CELJE 15 1975 — ŠTEVILKA 19 - LETO XXIX - CENA í DINARJA glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske konjice, šentjur. šmarje pri jelšah in žalec KJE SMO iN KJE msmo Tako smo se v zadnjih dneh večkrat vprašali, ko smo se zagledal v prollematiko gospodarskili razmer in ko smo začeli tehtati prve izkušnje po enoletnem uveljav- ljanju delegatskega sistema. Še vedno imamo primere, kako ponekod ločujejo analize gospodarskih razmer od samoupravljanj^^ od razvitosti samoupravnih odnosov. Judi akcijski stabilizacijski programi, ki jih sprejemajo v temeljnih organižacijah združenega de!a. žal prçdvsem v gospodarstvu, praviloma vidijo le ekonomske cilje: zmanjšati nelikvidnost, zato urediti razmere v izterjeval- nih službah in napraviti izbor kupcev; zvišati storilnost dela: boljšo organizacijo dela in okrepiti vlogo strokov- nih in raziskovalnih služb; obogatiti inovacijsko dejav- nost, zmanjšati stroške itd. I V akcijskih načrtih za trdnejše, umirjeno gospodar- jenje, dobivajo prednost izrazito ekonomske, proizvodne in tehnološke naloge. Zahteve po raznih analizah in ocenah se prav tako praviloma stekajo v pregled poslo- vanja, gospodarjenja In proizvodnih rezultatov. In čeprav občinska politična vodstva in skupščina ne pozabljajo opozoriti na veliko soodvisnost med okrepljeno delavčevo vlogo v samoupravnih odnosih in delegatskem sistemu ter njihovo pripravljenostjo za spopad z različno viso- kimi gospodarskimi čermi, nekateri ta opozorila in točke v občirrekih akcijskih programih razumejo kot nekak prirepek. To pač mora biti ta1svečeno 30. letnici osvoboditve. V NEDELJO, 18. MAJA ii. kolesarjenje okoli ceua čez tri dni bo napočil tisti dan, ko boste lahko sedli na kolesa in se udeležili množične rekreacijske akcije okoli Celja. Prvič so takšno akcijo pripravili lani in to prav v Celju, ude- ležilo pa se je je 2505 udeležencev. V letošnji akciji ni veliko sprememb, največja bo verjetno ta, ki jo bo tudi organizator najbolj vesel: da bo nasto- pilo vsaj 5000 kolesarjev od jiajmlaj- ših do najstarejših oz. vsi tisti, ki lahko v štirih urah prevozijo s kole- som 27 kilometrov dolgo pot po čudo- vitih predelih okoh Celja. Startate lahko poljubno, kjer vam je najbližje — na sedmih startnih me- stih. Vsak udeleženec bo prejel pri- priznanje in značko, kape za na pot pa boste lahko kupili po tri dinarje. Doma lepo in čitljivo izpMDinite kartone, da ne bo gneče na startnih mestih?, vzemite s seboj rezervno zračnico in tlačilko ter^veliko dobre volje. V pri- meru slabega vremena (mora že kar pošteno deževati!) bo akcija naslednjo nedeljo, 25 maja. Drugega nimamo kaj več i)ovedati, kot to, da se dobimo v nedeljo. Naš nasvet: vozite pametno, svojim zmožnostim primemo, ne pre- tiravajte, kajti imeli boste dovolj ča- sa in predvsem vozite dmg za dru- gim ob robu ceste, da ne bi prišlo do nesreče: Torej v nedeljo, 18. maja, se dobimo ob 7,30 uri zjutraj (lahko tudi malo kasneje) in se skupaj po- pel j imo na rekreacijsko vožnjo s ko- lesi okoli (3elja pod geslom »Vsi na kolo za zdravo telo«. T. VRABL 2. stran — NOVI TEDNIK. §t. 19 — 15. maj" 197s KONJICE Dom Ici itorialnih epot bodo slavnostno odprli 24. maja V počastitev 30-letnice os- voboditve so pripravili v Slo- venskih Konjicah obširen program prireditev, ki bodo tekle v mesecu maju. Prva od teh prireditev je bila že v ponedeljek, ko so na šoli Dušana Jereba slavnostno od- prli razstavo ročnih del ko. njiških žena in učencev os- novnih šol. Sicer pa • bosta osrednji prireditvi ob 30-l6t- nici osvoboditve 17. in 24. maja. V soboto; 17. maja, bo v Slovenskih Konjicah sveča- na seja štaba teritorialnih enot in Sveta za ljudsko ob- rambo pri občinski skupšči- ni, na katero bodo vabljeni tudi predstavniki vseh druž- beno političnih organizacij v občini. Slavnostni govornik na seji bo Janez Zahrastnik, sekretar medobčinskega sve- ta ZKS, nato pa bodo pode. lili odlikovanja tovariša Tita nekaterim pripadnikom teri- torialnih enot, ki so poželi velike zasluge pri razvoju koncepta splošnega ljudskega odpora. Občinski štab terito- rialnih enot bo podelil spo- minske plakete tudi vsem ti- stim, ki so kakorkoli sode- lovali pri izgradnji Doma te- ritorialnih enot v Slovenskih Konjicah. Potem ko bodo po- delili številna odlikovanja in plakete, bo nastopil v kraj- šem, .(kulturnem programu še mo.ski pevski zbor Svoboda iz Zreč, nato pa bodo odšli vsi udeleženci slavnostne seje pred Dom teritorialnih enot. Tam bodo odkrili doprsni kip revolucionarja in pohor- skega borca Borisa Vinterja, po katerem nosi dom tudi ime, 24. maja bo osrednja pri- reditev ob 30-letnici zmage nad fašizmom. Ob 10. uri ïjutraj bo v Slovenskih Ko- njicah velika i>arada, v ka- teri bodo sodelovali pripad- niki teritorialnih enot, mla- dinci, športniki, delavci iz ko- njiških delovnih organizacij, pionirji in cicibani. Po za- ključku parade se Ixxio vsi udeleženci zbrali pred Do- mom teritorialnih enot, kjer bo zbranim spregovoril i>o- močnik zveznega sekretarja za narodno obrambo general- polkoraik Ivan Dolničar. Po slavnostnem govoru bo sve- čana otvoritev Doma terito- rialnih enot. Načelnik glavne- ga štaba Slovenije general- major BrankoJerkič bo iz- ročil pripadnikom teritorial- nih enot občine Slovenske Konjice dom v upravljanje. Z zborovanja bodo poslali t-udi pozdra\nao pismo tova- rišu Titu. Do konca meseca maja se bodo zvrstila še številna športna tekmovanja in prire- ditve v počastitev ."iO-letnice osvoboditve. Tako bo 18. maja revija mladinskih in šolskih pevskih zborov obči- ne Slovenske Konjice, 24. maja bo otvoritev zvezne razstave filatelistov, 25. maja pa bodo v Slovenskih Konji- cah predvajali fi^i" Užička republika. DAMJANA STAMEJČIČ ODMEVI MLADIH KAJ JE VAM - MAJ? Prijetno je bilo kramljata z Borisom, Melito, Goraz- dom in Darjo. In kaj ne bi bilo! Saj smo si izbrali te- mo, ki je večno mlada in sveža: maj — mesec mlado- sti, sreče, svobode in ljube- zni. Letošnji mesec maj je še prav posebno cvetoč in prazničen. Prinesel nam je 30. svobodno pomlad. »če si mlad, svoboden in srečen, je pravzaprav vsak dan, vsak mesec enako lep«, je dejala .Melita Uranič. »Pred kratkim smo prazno- vali praznik . dela in naj po- vem, da bo letošnji rñaj tudi meni minil v delovnem vzdušju. Izteka se namreč zadnji mesec mojega šolanja in pred vrati je matura. Res, maj je lep. Letos se mi zdi še lepši, saj se toliko po- membnih dogodkov navezuje nanj. Ne smem pozabiti na 25. maj — dan mladosti in Titov rojstni dan. Mladi iz cele domovine .что podpisani na čestitki, ki jo nosi mla- dina iz kraja v kraj, iz repu- blike v republiko. Našim staršem je bil tovariš Tito med preteklo revolucijo voj- ni tovariš, nam mladim je svetal vzor in dober prija- telj.« »Maj pomeni — pomlad, pomeni veliko cvetočih ja- blan in zelenih ü'avnikov. Narava se prebudi in zdi se, kot da je življenje spet zma- galo nad smrtjo. In tudi lju- dje smo navadno bolj ve- drih in sončnih obrazov. Rad imam naravo, življenje, lju- di .. .«, razmišlja o mesecu maju Boris Orešek. »Letošnja pomlad je še posebej lepa in praznična. Prepričan sem, da se večina mladih zaveda pri- dobitev pretekle revolucije. O, so izjeme, ki mečejo sla- bo luč na vso mladino in prav zaradi takih posameznikov- pride največkrat do sporov med mladimi in starejšimi. Ni vsak dolgolasec izprijenec in ni vsak nekoliko bolj čud- no oblečen mladenič narko- man in delomrznež. To do- kazujejo številne humane in delovne akcije, ki se j ili mla- di z veseljem udeležujemo. Svobodo, ki so nam jo pri- borili naši starši .znamo ce- niti in zavedamo se, da jo je potrebno venomer dogra- jevati, jo čuvati in spošto- vati.« »Vsak letni čas ima svoj čar, vsak mesec nosi svoj poseben pečat, ki je neiz- brisljiv. Naš letošnji maj je ves v znamenju zastav, pe- smi in kresov. Premladi smo, da bi doumeli vso veličino letošnje jubilejne pomladi, čeprav smo je neizmerno ve- seli. Sreč-ni smo, svobodni. Mi smo se že rodili svo- bodni.« Gorazd Majcen po- zna besedo »vojna« samo iz pripovedovanj, knjig in fil- mov. Ne mara je. Človek je lahko srečen le takrat, ka- dar je popolnoma svoboden. Njegove želje so mlade in sveže kot pomlad, ki nas va- bi pod krošnje mladih bukev. In vsem ljudem širom po svetu želi, da bi imeli tako sončne, tako zelene in tako cvetoče travnike, kot jih ima mo mi. Darja. Keber se je ob raz- mišljanju o mesecu maju, simbolu sreče, cvetja in lju- bezni, spomnila na mladino in otroke nedavno osvoboje- nega Vietnama in Kambod- že. »Mladi se veselimo z ljudmi Vietnama, ki so po tolikih letih neusmiljene in umazane vojne dočakali svo- bodo. Letošnja pomlad je v njihovih srcih zapisana z naj- bolj svetlimi črkami. Mladi, ki so se že rodili v vojni, bodo znali svobodo ceniti. Nasilje je najgrša stvar na svetu in vietnamski narod ga je prenašal 30 let. Zdaj, na pragu svobode verjetno vsi niti niso doumeli, kaj je svo- boda in kaj je mir, čeprav so se vsa dolga leta zanju borili; možje, žene, starci in otroci, čas bo tekel dalje in oelil bo rane. Počasi in bo- leče. Tako se spominjajo vojnih dni tudi naši starši in stari starši. Vsak maj je lep, toda mi- slim, da je bil tisti zmagovi- ti maj pred 30. leti najlepši. Prinesel je svobodo in jo iz- ročil našim staršem, starej- šim bratom in sestram. Pri- nesel jo je nam, ki smo se rodili mnogo let kasneje. Svobodni.« »Melita, kaj bi ti zaželela ljudem in še posebej mladi- ni Vietnama?« — Želim jim, da bi se čim- prej vživeli v svobodo in si zgradili porušene domove. »Boris, kaj pomeni tebi osvoboditev Vietnama?« . — Borili so se s srcem in zmagali so. Dolga so bila leta trpljenja in z njimi se vese- lim zmage. »In tV Gorazd, kaj bi zaže- lel svojim .vrstnikom v Viet- namu?« — Da bi čimprej pozabili na vse grozote te vojne in da bi očuvali po tolikih letih pridobljeno svobodo. še vedno кгатЦапго o me- secu maju, o šte\'ilnih letoš- njih prireditvah, o mladih, o drobnih skrivnoistih, ki jih čuva ta cvetoči mesec, o de- lu in probilemih, o . . . Izbiramo najlepše besede: mati ... IjiuÜDezen .. . kruh . .. delo ... svoboda ;. . maj . . . MATEJA PODJED Gorazd Majcea Darja Keber SZDL V krajevnih skupnostih ce- ljske občine samo še v os- mih KS niso izdelali osnut- kov srednjeročnega razvoja. To nalogo bodo opravili do 10. junija. Tako so se dogo- vorili v torek na posvetu načrtovalci iz KS, nekateri delegati iz TOZD in pred- stavniki samoupravnih inte- resnih skupnosti. Posvet, ki ga je sklicala občinska kon- ferenca SZDL, je potrdil, da se v naši praksi samouprav- no družbeno načrtovanje pre- počasi uveljavlja. Tudi v kra- jevnih skupnostih še . vse več s prstom kažejo zlasti na ob- činsko skupščino, na prora-, čun, ki naj ti pomagal rešiti komunalne probleme in dru- ge težave krajevnih skup- nosti. Z ustavo in dogovori v zadnjem letu pa smo močno zmanjšali vlogo proračunov in omejili njegove finančne vire. Načrtovanje v krajevnih skupnostih mora postati pred- vsem dogovor med osnovni- mi nosilci oblikovalcev načr- •fcov in procesov usklajevanja med TOZD, KS SIS in ob- čino se bodo morali dogo- voriti, katere raz\'ojne nalo- ge bo kdo i?-peljal. Neposred- nega povezovanj^i in vsklaje- vanja doslej ni bilo dovolj. V pripravi osnutkov in v nji- hovem dopolnjevanju bodo morali biti bolj vključeni ob- čani in delovni ljudje. Na posvetu so zelo kriti- čno spregovorili o sedanjem materialnem položaju KS. KS ne bo mogla uveljaviti svoje vloge načrtovalca, če za potrebe delavcev in ob- ča^nov v kraju bivanja zdru- ženo deLo ne bo zdimevalo več sredstev. Delegati KS so kritizàrali" še pomanjkanje statističnih in drugih podat- kov, ki jih krajevne skup- nosti ne dobijo od služb ob- činske uprave. OD VSEPOVSOD ŠENTJUR: ODÜKOVANCA RK Družbeno puUličiii ('tj.uiiiifj št-ntjurske (ibCine so pravilu, ovri'diiotili Udo aktivistov КЦј, česa križa, i-i tak.) ni naključja Ua sta v okv'ru proslave ob iclnicl osvoboditve piTjela diia», no mllikovanji- tudi dva .)0¿rtvo. valna delavca le humane organi zacije: IVAN KOL.MAN. dolgo, kini lajnik obć-nskrr.i odboia Rg retí za.sluge za narod s srebrin zvezdo 1er SILVO LKVEC s Pl» nine medalja zasluge za narod. t)b delu Rdečega križa v Stìit jurju .je treba zapisati tudi uspe» no akcijo -ibiianja .starega pap», ja, ko so v kratkem ilrali kai trinajst ton Ut surovine. V sob» to, 17. t. m., je v načrtu teîimo vanje v nudcnjii prve pomoči ol koncu meseca, maja, pa h( splošna akcija /.biranja oblek ii cunj /,a tek.stiinj) iniu.sfrl.io. TRI SREBRNA ODLIČJA V šentjurski ub<;iui so srebrne znake sindikai.i prt.ieli: PEČENKO, ¿aposlci na občiusid skup.ščini v Šentjurju. VL.UK) C;eR.\R iz Lesnoiadustrij.skcgi podjetja Boli'>r in OŽE \4)N. CINA iz Alposa. Srebrna odličja sinaiiiata si pi-ejele tudi tri delovne organ), zacije: Alpos, Bohor in ¡VIerx, 'IOZD .^enljor. Z. S KONJICE: ZBORI KONUSOVIH DELAVCEV že ves ta teden poiekajo j vseh temeljnih organizacija! združeiiga dela kombinata Kona Slovenske Konjice zbori delavce« Na zborih so delavci spregovoril o rezultatih poslovanja prvih trd mesecev letošnjega leta, spreja so nekatere samoupravne akte, so rezultat ustavne organiziranost ro/D in obravnavali vprašanji ■stanovanjske izgradnje, izvoza t drugo. Zbori Konusovih delavcfj so se pričeli ob 13. uri, venda pa so delavci dve uri po dogfl voru kolektiva nadomestili a lansko leto. Čeprav so delava govorili o n>arsičem, ' so zbon vendarle potekali v znamenji ;10-Ietnice osvobodiive. saj so Ц n)ih orisali mdi uspehe, ki ji je Konus dosegel \ vseh povo nih letih. I). S CELJE: PLESNI VENČEK \ soboto zvečer je bil v Ni rodnem domu v Celju zak!.iuče plesnih vaj, ki so trajale o 1,5. oktobra 1974 do 10. t. m. Zaključek .je bil lepo pripra I.K-n, saj je Plesna šola Celje, 1 JO vodi Lojze Borine, sposobn da organizira lepo kulturno zaba no prireditev, kakršne mladi« v Cel,ju zelo pogre.ša. »Plesni v0 ček« je Ml za mladino in ost» pravo razvedrilo, saj je za glasi po.skrbel priznani plesni ansami» >IB-6 iz Maribora s pevcem J» kom Pipanom. V ek.shibiciji je nastopil tu< l>leei»o-športni par Anja — Uav< Ronačič iz Maribora, ki je в vdiLsil vse gledalce in tečajnil Za zabavni del »Plesnega venflö pa je poskrbi plesni mo.Hter Lui vik Slmončič, saj je mladina » delovala v kvizu in šaljivem « movanju, v katerem je bilo dtrf smeha in zabave. Ob zaključju je Ludvik Si«* čič dejal: »Tudi letos, kot ve» leto de sedaj, je bila udele» odlična. Mladina je bUa po s» jem obnašanju in vsem os^ na kulturnem nivoj«. P*^ mestu. Hvaležne tečajnike »J Imel, ki so res pohvale vreNC»vK KKAi^ 19 — maj 1975 NOVI TEDNIK — stran 3 NAČRTOVANJE NIC MIMO GLAVNIH pri lisdelavj osnutkov glo- balnih okvirov in možnosti yazvoja Slovenije in Jugoslavi- je v letih 1976—1980 je doslej premalo sodelovalo združeno delo. Že ta uvodna opomba pa ponedeljkovem območnem posvetu v Celju, sklicala ga je občinska konfereiica SZDL Celje po dogovoru z republi- yco konferenco SZDL in re- publiških skupščin, je odkri- la dvoje: načrtovanje smo z Ihtavo in pK)litiČ!nimi doku- menti sicer res ponovno po- stavili na pravo mesto v go- spodarski F>olitiki, vendar pa jdruženi delavci oziroma jdruženo delo še vedno ne èuti svoje vodilne vloge v na- črtovanju. Tudi oba osnutka srednjeročnih načrtov sta na- stala bolj v glavah strokovnih planskih služb v republiki in ivezi, mimo nepK>sredne kre- ativne udeležbe združenega dela. Posvet, kot je bil celj- ski, s sodelovanjem delega tov iz Celja, Šentjurja, Ko- njic in Šmarja, pa naj bo za-- maáil to vrzel, ^*oleg pred stavnikov družbenopolitičnih skupnosti naj bi predvsem de- legati iz združenega dela po- vedali, kaj menijo o prvih predvidenih koraJcih našega družbenopolitičnega raz\'^oja v prihodnjih petih letih. Toda — delegatov iz gospo- darstva ni bilo. Taka obstran- ska posúcija omejuje možnost kakovostnega načrtovanja. Ne le to. V končni posledici kre- pi vodilno vlogo v načelova- JVju državnim in strokovnim organom ter je voda na mlin pristašem centralističnega na- črtovanja. V tem trenutJcu je nesodelovanje združenega de- la v iskanju zasnov srednje ročnega razvoja Slovenije in Jugoslavije nerazumljivo* tudi zato, ker temeljne organiza- cije združenega dela same sprejemajo dolgoročne načrte 'razvoja in se srečujejo s problemi. Ima pa gospodar- stvo dovolj pripomb na še vedno živo administriranje v gospodarski politiki in je bil posvet priložnost za pogovor o taki vPsti problemov. Še nekaj je. Prve ocene o konkretnem odnosu osnovnih nosilcev načrtovanja, TOZD, KS, SIS in občina, do spre- jemanja letnih in srednjeroč- nih načrtov raavoja zgovorno povedo, da v naši miselnosti še vladajo stare predstave o planih. Da nekateri še kar čakajo na sistemske rešitve, ki naj bi šele omogočile do- bro načrtovanje, čeprav smo se že dogovorili, da plani ne bodo čakali zakonov, ampak jih bodo tudi pomagali pisa- ti. Družbenopolitičnp organi- zacije bodo morale izvojevatl bitko za spreminjanje dono- sa do načrtovanja. To ni in ne more biti le ekonomsko vprašanje. Na celjskem posvetu o za- snovah srednjeročnega načrta Slovenije in Jugoslavije sta z uvodnimi besedami sodelo- vala Mirim Mejak, član slo venskega izvršnega sveta, in Viljem Merhar, delegat v zbo- ru repubUk in pokrajin. Bi- stveni povzetki njimih uvo- dov: V prihodnjem družbe noekonomskera razvoju m o ramo vztrajati pri dinamični, hitri gospodarski rasti, a pri tem preokreniti negativna gi banja (plačilni deficit in in flacija) in postaviti gospo darjenje na trdnejše temelje Bitka za stabilizacijo, za več jo akumulativno sposobnost gospodarstva, m njegovo zdru ženost (ne smemo se bati ve- likih integracijskih komplek- sov, ki pa jih moramo roje- vati hitreje in ti morajo dati v krajših časih večje učinke), za spremembo sestave proiz- vodnje, za širšo storilnost, boljšo organizacijo dela, za večji izvoiz, za večjo izkorišče- nost zmogljivosti in zmanjše- -vanje stroškov, osta,)a osred- nja nalogo v izpeljavi naših želja za smotrno gospodar,|e- nje. Vse več znakov je, da nI več časa z» odlašanje. Prednostno mesto v sloven- skih razvojnih načrtih pa imajo: energija, surovine, pro- izvodnja prehrane in ureditev prometnih zvez. Eno izmed osnovnih vodil srednjeročnega razvoja bo tudi policentrični razvoj republiike. In