve5 travnikov, kar bo stroške, ko.jili bi imele tamošnje srenje, znatno znižalo. Zatorečemo: neupirajte senamenjeni popravi Pesničke strnge! Gospodarske in tržne novosti. Na Štajerskem pricakujemo splob srednje branje jia izvrstno vinsko kaplico. Na Ilrvatskem, Ogerskem iu T i r o 1 s k e m bodo pa imeli v e 1 i k o žlahtnega vina. Zato vinsko tižeuje stoji ali prav za prav leze — nazaj. V Pešti ponujajo staro vino po 40 fl. štitinjak, da bi posodo izpraznili, pa kupcev ni. Nemci in Francozi priSakujejo veliko ve5 in dosti boljšega vina, kakor so ga lani pridelali. Vinska cena bo tedaj morala se bolj padati. — Minister za poljedelstvo je razglasil, kako da stoji 8 poljedelskimi pridelki. Pravi, da je vrerae povsod ugodno, toplo in sušno, le Stajersko je konec augusta namočil obilen dež. Proso je povsodi zdatno. Ajda je srečno odcvela in obeta mnogo zrna. Koruze so lepe, fižol je poln. Leča pa ni dobro obuesla. Krompirja bo veliko, ker gnjiloba k sre5i ni dale5 segnola. Repa in korenje dobro kažeta, le okoli Dunaja nju je suša stisnila. Zelje ali kapus so tu pa tam gosenice poškodile. Lan je na Tirolskem jako lep. Repice je na Spod. Avstrijanskem precej suša vzela. Za5eli so jo podoravati. Tržna cena pri žitu se je zopet nekoliko zboljsala, ker sedaj tržci že vedo, pri 5em da so. Cena utegne bržej ko ne kvišku iti, ker Galicija, Rusija, Neinčija, Francoska, Angieška niso pridelale toliko zinja, kakor druga leta. Psenica velja na Dunaji 4 fl. 90, v Budapenti 5 fl., v Varaždinu 4 fl., v Zagrebu 4 fl. 25 kr., v Ljubljani 5 fl., v Celovcu 5 fl., v Gradca 5 fl. 87 kr., v Mariboru 4 fl. 90 kr., v Ptuju 4 fl. 90 kr., v Celju — v Mahienbergu 6 fl., v Slov. Gradcu 5 fl. 50 ki\, v Vozeuci 5 fl. 50 kr., in v Velenju 6 fl. 20 kr. S e j m o v i 20. sept. v Brašlovcah, pri sv. Tiojici v Slov. goricah, pri sv. Jurju pri Celji. — 21. sept. v Fraubeimu, v Ormužu, na Laškem, v Podsredi, v Lu5anab. — 24. v Dobovi, v Ernavžu, v Remšniku, v Slov. Bistrici, pri sv. Martinu pri Slov. Gradcu.