kakšno rast predvideva- mo v prihodnjih letih. Poglejmo: V raapravi so na posvetu sicer sprejeli prve zasnove srednjeročnega razvoja. Ven- dar so opozorili, da mora bi- ti načrtovanje realnejše. Plan bo moral bolj upoštevati se- danja gospodarska gibanja in svetovne razmere, pa tudi stopnjo organiziranosti gospo- darstva pri možnostih za ure- sničitev ambicáoCTuh načrtov. Posvet je odkril še eno kri- lo v oblikovanju srednjeroč- nih načrtov. Predpostavke dru- žbenoekonomskega razvoja Slovenije in Jugoslavije so vendarle znane. V tem razvo- ju p>a gospodarstvo, ekonom- ska baza ne bo moglo doži- veti hitre preosnove, če ne bomo še bolj izpostavili zah- teve za dosledno izpeljavo de- legatskega sistema in s tem za dvig samoupravne zavesti dela-vca, ki se bo krepila v odločanju, ter za večjo vlogo znanosti in raziskovalne de- javnosti v združenem delu. J. V. vprašanje JAVNEMU DELAVCU šE ENKRAT: CELJE KOT SEJEMSKO MESTO v tre^i številki letošnjega letnika Novega tednika smo zastavili javno vprašanje glede vidikov razvoja Celja kot sejemskega mesta. Vprašanje smo zastavili 23. januarja v prepričanju, da bomo nanj dobili tudi odgovore, ker gre za problematiko, ki je za Oelje več kot aktuailna. Odgovorov nismo dobili! Vprašali smo po vidikih razvoja Celja kot sejem- skega mesta in tako zastavili tudi vprašanje, katere sejme, razstave in druge podobne prireditve bi mesto lahko imelo, kakšr» naj bi bila časovna razporeditev vseh teh prireditev, ali bo treba ustanoviti posebno organizacijo, ki se bo ukvarjala s sejemskimi priredit- vami itd. Sev^eda pa smo in tudi zdaj odpiramo mož- nosti za še drugačno osvetlitev vprašanja. Ker odgovorov na prvič zastavljeno javno vpra- šanje o Celju kot sejemskem mestu nismo dobili, ga p>osredujemo znova. Menimo namreč, da je to vprašanje, ki si zasluži temeljito obravnavo, še zla- sti ker se z izgradnjo družbenega ceHtra pod Cîoloy- cem odpirajo mestu ob Savinji nove sejemske per- spektive. In vendar, kakšne so? Prosimo, da nam na vprašanje odgovorite po na- slednjem vrstnem redu: 1. Risto Gajšek, član izvršnega sveta skupščine ob- čine Celje, 2. Majda Trogar, direktorica Formatorja, 3. Vlado Veber, direktor Zlatarn, Celje, 4. Ivo Brenčič, direktor Tkanine in 5. Marjan Ašič, predsednik izvršnega sveta skup- ščine občine Celje. že vnaprej hvala za odgovore in sodelovanje. Pi4>simo za kratke in konkretne odgovore. MILAN BOŽIČ, NOVINAR SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA ODGOVORNE NALOGE s podpisom slavnostne izjave vseh sodnikov, je bilo opravljeno zadnje dejanje na poti h konstituiranju so- dišča združenega dela v Celju, usta- nove, ki jo je terjala nova ustava. M kot je dejal predsednik celjske občinske skupščine Jože Marolt, ki je konstituiranje sodišča združenega dela pozdravil v imenu sveta osmih občin, gre za ustanovo, ki jo čakajo velike in odgovorne naloge. Pri vsem tem ne gre samo za reševanje sporov, ki se porajajo v samoupravnih razmerjih združenega dela, marveč prav tako za zagotavljanje samoupravne pravice de- lavcev. V Sloveniji bo delalo deset sodišč združenega dela. Celjsko bo zajemalo vseh osem občin regije. Sicer bo ime lo trideset sodnikov, od tega le dva, predsednika in njegovega namestnika, profesionalna. Za predsednika sodišča zdriiženega dela v Celju je bil izvoljen Jože Cerjak, doslej sodnik občinskega sodišča v Žalcu, sicèr pa znan druž- beno politični delavec. Sedež sodišča združenega dela v Celju je v Jurčičevi ulici, poleg doma upokojencev. Hodniki združnega dela podajajo slavnostno Izjavo ... LAŠKO ČLOVEK PÖ MERI Pri izvršnem svetu občinske skupščine v Laškem deluje poseben od- bor, ki koordinira priprave za izdelavo programa razvoja občine do leta 1980. Predsednik odbora, Pavle Ajdnik, je nekoliko skeptičen, da bi uteg- nili prispevki temeljnih nosilcev načrtovanja biti pravočasno in kvalitetno izdelani. V občini bodo vztrajali, da bo načrt razvoja izdelan po novih prin- cipih, ki jim vsebino narekujejo interesi delovnih ljudi in njihove družbeno ovrednotene potrebe. Srednjeročni načrt razvo- ja občine Laško od leta 1976 do 1980 mora biti zasnovan s potrebami delovnih ljudi, njihovimi interesi in cilji. Zato srednjeročni načrt za polna štiri leta ne bo vse- boval nakopičenih številk, njegovo vodilo ne bodo to- ne, metri, marveč vse tisto, kar zaobsega višji osebni in družbeni standard in njegovo realno osnovo, dohodek, ki naj tak standard omogoča. O konkretni vsebini načrta zaenkrat še ni mogoče go- voriti, kajti te dni bodo de- lovne organizacije, samo- upravne Interesne skupnosti in krajevne skupnosti predlo- žile svoje konkretne načrte, ki bodo potem osnova za iz- delavo občinskega plana raz- voja gospodarstva in nego- spodarstva, oziroma sfere potrošnje v občini. Cilj druž- benega načrta v občini je predvsem težnja po uglaše- nem razvoju v občini, tako na p>odročju proizvodnje in ustvarjanja dohodka, kot na področju interesnih skupno- sti, ki naj p>oskrbijo za za- dovoljevanje skupnih ix)treb občanov. Zato bo družbeni načrt razvoja občine poleg predvidene splošne rasti go- spodarstva predvideval iz- gradnjo tistih objektov, uved- bo tistih družbenih institu- cij, ki bodo izpohiile vrzeli zaradi neskladnosti doseda- njega razvoja, ko ni z razvo- jem gospodarstva nastajalo tudi vse tisto, kar v normal- ne okvire sodi, od stanovanj, do vrtcev, šol, zdravstvenih in drugih objektov, oziroma služb. Predsednik odbora Pavle Ajdnik pa vseeno izraža boja- zen, da brez težav ne bo šlo, predvsem pa zato, ker v de- lovnih organizacijah, interes- nih skupnostih in krajevnih skupnostih manjka strokov- no usposobljenih ljudi za vsebinsko in metodološko zahtevnejše načrtovanje. Na- črtovati danes v razmerah poglobljenega samoupravlja- nja je seveda mnogo težje kot nekoč, ko so bili dose- ženim rezultatom samo na- vrženi faktorji rasti. Danes je treba načrtovati ob samo- upravni odločitvi, oziroma ta- ko, da samoupravljalski inte- resi ne bodo v prehudem raz- koraku 5 predpostavkami na- črtovalce/. No, zato je odbor pri izvršnem svetu občinske skupščine izdelal nekakšne vzorčne osnutke programov za delovne organizacije, kra- jevne in interesne skuimosti. To naj bi bil le pripomoček, ns pa kar kot formular, ki ga je treba dop>olniti z vna- šanjem številk. Brez dvoma bodo nastale težave in v ob- čini bo izdelava osnutka go- tovo zakasnila, saj je pred rokom bilo izdelanih samo dvoje programov, in sicer za krajevni skupnosti Breze ter Jurklošter, rok oddaje osnutkov pa je bil 10. maj. LEPA PROSLAVA v počastitev 30-letnice osvoboditve so v Tehno- mercatorju na dan aanage pripravili svečano prosla- vo, ki se je je udeležilo okrog 500 zaposlenih. Na slavnosti so tudi podelili delovna priznanja osem- najstim delavcem v TMC: Stanku Selšku, Vencesla- vu Zalezini, Karli Kajba, Mariji Super, Viktorju Zorcu, Alojzu železniku, Francu Vrbeku, Jožetu Bratini, Petru Krušicu, Betki Podrepškovi, Refini Mrazevi, Zvonku Perlicu, Anici Kompan, Kvirinu Klenovšku, Ivanu Jerebinšku, Vinku Pečniku, Aloj- zu Zagožnu in Martinu Operčkalu. V VSAK DOM NOVI TEDNIK 4. stran — NOVI TEDNIK. §t. 19 — 15. maj" 197s „DOŽIVELI Sm NAŠ MAJ... " čeprav smo jo ves čas čutili, smo veličino in prisrčnost srečaja dojeli šele potem, ko so popustili zadnji sti- ski rok, ko se je posušila solza sreče in ponosa, ki je za nekaj trenutkov zmočila oko, ko so izzveneli zadnji po- zdravi ... Otroci in mladi so vselej prisrčni, iskreni, neposredni. In takšno, če ga la- hko sploh opišemo s skromnimi bese- dami, je bilo nedeljsko srečanje otrok naših zdomcev v zvezni republiki Nem- čiji z učenci osnovne šole v Podčetrt- ku. Bilo je srečanje v okviru, ki ga je za otroke naših zdomcev, sicer pa predvsem za predstavnike pionirskih odredov Triglav in Mladost v Stuttgar- tu, pripravila Ljubljanska banka. Za gostitelj stvo se je odločila za to, da bi na poseben način in v času največjih prireditev pri nas v počastitev tride- sete obletnice zmage nad fašizmom, izrekla posebno zahvalo tistim mladim, ki so se tudi v tujini odločili za usta- novitev in delo pionirskih hranilnic. Aktivnost Ljubljanske banke na polju mladinskega varčevanja je našla hva- ležna tla tudi v tujini. Tako je Ljub- ljanska banka ponesla v industrijska mesta zvezne republike Nemčije s po- močjo pionirskih hranilnic, ki uspešno delajo zlasti v domovini, košček do- mačega življenja, skrb za vzgojo varč- nega človeka, skrb za vzgojo našega mladega človeka, še zlasti, ker je za krajši ali daljši čas -odtegnjen doma- čemu okolju. In tisto nedeljsko zgodnje popoldne je sonce, zlasti v Podčetrtku, sijalo tople- je kot drugod. Prijetno pa je bilo tudi v srcih vseh. Stiski rok in veselje v očeh. In po- tem pesem, ki je podrla prvo in vse nadaljnje ovire. Bila je »Janez, Kranj- ski Janez ... « čeprav so prevladovali mladi iz drugih republik, so jo zapeli po naše. Z njimi vred pa tudi podčetr- teški otroci. Nad skupino sta zavihrali pionirski zastavi. Zdaj sta nosili tudi traka Ljub- ljanske banke. Ljubljanska banka je omogočita, da so se ti otroci naših zdomcev srečali s tremi herojskimi mesti: Ljubljano, Beogradom in Zagrebom. Razen tega so si ogledali parado ob dnevu zmage v Beogradu in se na poti domov usta- vili v Kumrovcu in Podčetrtku. Tu sta se kot gostitelja izkazala domača os- novna šola in celjska podružnica Ljub- ljanske bake. Srečanje se je vsaj v prvem delu od- vijalo v izmenjavi programov kultur- no prosvetne vsebine. Domači otroci aa zapeli in prikazali enodejanko »Neubogljivček«, mladi gostje, okoli trideset po številu, pa so prav tako za- plesali, zapeli in deklamirali. Bili so prisrčni. Iz njihovih src je kipela ljubezen po domovini, po Ti- tu'. .. »Srečni smo, da smo vsaj teh nekaj dni začutili naš domovinski maj, pol- nega cvetja, radosti, ponosa. Takšen 'maj je lahko le pri nas doma ... šele zdaj vemo, da najlepše rožice rastejo le tam, kjer sta doma mati in oče... Veseli smo, da smo se prav tu v Podčetrtku, prvič srečali tudi- s pio- nirsko dejavnostjo v domovini... « In še in' še. Srečanja pa sta med drugim izpopK)l- nila še dva pozdrava. Prvega je na vse mlade goste in druge naslovil glavni direktor celjske podružnice Ljubljan- ske banke, Zdravko Trogar: »Vesel sem, da lahko ob tako po- membnem trenutku, kot je 30-letnica zmage nad fašizmom pozdravim jugo- slovanske pionirje iz zvezne republike Nemčije in Obsotelja. Naj se vam za- hvalim za obisk na območju naše po- družnice ter v osnovni šoli Podčetrtek, kjer deluje najstarejša pionirska hra- nilnica na Slovenskem. Posebej poča- ščeni in veseli smo, da smo ob vašem obisku ugotovili, da tradicije varčno- sti jugoslovanskih narodov nadaljujete vi miadi, izven svoje domovine.« S podobnimi besedami in željami je mlade goste ix>zdravil tudi predsednik konference socialistične mladine Slove- nije Ljubo Jasnič, sicer pa so pozdra- ve izrekli še direktor domače osnovne šole Jože Brilej in vodje vseh pionir- skih oziroma • mladinskih organizacij na šoli. Ljubljanska banka in v njenem okri- lju tudi celjska podružnica pa osnovna šola v Podčetrtku so zlasti v tem pri- meru opravili pomembno nalogo, ki daleč presega področje denarnega var- čevanja. »Odhajamo«, so rekli ob .slovesu, »s seboj odnašamo nepozabne vtise, tu med vami ï>a puščamo naša srca. Ta ostajajo doma!« OBISK IZ PUBERKA Gostje iz Pliberka v dvorani delavskega sveta EMO Ob koncu prejšnjega tedna je kolektiv tovar- ne EMÓ sprejel v go- ste večjo skupino čla- nov slovenskega pro- svetnega društva »Edi- nost« iz Pliberka na Ko- roškem onstran meje. Bilo je prisrčno sreča- nje, ki je preseglo for- malne okvirje in potr- dilo kot je dejal v po- zdravnem govoru pred- sednik konference os- novnih organizacij sin- dikata v EMO, Jože Os- tir, da v boju za svoj obstanek, za narodno- stne in druge pravice rojaki na Koroškem v Avstriji niso osamljeni in da so z njimi vsi na- ši delovni ljudje. Dragi gostje so se ne samo po besedah glav- nega direktorja inž. Jančigaja, marveč tudi pozneje "z ogledom ob- ratov seznanili z naj- večjo celjsko tovarno. Pot pa jih je peljala tu- di v pokrajinski muzej in muzej revolucije. Ob zaključku prijetnega srečanja pa so si Celje ogledali še s Starega gradu. Za prisrčen sprejem se je zahvalil predsed- nik »Edinosti« Jožko Hudi. —mb CELJE: KAMP RAZSTAVA Kolektiv Tkanine je prščini. Pred vstopom novincev v vrtec, ki bo dne 1. septembra, bodo morali starši z otro- kom še na zdravniški preg- led. šele z zdravnikovim piotr- dilom, da je otrok zdrav, bo- do razbremenjene skrbi za varstvo in vzgojo svojega naj- mlajšega. ANICA CETKOVIC STRMEC Pretekli četrtek je bila v Strmcu pri Vojniku osred- nja proslava ob sprejemu kurirčkove pošte v celjski občini. Pred osnovno šolo v Strmcu se je zbralo veliko število pionirjev in cicibanov, ki so z zastavicami p>ozdrav- Ijali prihod kurirčkove pošte v njihov kraj. гПЈгашт pio- nirjem je uvodoma sprego- voril podpredsednik občinske- ga odbora Zveze združenj borcev NOB Peter Šprajc, ki je v svojem govoru po- udaril vlogo mladih pionirj-ev in kurirčkov med narodno- osvobodilno vojno. Pionirka osno rae šole Strmec je nato prebrala tudi pozdravno pi- smo tovarišu Titu, stedil pa je kulturni program, v ka- terem so sodelovali pionirji osnovnih šol iz Strmca, Po- lul in Dobrne, godba na pi- hala iz Malih Dol, moški pevski zbor Svobode iz Strm- ca in otroški pevski zbor os- novne šole Dobrna. Kurirč- kovo pošto so celjski pionir- ji oddali naslednji dan pio- nirjem Laškega. D. S. ^onirka osnovne šole Strmec je predala kurirčkovo pošto Podpredsedniku občinskega odbora ZZB NOV Celje Petru Sprajcu. Foto: D. Medved DOBRNA - 350 LET ZDRAVILIŠČA öatudi so dobrnsko toplo vodo ppznali in uporab- ljali že Rimljani in pozneje tudi prvi slovenski nase- ljenci, se Toplice (tako so namreč imenovali zgornji del naselja) kot kopališče prvič omenjajo v listini v letu 1542. Za začetek zdravilišča pa omenjajo 1624. le- to. Tedaj je namrač Matija Gačnik (Kačnik) končal obnovo kopališča in stanovanjskega dela. O tem govo- ri v marmornato ploščo vklesan napis, ki je še da- nes v steni kopališkega bazena. V prevodu se glasi: »To kopališče je v čast dežeile zgradil podpisani plemeniti gospKxi, sicer bi ostalo še dalje zapu^eno. To se je zgodilo leta 1624, ko je bil lastnik Dobrne — Matija Gačnik.« Znano zdravili.šče praznuje svoj častitljivi jubilej v prizadevanjih, da bi objektom, ki so sicer poznej- šega datuma, a zastareli, dodal nove. V prvi fazi vsaj hotel in nekatere druge prostora, ki so nujno potreb- ni. Dobrna se je znašla v položaju, ki je na videz zanjo sicer ugoden, v resnici pa vse kaj drugega. Za- radi premajhnih nočitvenih kapacitet, morajo odkla- njati vse več gostov. Medtem ko so jih 1973. leta od- klonili 3.000, so jih lani že 4.500, letos pa bo ta šte- vilka narasla na 5.200. To pa pomeni, da se bodo od- rekli 67.000 nočninam, da ne omenjamo dohodka. Kaj pomeni ta številka? Za Dobrno veliko, še zlasti, če upoštevamo, da so imeli lani 107.267 nočite'v. čeiprav se je zdelo, da. so lani dosegli največ, kar se sploh da doseči, so letošnje številke za prve štiri mesece takšne, da bodo še bolj povečali zasedenost noiSitvenih kapacitet. V štirih mesecih letos so imeli že 32.005 nočitev. Povprečna zasedenost nočitvenih zmogljivosti je lani znašala 91,6 odstotka! To je vi- soko nad normalnimi pogoji. In če bo letos ta od- stotek višji, potem je na dlani, da bo tu treba ne- kaj napraviti, sicer se zna zgoditi, da bo imelo ne- prestano odklanjanje gostov negativne posledice. Za 350 letnico zdravilišča bo kolektiv pripravil ce- lo vrsto raznih prireditev in proslav. Začele se bodo v sredini junija. Najprej bodo ta jubilej proslavili znotraj kolektiva. Medse pa bodo povabili vse, ki so v tej sredini kdajkoli delali. Razen tega bodo dolgo- letnim sodelavcem podelili priznanja za minulo delo, se pravi nagrade, ki jim pripadajo za 10, 20 in 30 let- no delo. Druga proslava bo namenjena javnosti. Nanjo bodo povabili tudi nekatere stalne goste, saj ima Dobrna paciente, ki prihajajo semkaj že dolgo vrsto let, in so se nekateri v seznam vpisali tudi po dvajsetkrat. Letošnja glavna sezona pa bo tudi sicer zelo bo- gata po raznih kulturnih in zabavnih prireditvah. Za- nimanje raznih zborov, vokalnih in instrumentalnih ansamblov za nastope v tem zdraviliškem kraju, je izredno. Zato tudi kvaliteta nastopajočih, zato tudi velik odmev in izreden obisk teh prireditev. Dobrna bo letos gostila tudi zdravnike anesteziste, ki se bodo zbrali na simpoziju, zatem rentgenologe, fizioterapevte in druge. V vseh primerih gre vsaj za srečanja v republiškem merilu, v nekaterih pa tudi za mendarodna. Razumljivo je, da bodo vse te in p>odobne prire- ditve dobile pečat visokega jubileja zdravilišča pa tudi obeležje tridesete obletnice zmage nad fašizmom. Poleg tega bo Dobrna letošnji organizator športnih iger članov slovenskih zdraviliških kolektivov. V jubilejnem letu je izšla izpod peresa prof. Janka Orožna tudi monografija o Dobrni. Na voljo bo barv- ni film o tem kraju in še marsikaj. V tem času bodo tudi obnovili nov trakt zdravi- liškega doma in med drugim odprli oddelek za me- dicinsko kozmetično nego. Skratka, jubilejno leto se bo spremenilo v deloiv- no, še posebej, če bodo prizadevanja za gradnjo no- vega hotela kronana z ustreznim dogovorom o odob- ritvi potrebnih posojil. Ob proslavi 350 letnice je Dobrna ná pragu težko pričakovanega novega vzpona! Motiv pred zdraviliškim dumom ua Oobrnl IZLET NA RESEVNO Iz Šentjurja je lahko dostopna izletniška točka Re.sevna, ki je visoka 638 m. Na njenejii pobočju je vse polno vresja, po katerem se tudi imenuje. Od železniške ali avtobusne postaje je na Resevno uro in četrt zložne hoje po lepih bukovih goz- dovih severnega pobočja, kjer je v letnem času veliko gob. Na robu gozdne jase, pod vrhom, je spomenik padlima partizanoma Cveiki Jerinovi in Dušanu Lahu. V koči na Resevni se boste lahko okrepčali in tudi prespali. Že med potjo, posebno pa na vrhu, se nam odpira čudovit razgled v dolino, na Boč in na Donačko goro. Proti severu se тарепја drameljsko pičevje s prikupnimi vinogradi in Л'1п8к1т1 hramčki, za njimi pa Konji.ška gora s Pohorjem v ozadju. Proti zahodu se vidi gosto naseljena celjska kotlina., Kot kulise se v ozadju pokažejo Savinjske planine z značilno Ojstrico, Peco in Uršljo goro. E. REÛNIK ALOJZIJA STOPINŠEK Zrastia na kočariji, vse življenje garala, med voj- no pomagala partizanom, se veselila svobodnega ko- zjanskega ozemlja, nikoli obupana, težave preganja- la s petjem, mati desetih otrok, ki so že vsi pri svojem kruhu, takšna je na kratko osebna izkazni- ca te kot mravlja pridne ženice iz jurklošterskih grabnov. Kljub tegobam nekda- njega življenja je Alojzija takorekoč neuničljiva. Gle- da naravnost v oči in se prikupno smeje in pove, da je zrastla v družini, ki je štela deset otrok in da je tudi sama hotela tako. Ni dvoma, posrečilo se ji je. Mož sedi ob stra- ni in se hudomušno mu- za. še zelo mlada, kmalu po poroki, je odšla delat k graščaku Falterju pa v Pojerje v rudnik. Delala je na njivi, pogozdovala, bila je v rudniku. Zbira- la je premog in ga spirala z vodo, tolkla se je skozi vse tri smene dela in tu- di nočni »šiht« ji ni ušel. Prihajali so otroci, eden za drugim, četica je ra- sila, se večala in zahteva- la svoje. Prišla je vojna, Alojzija pa je delala kar naprej. Lačna usta je bi- lo treba nahraniti. Vese- lje do petja pa jo kljub temu ni zapustilo. Rado- van Gobec, takrat učitelj na svobodnem partizan- skem ozemlju, ki je zaje- lo vso Kozjansko, je imel v Jurkloštru svoj zbor in Alojzija je pela. Imela je na hrani udarnike, ki so delali na polju, prenašala je propagandni material, hrano in vse, kar je za- htevala borba. Otroci, ta- krat jih je bilo že več, Andrej, Mirko in Zvone, so hočeš nočeš postali ku- rirčki. Nosili so pošto na Poljane in Blatni vrh. V viharni decembrski noči, ki jo do konca življenja ne bo pozabil nobeden Kozjanec, ko so ustaške maščevalne enote, okrep- ljene z Nemci tn čerkezi vdrle na Kozjansko in po- žigale, kar jim je prišlo pod roke, je zagorelo tu- di pri Stopinškovih. Vojna je minila, ni pa minilo težko življenje. Stopinškove otroke je za- žejalo po znanju in mati se je odločila, da bodo odšli v internat na Pil- štanj. Pet jih je bilo v internatu in za pet je bi- lo treba plačevati, četudi bi dela zmanjkalo, bi ga Alojzija staknila, treba je bilo. Danes ni doma nikogar več in kar nekam tesno je v stari graščini brez živžava. Le eno je še osta- lo isto. Alojzija je nam- reč po sili razmer nekak- šen privatni kustus zna- menite jurklošterske kar- tuzi j e in vselej rada ustreže, če hoče kdo po- kukati v cerkev, kjer je bila po ljudskem izročilu pokopana nesojena žena Friderika Celjskega, Vero- nika Deseniška. Leta in leta Alojzija ponavlja isto, leta in leta odkriva skriv- nost radovednim obisko- valcem. To je ie postalo del nje, to je v njej in brez tega ne more. Stopinškova mama je ži- va zgodovina ni tale rub- rika je veliko preskrom- na, da bi v njej lahko zajeli vse, kar se je na- biralo leta in leta v tej preprosti ženici. Ze samo obdobje druge svetovne vojne, ki je mami nako- palo nepopisno gorje, hi lahko popisali v posebnem zvezku. če . boste kdaj tavali brez načrta v lepem ne- deljskem dopoldnevu sko- zi Jurklošter, ne pozabite se ustaviti pri Stopinško- vi Alojziji. Rade volje vam bo pokazala znamenito cerkev in Veronikin grob. MILENKO STRAŠEK 0BRÁ2Í 6. stran — NOVI TEDNIK. §t. 19 — 15. maj" 197s NOVI TEDNIK MED bELEGATI ENOLETNE IZKUŠNJE KRIVA ODGOVORNOST? Elno leto je minilo tega, kar smo volili svoje dele- gate v zbore občinskih skupščin. Leto, ki je vne- slo v delo skupščin nove vrednote in nove odnose. Pa vendarle še ne v tak- šni meri, kot bi jih mo- ralo. Nismo m ne smemo biti še zadovoljni z delom naših delegatov, z obliko- vanjem stališč v delega- cijah in z odločanjem na sejah skupščin. Preveč- krat delegati odločajo o predlogih, ki so nam tuji, prevečkrat sami odločajo v imenu nas vseh. Zato je prav, da povemo težave, ki zavirajo delo delegatov, pa tudi tiste izkušnje, ki bogatijo njihovo delo. Pogovarjali smo se z Mileno Zidanškovo, pped- sednico zbora združenega dela konjiške občinske skuščine. Hoteli smo iz- vedeti, kako ocenjuje de- lo in aktivnost zbora v preteklem letu. »Doslej je zbor združe- nega dela zasedal ločeno samo enkrat. To je bilo tedaj, ko smo obravnavali zaključni račun tretjega tromesečja. Moram reči, da razprave skorajda ni bilo in da smo pričakova- li veliko večje zanimanje delegatov za to problema- tiko. Morda je temu kri- va premajhna odgovor- nost delegatov do vpra- šanj, o katerih odločajo. Pa vendarle so to največ- krat vprašanja, ki zade- vajo delavce neposredno in obravnavajo zaključne račune, ostanke dohodka posameznih temeljnih or- ganizacij ter uspehe ozi- roma neuspehe posamez- nih temeljnih organiza- cij.« .\li je samo neodgovor- nost delegatov kriva, da v vašem zboru skorajda ni razprave? »Mogoče je temu krivo tudi pomanjkljivo pripra- vljeno gradivo, ki ga pre- jemajo delegati. Pomanj- kljivo morda v tem, da ne vzbudi v delegatu tiste- ga zanimanja, ki bi ga usmerilo k razpravi. Mor- da pa so bili tudi dnevni redi skupščin doslej se- stavljeni tako, da so zaje- mali predvsem problema- tiko, ki zadeva delegate in občane v krajevnih skupnostih.« Ali menite, da delegati resnično zastopajo stali- šča svojih delegacij in tu- di svojih delegantov? »Menim, da so delega- ti, ki so se vključevali v razprave o posameznih vprašanjih, resnično za- stopali stališča svojih de- legacij. To velja predvsem za delegate zbora zdru- ženega dela. Drugače pa je v zboru krajevnih skupnosti. V njem dele- gati vse pogosteje raz- pravljajo o problemih, ki jih občutijo sami in raz- grinj,ajo stališča, ki niso Oblikovana v delegacijah, ampak so njihova osebna stališča.« In ste se člani predsed- stva občinske skupščine v Slovenskih Konjicah že pogovarjali o tem, kako rešiti težave, o katerih ste govorili? »O tem se še nismo po- govarjali, tudi kar zade- va težavnosti gradiv ne. Zdi se mi, da bomo mo- rah šele izdelati takšen sistem obveščanja, ki bo zagotavljal delovnemu člo- veku in njegovemu dele- gatu resnično pravočasno in razumljivo informaci- jo.« DAMJANA STAMEJČIČ MOZIRJE »To niso želje. To so potrebe in zahteve, če hočemo naprej, če noče- mo več zaostajati!« Tako je predsednik kon- ference občinske organi- zacije SZDL v Mozirju Ivan Kramer označil iz- hodišča o osnovnih sme- reh družbeno ekonom- skega razvoja občine. Izhodišča, ki morda tu in tam, navzlic realnosti, prehajajo v drzne poteze. In še nekaj — uresni- čitev načrta družbeno eko- nomskega razvoja občine Mozirje daje tudi jamstvo, da Gornja Savinjska do- lina ne bo v prihodnje več surovinska / baza in rezervoar za delavce, ki odhajajo drugam, marveč, da se bo z uspehi lastne- ga dela, in to krepkega, povzpela v korak z dru- gimi in jih tudi prehitela. Izhodišča družbenoeko- nomskega razvoja Gornje Savinjske doline do 1980. leta ne odpirajo samo vi- dike, marveč tudi pre- cejšnje naloge. Dokument, čeprav zaenkrat samo v osnutku, ni zbir želja, tem- več potrdilo poti, ki je v bistvu nadaljevanje tiste, po kateri so začeli kora- kati pred nekaj leti. Ni naključje, da imajo terciarne dejavnosti gos- podarstva v. Izhodiščih prvo mesto. Izredno skrb nadalje posvečajo delav- cem. Zgodilo se bo nam- reč prvič, da bo Gornja Savinjska dolina že v tem obdobju uresničeva- nja srednjeročnega pro- grama razvoja občutila pomanjkanje domačih de- lavcev. To pomeni, da hočejo zaposliti tistih 988 delavcev, ki se zdaj vozi- jo na delo v druge obči- ne. Pomanjkanje delav- cev tudi terja, da se bo- do lotili takšnih vlaganj v gospodarstvo, ki bodo temeljila na boljši tehno- logiji. In ne samo to. De- lo doma mora postati va- bljivo za slehernega mla- dega človeka. To pa tudi pomeni, da bo temu pri- memo IzpeljHna štipen dijska in 7sa kadrovska politika. Po zaslugi 15-odstotne stopnje gospodarske ra- sti (!) računajo zabeležiti naraščanje števila prebi- valcev, razen tega pa do- seči tudi nekatere premi- ke v socialni strukturi. Sicer pa bi se naj stop- nja rasti zaposlenosti v naslednjih petih letih gi- bala v višini šestih od- stotkov. Planirana 15-odstotna stopnja gospodarske rasti nadalje zagotavlja, da bo- do v 1980. letu Imeli 154 tisoč din družbenega pro- izvoda na enega delavca oziroma skoraj 590 mili- jonov v občini. In če še zapišemo, da je znašal družbeni proizvod v občini lani 252 milijonov dinar- jev, potem Je skok oči- ten. Kmetijski plan predvi- deva preusmeritev 250 kmetij, za kar bodo po- trebovali okoli 75 milijo- nov dinarjev investicijskih sredstev. Sekundarni sek- tor bo Igral dominantno vlogo, saj načrtujejo, da bo predstavljal 75 odstot- kov družbenega proizvoda in imel 61 odstotkov vseh zaposlenih v družbenem sektorju. Terciarnemu sektorju načrtujejo 24.5-odstotno stopnjo rasti! Prvo bese- do v teh številkah ima seveda turizem. Težnja po nitrejšem razvijanju kompleksne turistične po- nudbe Je imperativ časa. Izredna 15-odstotna stop- nja gospodarske rasti, te- melji tudi na velikih in- vesticijskih naložbah. Po ocenah bodo morali inve- stirati v vrednosti 943 mi- lijonov dinarjev! Ta zah- teva sicer presega aku- mulacijsko moč gospo- darstva. Toda, zahteva ni zvita iz trte. Tudi v njej se vidi odločnost poti. To so samo nekateri podatki, ki govorijo o pri- hodnosti Gornje Savinj'-' ske doline. Podatki, ki so danes izhodišče, jutri pa resničnost. M. BOŽIČ KONJIŠKI NAGRAJENCI Konec aprila so v po- častitev dneva Osvobodil- ne fronte in praznika de- la podelili v Slovenskih Konjicah priznanja. Med nagrajenci sta tudi Fra- njo Tič, ravnatelj osnovne šole Dušana Jereba v Slo- venskih Konjicah, in Alojz Krušič, usnjar iz Konusa. priznanje ni samo moje 2e takoj po drugi voj- ni se je Franjo Tič moč- no angažiral v družbeno- političnem življenju. Naj- več je seveda delal na področju telesne kulture, ki je tudi .ijegova izklic- na usmen*^v, pa tudi v drugih društvih in orga- nizacijah. »Vedno зет čutil ne- kakšno potrebo po druž- benopolitičnem delu,« pra- vi Franjo Tič. »Verjetno bi mi bilo zelo dolgčas, če ne bi toliko delal. Pa tudi veselje je tisto, ki me je vedno gnalo. Po- sebej rad sem delal z ■ mladino, vzgajal sem jo na področju telesne kul- ture. Meja ožja usmeri- tev je orodna telovadba, zato sem na tem pod- ročju še bolj temeljito vzga.al mlade pionirje. In .moje delo je obrodilo, tu- di saoove Pionirji naše šole žanjejo v zadnjih letih najvišja republiška prizivanja v orodni telo- vadb: .« , Že dolga leta dela Fra- nco Tič tudi. v organiza- ciji zveze komvmistov. že nekaj let je tudi pred- sednik kadrovske komisi- je - pri občinskem komi- teju ZKS v Slovenskih Konjicah. Pa še v mno- gih drugih komisijah de- la akt:ven je tudi v Pla- ninskem društvu In v Te- lesno kuitumi skupnosti. »Menim, da bom tudi v bodoče delal tako, kot sem doslej,« mi je dejal Fra- njo Tič )^Priznanje OF, ki sem ga dobil za svoje delo, mi pomeni tudi ve- liko obvezo za delo v pri- nofbTe. Vendar pa kljub vsema menim, da to pri- znanje Ш samo moje, da je :ud3 priznanje celot- nemu kolektivu naše šole in de^iu nas vseh.« delam, ker delo rabim Alojz Krušič je usnjar v Konusu. Že leta 1948 je začel delati v sindikal- ni organizaciji, v kateri je prevzel delo referenta za oskrbo. Sam pravi, da je bilo to delo težko, saj je moral preskrbeti za delavce kurjavo, obleko in hrano. »V tistih letih sein bil ves čas v odboru sindika- ta ali pa predsednik od- bora,« pravi Alojz Krušič. »Petkra.-' sem bil predsed- nik sindikalne organizaci- je v Usnjâmi. In moje delo nI bilo lahko, če pa sedaj pomislim na ta- kratne delo In na delo sindikata sedaj lahko re- čem, da je razlika ogro- mna. Seveda ostaja skrb za delavca glavna naloga sindikata, vendar so ra- zlike v delu zelo velike.« Alojz Krušič še vedno akti^'no dela v sindikalni organizaciji. Pravi, da de- la iz lastnega zadovolj- stva in zaradi potrebe po aktivnem delu. »Delam, ker delo ra- bim,« pravi Alojz Krušič. >In srebrni znak sindika- ta, ki sem ga dobil kot prizniinje svojemu delu, me èe bolj zavezuje in postavlja predme še več- je c)dgcvomosti. DAMJANA STAMEJČIČ KAJ KAZE ANALIZA GOSPODARSKEGA KRIMINALA Očitno je, da je leto 1973 imelo rahel premik v vi- šini kazni. Namreč, če smo v letu 1972 imeli večmo kassni, ki so bile izrečene v mejah od 3—6 mesecev zapora, se leta 1974 meja izarečenih kazni povzpne v čae od 3—12 mee&o&v zapora. Namireč leta 1974 je veči- na izrečenih kazni segla do meje 12 mesecev, razen pri okrožnih sodiščih, ko se ta večina povzpne v letu 1973 na mejo od 6 mesecev do 2 let. Leta 1974 pa pade ta zopet na nivo iz leta 1972.Tudi v skupnem številu teh treh let je večina kaaaii izrečena v mejah od 3 do 6 mesecev. Gornja sfera vseh teh kazni se kaže tudi v števil- kah, ki se nanaišaijo na sirogi zapor in kd so sicer abso- lutno nizke. Tudi tu opazimo, da je kazen nad 1 leto st34Dgega zapora kot nekakšna meja in sicer izrečena naJipogosteje v tem dasu pri okrožnih sodiščih, saj gre za relativno težja kazniva dejanja. Pri posameznih sodiščih je sátuacija pKKiobna. Pri pogojnosti obsodbe smo se za primerjavo po- služili podatkov omenjene študije prof. Kobeta, zajetih v tistem časovnem obdobju. Obsodba Ta primerjava je sicer nekoliko t/vegana, ker se ne nana:ša na časovno istovetne in primerjalne serije, saj zajemajo podatki za celjsko okrožje obdobje od leta 1972—1974. Kljub temu pa sino si primerjavo dovoliU zaradi relativnih števil, ki lahko po svoje pokažejo določeno gibanje, ob upoštevanju odstopanj. Očitno je, da je v zadnjih 3 letdh, pri čemer je leto 1972 upoštevano v eni in drugi seriji, pogojnost sodb padla, oziroma, da se je pogojnost pomaknila tudi na kazini od 6—12 mesecev zapora, na račun najvišje in najnižje meje. V posameznih letih pa je bila pogoj- nost vseh kazni najnižja. Tako je bila leta 1972 pogoj- na каггеп izrečena v 63,8 % vseh kazni (pri okrožnem sodišču nobena), nato pa pogojnost obsodib raste in leta 1974 doseže 68,2 % vseh kazaii. V skupnem bi se torej to skladalo z laičnim poj- movanjem o gibanju kajznovalne politike. Zanimivo je, da je delež pogojnih obsodb pri ob- činskih sodiščih v obravnavanih treh letih ostal v glav- nem na istem nivoju z neznatnim padcem (71,1 ®/o, 71,4 % in 70,3 o/o). Pogojne obsodbe PISE: LUDVIK VIDMAR 19 — 15. maj 1в75 NOVI TEDNtK — stran 7 NOVI TEDNIK MED DELEGATI POSEBNA ŠOLA V KONJICAH DOBRO V SLABEM Poročali smo že, da v Slovenskih Konjicah gra- dijo novo posebno osnov- no šolo. Zgradba, v kate- ri še teče pouk učencev posebne šole, je že moč- no dotrajana in komajda še primerna za normalen pouk. Razmajana tla, hla- dni hodniki, premajhno število prostorov, ki ne dovoljujejo kabinetnega pouka — vse to so dej- stva, ki hromijo delo v šoli in nedvomno v veliki meri vplivajo na počutje in v zvezi s tem tudi na učni uspeh učencev te šo- le. Zato je bil že zadnji čas,'da tudi Konjice dobi- jo novo, moderno poseb- no šolo, ki bo učencem zagotovila uspešno in učinkovito šolanje. Prvi oddelek posebne osnovne šole je bil usta- novljen leta 1971 pri. II. osnovni šoli v Konjicah. Odtlej je šola vsako leto pridobila .še en oddelek, tako da jih je sedaj že pet. Z letošnjim šolskim letom je postala posebna šola samostojna ustanova z lastnim vodstvom in pedagoškim kadrom. Vr- šilec dolžnosti ravnatelja je Milena šegel, ki skupaj s petimi učitelji vliva zna- nje v 64 glavic. Vendar pa bo šest učiteljev v novi šoli premalo, ki bo v na- slednjih letih pridobila še tri nove oddelke. Kljub slabim učnim po- gojem so v posebni osno- vni šoli dotiro zastavili svo- je delo. Poleg rednega pou- ka razvijajo učenci mno- ge dejavnosti tudi v krož- kih. Letos so na šoli us- tanovili pionirski odred bratov Memik, v okviru katerega delujejo likovni, ročnodelski in pravljični krožek. Učenci posebne šole se še posebej izkaže- jo ob različnih spomin- skih dnevih, ko prirejajo svečane proslave in raz- stave. Tako so pripravili zelo uspešno razstavo ročnih del ob praznovanju dneva republike, pa tudi sicer se vključujejo v vse akcije konjiških pionir- jev. V posebni osnovni šoli so vključeni predvsem učenci konjiške občine. V šolo se vozijo od blizu in daleč, in ker so avto- busne zveze pogosto sla- be, so v šoli zanje orga- nizirali varstvo. V zvezi s tem nam je Milena še- glova povedala, da bodo poskušali v prihodnjih le- tih poiskati v Konjicah rejniške družine za var- stvo tistih otrok, ki so najbolj oddaljeni od šole. Posebna osnovna šola v Konjicah torej kljub sla- bim pogojem dobro dela. Nedvomno pa • bo k še boljšim uspehom pripo- mogla izgradnja nove šo- le, ki se je veselijo tako učenoi kot tudi učitelji. DAMJANA STAMEJCIC Učenci petega razreda se tako kot vsi ostali veselijo nove šole CELJE KDAJ DOVOLJ VODE Četudi trenutno preskr- ba Celja s pitno vodo ni problematična, je vendar- le zdaj tisti čas, ki je najbolj primeren za oce- no minulega stanja in vi- dikov. Minulega zlasti zato, ker je bilo zimsko sušno obdobje zelo kri- tično, ker so mnogokje več kot pogrešali vodo in podobno. Kot je povedal direk- tor Plinarne ~ vodovo- da, Stane Polajnar, Je bil najbolj prizadet tisti pre- del, ki se oskrbuje iz vi- tanjskega vira. Zato je v teku povezava obeh si- stemov preskrbe Celja s pitno vodo, se pravi si stema Vitanje in Medlog. In ne samo to. V načrtu je graditev novega vod- njaka v Levcu, ki bo da- jal približno 30 litrov vo- de na sekundo. Hkrati bodo tekla nekatera sa- nacijska dela. V nasled- nji fazi je zajezitev Hu- dinje in zgraditev čistilne naprave v gornjem toku te reke, nad Vitanjem. Ta vir bo lahko tudi v sušnih obdobjih dal po 90 litrov vode na sekun- do. In končno, gre še za vprašanje pripadnosti vo- c^a v Straiiicah. To je vprašanje, ki ga bodo Ce- ljani skušali rešiti s Ko- njičani. Ce bi uspešno uredili te načrte, bi zagotovih Celju in njegovim prebi- valcem dovolj pitne vode га nadaljnjih deset do petnajst let! In odlagališče za sme- ti? Ni urejeno. Ljudje se pritožujejo po vsej pra- vici. Gre za odlaganje smeti. Na vsak način je to raloga, ki jo* bo mo- ralo rešiti ne samo ko- munalno podjetje, mar več tudi nova komunalna interesna skupnost. Pro- blem je boleč zlasti za tisto okolje, ki vsak dan občuti vse »dišave« in druge »prednosti« odlaga- lišča. Industrijska prede- lava smeti zaenkrat ne pnde v poštev. So še vedno premajhne količi- ne Kdaj preselitev obrata plinarne — vodovod z Ljubljanske ceste? Problem, ki je aktualen ne le zaradi urbanizacije Otoka, marveč tudi za de- lo novega celjskega ko- munalnega podjetja In celjske komunalne inte- resne skupnosti. V teku so pogovori, da bi zgra- dili nove poslovne pro- store za komunalno pod- jetje ter za interesno skupnost na koncu ulice štirinajste divizije. M. B. CELJE: ZATEGNITI PAS Pred dnevi je bila v Celju šesta seja predsedstva občinske konference Zve- ze socialistične mladine, ki ji je takoj nato sledila še sedma, razširjena seja, ki je potekala v nekoliko razburljivem vzdušju, kar je tudi razumljivo. Osred- nja tema pogovora, ki so se ga ude- ležili tudi predstavniki celjskih druž- benopolitičnih organizacij ter predsed- nik republiške konference Zveze socia- listične mladine Slovenije, Ljubo Jas- nič, je bila finančni načrt organizacije. Po svoje zelo zanimiv, vendar ne- koliko predolg je bil prvi del, ko so mladi podaijali poročila o svojem de- lu. Predsedniik občinske konference Metod Trebičnik je na kratko orisal problematiko delovanja, predvsem po- manjkanje sredstev, ki so bila izločena iz njihovega finančnega koncepta. Za njim je povzel besedo Stane Se- ničar, sekretar občinske konference ZK in opozoril, da se bo ,tudi pri raz- deljevanju in uporabljanju razpolož- ljivih sredstev treba obnašati stabiliza- cijsko, kljub temu, da je občinska skupščina močno okrnila proračunska sredstva za delo mladih. Vendarle se bo morala najti pot. V Celju nikoli ni bil problem financirati dejavnost mla- dine, vsaj pri večjih projektih ne. To pa je bil tudi osnovni motto seje. Sta- ne Seničar je še poudaril, da bo tudi poslej tako, da se bo treba obnašati še bolj racionalno in ne reagirati pre- napeto. Znano je namreč, da so bila proračunska sredstva okrnjena ne le Zvezi mladine, pač pa tudi vsem po- rabnikom občinskega proračuna. Mladi sicer v Celju dobro delajo, to kaže tudi programski koncept za le- tošnje leto, vendar le ta ponekod ná koncepcijsko in praktično dovolj in- tegriran v celovitost sprememb, ki se dogajajo v Celju, je še dejal Stane Seničar. MILENKO STRAŠEK PREJELI SMO: O DOBRI, STARI PRAKSI Polemične miselne utrin- ke sicer poraja delovni in samoupravni »vsakdan«. Imam pa še posebno sre- čo, da na delovnem mestu tajnika samoupravnih or- ganov na lastni koži do- življam x-so pestrost, za- motanost, pa tudi nevšeč- nost »vetrovnega križišča samoupravnega prometa«. Prav je, da »vetrovnost«, kot sem jo omenil, bolje obrazložim. Pri tem mi- slim na vrsto vprašanj, ki zadevajo področja samo- upravnega obnašanja, ob- likovanja predlogov, obra- vnavanja in sklepanja, spreminjanja stališč, od nosa strokovnih služb do organov upravljanja itd. Razlog za tole moje glasno razmišljanje so v zadnjem času vse bolj pogoste »pristojnostne konfrontacije« (nekateri jdm pravijo že kar kon- flikti!) med nekaterimi službami in službo tajni- štva organov upravljanja kot strokovnim »zastopni- kom« samoupravnih or- ganov. Za p>omoč pri svojem razmišljanju in za bolj avtoritavno podporo bom uporabil gradiva s semi- narja o nalogah tajništva samoupravnih organov v Portorožu 18. in 19. mar- ca letos in nekaterih po- dobnih v zadnjem času. Najprej nekaj malega o stališčih na splošno. Psi- hologi in sociologi pravi- jo, da stališče lahko ra- zumemo kot pridobljen način razlaganja pojavov in (glede na to) reagira- nje na pojave in na vse v okolju ter naši ožji oko- lici. Zaradi človekove tež- nje vnašati red v okolje, sistemizirati, klasificirati In zavzemati do vseh in do vsake stvari določen odnos, pomenijo stališča zelo stabilno komponento "(sestavino) osebnosti. Spremeniti stališče do nečesa pomeni ix>rušiti nek sistem, in dokler po- rušenega sistema ponovno ne zgradimo, obstoji za nas nek kaos (zmešnjava). Občutek neurejenosti vna- ša v človeka nemir, bo- jazen, negotovost, če je le-ta prevelik, pomeni iz- gubo zaupanja vase, in tedaj človek reagira nesi- stematično in neelastično, s čimer se število neuspe- hov še poveča. Da bi se vsemu temu človek izog- nil, stališč raje ne spre- minja, ampak se vede do dejstev, ki njegovim sta- liščem nasprotujejo, kot da jih ni oziroma si jih razlaga, kot to zahteva njegovo stališče. Ta mali sprehod v del- ček znanja iz psihologije le zato, da bomo lažje razumeli, kako so obliko- vana stališča pravzaprav trd, četudi razumljiv oreh. V samoupravnem življe- nju posameznika ali sku- pine pa gre ponavadi sko- raj vsak dan za preobli- kovanje in spreminjanje stališč do mnogih vpra- šanj zlasti na področju graditve novih družbenih in ekonomskih odnosov. Gre torej tudi za spremi- njanje dosedanje prakse, ustaljenih navad, dojema- nje, razumevanje in uve- ljavljanje novega. Na vso silo zagovarjati svoja stališča v različnih konfrontacij skih situaci- jah s staro dosedanjo, običajno, preizkušeno in ne vem kakšno še prakso, najbrž v sedanjem druž- benem trenutku niti ni preveč pvolitično popular- no, niti priporočljivo. Se- veda pa Je vsakomur lah- ko jasno, da borba za uveljavljanje nove ustave, novih odnosov, za še bolj humaniziran samoupravni sistem ne more potekati na najbolj miren in za ni- kogar nevznemirjajoč na- čin. Tu so potem bolj energični posegi družbe- nepolitičnih organizacij ra- zumljivi in predvsem nuj- ni. Za kratko misel o sa- moupravnem odločanju si osvežimo spomin, katera so osnovna načela, ki iz- hajajo iz našega usta\'ne- ga sistema: — vse odločitve morajo biti skladne z ustavo, za- konitimi predpisi, statu- tom oz. samoupravnim sporazumom ter drugimi splošnimi akti — odločitve morajo stremeti za tem, da se družbena sredstva odgo- vorno ter. družbeno in ekonomsko smotrno upo- rabljajo — odloča lahko le tisti organ, ki je po splošnem aktu za to pristojen. Vse omenjeno se nana- ša tudi na vsak predlog, ki ga pripravijo strokov- ne službe ali kdo drug za odločanje na katerikoli samoupravni ravni. Pri oblikovanju predloga p« so strokovne službe dol- žne predvsem spoštovati: — načelo ustavnosti in zakonitosti — načelo dobrega go- spodarjenja — načelo spoštovanja družbenih interesov Pri tem bi rad opozoril, da n. pr. ru sprejemljiva praksa, da se obidejo splošni akti z izgovorom, da so zastareli. Ce Je te- mu res tako, potem jih Je treba pač spremeniti. Prav tako ne moremo mi- mo dejstva, da ima- prak- tično vsak sklep določene ekonomske F>osledice, pa tudi če se nanaša n. pr. na probleme kadrovske pKjlitike, saj je delo člo- veka odločilen faktor pri ustvarjanju novih vredno- sti. Ponujata se zlasti na- slednja zaključka okrog oblikovanja predlogov: — predlogi morajo biti p>odpisani, kvantificirani (kaj pomeni v pogledu gospodarske uspešnosti ), predvideni torej gospo- darski in družbeni učinki — predlagatelj je dolžan skrbeti za izvajanje skle- pa na podlagi svojega lastnega predloga in pre- prečevati vse morebitne negativne posledice, ki bi lahko nastale z nJ^jovim izvajanjem. Veliko nejasnosti pa tu- di six>rov Je zaradi vme- snih faz preizkusa pred- loga. Razumljivo mora biti, da Je tajništvo or- ganov upravljanja dolžno pred pripravo seje preiz- kusiti, ali pa so mate- riali za sejo pripravljeni skladno z določbami splo- šnih aktov, šele če tega v aktih ni. Je dolžno ob- vestiti predsednika orga- na, da je gradivo nepo- polno in bi ta zahteval dop>olnitev. Seveda pa lah- ko organ upravljanja sam na seji sklene, da odkla- nja sklepanje o določe- nem vprašanju, če gradi- vo ni pripravljeno tako, kot je predpisano v splo- šnem aktu, zlasti pa, če dvomi v strokovnost iz- danega predloga, objektiv- nost navajanih podatkov ipd. Glede določil splošnih aktov pa le-to. Skozi pra- kso lahko ugotavljamo, da velik del pravnikov (dru- gi pa še manj!) ne obvla- da normiranja,, saj so norme F>ogosto nejasne, premalo precizirane in si pogosto med seboj na- sprotujejo ali so sistem- sko napačno zastavljene. ^ Enako lahko trdimo, da imajo sklepi podobne ne- jasnosti. Ce pa jih žeUmo oblikovati tako, da jasno poudarimo, kaj Je skle- njeno, opišemo nalogo in kdo je zadolžen za izvrši- tev, doživimo najmanj, kar lEihko, »kislo rekcijo predlagatelja«. MITJA UMNIK 8. stran — NOVI TEDNIK. §t. 19 — 15. maj" 197s MPF je vsak dan bližji Vsak dan smo bližje, ve- likemu in pomembnemu kul- turnemu dogodku, ki se po zaslugi pKJŽrtvovalnih organi- zatorjev, glasbenih pedagogov in drugih sodelavcev, ponav- lja vsako drugo leto, ki pa bo imel letos še bolj slav- nostno obeležje. Konec maja se bo pričel XI. mladinski pevski fes^val. Ta tradici- onalna mladinska pevska ma- nifestacija, ki s svojo iskre- no vàebino enkratno vpliva na mlada človeška čustva, humane in socialistične odno- se, pyosebno med mladimi, prav letos s tem svojim na- menom in nalogo sovpada s praznovanjem 30. letnice osvoboditve. Za to bo ob tem jubileju še toliko bolj prisotna naša humana misel, s katero bomo z vso pozor- nostjo in gostoljubnostjo spre- jeli in pozdravili mlade pev- ce iz vseh naših bratskih re- publik, pa tudi goste iz Bol- garije, čehoslovaške, Fran- cije, Italije, Madžarske, Ni- zozemske, Poljske in Sovjet- ske zveze. Pokrovitelj festivala je Ljub- ljanska banka, častni pokro- vitelj pa Republiška konfe- renca SZDL. Fe.stival se bo pričel 39. maja, z otvoritvijo razstave sodobne glasbene literature ter s slavnostnim koncertom v Narodnem domu, na kate- rem bodo nastopili samo celjski otroški in mladinski zbori. Naslednji dan pa je že tekmovalni. Tekmovanje bo potekalo v treh kategorijah. V prvo kategorijo spadajo predmutacijski zbori, to so otroški zbori. V drugo kate- gorijo štejejo mladinske me- šane zbore, v tretjo pa dek- liške pomutacijske zbore. To- rej 30. maja bo ves dan zvez- no tekmovanje. 31. maja do- poldne bo posvetovanje glas- benih pedagogov Jugoslavije. Popoldne ob 16.00 uri pa se bo pričelo mednarodno tek- movanje mladinskih zborov, na katerem bodo tekmovali tisti naši zbori, ki bodo v svoji kategoriji osvojili zla- to plaketo. Prvi junij pa bo v zname. nju slavja. Dopoldan bo po- vorka mladinsjkih zborov sko- zi mesto do Muzejskega trga, kjer bo ob 11.30 uri množič- ni koncert združenih mladin- skih zborov celjske regije. To bo tudi glavna proslavitev 30. letnice osvoboditve. Po- poldne bosta še dva koncerta tujih zborov, zvečer pa za- ključni koncert s podelitvijo odličij. Po tem uradnem de- lu Mladinskega pevskega fe- stivala pa še ne bo vse kon- čano. Vzdušje festivala bo še nekaj časa naprej utripa- lo po vsej Sloveniji in Ju- goslaviji. Organizatorji MPF so namreč pripravili preko 30 koncertov po vsej domovi- ni, tako da bo pesem zve- nela še po drugih naših me- stih in verjetno tudi v mar- sikateri celjski delovrii orga- nizaciji. Drugega junija bodo vsi zbori obiskali svojo de- lovno organizacijo, kj bo nji- hov pokrovitelj. Zanimiv element povezo- vanja mladih pevcev med seboj in nazadnje občanov s pevci drugih zborov je način prenočevanja. Pevci vseh zborov bodo namreč preno- čevali pri družinah svojih celjskih vrstnikov, nekateri pa se bodo nastanili v di- jaških domovih. Takšen si- stem prenočevanja pevcev bo tudi drugod, kjer bodo še nastopili zbori iz tujine in drugih republik. Težko je reči, koliko bo . sklenjenih prijateljskih vezi v vseh teh dneh, eno pa je, vse to mno- go pomeni za globlje sode- lovanje med narodi Jugosla- vije in tujine. Torej zadnje priprave na Mladinski pevski festival te- čejo v najlepšem redu, orga- nizatorji festivala so zado- voljni, ker so letos pridobi- li k sodelovanju sindikate in mladinsko organizacijo in s tem upajo, da bo postal festival še uspešnejši, veli- ka kulturna prireditev Celja. HuJinjsko presenečenje Prejšnji teden, natančneje 6. vìa ja, so -se celjskemu oh- činstvii v Slovenskem ljudskem gledališči, predstavili učen- ci z omovne šole Hudinja, ki so pred polno dvorano iz- vedli folklorni nastop. Predstavili so se s plesi Srbije in z gorenjskimi plesi. Njihov trud je bil bogato poplačan, saj jih je publika îiagradila s toplim in dolgim aplavzom. V folklorni skupini, ki jo uspešno vodi prof. Milena Kolnikom, je nastopilo 48 učenk in učencev višjih razre- dov te šole. Pridno so vadili že od začetka šolskega leta kar dvakrat na teden, da bi tako kar se le da dostojno počastili in prispevali svoj delež k številnim proslavam in prireditvam ob 30-letnici osvoboditve. Program je bil za- nimiv, živahen in zelo pester. Tovrstnih prireditev je v našem mestu malo, zato smo bili te toliko bolj veseli. Folklorna skupina bo še naprej pridno vadila, medtem ko se bo telovadna skupina hudinj- ske šole predstavila s telovadnim nastopom 23. aprila ob 16.30. in sicer na igrišču hvdinjske šole. Foto: ZORKO M. P. Mladinski pevski zbor Maribor Na pobudo odbora sa glasbeno dejavnost pri svetu ZKPO Maribor je bil leta 1964 ustanovljen MLA- DINSKI PEVSKI ZBOR MARI- BOR. V razmeroma kratkem času je dosegel zavidljive uspehe. Maja 1965 je sodeloval na zvez- nem tekmovanju mladinskih zbo- rov v Celju. Dve leti kasneje, 1967, je ponovno tekmoval na zveznem festivala v Celju, osvojil 1. mesto v skupini A in prejel zlato plake- to. To odličje in prvo mesto je obranil še 1969. in jwiija 1971. Tako visoka priznanja so odpr- la zboru pot v svet. Prejel je številna povabila za gostovanja v tujini ter nekatera od njih tudi realiziral. Tako je koncertiral v Avstriji, če- ški, I tedi ji, Madžar sM, Svici in Za- hodni Nemčiji ter povsod žel veli- ke uspehe. V času svojega delovanja je pri- redil zbor 38 samostojnih koncer- tov doma m na gostovanjih ter nastopil na 35 raznih spominskih in drugih proslavah. O delu in živ- ljenju zbora je RTV Ljubljana po- snela dva filma. Njegov program so posnele in oddajale radijske po- staje Maribor, Ljubljana, Gradec, Zürich, Budimpešta, Trst in Stutt- gart, družba za gramofonske plo- šče Helidon pa je izdala posebno ploščo. Največje priznanje zboru za nje- gove izredne kvalitete pa je dose- ženo III. mesto na svetovnem tek- movanju zborov v Arezzu, Italija, avgusta 1971. Mladinski pevski zbor Maribor predstavlja s svojimi vrhunskimi dosežki jugoslovansko mladinsko zborovsko petje doma in v tujini, ob njem pa se izpopolnjujejo tudi mladi pedagogi-zborovodje. Zbor vodi ves čas delovanja di- rigent profesor Brmko Raj éter. S svojimi umetniškimi in pedagoški- mi sposobnostmi je zbor povzdig- nil na zavidljivo umetniško raven. LETO VARSTVA SPOMENIKOV Gornj egra j ska katedrala Pred dobrimi sto letd je gornjegrajski župnik zapi- sal v svojo kroniko, kako se farani hudujejo zaradi vzdrževanja župnijske cerkve, češ, vzdržuje naj jo kar škof, saj je škofijska, mi pa tako velike cerkve tako ne potrebujemo. In res, ogromna gornjegrajska katedrala je kar nekam prevelika za majhno naselje, sredi "kate . rega si je našla prostor. Pozidali so jo sredi 18. stolet- ja po načrtih pomembnega arhitekta dobe Matija Per- skega. Njeno veličastnost prav opazimo šele v notra- njosti, kjer ogromni steber opirajo mogočne kupole. Skratka, opraviti imamo z arhitekturo evropskih raz- sežnosti in evropske kvalitete. V Gornjem gradu so nekdaj prebivali ljubljanski škofje; ti so poskrbeli, da je stavba zaslovela daleč naokrog. In res, še danes predstavlja enega izmed vrhov naše baročne spomeniš- ke arhitekture, ki ga mirno lahko pokažemo vsakemu tujcu. Izjemna je tudi njena oprema. Poleg številnih kamnitih nagrobnikov, ki izvirajo še iz prejšnje cer- kve, so tu oljne podobe največjega na Slovenskem de- lujočega baročnega mojstra Kremserschmidta, ki ta- ko pO svojih razsežnostih kot s svojo kvaliteto zaslu- žijo vse občudovanje. Tako je stavba skupaj s.svojo bogato opremo eden vrhunskih dosežkov v naši kultur- ni dedi.ščini. J. S. Slivnica Ma dom? Slivnica pri Celju je kraj, ki je bil že pred vojno znan po živahnem kulturnem živ- ljenju. Takrat je največ de- lovala dramska sekcija, to pa je tudi razumljivo, saj so takrat bile dramske skupine na podeželju izredno močne. Tako nekako nam je pove- dal današnji predsednik na novo ustanovljenega kulturno prosvetnega društva v Sliv- nici, Jože Tanšek. Društvo so ustanovili letos januarja, hkrati pa že sestavili pro- gram, za katerega Jože Tan- šek meni, da sicer ni ob i ren, vendar nudi vse mož- nosti, da bo realiziran. Manj toda tisto dobro in gotovo izvršeno, pravijo z njim vred Slivničani. Poseben problem kulturne- ga življenja v kraju je pro- svetna dvorana. Dvorana, ki so jo imeli pred vojno in po vojni, vse do potresa, je se- daj neuporabna. Potres jo je tako razdejal, da so strokov- njaki odločili, da ni več pri- merna za tovrstno dejavnost. Pristala je v četrti potresni kategoriji in Slivničani sedaj ne vedo, kje naj bi igrali kljub programu, ki so si ga zadali. Večino kulturnih priredi- tev organizirajo v sodelova- nju z osnovno šolo in uči- teljski kader jim gre zelo na roko. Mnogo upov polagajo tudi v domači pevski zbor, ki je zelo močan in nastopa tudi zunaj meje domače kra- jevne skupnosti. Dramska sekcija, ki je nastala takO' rekoč istočasno s kult/T-rm" prosvetnim društvom, pravi j a več igric. Z vodstvom osnovne šol' se dogovarjajo, da bi posodili kinoprojektor. ' njim bi organizirah potujoč kino — predvsem za odročni kraje v občini, kot so vor j e in Loka pri žusmu. P'^ tujoči kino naj bi vnesel/ te kraje vsaj malo življenji ki ga sicer ne poznajo. Posebna želja .Jožeta Ti^ ška pa tudi njegovih sokraJ^' nov je ustanovitev folklon^® skupine. Kot že rečeno, gram ni prenapet in prav to upajo, da bo tudi folkl^f na skupina zaživela v krajšem času. ^ MILENKO STRA^ Jože Tanšek St. 19 — 15. maj 1975 NOVI TEDNfK — stran 9 VRANSKO Zda zaori... v nedeljo, 11. maja, je bila na Vranskem revija odraslih pevskih zborov občine Žalec. S parolo — Zdaj zaori, pe- sem, v svobodi — je bila tu- di ta prireditev v p>očastitev 30-letnice osvoboditve. Na re- viji, ki se je odvijala v na- bito polnih prostorih nove osnovne šole na Vranskem, je nastopilo 15 zborov z bli- zu 400 pevci iz žalske občine. Nastopili so zbori z Vran- skega, Žalca, Andraža, Letu- ša, Tmave, Petrovč, Gomil- skega, Liboj, Braslovč, Polze- le, Prebolda, Tabora, Griž in na koncu združeni moški zbori îxxi vodstvom Milana Lesjaka. Na reviji so se prvič pred- stavili: Invalidski moški zbor iz Žalca, ká ga vodi Ivo Go- stečnik. Dekliški zbor Pro- svetnega društva Gomilsko in Mešani zbor Svobode Polze- la, ki ga vodi Stanko Pod- bregar. Od teh debitantov, če jih lahko tako imenujemo, so prijetno presenetili predvsem Polzelani. Mešani zbor je v dobrih rokah mladega, na- darjenega pevovodje in če se bo zbor še pomnožil z do- brimi pevci in pevkami, ima vse možnosti, da postane re- snično dober zbor. Seveda — če bo delal. Celotna revija Je dala vtis, da je slovenska zborovska narodna ter umetna pesem med ljudmi nadvse priljub- ljena, kar se je kazalo v na- bito polni dvorani in aplav- zu. Skoda je le, da zbori pre- malo skrbijo za sodobnejši in kvalitetnejši repertoar, kajti v programu nedeljske revije bodejo v oči pesmi, kd jih nekateri zbori pojejo in z njimi nastopajo že vrste let. Razveseljiva je struktu- ra pevcev. Vse' Je več mla- dih. Morda bi bilo potrebnih več pevskih prireditev, da bi med mladiqii močneje pri- bhžali zborovsko pesem in jih s tem tudi pridobivali v svoje vrste. Vtis celotne re- vije Je, da razen redkih iz- jem, ostaja na povprečni kvalitetni ravni do nekaj let nazaj in le v redkih zborih je viden vzpon med resnič- no dobre amaterske zbore. Kvantitativno Je občina res- nično bogatejša za tri zbo- re, vprašljiva pa Je tu kvali- teta. Odgovor je morda v tem, da je treba iskati ter zaposliti mlade, kot pevce in dirigente, saj je nemogoče zahtevati nekaj velikega in kvalitetnega od tistih ki so »veliko« in »kvaliteto« že da- li v svojem dolgoletnem delu. Na reviji je bilo podeljenih tudi 30 Gallusovih odličij. Podelili so jih dolgoletnim pevcem in pevkam moškega zbora Svobode Liboj e In žen- skega zbora Svobode iz Griž. Vsi pevci in pevke so pre- jeli bronasta m srebrna od- ličja, Anton Vočko iz liboj pa zlato odličje. Višek in konec revije, ki je lepo uspela. Je bil množi- čen nastop vseh moških zbo- rov, ki so zapeli: Gubec kmet. Bratje le k soncu svo- bodi in Pesem svobodnih ljudi. Ob vseh dobrih in malce slabših mislih o reviji pa še želja, da bi občinska re- vija odraslih pevskih zborov tudi drugo leto tako lepo uspela. Vsem zborom pa že- Hmo preko celega leta veli- ko delovnega elana, da jih bomo lahko drugo leto po- zdravili s še večjim aplav- zom. RV Mešani zbor Prosvetnega društva Vransko, pod vodstvom Rada Kapusa (foto: Tavčar) KULTURNI TEDEN V ŠENTJURJU Prispevek mladih V počastitev 30-letnice osvoboditve poteka v šentjurski občini kulturni te- den, kjer je najpomembnejši delež mladih. Kot uvod v kulturni teden sta bili že v soboto in nedeljo dve pri- reditvi. V soboto so v avli kulturnega do ma v Šentjurju odprli razstavo slikar- ja domačina Ivana Vrečka, ki se je predstavljal domačemu občinstvu s 24 tihožitji. Doslej je razstavljal v Sto- . rah, Jesenicah, Ravnah in Koroškem, Rogaški Slatini, Catežkih toplicah, Šentjurju in na skupnih razstavah v Celju in Slovenj Gradcu. Vrečkovo likovno ustvarjanje je te- sno povezano z njegovim poklicem. Kot tehnologu so odlično poznana svojstva kovin, zato se je tudi med svojimi številnimi iskanji loteval niz- ke plastike, plaket in priznanj. Njego- ve slike, grafike in skulpture dobivajo več ali manj dekorativni značaj. Te dekorativne stvaritve so preživele akva- relno, oljno in druge tehnike, mnc^o izdelkov pa ima iz žganega lesa. Tuja pa mu tudi ni anatopija na foto pa- pirju. Pestrost barv nam vliva opti- mizem in določeno melanholijo. Učenci osnovne šole iz Šentjurja so že v nedeljo zaigrali mladinsko igro Lucije Peterlin — žaromil, v režiji Ive Vogovc. Zanimanje za nedeljsko mladinsko igro je bilo tolikšno, da Je zmanjkalo vstopnic. Ljudski igralci so s svojim prisrčnim izvajanjem nav- dušili obiskovalce v dvorani, kot do- kaz pa Je sledil prisrčen aplavz na koncu predstave. Repriza mladinske igre Žaromil je bila v ponedeljek. Za konec še nekaj kulturnih prireditev v tem tednu: Četrtek, 15. maja: Tajno društvo P€rC, kjer nastopajo igralci osnovne šo- le iz Dramelj (ob 17. uri). Ob osmih zvečer pa bodo zaigrali člani planin- skega društva iz Šentvida pri Planini komedijo VOJNÖ TAJNO. V petek, 16. maja bo ob 16. uri ob- činsko srečanje tekmovalcev za bralno značko, ob 17. uri bo nastop folklornih skupin iz Dobja, Sli\'«iice in Šentjurja, ob 20. uri pa bo VESELI VEČER, ki ga pripravlja mladina. ,,Mali krog'' v Pečovniku To je ime male dramske skupine pri gasilskem dru- štvu Zagrad Pečovnik v Ce- lju, ki deluje nekaj mesecev. Vodja te nenavadne dramske skupinice je Amalija škro- bar, delavka iz EIMO. Že ne- kaj let rada piše pesmice, zabavi j ivke in igrice. Tega gradiva se ji je kar precej nabrala in je pričela raz- mišljati, kako bi bilo, če bi to spravila na oder. Pridobila je za idejo moža Martina, hčerko Sonjo, sosede Marijo Bernard, Amalijo Samec in Jožeta Zupanca ter Brigato Kramerjevo. Zakaj je skupina pmoči, pa tudi sami bi se morali tega zavedati. Saj navsezadnje Je škoda, da bi marljivi in brez dvoma talentirani ljudje delali ama- terske predstave — take, ki jih Je amaterizem v današ- njih pogojih že vsebinsko in tehnično prerasei. DRAGO MEDVOD AG ZELEZAR CELJE—ŠTORE Premiera z zamudo v soboto je bila v štorskem kulturnem domu dvorana povsem polna. Nastopili so gledališčniki amaterskega gle- dališča Železar Celje-štore s komedijo Daneka Oldricha Poroka ženitnega goljufa, ki jo je režiral član Slovenskega ljudskega gledališča Celje Štefan Volf. Nastopali so Zdravko Tvačič, Tone Vidic, Nada Bohorič, Franci Kerz- nar, Brigita Rajniš, Dušan Florjane, Truda Tomažin, Mi- ko Jurak, Franci Romih, Bo- rut Pečenko, Anica Tomažin, Ika Jurak, Božo Ščurk in Angela Mauc. Sodelovali so še Nada Obrez, Karli Šeliga, Stane Jezemik, Brane Vrto- vec in drugi. Izbor glasbe je opravila Darinka Ivačič, sceno pa sta zasnovala Fran- ci Merslavič in Božo ščurek. Premiera z zamudo — na- stopiti bi že morali na Pol- zeli, a je bolezen posegla vmes in je predstava odpadla. Glede na ocene, ki so bile dane ob reviji in ob pred- stavitvi, ki smo jo videli v soboto, se tudi ta predstava n?3 bi uiv^rstila med tiste, ki bodo predstavljale svoje pod- ročje na republiškem sreča- nju dramskih skupin letos na Jesenicah. Prav gotovo je bilo vloženega mnogo truda v kreacijo predstave. Reži- ser Štefan Volf je močno posegal v grmado teksta in s smiselnimi krajšavami po- magal igralcem do lažjega dela. Kljub temu je bilo ču- titi, da predstava ni imela tistega značilnega tempa in kompozicijske zgradbe, ki je pri komediji, predvsem pa situacijsko prepotrebna. Za- to tudi občinstvo ni vedno reagiralo, kot bi na vsebino pričakovali. Kljub temu, da je predstava nastala v hitrem času, približno v mesecu dni in da je bila vmes še bolezen, je suvereno predstavila delo tega amaterskega gledališke- ga ansambla, ki načrtuje v letnem času igro na pröstem pri Mlinarjevem Janezu. DRAGO MEDVED LIKOVNA RAZSTAVA >>30 LET SOCIALISTIČNE VZGOJE« 21. maja bodo ob 17. un odprli v celjskem Muzeju revolucije izredno zanimivo ra2stavo likovnih del v počastitev ;»-l©tnice socialistične vzgoje. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 19. ure do 25. maja. Svoje likovne izdelke bodo razstavljali otrocd vseh treh celj- skih vzgojno varstvenih ustanov: Anice Cernejeve, Tončke Cečeve in Zarje, gojenke vzgojiteljske šole in vzgojiteljice. V prihodnji številki bomo objavili zanimivo reportažo o de- lu mladih likovnikov na osnovni šoli Planina pri Sevnici. Likovni krožek vodi sicer znani slikar Goce KalajdžLski. Foto: D. Medved Od leve proti desni: Marija Bernard, delavka EMO, Jože Zupane, mizar pri Opremi, Marija Samec, gospodinja, Ama- lija Škrobar, delavka EMO, Martin škrobar, smodilec Met- ka, Brigita Kramer, učenka polulske šole in Sonja škrobar, učenka polulske šole. NOVA PLASTIKA PRED KONUSOM Jutri bodo ob 15. uri odkrili novo plastiko pred tovarno KONUS v Slovenskih Konjicah. Plastiko Je izdelal akadem- ski kipar Vasilije Cetkovič, imenoval pa jo Je »Jedro«. Po- svečena Je vsem delavcem tovarne in delu te osnovne or- ganizacije združenega dela. Predstavlja Jedro dela in rasti, prizadevanja in naporov vseh fizičnih in intelektualnih sü tovarne, ki ustvarja pomemben gospodarski delež nase skupnosti. Plastika Je lepa estetska in duhovna pridobitev za kolektáv, ki je izredno lepo uredil okolje svoje bovaime. 10. stran — NOVI TEDNIK. §t. 19 — 15. maj" 197s DOGODKI CELJE: IZPITI Nrres. Takšnega zanimanja namreč omenjena ustano- va še v ne pomni. M.ST PREBOLD: NASTOP GRUPE POETICE Juin ïveêcr ob dvajsetih bo v preboldski klnodvorani nastop Grui>e Poetica iz Celja, ki jo se^itavljajo člani Slovenskega ljudske- ga gledališča iz Celja Anica Kunier, Miro Podjeil, Bogomir Veras In Borut AluJevlč. Prcboldčanom se bodo predstavili z masiclom Strrl krat Шг1, za katerega Je tekste za oder pripravil Bogmnir Veras, glasbo je napisal Franc Podjed, koreografija pa Je delo laka Hafnerja. Morda še zanimiv podatek. Skupno s Kulturno skupnost^ iz Žalca prirejajo enkratni kulturni dogodek v Preboldu člani Jamar- ekeg» društva Cml galeb. JANEZ VCH>EN1K CELJE: SPREJELI STATUT Pred nekaj dnevi so na skupnem zboru delavcev veterinarskih postaj Celje, Laško in Šentjur pri Celju sprejeli statut področnega veterinarskega zavoda, v katerem so se navedene tri postaje zdru- žile. Hkrati so bile razpisane tudi volitve v organe upravljanja, ki bodo 23. maja. Tako Je vsaj deloma uresničen program združitve veterinarskih postaj v regijski zavod, nadaljevanje procesa, kl se je začel že leta Шг. Z združitvijo treh do sedaj ločenih ustanov bo poenotena ve- terinarska služba, doseženo bo boljše Izkoriščanje kadrov, zagotovlje- na večja strokovnost deJa, Izboljšale pa se bodo tudi storitve na področju veterinarske službe, torej bo tudi efekt dela v-ečji. MST GOMILSKO: PRIPRAVILI AKADEMIJO Minulo soboto so družbenopolitične organizacije na Gomilskem organizirale v počastitev 30-letnice osvoboditve slavnostno akademijo s bogatim kulturnim sporedom. Najprej Je Bogo ;\ndolšck orisal medvojno in povojno graditev socialistične domovine, potem pa so v kulturnem programu sodelovali učenci osnovne šole, dekliški pev- ski zbor in člaui Delavskega prosvetnega društva, ki so pripravili recital Kajuhovih pesmi. Hkrati pa sta krajevna organizacija Zveze borcev in Kulturno prosvetno društvo Gomilsko pripravila še razstavo literature in do- kumentov iz časov Narodnoosvobodilnega boja. i Posebej velja pohvaliti prizadevno Kulturno prosvetno društvo, ki Je bilo ustanovljeno šele pred slabima dvema mesecema in se že kažejo prvi rezultati dela. , DUŠAN TISELJ CELJE: ZK O ZDRAVSTVU v petek popoldne se bo v Celju sestal komite občinske konfe- rence ZKS Celje. Razpravljal bo o pripravah na povezovanje zdrav- stvenih delomili organizacij na celjskem območju in na integracijo osnovnih šol v celjski občini. Sprejel bo tudi .sklep o sklicu komu- nistov, ki Imajo 30-lctni staž v ZK ter odločil o nekaterih kadrovskih spremembah. Skupščina občine Celje prodaja MOTORNO VOZILO znamke ZASTAVA 750 — kombi, sive barve, letnik 1971, v voznem stanju, po ocenjeni vrednosti. Interesenti si lahko vozilo ogledajo na dvorišču stav- be skupščine občine Celje, Trg svobode 9, vsak dan med 6. in 14. uro. ZLATARNE CELJE TOZD »AUREA« CELJE vabi k sodelovanju 2 ORODJARJA in 3 STROJNE KLJUČAVNIČARJE Kandidate, kd imajo poleg splošnih pogojev dokon- čano jxxklicno žok) tn 3 leta delovnih izkušenj, pero. amo, da posredujejo svoje ponudbe v 15 dneh na gornji naslov. Poskusno delo traja en mesec. S stanovanjem ne razpolagamo. SÂm/HOR/JVA OBMOČJU »SAMOMORILNO DEJANJE JE KOT JANUS Z DVEMA OBRAZOMA. Z ENIM OBRNJENIM V ŽIVLJENJE IN Z DRUGIM V SMRT.« (Erwin Stengel) 2ia^let€inost civilizacije poraja za duševno zdrav- je nevarnosti, ki jih težko preprečujemo: osa- mljenost, pelianje za uspehom, »legotovost, id jo prinašaijo nag'le tehno- loške spremembe, spre- memba okolja ter razvre- dnotenje utrjenih vero- vanj in morale. Večina med nami po zna samotnost: da občuti- mo nemix m osamljenost, če se moramo spoprijeti s čustvenim problemom. Nartradno pa se o svojih težart^ah lahko s kom po- govorimo in mu zaupamo Mnogi med nami pa te ne zrr.orejo in se po- čutijo 'M sveta odtrg.vni. Večini takih ljudi se zdi svet sc \ ražen. Psihiatre,- psihoiprapevte in psihla- tri&ie svetovalce šolajno, la pomagajo ljudem v stiski, aa p>omagajo po gledati v oči tistemu, kar jih je* prestrašilo. Ko osamijend, najpogosteje storile-' samomorov, spet vse razumejo, lahko spet zavzamejo v družbi ti- sto mesto, tc so ga imeli prej. Sex eda, če so ostali ^ri življenju ... Sto..etja samomorov ni- so odpravila. Nasprotno — vedno več jih je in to v vseh dnižbenih redih, predvsem pa v deželah stiUidajda. Na prvem me- stu saniomorov je v Ev ropi Zahodni Berlin, sle- dijo pa mu Madžarska, Finska in Slovenija, v Ju- goslaviji pa za Slovenijo s^edi Vojvodina. Po raziskavah, ki jih je opravil niiš jugoslovanski strokovnjak za samomo- re, dr. Lev Milčinski, je ozeirJje bivše Avstro-Ogr- ske nagnjeno k samomo- rom, zlasti pa označuje nekdanjo Štajersko kot drugo deželo v številu sa- momorov v EîvTopi. Ven- dar če pogledamo stanje samomorov takrat, opazi- mo, àc. je koeficient sa- momorov mašal takrat le šest ljudi na določeno šte- vilo pitibivalcev, danes pa je v istih deželaJi ta koe- ficient porastel na 25 lju- di. Samonricirilcl s svojimi dejanji predvsem opozar- jajo okolico na to, da so v stiski. ZeUjo spremeniti življerije, ki ga ne mo- rejo več prenašati. Med samomori, ki jih ločimo v dve skupini: uspešne sa- momore in samomorilne poizkuse, je poizkusov več, vendar dokončne ločnice ne moremo potegniti. Tu- di med tistimi, ki so na- pravili uspešni samomor, se največkrat najdejo tu- di poizkusi samomora. Ti se tudi ponavljajo in na koncu pripeljejo do tra- gičnegir dejanja. Največ- krat. UspeJn! samomori so pogostejši pri moških kot pri žer skah, zanje pa je tudi 23iačilna višja starost. Samomorilne p>oizkuse delajo predvsem mladi ljudje m to največ žen- ske. Med uspešnimi samo- mori je po statistiki na prvem mestu obesenje, sledi utopitev in nato za- strupitve. Pri samomoril- nih poiikusih pa je na prvem mestu rezanje ži). МеЛ uspešnimi samomori je po socialni strakturi največ- delavskega in kmečkega prebivalstva. Med uspešnimi samomori prevladujejo bolezenski vzroki, kot so nevroze in depresije, polovico uspeš- nih samomorov pa so na- pravili alkoholiki. Tudi pri neuspešnih samomo- rih prevladuje alkohoUzi- ranost v času samega de- janja, vendar so pri tej vrsti samomorov zaiačilni predvsem erotični motivi fneurejeno intimno in za- konsko življenje). Pri uspešnih samomorih pa je na prvem mestu motivacije za samomor — osamljenost, sledijo pa in- validnost in neoadravljiva bolezen. V zahodnih de- želah se je v zadnjem času poja-vila nova moti- vacija, ki do nas še ni prodrla — samomor po prometnih nesrečah. Med samomorilmrm poizkusi jih veliko oshaja tudi ne- registriranih iT prihajajo na dan šele potem, ko je bilo dejanje že iz.vršeno, veliko pa jA i^elo uide iz statističnih zMnanikov. Omenili smo že, da je ^ na ozemlju nekdanje av- stroogrske dr^ve že leta 1890 prednjačila nekdanja štajerska, ki med drugim danes zav:zema celotno celjsko regijo. Prioritet- nega mesta v §te-vilu sa- momorov na Slovenskem ji ni še nihče odvzel. Tu- di mestu Celju ne, ki je po števiilu samomorov da- leč pred drugmii sloven- skimi mesti. Samo v letu 1967 jc bilo v Celju še enkrat toliko samomorov kot v siovenskem po-vpreč- ju. Podatki, k. sta jdh posredoivali zdravnici na nevropsihiatričnen oddel- ku celjsKe ooJnišnice v VojniKu, dr. Vera Petri- šičeva in dr. Zunter-Nad Marija, psihiatra, ki ob- ra-vnavata poizkuse samo- morov na Celjskem, so izredno zgovorni in av- tentični. Skušata prodreti v bistvo ljudi štajerskih pokrajin in poiskati vzro- ke za nagnjenost k samo- morilnim poizkusom. Sku- šata navesti vzroke, ki sta jih zasledili v praksi. Na prvo mesto postavljata osamljenost in tisto, kar naj bi bilo za našo po- krajino specifično, je al- koholizem in prlseljenost. Podatki, ki smo jih dobili na upravi javne varnosti v Celju, so z njunimi ugo- tovitvami identični in pre- senetljivo potrjujejo vzro- ke, ki jih navajata dr. Pe- trišičeva tn dr. Nadeva. V celjski regiji je bilo v razdobju od 196в do 1974. leta uspešno oprav- ljenih 603 samomorov, največ pa jih je bilo v letu 1971, in sicer 107 sa- momorov. V lanskem letu so na Celjskem zabeležili 81 samomorov, od tega so jih napravUi moški 64, ženske pa 17. Slovencev je bilo /6, trije so bih Hrvatje, ■ eden Srb in eden je bil neopredeljen. V delovnem razmerju jih je bilo 28, n^aposlenih 53. Med njimi je bilo 29 fizičnih delavcev, 4 usluž- benci, 3 obrtniki, 14 kme- tov, 3 učenci, 17 upoko- jencev in 11 gospodinj. Po načinu storitve sa- momora je na prvem me- stu v lanskem letu obe- šenje — 55 primerov, s plinom so se zastrupili 4, z zdravili 4, ustreUli so se 4, utopilo se jih je 5, porezali so se 3, s skokom z višine sta si vzela ^v- Ijenje 2, z eksplozivom tu- di 2 in eden z zastrupitvi- jo. Zanimivo je tudi to, da so storilci samomorov na Celjskem v la^nskem letu pred izvršitvijo na- menoma zaužili alkohol, in sicer v 42 primerih, 37 pa je bilo le -vinjenih. Ce pogledamo starost omenje- nih samomordlcev, opazi mo, da so storili samomo- rilno dejanje največkrat v starosti tridesetih in pet- desetih let, odstotek mla- dih pa je zelo nizek. Pač pa prevladuje mladost pri registriranih 43 primerih poizkusov samomora v lanskem letu, v razdobju od 1970. leta do danes pa spet izstopa leto 1971. XXX Samomori — bolezen ci- vilizacije in standarda, je v porastu. Za nje se od- ločajo ljudje izgubljenih eksistenc, osamljeni, sta- rejši ljudje. Kako prepre- čiti razširjenje te bolezni? Na zahodu uvajajo tako- imenovane pogovore — klic v stiski. Baje so uspešni in tudi pri nas že razmišljamo o podob nih oblikah. Prvi zametk; takšne pomoči so pronik nili najprej v Ljubljani, psihiatri celjske regije pa se tudi ogrevajo zanje. Včasih tako delo že opra- vijo, saj se zgodi, da ljud- je v stoskl sami pokličejo. ■ Morda moramo pomisliti še na diuge oblike pomo- či, predvsem pa odprav- ljati vzroke, ki prii)eljejo ljudi do samomorilnih de- janj. Odpraviti alkoholi- zem, preprečiti osamlje- nost, ki človeka napade v •starejših obdobjih življe- nja, mladim pa pokazati vrednost življenja. Ko se psihiater pri zdravljenju pogovarja s sammnorilcem, naleti na različne vzroke, ki so ga pripeljali do takšnega po- izkusa, opazi pa tudi, da vsi samomorilci trpe za- radi pomanjkanja ljube- zni. In včasih je že po- govor dovolj, da se vme ljudem vera v življenje, včasih pa je potrebno dol- gotrajno zdravljenje. Če b'>do ljudje začutili, da jih imamo radi, jim priskočili na p^--moč, zlasti v staro- sti, ki se zgrinja na nas z vso težo, potem lahko upamo, da bo samomorov manj. Imeti posluh za človeka pa pomeni ob- enem tudi vrednoto, ki jo je socialistični humanizem vt.kal v svoj_ prt. Kajti — človek ne ávi samo od kruha. ZDENKA STOPAH Regionalni zdravstveni dom Celje TOZD služba medicine dela Celje razpisuje prosto delovno mesto ZDRAVNIKA SPECIALISTA medicine dela za delo v obratni ambulanti »AERO« Celje Pogoj: specialistična izpit iz medicine dela. Delovno mesto je za nedoločen čas 8 trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj vložijo svoje prošnje s potrebnimi dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela soc. kadrovski službi Beg. zdrav, doma Ceđje — Gregorčičeva 6. ' DIJAŠKI DOMOVI CELJE Delovna skupnost skupnih služb objavlja za nedoločen čas prosto delovno mesto: poslovni administrator POGOJI: — administrativna ali ekonomska šola, — vsaj 5 let izkušenj na ustreznih delovnih mestih. Kandidati naj pošljejo vloge z žiivljenjeipisom in dokazih o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od dneva objave na naslov: Dijaški domovi Celje, Maistrova 5 — Celje. St. 19 — 15. maj 1975 NOVI TEDNfK — stran 11 CELJE: PRED MAJSKO SEJO Cez teden dni, v četrtek, 22. t.m., se bodo znova se- stali delegati vseh treh zbo- rov celjske občinske skup- ^ine. četudi se predlogi ¿nevni'h redov za^ ločene se- je nekoliko razlikujejo, gre vendarle v skupnih točkah Џ probleme, ki zaslužijo ve-- lilco pozornost. Osrednja po- ročila, zlasti o delu pravo- sodnih ustanov, občinskih upravnih organov, o delu ko- misije za zadeve invalidov in borcev NOV pa tudi o do- toku in porabi sredstev za solidarnostno pomoč po po- tresu, bodo na tapeti na se- jah vseh treh zborov. Prav tako diaižbeni dogovor o me- rilih zia določanje osebnih dohodkov in drugih prejem- !cov delegatom in voljenim ali imenovanih funkcionar- jem v celjski regiji. Poročilo o delu pravosod- nih ustanov ima navzlic spe- cifičnih ugotovitev tudi mno- ge skupne točke in probleme. Ti se kažejo predvsem v ka-. drovskem vprašanju, v po- manjkanju delavcev, v pro- storski stiski, ki je več ali manj značilna za vse pa tudi v pomanjkanju stanovanj. Poročilo o delu komisije za zadeve invalidov in borcev NOV kaže na veliko razume- vanje skupščine do reševa- nja življenjskih vprašanj ude- ležencev ljudske revolucije. Vse pozitivne strani soli- darnosti so očitne tudi v akciji za ublažitev ali od- stranitev posledic lanskega potresa. To ne velja samo za probleme, ki so po 20. ju- niju lani nastali v celjski občini, marveč prav tako m razumevanje Celja do priza- detih območij v šentjurski in šmarski občini. Predlog odloka o davku na promet nepremičnin je re- gijsko usklajen, kar je po- membna ugotovitev in je v bistvu ne samo popravek starega, marveč F>ovsem nov. Ista ugotovitev velja za pred- log odloka o priznavalnini borcem, kajti dosedanji od- lok, ki je veljal od 1970. leta, je moral doživeti nekatere spremembe. Ustrezno pozornost si za- služi predlog odloka o avto- taksi storitvah. Gre za "korak, ki prvič prinaša na ta pod- ročja določen red. Tako od- lok med drugim govori o opremi avtomobilov in v tej zvezi zlasti o taksimetrih, ki naj uveljavijo ustrezno kon- trolo nad opravljanjem teh storitev. Predlog odloka o označe- vanju stanovanjskih in p>o- slovnih zgradb odstranjuje nekatere težave, ki so se pojavljale pri tem delu. Zato mu kaže posvetiti večjo skrb. Sicer pa, če upoštevamo še delegatska vprašanja, p>o- tem se bodo vsaj delegati zbora združenega dela sre- čali s kar devetnajstimi toč- kami dnevnega reda. Dela bo torej precej 'veliko. In kako tečejo priprave na to zasedanje v delovnih sredi- nah. Obiskali smo dva vodja delegacije oziroma konferen- ce delegacij, v Libeli Janka Krašovca in v Kovinotehni Miha Bevca. JANKO KRAŠOVEC: »Žal moramo povedati, da materi- ala za sejo še nisem sprejel. Najbrž zaradi moje nekaj- dnevne odsotnosti. Sicer pa moram reči, da se bomo tudi na to sejo pripravili tako kot doslej. Delo je usklaje- no in naši delegati so spreje- li svoje obveznosti resno. To se pozna tudi na sejah dele- gacij, ko prihajajo nanje pri- pravljeni, s stališči svojih delovnih sredin.« MIHA BE VC: »Gradivo za sejo sem sprejel. Četudi po- svečam veliko skrb vsakemu materialu, ki zadeva delo ob- činske skupščine, moram po- vedati, da se veliko bolj -po- globimo v tistega, ki nepo- sredno zadeva našo delovno organizacijo. Sicer pa je zna- čilno za bližnjo sejo to, da bodo na njej nekatera poro- čila o delu v lanskem letu. Hkrati z materialom . smo dobili tudi sklepe devete seje zbora združenega dela. Ti so za nas zelo pomembni, saj bomo takšne in drugačne vplive tržišča letos močno občutili pri našem delu. Za- to bo nujno, da bomo pripo- ročila zbora proučili in iz njih poiskah tisto, kar je za nas najvažnejše. In še to, material, ki ga dobivamo, je zdaj dosti bolje pripravljen. Novi poročevalec« pa je spet korak naprej. Je bolj pregleden in zato bolj do- stopen. Delegati ga bodo prav gotovo bolj prebirali kot so dosedanja gradiva.« M. B. CELJE — MESTINJE nov most soudarnosti Darilo celjske občine v graditvi no- ve osnovne šole v Mestinju je le ena oblika pomoči mesta ob Savinji ob- močju, ki ga je prizadel lanski potres. Šola, nova in prva v tem kraju, bo prav gotovo lep spomenik človeške so- lidarnosti . Novo šolo bodo izročili namenu v petek 23 .maja ob štirih popoldne. Pred tem pa bodo rešili še nekatere druge probleme kot zagotovitev naj- potrebnejših učnih pripomočkov, te- levizijskega in' radijskega sprejemnika in še kaj. Tudi v tej akciji so na delu nekateri celjski gospodarski in drugi kolektivi. Tudi šole. Morda bo v tem času rešeno tudi vprašanje patronata nad šolo. To skrb naj bi prevzela neka delovna organi zaci ja. Vezi pa še pletejo še naprej. Svoje potrdilo bodo dobile v pKxlpisu listine o medsebojnem sodelovanju. V imenu Celja bo to nalogo prevzela kra- jevna skupnost Aljažev hrib. Tako bo- sta Mestinje in' Aljažev hrib zgra- dili nov most solidarnosti in skupnega dela. Obe krajevni skupnosti bosta dali nove pobude za sodelovanje na vseh področjih družbenega dela. Na po- snetku nova šola v Mestinju. 23. maj bo torej praznik za Me- stinje. Pa tudi za Celje. MILAN BOŽIČ Foto; D. MED\^ED Še danes, četudi ima -¿/a. seboj že 45 let dela v pev- skem zboru, ga najdete pod isto zastavo, ki se ji je zapisal tedaj, ko je stopil med člane Svobo- de. Tudi danes poje v cel j ski Svobodi. V njegovem moškem zboru. Med prvi mi tenorji. »Član celjske Svobode sem postal že v otroških letih. Bilo je to 1923. ali 1924. leta, ko sem se vpi- sal v telovadno sekcijo Svobode. Vadili smo v te- lovadnici tedanje meščan- ske šole. Naš vodja je bil Franc Guzej. Približno pet let zatem sem se pridru- žil pevcem Svobode. Vi- dite, tem sem zvest še da- nes. Sicer pa sem se udejstvoval še v drugih sekcijah takratne Svobo- de. Bil sem tudi med čla- ni dramske skupine pa med šahisti in ne nazad- nje tudi med udeleženci tako imenovanega govoril- nega zbora ...« je pripo- vedoval zdaj 64-letni upo- kojenec tovarne EMO, Ivan Stante. Celjan in Gaberčan. Osemintrideset dela v emajlirki. In z njim vred vsa pisana aktivnost te danjih naprednih delav- cev. V sindikatu, Svobo- di ... v tovarna. »Glede na to, da smo pevci nastopili na znanem zletu na Glaziji, nismo imelii v pripravi na mo- gočno srečanje članov Svobod iz vse Slovenije, drugih zadolžite\\ Da, tisto sončno nede- ljo, sem tudi jaz pel. Bi- lo je lopo. In ko me zdaj sprašujete po vtisih, spominih, bi rekel le to: ni naključje, da je bilo izbrano prav Celje za or- ganizatorja slovenskega zleta Svobod. Ta odločitev je bila pomembno priz- nanje delavskemu Celju. Celje je imelo zaradi svo- jega aktivnega napredne- ga delavstva vse pogoje, da takšen zlet sprejme in izvede. Celje se je v izkazalo in гфravičilo za- upanje. To je bil velik dogodek! Spomini na zlet so se- veda živi. Ne bom jih po- navljal in govoril o ti- stem, kar ste že zapisali. In vendar naj povem, da mi . je ostala v najbolj ži- vem spominu tista zahteva udeležencev zleta, da spre- govori tudi Franc Lesko- šek-Luka. Klicali so ga in zahtevali, ^a govori. In ker se je obotavljal, so ga nekateri iz emajlirke sko- raj nesli h govorniškemu odru. Med temi sta bili tudi Ana Cocelj, Hermina. Seničar in drugi ter dru- ge. Svojega govora seveda ni končal... Zlet Svobode je takrat veliko pomenil. Za delav- ce, za vse tiste, ki so se borili za svoje pravice. Prinesel pa je novo vzduš- je in izredno razpoloženje tudi Celju. Večina ljudi je težko čakala na tisto ne- deljo ...« M. B02IC Ivan štante Pevski zbor celjske Svobode 1929. leta. Posnetek nam .fe posodil Avgust Hriberšek iz Trnovelj 12. stran — NOVI TEDNIK. §t. 19 — 15. maj" 197s pisma ŠE ENKRAT: GREMO V ZVEZDO Pred nedavnim je bilo v našem ldstu objavleno pi- smo tovarišice Brede Gaj- šek z naslovom: »Gremo v Zvezdo«. Na to pismo bi rad pridal nekaj misli. Prizmam, da je na žalost vse to, kar 'je napisala tov. Gajškova resnica. Ob- čutek imam, da je ome- njena dijakinja zelo na te- kočem, kaj se dogaja v Zvezdi iz dneva v dan. Mislim, da bi se morala vprašati, kdo je pobudnik vsemu temu. Tudi sam sem bil pred leti gimnazijec in Bredi ter njenim vrstnikom pri- poročam naslednje: ko se zjutraj pripeljete v Celje, vam naj bo prva pot — gimnazija, kjer se pripra- vite na pouk. Vem, da te- mu ni tako. Vaša pr\'a jutranja pot je na žalost lokal, kjer ste. brez skr- bi, da vas zaloti profesor ob kavici in obveznem »či- ku«. Torej ste prav sred- nješolci prvi, ki ustvarja- te dimno zaveso v lokalu. Da so na tleh cigaretni ogorki in podobno, se za- hvalite tistini, ki ne ve- do čemu so na mizah pe- pelniki. Zrezanim" mizam in stolom pa botruje ne- naravna erozija nožev na- debudnih najstnikov, ki misUjo, da so v filmih s tematiko divjega zahoda spoznali vse veščine kav- bojskega življenja. Tako mislim jaz, kot nevtralni gost iz Zvezde. JANEZ BRADAČ, CELJE RAZMIŠLJANJE O SVOBODI Za nami je že nekaj ted- nov pomladi. Sprehajam se pO pokopališču, kjer sem pravkar prižgal sveč- ko na babičinem grobu. Zazrem se v nagrobni spo- menik, na katerem je vkle- sano tudi ime strica, ki je umrl zaradi hudih pos- ledic vojne, v prvih letih svobode. Misli mi hitijo nazaj in spominjam se pripovedi moje mame, ki mi je z bridkostjo v očeh pripovedovala o tistih dneh, ko si je tudi stric oprtal nahrbtnik, se poslo- vil in izginil v noč. S skupino mladih fantov je odšel v hribe. Potem so vsi domači skrbno pris- luhnili novicam o partiza- nih. Potem je končno prišla tista težko pričakovana pomlad. Minilo je naj- mračnejše obdobje naše zgodovine. Veliko sem brala in slišala* o straho- tah, minule vojne, veliko sern razmišljala o teh le- tih. To je bil čas velikih žrtev. Biti mlàd in zdrav je takrat veliko pomenilo. Zdaj smo tudi mi mladi in ponosni potomci naro- da, ki je celemu svctu do- kazal, da zna braniti in ceniti svobodo. Od takrat je minilo že trideset let. Pred nami je mladost, pred nami se raz- grinja življenje. Smelo stopamo po svobodnih po teh in potrudili se bomo, da si bomo nabrali čim- več znanja, saj bi radi dokazali, da Ijubiimo svo- jo domovino in da ji bo- mo to znali tudi dokazati. ŠTEFKA GOLOGRANC 8. razred PISMO Prav lep» se vam za- hvaljujem za objavljeni članek v Novem tedruku. Priznam, da res slabo ob- vladam slovenski jezik, toda obljubljam, da se bom še večkrat oglasila. 2elim vam še povedati, da doma,, v naši družini govorimo vedno le slo- vensko in da mi ata in mama veliko pomagata. V šoli se dobro poču- tim, saj imam same en- ke in dvojke. .Imam tudi veliko prijateljev in pri- jateljic. Zelo vesela sem, kadar se z atom in ma- mo odpravimo v Jugo- slavijo. Lepo vas pozdravlja Bo- jana iz Regensburga. ODGOVOR: Draga Bojana, tudi to- krat smo bili tvojega pis- ma nadvse veseli in smo ti ga, kot vidiš, nekoliko popravljenega tudi obja- vili. Le piši nam še in se pridno uči pisanja in bra- nja v materinem jezikuv Ko boš z bratcem, mamo in očetom spet prišla v Jugoslavijo, poprosi ma- mo, da ti bo kupila kakš- no slovensko vadnico, ki ti bo pri nadaljnjem pi- sanju in učenju sloven- ščine dobra prijateljica. Cimvečkrat vzemi v roke kakšno slovensko knjigo ali časopis in videla boš, da bo v tvojem pisanju vse manj slovničnih na- pak. NEKAJ K PISMU: POMOČ RK v Novem tedniku sem prebral pismo Marije Vo- deb glede pomoči RK. Če gre tu za rabljena oblači- la in obutev, ki jih je v Prevorje dostavil Občinski odbor RK Mozirje, me mo- tijo posebno zadnje vrste tega pisma, v katerih omenjena tovarišica nava- ja, da je bila pošiljka na- menjena predvsem potroš- nikom iz III. in IV. stop- nje. Znano mi je, da je v teh krajih veliko ljudi, ki so potrebni pomoči. Za- to je naša organizacija RK Luče v letu 1973 dostavila na našem področju zbra- na oblačila in obutev v Prevorje in Lesično. Po- zneje se nam je tamkajš- nja organizacija zahvalila in dobili smo tudi seznam obdarovancev, iz katerega je razvidno, da je šlo za pravično delitev. Imel sem občutek, da je bila naša pomoč dobrodo- šla in na mojo prošnjo, je leta 1974 Občinski odbor RK Mozirje dostavil vsa zbrana oblačila in obutev v Slivnico in Prevorje, Le- sično ter v Zagorje. Vse to sem ob dostavi razde- ljeval sam in še posebej naročal, naj se vse stvari, razd^ijo med najbolj so- cialno ogrožene ljudi, ne glede na to, ali so bili po- škodovani pri potresu ali ne. Glede tamkajšnje delitve pomoči RK bi pripomnil samo to, da so je upravi- čeni tudi odborniki .RK, če so socialno ogroženi, kar je celo prav, saj jo znajo potem tudi najbolj ceniti. J. ZUPANC iz Luč ŠE ENKRAT: POMOČ RK Oglašam se kot priza- deta stranka in postav- ljam vprašanje, zakaj ni- so pristojni organi v zve- zi z nepravično delitvijo pomoči RK na Prevorju do sedaj še ničesar ukre- nili? V Novem tedniku je na ta problem že opozorila prav tako prizadeta stranka. Prav bi bilo, da bi družbenopolitične orga- nizacije občine Šentjur poklicale krivce na odgo- vornost, kajti preteklo je že nekaj tednov in rad bi dobil na to vprašanje odgovor ustrezne organi- zacije. ERNEST BEVC PREVOR.IE ODMEV v NOVEM TEDNIKU, št. 12 z dne 27. marca 1975, sem brala vaše na- daljevanje pod naslovom: Zgornja Savinjska dolina: 30 let osvoboditve. Upam, da ste že med tem časom prejeli od kakšnega bralca imena tovarišev na posnetku. Ve- ste,-po mojem 'je druga z leve Vera Slapnik, tret- ji Rasto Brunet-Tomo in šesta Ivanka - sedaj poro- čena štorman in stanuje na Ložnici pri Žalcu. Spo- daj prvi z leve pa naj bi bil Franci 2mavc, mladin- ski aktivist, pai^izan od ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA 30 30 LET OSVOBODITVE PISE: FRANJO FIJAVŽ Jože Bergant je pridobil za sodelovanje večje šte- vilo uglednih kmetov, malih in velikih gospodarjev. S svojimi dolgoletnimi veterinarskimi izkušnjami je bil povsod na deželi zaželen in potreben. Na službe- nih mestih srezkega veterinarja si je v letih od 1934 do 1939, ko je prišel v Gornji grad — preje je službo- val v Bosiljgradu, Murski Soboti in Novem mestu — pridobil velika' organizacijska in tudi praktična iz- kustva v tej stroki. Ko so prišli Nemci, je bil odpu- ščen iz službe in je šele konec 1941 leta prejel do- voljenje zá opravljanje privatne prakse. Vse nekje od avgusta meseca dalje in do aretacije 6. junija 1942. je imel stike z organizatorji OF in tudi sam veliko delal na povezovanju kmetov v frontovsko gibanje. Imel je stike tudi z veterinarjem Lojzetom Korenom, živinozdravnikom v Mozirju, ki je bil, kakor smo že omenjali pri opisovanju dogodkov v tem kraju, prav- tako povezan v organizaciji OF vse do aretacije in ustrelitve 23. 6. 1942. v Starem piskru. Bergantova navodila in priporočila, da je treba pod- pirati osvobodilno gibanje in ščititi partizane, so- vsi, katerim je to zaupal, zvesto izpolnjevali. Cenili so po- žrtvovalnega človeka, ki jim je prihajal v pomoč ob vsaki dnemi in nočni uri, v lepem in slabem vremenu. Zato jim je bila zveza z njim, poudarjena kot zaupana skrivnost, še bolj trdna. Bergant je vključil v delo- vanje za OF Martina Presečnika, kmeta iz Lenarta, ki je bil po' aretaciji odveden v koncentracijsko ta- borišče Mathausen in je tam preminul, Jakoba Bezov- šeka, kmeta iz Lenarta, aretiranega 25. avgusta, odpe- Ijanega v celjske zap>ore in ustreljenega 2.10. v Ma- riboru, desetčlansko družino so mu Nemci odpeljali prav na ta dan v delovno taborišče Weismain na Ba- varskem, nadalje Franca Miklavca, kmečkega sina iz Florjana, ki se je po vrnitvi iz vojnega ujetništva v marcu 1942 povezal z Bergantom, bil v juniju aretiran in skupno s svojim vzornikom in sodelavcem Ber- gantom 15. avgusta ustreljen v Celju. Toda tudi drugi kmetje v gornjegrajski okohci so F>odpirali pod vplivom Jožeta Berganta partizane. S hvaležnostjo so se tedaj obračali in se še danes spo- minjajo na živinozdravnika Berganta. Vseh sodelav- cev, posebno na podeželju, gestapu le ni uspelo od- kriti in tako so se zvečina vsi tekom časa odzvali khiou aktivistov, seveda najčešće šele proti F>omladi 1943, ko so se razmere v tem kraju vsaj nekoliko obrnile na bolje. Že uvodoma smo omenili, da so se simpatizerji in sodelavci OF v teh krajih sestajali v »trojkah«. Te besede ne gre jemati dobesedno. Skupine so štele po tri, včasih tudi več oseb. Tako se Mara Topolovec, tedaj Bergantova, spominja, da sta bila z možem povezana z Bitencem, Kramarjem in Fran- com Božičem. To so bili trgovci, ki so poznali širok krog prebivalstva in imeli na njega tudi svoj vpliv. Omeniti je treba, da so biU to predvsem manjši trgov- ci, ki nimajo s pojmom »zelenaštva« in odiranja kme- tov nič skupnega. Obratno, po večini so bili to socijal- no čuteči ljudje, ki so se pač preživljali s prodajo raz- noterega blaga, kmečkih in živi jen jskil^k potrebščin svo- ji okolici. Lahko rečemo, da so bili domala vsi gornjegrajski trgovci cd prvih dni okupacije narodnostnq zelo za- vedni. To so nakazovali že pred vojno in še bolj izpričali potem, ko so se z dinižinami vred vključevali v odporniško gibanje. Med takimi je bila Marija šarb, ki je bila po aretaciji 6. julija odvedena v za- pore, potem v koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je novembra istega leta podlegla težkočam tabo- rišča in umrla. Trgovec Franc Božič je bil že pred vojno ne le pošten in napreden trgovec, temveč tudi trden proti- nacist. Vedel je, da je zaznamovan od petokolonašev, a je vkljub vsemu imel pogum. Tudi svojo ženo je vključil v frontno gibanje. Božič je 'bil aretiran v juniju 1942, odpeljan v celjske zapore in 2. oktobra v Mariboru ustreljen. Istega dne so nacisti odpeljali njegovo ženo, priljubljeno učiteljico z majhnimi otro- ci — Frančekom, Marjanom in Marijo v taborišča. Učiteljica Marija Božičeva je tako spoznala vse te- gobe delovnega taborišča na Bavarskem. Mara Topolo- vec, ki je bila z ostalimi gomjegrajčankami odvedena v koncentracijsko taborišče Oswiecim, je podala s toplimi besedami sliko učiteljice Marije vse od tistih groznih dni do njene smrti (umrla je pred 14 dnevi v starosti 78 let) tako-le: »Božičeva se je iz taborišča vrnila v prazen, po Nemcih razdejan dom. Kljub nenadomestljivi izgubi moža in težkimi leti trpljenja v taborišču, Božičeva ni klonila. S podvojeno močjo je začela obnavljati domačijo. Nadaljevala je s svojim poklicem in vzgajala mladino v zavedne rodoljube. Vedno je našla čas tudi za politično delo v krajevnem odboru. Radi njenega vedrega, skromnega in prijetnega nastopa je bila povsod dobrodošla. Božičeva je vse do-. tlej, ko so ji moči dopuščale, izgorevala v delu. Ka- kor da bi hotela dokončati pot, ki jo je nakazal in hodil po njej njen pokojni mož. Vse do upokojitve ni poznala miru, po svojih močeh se je še kasneje vključevala v delovanje krajevne oblasti, če se je sreče- vala z gomjegrajčani, se je rada spominjala svojih sodelavcev iz težkih dni. Vseh preživelih in tistih, ki se niso nikoli več vrnili na svoje domove. Vkljub vi- sokim letom in prestanim naporom je obdržala za njo tako značilen kanček vedrine in humorja. Kramljanje z njo je bilo prijetno, njene besede so bile tople in žavljenjske kot je bila sama življenska«. Biienc Nata in Ivan sta se poročila 1. aprila 1941 leta. Njun zakon je prekinila okupatorjeva roka po komaj letu dni srečnega življenja. Ivan je utekel are- taciji junija 1942 na Hrvaško, kjer se je vključil v odporniško gibanje in je kasneje padel kot borec v partizanili. Nata je bila odvedena v koncentacijsko taborišče Auschwitz, umrla je pred pol leta v Gornjem gradu. St. 19 — 15. maj 1975 NOVI TEDNfK — stran 13 leta 1941, padel 14. marca 1945.0stala dva tovariša, ki sedita, se na posnetku zelo slabo vidita. Mogoče 3i se na original sliki boljše videlo. Prav gotovo vam bi največ in naj- boljše pomagal tovariš Ivo-Ludvik Zupane, ki stanuje v Celju, Drobni čeva 1. Zelo mi je žal, da ni sem imela priložnosti, da bi lahko že od vsega za- četka spremljala ta vaša resnično zanimiva nadalje vanja. Bi se morda lahko kje dobila? Za padlega borca Rast a Bruheta-Toma vam bi lah- ko posredovala le nekaj skromnih p)odatkov. Doma je bil iz Ljubnega oto Sa vin j i, odšel v partizane v maju 1942 in bil do juli- ja 1944 sekretar OF za okraj Grad, pozneje se- kretar okrožja, padel je Y zadnji veliki ofenzivi 14. marca 1945. Pokopan je s še enajstimi borci na pokopališču v Gornjem gradu. Grob t^ partiza nov je zapuščen, f>ozab- Ijen, le №krat na leto ga okrasijo šolarji oziro ma svojci (1. november). Grob je brez spomenika, nekdo je p)Ostavil gor za- vržen križ! Mislim, da so si omenjeni padli borci zaslužili malo več pozor- nosti od strani članov ZB in nekdanjih borcev. če želite o delovanju ak- tivistov v Zgornji Savinj- ski dolini zvedeti še kaj več, lahko i>išete tedanji sekretarki SKOJ, in sicer na naslov: Angelca Jemec, Zabreznica .55, 64274 Ži- rovnica. ŠTEFKA JORDAN ODGOVOR: Zahvaljujemo se vam za odziv in vaša obširna po- jasnila, ki bodo koristna posebno avtorju podlist- ka. (ilede grajane neza- dostne pozornosti do gro- bišča padlih borcev na pokopališču bi želeli do- dati le to, da »o bili« ne- kateri borci prekopani In da se nahaja skupen spomenik pred .sluvbu za- družnega doma, posvečen 97 donuičinom iz (lOrnjega grada in okohce padlim v borbi, talcem in vsem ostalim žrtvan* okupator- jevega nasilja. Vaše opo- zorilo bodo piav gotovo brali in upo.iU vaÜ odbor- niki ZZH v Gornjrm gra- du. »PRODANA NEVESTA« ZA KOZJANSKO Oglašam se vam iz Ma- ribora kot star naročnik Novega tednika in star Celjan. Rad bi vam opi- sal doživetje članov mari- borske Op^re, ko smo peli in igrali predstavo B. Smetane Prodana nevesta, in sicer za kulturno skup- nost Šmarje pri jelšah. K nam je pripeljalo kar 10 avtobusov in dvorana je bila zasedena do zad- njega kotička. Takoj, ko se je zastor dvignil, smo dobili čudovit stik s pu- bliko, ki je izredno lepo sledila ceh predstavi. Do- živeli smo čudovit aplavz. Bili so to ljudje Iz Koz- jega, Virštajna, Bistrice, Podčetrtka In drugod. Ne- kateri ljudje so prišli od daleč — tudi po uro in več so morali prepešačiti, da so prišli do avtobusa. Lahko SI predstavljate, kako smo bili vsi sodelu- joči veseli in dali smo vse od sebe, da je predstava kar najbolje stekla. Vse priznanje gre tudi dobre- mu organizatorju tov. Drobnetu. že pred nekaj meseci je naš upravnik Juro Kislinger predlagal, da bi na obisk predstav pripeljali ljudi iz podeže- lja, vendar so bili neka- teri mnenja, da km.eta ne moreš spraviti od doma. Pa ni res! To so ljudje, ki imajo veliko srčne kul- ture in še posebej razvit čut za glasbo. Zato vam tudi pišem in rad bi se v imenu celega ansambla javno zahvalil tej čudoviti publiki s ka- tero se želimo še večkrat srečati, prav tako tudi s celjsko publiko, še enkrat hvala za obisk! ALEKSANDER KOVAČ OTVORITEV Konec aprila so v Šoš- tanju odprli Merxovo bla- govnico in moram poveda- ti, da je bila to zares le- pa otvoritev. Bilo mi je všeč, ker v tej trgovini niso prej ničesar proda- jali, ampak so v nekaj dneh lepo in okusno raz- mestili blago po policah, ki je tako pričakalo prve goste. Trgovina se mi je zdela od zunaj zelo majh na, toda tak je samo njen vdez, kajti v njej je do- volj prostora in veliko raznovrstnega blaga. T. K. Velenje TISKARSKI ŠKRAT v zadnji številki No- vega tednika sem z začu- denjem prebral, da je naš osemdesetletnik prof. Cve- tko ščuka maturiral v Pa- rizu. To Pa je najbrž ti- skovna napaka, kajti Cvet- ko ščuka je maturiral v Pazinu v Istri, ali ne? Vaš bralec (Klgovor: Bo držalo! In tisto o tiskarskem škratu tudi, saj .je neprestano na delu. Tudi tokrat mu je us- pelo. ČISTO MESTO V ten dneh veliko govo- rimo o čistem mestu in njegovi okolici, v toku so tudi - nt^katere akcije za lepše in čistejše okiilie. Rada pa bi povedaia nekaj besed o neiredo- Ijubnih ljudeh, ki Imajo veliko zaslug za to, da .le naše mesto vse prej kot belo m čisto. Res, nisnlo dovfrlj poskrbeli, da bi očuvali belino mesta, ti- sto pristno, ne tako be- lino, ki nastane zaradi odvrženih papirčkov. Ver- jetno bi moralo biti naše mesto, ne samo ozko sre- dišče, prepleteno s koški za smeti in potem bi se le našel kdo, ki bi od- vrgel smet v koš. Zakaj so naša avtobus- na postajališča dobesedno nastlana z odpadki, kljub temu, da je koš za od- padke nameščen na pra- vem mestu. Ljudje smo postali tako brezbrižni in malomarni, da se nam še roke ne ljubi iztegniti, da bi odvrgli smet. Pred nedavnim so bili vsi koši za smeti na vseh posta- jah, pa so se našli objest- neži, ki so poskrbeli, da jih zdaj nd več. Na našem dvorišču je stal bel fiat 750 CE-727-5... Njegov voznik je najbrä iz dolgočasja sklenil, da počisti notranjost svojega konjička, zato ga je prid- no začel prazniti in to kar na asfalt. Ni ga motilo, da je praznil prepolne pepelnike sredi živilskega središča mesta, ki bi mo- ralo kar sijati od čistoče. Ni ga motilo niti opoizo- rilo, da ne dela pr^ in da naj počisti za sabo. Zamahnil je z roko, nekaj za:nornljal predse tn se odpeljal. IRENA ŠMERC NAGRADNA IGRA 10 X1000 Vzemite v roke svinčnik, p>ero, ku!i, kar želite. Upo- rabite tudi' pisalni stroj. Lahko na dopisnici, v pismu, kakor želite. Napišite, kaj je novega ali kaj se dogaja v vaši: Ф krajevni skupnosti • tovarni • ustanovi • šoli Ф društvu ' • igralski ali pevski, kulturrii skupini • zaselku, vasi Ф samoupravni interesni skupnosti in vsepovsod, kjer živite in delate ah pa pišite o za- nimivih: Ф delovnih posameznikih • jubilantih Ф družinah • p(»ebnežih • zbirateljih Ф in drugih delavoih, občnih, ljudeh lahko pa tudi o: Ф težavah kmečkega dela Ф oddaljenih šolah m skrbnih učiteljih • naporih zdravnikov • mladih, ki bežijo v dolmo in še o drugem, kar nam kaže življenje. Snovi je veliko. Pogum. Ne bomo gledali na slovnične napake. Bodite raje kratki, jedrnati, natančni, s točno naved- bo imen. priimkov, naslovov, krajev, društev itd., da se bomo znašli, ko bomo brali vaše prispievke. V.se vaše zapise moramo dobiti v redakcijo vsa- kič do petka zjutraj do 8. ure. To je zadnji rok. Vaš trud ne bo zaman. V uredništvu bomo vsak drugI teden zbrali naj privlačnejše, najboljše prispevke in jih nagradili. Nagrade .so tri: 1. 1.(КК),(И) din; 2. 500,00 din in 3. knjiga. Začnimo! K prispevku morate obvezno priložiti Izpolnjen ku- pon! KUPON ST. 7 Ime in priimek: Točen na.slov: Krajevna skupnost: Delovna organizacija, kjer ste zaposleni: ANTON NOVAČAN 8 Našel jo je v celici moj naslednik Franc Mahen, jaz pa sem jo pozabil in ne vem več, kako se je glasila. Včasi si je dal odpreti najino celico neki miles glorwsus — širokoiistni vojak — oficir in znanec Mi- kužev, ki je imel veliko veselje rmd njegovo nesrečo. Imena mu ne omenjam: bilo bi mu danes neprijetno in razzala bi se v svojem uradnem jugoslovanstvu, ako bi ga spomnili na tiste dni. Strašil je Mikuža z ne- umnimi opazkami: — čemu se bojiš, Mikuž? Pet zrn v čelo, pet zrn v prsi in vsemu bo kraj. Kmalu te odpeljejo v Grac.. . Mikuè je pogledal mene, jaz pa sem vprašal go- spoda »Lajtnanta«: — Ste vi Slovenec, gospod? — Kaj je to Slovenec? je odgovoril. Danes smo vsi »kajzerlifu. In se je zasmejal in odurno pokazal polna iista zla- 'tih zob. Da bi тшји pomiril, nama je ponujal cigarete, toda 2 Mikuéem sva možato odklonila. Ta zverinska duša je tudi spletkaril in posrečilo se mu je, da so morali izostati nedolžni obiski Mtkuževe žene. Mikuž je bil obupan. Tudi zbolel je in se je zvijal na letišču; včasi je imel solze v očeh Tisti dnevi so bili najbolj pusti in najbolj žalostni. Od nikoder uteš- ne novice, od nikoder toplega žarka upanja. Brezupna negotovost naju je morila v dolgih'nočeh brez spanja, tembolj ker je bilo podnevi na sprehodih vedno manj znancev. Vodili so jih v Grac, to smo vedeli, a kaj so z njimi v Gradcu, tega nismo vedeli. Šepetali so, da jih streljajo... Lahko je hudo- delcu, ki so mu odmerili kazen. Vda se v svojo usodo, šteje leta, mesece, dneve, ali pa se pripravi na smrt... Mi pa smo čakali, čakali... Z Mikušem si^a bila raz- dražena in sva se včasi s porekla za malenkost. Toda sprava je bila vedno kmalu in bila sva po takih prepirih še večja prijatelja. Nekega dne pa je oznanil jetničar Korošec Mi- kužu. — Pripramte se, popoldne vas odpeljajo v Grac! In je hitro zaklenil vrata. Mikuž je padel na ležišče m zaril glavo v svojo suknjo. Besede ni črhnil in tndi zavzdihnil ni. Ra- zumel sem ga, toda le predolgo se mi je zdelo nje- govo molčanje. Stresem ga in mu odkrijem obraz. Prilezel je na dan z očmi, počasi m kujavo, toda bil je ves miren in svečano je bilo njegovo lice. Miril sem ga, jezil sem se: — Treba je pameti, pameti. V Grac jih pobijajo, ker v Celju ni vojnega sodišča. Zdaj je vojna, naša reč spada pred vojno Sodišče. To sodišče pa se rm- haja v Gracu, zato te kličejo v Grac, danes tebe, jutri mene, vse po vrsti. Kaj vraga... Brez sodbe niti psa ne ubijejo. Tako sem mu prigovarjal, v mojem srcu pa je bil dvom, ki se je dvignil v moj glas in Mikuž ie to ^slutil. Vendar, osrčil sem ga toliko, da se je začel oblačiti. Naročil mi je za svoj dom, kako in kaj naj ukrenem, ako bi on v tujini izginil. Popoldne so se odprla vrata^ in z jetničarjem so stali zunaj trije vo- jaki, hudo v orožju. Mikuž je vzdignil roko, hotel je še nekaj reči, toda oblilé so ga solze. Objel me je, težko vzdihovaje, in je stopil na hodnik brez besede. Se sem videl njegov »punkelček«; hlastno so se za- prto vrata. Slišal sem kratko nemško povelje in tež- ke goste korake. Ostal sem sam. In tedaj mi je bilo vse novo v celici. Stene so bile mrko mračne, okno više nego prej, vrata zamolklej- ša. Mikuževo ležišče je bilo ubupno prazno in sesta- vil sem ga z mojim in sem legel počez, črez oba. Bahato hudobna tišina je predla krog moje glave. Otresel sem se žalosti, tiste nagle in brezmejne, ki je lastnost mojega divjega srca. Samovoljno sem kli- cal v spomin vse slike in prilike, vezane na trenotne misli, tn jih razvijal do kraja. Toda vse je bilo tako daleč od mene, svet mojih misli in svet mojega srca strogo ločen, in bila sva dva, žalost moja in misli moje, kakor zvezani Guliver med Liliputancz. In potem so prišli dnevi moje samote, vsak zase kruta veriga, vsak zase večnosti del. Sodnik Stefan Sagadin — plemenitemu možu naj obilno rodi sre- če njegove vinograd! — me je tedaj dvignil iz moč- virja volje. Zaslišal me je, po šestih tednih jetniko- vanja, zaslišal me tako blago in pametno, da so ga avstrijske oblasti osumile in ga stavile pod nadzorstvo uradnega »ukora«. Vendar posrečilo se mu je, da me je razbremenil m da so tudi po mene prišli trije vojaki. Vodja eskorte je bil Nemec, druga dva sta bila Slovenca, ki sta me poznala po imenu in sta se prostovoljno javila. Nemec me - je hotel ukleniti v verige, Slovenca pa sta ga pregovorila, češ, saj ni potrebno, ker so vsi trije oboroženi s puško na bajonet. Korakali smo po hodniku, skakljali po stopnicah, stopili na dvorišče in — še cn pogled na tisto rjavo poslopje za nemško cerkvijo — bili smo na ulici, na zraku, pod širmm plavim nebom, med ljudmi in v življenju. Noge .ЧО mi igrale, duša se mi je širila, srce mt je vriskalo. O, Celje, Cjele, Cilli, Celeja! Srček moj ob Savinji, mesto to belo in veselo, kakor ti je polaskala na- rodna pesem. Moje prve mladosti priča si, ko sem bosonogi poglavec tekal po tvojih ulicah in občudo- val z otročaji velike dneve tvojega življenja: Kome- dijanta z opico in kamelo; opica je imela vojaško ča- ko in je znala salutirati kakor rekrut, kamela je pok- lekala, držala visoko svoj gobec, prezirajoč ves svet ob ropotu bobnja, ob vriskanju dece in ob strmenju topoglavih meščanov. Komedijantova hčerka pa je imela žalostne oči in jih je pobešala, ko je pobirala stare dobre krajcarje in bele desetice. O, stari dobri krajcar, veliko premoženje! Na razkišnih sejmih, sve- toandrejškem in sredopostnem si igral veliko vlo- go hrepenenja ob bogatih šotorih kramarjev, medi- čarjev in licitarjev, ko nam je oče kupoval prve škornjičke. Pa naše kroglice, s katerimi smo igrali v vsakem kotu, pa naše občudovanje pisanega dideldajčeka... Ob sredah in sobotah pa stoje na Glavnem trgu resne vaške mame, imajo polne koše in košare, imajo vsega za trebušček ponižnih mešča- nov! Pa celjske mlekarice, ki ljubijo bele Jemljice, pa celjski fijakerji, ki tako leno zevajo, pa \?se tisto brezimeno drobno ljudstvo starih devic, branjevk, štu- dentovskih mamic in osivelih starih mladeničev! Eh, kaj ne stopa tam le sivolasi gospod Pergamentika, ki telovadi vsako jutro na kapucinskem mostu in je tvoja živa kronika, O Cjele! Pa tvoji berački in bera- čice, kadar se zgrnejo po stopnicah h Kapucinom ali k Sv. Jožefu, ob dnevih svete Porcunkule ali pobožnega romanja v nekoč hladne hoste smrekove okoli cerkve z dvema zvonikoma čestitih bratov lazaristov! FOTOKRONIKA Ob letošnjem prazniku delavcev varnostne služl)e Je v Celju pred- sednik občinske skupščine Celje Jože Marolt čestital vsem zaposle- nim v tej odgovorni službi in jim podaril televizor. V krajšem nagovoru je .spregovoril o pomenu njihovega dela, se jim zahvalil za dosedanjo pomoč in Izrazil željo, da tudi v bodoče po svojih najboljših močeh pomagajo k nadaljnjemu napredku naše diiižbe. Za izrečene misli se mu je zahvalil komandir Postaje milice Шје Jože Dragos. -tv 6tni. In treba- jim je priznati, da lepo igrajo in da jih jc prijetno poslušati. Mladi člani tega orkestra pa so vajeni nastoijov ob različnih priložnostih tudi zunaj .svoje šole, kjer so se že večkrat predstavili tudi šir.si javnosti. TeksT in foto: М.ЛГКЈА PODJKü Štirinajst let je gledal v .Savinjo in obujal spomine na živahna leta savinjskega splavarstva. Spomenik splavarja na Savinjskem nabrežju v a^lju. Potem so ga «zeli s podstavka, ga morda popra- vili in te dni znova namesUli. Vendar tako, da je Savinji - obmil hrbet. Njegov pogled je zdaj uiM^rjen v mesto. Zakaj ta spremejnba? ,Se je splavarju zamerila umazana reka, ki jc bila nekoč, ko je še vozil po njej, skoraj krisUlno čista? Ji mar ne more odpustiti, ker ne sprejema več belih ladij, ki sii plule s svojimi flosarji od LjubiH-ga in Bočne do Beograda in še dlje, celo do Črnega morja? če je že morala biti spnanemba, potem bi bila u.4treznej.ša takšna, ki bi dajala spomeniku povsejn' realno lego glede na plovbo flosa po reki. Sicer pa, nekdo je že vedei, eakaj so ga tako postavili; seveda, razen če ni pomota. MB # PODSREDA: MLADI TABORNIKI v Podsredi dela že dve leti tabor- niška organizacija. Imajo medvedke in čebelice, vsega skupaj 21 članov. Ta- borniki se s svojo vodnico Slavico Zorko lotevajo različnih akcij. Tako so krenili po poti štirinajste divizije po Kozjanskem, zadnjo soboto v apri- lu so se udeležili tudi proslave ob tri- deseti obletnici zmage in srečanja z nekdanjimi borci Kozjanskega odreda na Preski pri Podsredi. Na večer pred praznikom dela pa so pri Hramu, kjer je padla Brežiška četa, zakurili tabor- ni ogenj. SLA VIC A MEŽIČ ® BOGAŠKA SLATINA: PO POTEH ODREDA Taborniki iz Rogaške Slatine so v počastitev prazničnih dni pripravili po- hod po poteh Kozjanskega odreda. Sprva je bilo 25 tabornikov iz Roga- ške Slatine, nato pa so se jim pri- družili še taborniki iz Lesičnega in Kozjega, tako da jih je bilo vsega sku- paj 57. Pohod so začeli v Pristavi. Od tod do Lesičnega so morali premagati 28 km. šli so preko Rudnice in si spo- toma ogledali precej spomenikov pad- lih borcev. Obiskali so tudi hišo, kjer je. bila partizanska bolnišnica. Prvi večji -postanek so imeli v Lesičnem, kjer so skupaj z domačimi taborniki pripravili taborni ogenj. Drugi dan so obiskali Kozje in se ustavili še v Polju ob Sotii. V Kozju jih je Miha Kolar seznanil s spome- nikom padlim borcem in razložil po- men posameznih figur na njem. Iz- redno lep sprejem so doživeli v Polju ob Sotli, kjer so prav tako pripravili taborni ogenj in skupaj z domačini zaplesali kolo. Tretji dan jih je pozdravilo sonč- no jutjo. Pred njimi pa je bila 30 fcm dolga pKjt do Rogaške Slatine, šli so mimo Sedlarjevega, kjer so si ogledali most, preko katerega so prišli na slo- vensko stran borci štirinajste divizi- je. V Prelaskem so se ločili od tabor- nikov iz Lesičnega in Kozjega in za- tem krenili na zadnji del poti do doma. M. GAJŠEK • ŠENTJUR: MLAJI IN UDELEŽBA Osrednje proslave v počastitev 30- letnice osvoboditve v Ljubljani se je iz šentjurske občine udeležilo okoli 500 udeležencev. Dva avtobusa je bilo samo šolarjev in brigadirjev iz delov- ne brigade na Planini. Pa tudi sicer je bilo ob Dnevu zmage v šentjurski ob- čini izredno praznično vzdušje. Goreli .ЧО kresovi in postavljeni so bili mlaji, pričel pa se je tudi kulturni teden v počastitev 30-letnice osvoboditve. @ LJUBNO OB SAVINJI: NOGOMET Z/ OBLETNICO Med organizatorje prireditev v po- častitev 30-letnice zmage nad fašizmom so se vključili tudi nogometaši z Ljub- ñega ob Savinji. Danes popoldne bo namreč v tem prijetnem kraju Gor- nje Savinjske doline prijateljska tekma med domačini in mladinsko reprezen- tanco Slovenije. Z njo bodo počastili tudi 31-letnico prve nogometne tekme na osvobojenem ozemlju doline ob gornjem toku Savinje. Bila je v avgu- stu 1944. leta med člani štaba in štab- nih enot četrte operativne cone in te- renci-domačini. Tisti dan so za nekaj ur odložili puško tudi nekateri znani nogometaši, v glavnem nekdanji člani ljubljanskega Primorja in Ilirije. Si- cer pa so v moštvu operativne cone igrali tudi Jože Borštnar, Mirko Jer- man, Franc Puterle, Franc Slamič in drugi. Vse te in druge, seveda tudi domačine, so povabili rta današnje sre- čanje, kjer jim bodo izročili tudi spo- minska darila. ® MLADINSKI AKTIV V NOVI VASI Mladinci Nove vasi pri Šentjurju so pred kratkim ustanovili svoj aktiv. Trenutno je včlanjenih devetnajst mla- dincev. Odločili so se aktivno delova- ti predvsem na kulturnem in šport- ;iem področju. Mladi so se izkazali že na začetku organiziranega dela, sicer pa se že zdaj srečujejo z nekaterimi problemi. Prav gotovo je najbolj pereče vpra- šanje, kje najti prostor za sestanke in drugo dejavnost. Za nameček so pri nekaterih vaščanih naleteli na nezau- panje in nerazumevanje. Kljub vsemu upajo, da bodo z vztrajnostjo in resnostjo premagali tu- di te probleme in pokazali, kaj so zmožni napraviti. Tako bo bržčas iz- ginilo nezaupanje ip njihove vrste se bodo pomnožile. LENKA VRABIC • ŠENTJUR: MALGAJU V SPOMIN Ob 56-letnici smrti borca za sever- no mejo, nadporočnika Franja MaJga- ja, so mu na šentjurskem p>okopališču odkrili obnovljeno spominsko ^ obelež- je in dogodek pove^zali z žalno sveča- nostjo. Franjo Malgaj je takoj po zlomu avstro-ogrske monarhije, na začetku novembra 1918. leta, odhitel s svojo četo na Koroško v Mežiško dolino, v Pliberk in preko Drave v Veliko- vec' ter povsod postavljal slovensko politično oblast. V Velikyvcu je začel izdajati »Slovenski Korotan«, ki ga je urejal Srečko Puncer. Velikonemški »Heimweta« ni držal križem rok, marveč je začel proti na- pad z močnejšimi silami, ki jim Mal- gajeva četa ni bila kos. Na Tolstem vrhu pri Ravnah je Malgaj poskusil zaustaviti sovražnikov prodor. Pri tem je 6. maja 1919. leta padel, star ko- maj 25 let. Njegovo truplo so konec oktobra 1919. leta prepeljali v domači Šentjur. Na pogrebni svečanosti je go- voril tudi general Maister. E. RECNIK • GRIŽE: PRIDNI PLANINCI Pod pokroviteljstvom telesnokultur- ne skupnosti občine Žalec je planin- sko društvo Zabukovica organiziralo orientacijsko tekmovanje na Homu. Udeležilo se ga je devet članskih, ena mladinska in tri pionirske ekipe, sku- paj 42 tekmovalcev. Med člani je zmagalo ' PD Zabuko- vica pred taborniškim odredom Zele- nega zlata iz Žalca ter drugo ekipo zabukovskih planincev. Zmagovalci med mladinci so bili pripadniki PD Olja s Polzele, dočim so sé med pionirji na prva tri mesta uveljavile vse tri ekipe PD • Zabukovica, planinska sku- pina na šoli. Proga, za katero so račimali naj- manj tri ure hoje, je bila ^;elo težav- na. Zato priznanje vsem, ki so jo opra- vili. Pionirji so tekmovali* na skrajša- ni poti. Posebno priznanje zaslužita braslovška pionirja Marko in Matjaž Kralj, ki sta hodila po članski progi. Tako so se končale prireditve PD Zabukovica ob prvem maju in začet- ku meseca mladosti. Začeli so jih z izletom najmlajših na Bukovico in na • daljevali s prostovoljno delovno akci- jo pri ureditvi dohoda in okolice pla- ninske postojanke. Za to nedeljo pa pripravljajo množični izlet po Trimčko vi planinski poti. FRANC JBŽOVNIK • ŽALEC: OBVEZNA DELOVNA PRAKSA ТшМ letos opravljajo učenci sed- mega in osmega razreda posebne osnovne šole Žalec obvezno delovno prakso v podjetjih: SIP Šempeter, IT Prebold, AElRO šemp&teo^, MESNINE Žalec, FE21BALIT Žalec, Tovaaiia no- gavic Polzela, KIL Liboje in SINAL- OO Žalec. Omenjena podjetja kažejo Izredno racsumevanje in nudijo učencem vse možnosti za sposmavanje delovnega procesa in privajanje k samostojnemu delu pri praktični zaposilitvi. Učenci posebne osnovne šole se usposabljajo in si pridobivajo tehnične iekuànje že v šolskih delavaticah. Obvezna delovna praksa v delovnih organizacijah pa je odločilnega pomena za njihovo kasnej- šo zapo&litev, saj jim omogoča, da se usposobijo za lastno preživljanje in pi^eživljanje svojih družin ter da se normahio vključijo v delovne procese. Z izgradnjo nove šole v naslednjem letu bo omogočeno tudi celodnevno de- lo z učenci, ki Sii bodo tako laliko pridobili še več teoretičnega m prak- tičnega zaianja. Vodstvo šole se v imenu strokov- nih delavcev zahvaljuje 7& razumeva- nje, ki so ga deležni absoJventi poseb- ne asnovne šole v delovnih c^rganaza- cijah pri- usiposaibljaniju in Ztiposüova- nju. D. p. GASILCI PRBi Gasilci iz Prebolda \m lepšo naravo — Uspel mi in društvi v kraju > grada Osvobodilne fro Leta 1950 so začeli z Intei zivnim delom tudi gasilci PrebOflda. Prva njihova n loga je bila gradnja gasilski ga doma. V tej prostovoljj alkciji so sodelovali maloi vsi krajani Prebolda in D lenje vasi. Kmetje so prisi) vaü les, »furmani,« ki so taJ rait imeli dela čez glavo, t prevažali les, uslužbenci i delavci pa so prispevali si;^ je s prostovoljnim delom i denarjem. Nihče ni vpraša koliko časa bo delal, kolii bo to stalo, vsak je ved< da kraj, kot je Prebold, pa rebuje svoj gasilski dom. 1 njiihovo vztrajno, požrtvovi no delo je obrodilo prve s dove. Gasilski dom je li končan v dobrem letu, I njem pa je bila stara »Rosa bauerca.« Ker so vedeli, <1 poslopje samo inRosenbaufl ca ne zadoščata za normali delo, so šli v akcijo za no brizgalno, tej je sledila a cija za nabavo novega a^l mob ila, dom je bilo potre no obnavljati... In tako njihovo delo tekLo iz dne v dan iz leta v leto, in 1 je bila vsem že legenda, li se je storilo za domovin za družbo, za skupnost, 1 smo mi mladi oprtih uš m oči poslušala naše mat.e in očete, kako je büo v let po vojni, smo imeli živ zgl pri neumornih preboldsli gasilcih. In ta zgled še v« no traja, vleče mlade Pi bolčane k delu. Zato, ker danes prav gasilci iz Preb da simbol tiste pyovojne na dušeno®ti, ko nihče ni vpi šal, koliko časa bo tïraja neka akcija, ampak je vi kdo vedel, da je dolžan tfe storiti. Niti danes, ko v kdo gleda na zaslužek, pi SVETIt v poča.stitev 30-letnice osvo ditve, dneva OF in praznika < so vsi celjski srednješolci pri] џ pokalov in 74 diplom in priznanj — Skrb za elovanje z družbenopolitičnimi organizacija- za dobre sosedske odnose — Letošnja na- jno delo gasilcev iz Ida nd zamrlo. Nikdar pojavi problem, da ne 3 ljudi za delo. Pravkar ipravljajo na to, da fco- svoj gasilsiki dom na- 1 centralno kurjavo. In alte, da pri današnjih in razmerah toni špas. če so petindvajset let znova dokazovali, da poeobni nekaj storiti, je to prav gotovo jam- da bodo tudi tokrat . V to nihče ne dvomi, iltat njihovoega dela se tudi v izredni uspešno- i raznih gasilskih tek- ijih. Kar petinštirideset IV in štiriinsedemdeset 1 kras.i njihove prosto- ) je naravnost never- številka in šele ko člo- stjopi v njihove prosto- öuti, da je bilo za kaj i potrebno ogromno ovaJnosti, samoodreka- 1 Miiscipline. Prostovolj- r nihče ne šteje. Ce bi oli pričel s tem, sem ičan, da bi njihovo delo' D: Ko sem se pogovar- poveljnikom njihovega tega društva, Rudijem anom, mi je iskreno J, da se čuti ponižane- b Ijiadje začno govoriti isilskih veselicah.« Pot- I so, ker na ta način [denar, denar s katerim Kino pripravljeni pcma- ločloveku v slučaju tra- I. Danes preboldski ga- ine vedo niti približne te, ptri kolikih požarih ' sodelovali. Vedo samo k kadar zatuli sirena, so iûeje v desetih minu- rtpravljeni za odhod na ' požara. To zahteva og- ^ dela, poguma in pri- pti. In prav to so nji- hove poglavitne lastnosti. Ni čudno totr&j, da jih ima- jo Preboldčani radi, jih spo- štujejo in jim iK)magajo na vsakem koraku. l2Jvrstno so- delujejo z družbenopolitični- mi organizacijami in društvi v krajiu. Se prav posetej se razumejo s krajevno skup- nostjo in krajevno organiza- cijo -Socialistične zveze de- lovnih ljudi. Skoraj ga ni gasilca, ki ne bi bil aktiven pri kakršnikoli organizaciji v kraju. Posredno so pove- zani celo s Turističnim dru- štvom, saj izredno lepo skr- bijo za okolico svojega do- ma, ki je pravzaprav že park v malem. Poleg tega pa či- stijo tudi bazen. Pa še nekaj ne smemo po- zabiti! Prav gasilci iz kraja pod žvajgo so tudi ambasa- dorji naše domovine v tujini. Izvrstno sodelujejo z gasil- skim društvom iz Oberradel- berga. Vsako leto ge obisku- jejo in tako krepijo prijatelj- ske vezi z našo sosedo. In to v času, ko so take vezi prijateljstva še kako potreb- ne. In čisto na koncu povemo še to, da šteje preboldsko ga- silsko diruštvo sto aktivnih članov (sestavljajo ga pionir- ska, mladinska, ženska in članska desetina), da so žen- sike lani osvojile na republi- škem tekmovanju najvišji na- slov, da so se moški uvrstili med deset najboljšdh, da so pionirji dosegli izredne rezul- tate, da ... teh da-jev je še cela \TSta, vseh še niti sami ne Vedo/potem smo si vsi edini, da so si letošnje pri- znanje Osvotiodilne fronte v -žalski občini zares zaslužili. Čestitamo! Se tako naprej! JANEZ VEDENIK Nlo je prijetno W dni prod 1. nuijem po- hištva na Svetino, kjer so krajši kulturni spored, na svečanosti pa je govoril tudi komandant Kozjanskega odreda, Marjan Jerin. Dva izmed udeležen- cev tega pohoda smo povprašali, kakšen je bil poliod in £e si takš- nih pohodov še želita. ZDENKA М.ШШС, Gimnazija pedagoške smeri: »Na pohodu sem se izredno lepo počutila in .še prav po.sebej me je navdušilo, ko .sem poslu.šala komandanta Jerina. Mi- slim, da mi mladi dane.s premalo slišimo, kaj vse se je dogajalo m(4l vojno, in to .se mi ne zdi prav. Kot da bi pozabljali vsi skupaj na tiste vreohod vseč vsem tistim stotinam oeJjskih srt-dnješolcev, ki so se ga udeležili in v imenu vseh pozivam, naj bodo takšni in po- dobni shodi mladine .še večkrat. JAMARJI ODPADKI Pred leti so člani Ja- marskega kluba »Crni ga- leb« iz Prebolda razisko- vali jame v okolici Pod- vina in Vince. Takrat so po pripovedovanju kme- ta Karla Baša iz Podvina pričeli raziskovati jamo, ki se je nahajala na nje- gov£»n zemljišču, žal ta- krat niso mogli prodreti globje v jamo, ker je bil viiodni rov zatrpan z raz- nimi odpadki. Tudi po nekajurnem kopanju so takrat prodrli le nekaj metrov naprej po rovu. Ker pa jih je preganjal čas, so se odločili, da se bodo vrnili pozneje. Preteklo je precej časa in jamarji so se odločili, da se vrnejo odkopati še preostali del rova. Čaka- lo pa jih je prijetno pre- senečeiraje! Ko so prišli do kmeta Baša, jim je ta povedal, da. je vhodni rov očiščen in da je mož- no priti naprej v glavni del jame, ki je bil do sedaj nepristopen. Njego- va vnuka Franci in Etti Baš iz Podvina, sta po njegovem pripovedova- nju, da se je svoj čas dalo priti dlje v jamo, pričela na lastno pobudo o'dikopavati zatrpani rov Po 14-dnevnem napornem odkopavanju in odstra- njevanju odpadliov sLa uisfpeila toliko očistiti rOv, da se je dalo priti na- prej. Njun trud je bil bogato 'poplačan. To, kar Je jama od leta 1913, ko so jo našli pri grabljenju listja, pa do leta 1921, ko je bila zadnjič obiskana, skrivala pred radovedni- mi ljudmi, zopet odkrila očem mladih raziskoval- cev in nas jamarjev, se da težko .popisati z bese- dami. Po precej strmem vhod- nem rovu se spustimo ' 5 m globoko, nato se mo- ramo splaeiti skozi 15 m dolgo pasažo (ožino), kjer ■ti kamnite stene priti- skajo na telo in se že vprašaš, če boš sploh še prišel ven, se ti brez opo- zorila naenkrat odpre pred nogami 20 m globo- ko brezno. Stene brezna so vse poicrite z ilovico in blatom, ven štrli pol- no o3.tiih robov, kjer se ti zatika obleka in se trga. Po precej nevarnem akrobatskem plezanju se spustimo na dno brezna. Tu še pred našimi očmi odpre pravi raj püd zemljo. Dejans.ko je tu pravi začetek jame. Pred našimi očmi se odpira precej prostoren rov, ki je bolj podoben manjšim dvoranicam in se izgub- lja daleč naprej v temi. Stene prostora kjer se nahajamo, so vse zalite s sigasto prevleko, vidiš vse polno stalaktitov, sta- laigmitov, zaves- in drugih kapniških oblik. Ce hoče- mo naprej, se moramo globoko pripogniti in splaziti pod razkošnim sigastim baldahinom v naslednji prostor. V tem prostoru zopet naletinio na raznovrstne sigaste tvorbe v različnih bar- vah, od- temno rjave, rdeče pa vse do popol- noma bele. Obarvanost je odvisna od tega, skozi kalcšne plasti je tekla pro- nicujoča voda, .od katerih se je navzela barve. Tako se sprehajamo iz prostora v pffostor, kjer je eden lepši od drugega. Vidi se, da je v to jamo le redko stopila človeška noga, kar je opaziti po skoraj popolnoma neo- skrunjenem kapniškem bogastvu. Nekje v sredini jame je v sigast masiv - vsekana letnica 1921. Ta- krat je v jamo zadnjič stopila človeška noga pa vse do danes, ko je bila jama nepristopna zaradi zasutega vhodnega rova. Kar prehitro smo prišli do konca jame, ki se koiičuje s kapniškim ma- sivom, ki je verjetno zaprl nadadj-ujoči se rov. S tem sestavkom b: že- lel opozjorijti vse občane, da ne mečejo raznih od- padkov in smeti v jame, ker lahko s tem nepre- mišljenim deja.i"eni za vse čase za.prejo pot do prekrasnih podzemeljskih prostorov, ki jih je na- rava ustvarjala tisoče let. Za odpadki рд se skriva še druga nevarnost, nam- leč ta, da pronimjoća voda -spira raaK-^iajoče se odpadke v podzemelj- ske zbii-alnike in tako pride do talne vode in tekočih vod (reke, poto- ki, izviri). Pot takšne oktižene vode iz podze njelj&kih zbiralukov dc vodovodnih pip v naših stanovanjih pa ni tako doJga, da je razne kužne bakterije ne bi prestale. Okužba je tukaj. In kdo jo je povzročili — naša malomarnost, "^aito varuj- mo jame in ne mečimo vanje nobenih odpadko-.'. TONE VRDENIK Odbofl- za medsebojna dela pri združenem delu POST KOVINSKO OBRTNO PODJETJE »SCHMIDT« Žalec Cesta na Vrbje razpisuje naslednja delovna mesta: 10 KV KLJUČAVNIČARJEV 5 Ш KLJUČAVNIČARJEV ^ 15 VAJENCEV od tega 5 vajencev za i/.učitev poklica splošni klju- čavničar, 5 vajencev za izučitev poklica strojni klju- čavničar in 5 vajencev za izuCitev poklica varilec. Pogoji: pod 1.: kvaMficiran ključojvničai* z odsluže- nim vojaškim rokom, zaželena je praksa, OD od 3ÜOO.— din navzgor (tri tisoč din); pod 2.: delavca za priučitev poklica ključavničar in tisti, ki so že priučeni z interno kvalifikacijo. OD od 2.400.— din navzgor (dva tisoč štiristo din). MALA ANKETA tega ne pozabimo 9. maja je bila v Beogradu veličastna parada ob 30-letnioi osvoboditve Jugoslavije. V tej paradi, ki je korakala s strumnim korakom mimo vrhovnega ko- mandanta naše vojske maršala Tita, je bilo tudi 47 predstavnkiov iz zahodne Štajerske cone, torej tistega področja, ki zajema občine celjske regije. xMed njimi je bilo tudi osem deklet. Celoten podešalon teritori- ahie obrambe pa je štel 317 udeležencev v parada. Da bi bih za to veliko slovesnost čimbolje priprav- ljeni, so že 15. aprila odpotovali v Maribor, kjer so se v meljski vojašnici pripravljali vse do odhoda v Beo- grad, kamor so odpotovali 25. aprila na zaključne vaje. Sicer pa smo za današnjo malo anketo poiskali štiri udeležence slavnostne parade, da nam povejo nekaj nepozabnih vtisov s korakanja mimo tovariša Tita. LADISLAV JEKIC, za- poslen na občinski skup- ščini Žalec v stalni se- stavi teritorialne obram- be: >)V Mariboru . smo najprej po vrstah vadili strumni korak, potem smo prešli v dve vrsti in tako naprej do komplet- nega podešalona. Ker smo imeh že-v meljski voja.šnici dobre priprave, nam vaje v Beogradu ni- so delale težav. Cilj vseh vaj je bil, da nas pri pravijo do tiste mere, da se ne bomo razliko- vali od redne vojske. To jim je tudi uspelo, saj je naš podešalon po konč^"- ni paradi dobil takoj za planinci redne voj§ke najvišjo oceno. Strumni korak smo v paradi »tol kli« kar cel kilometer, če- prav nam ga ni bilo treba. Vendar nas je kar zane- sio!« IRENA KRŽAN iz iva dec, zaposlena v Kori: »Iz zahodne štajerske co- ne nas je bilo v paradi osem deklet. Imele smo svojo vrsto. Fantje so nas v začetku malce postrani gledali, kajti mislili so, da ne bomo zmogle na- porov, ki jih zahteva stru- mni korak. No, kmalu se je izkazalo, da so bili v zmoti. Tudi me smo z njimi držale korak, ga dobro »tolkle«, vrsto pa smo imele najbolj porav nano. V Beogradu je bilo lepo. Dopoldne smo va dili, popoldne pa imeli prosto. V naselju so nam resnično pripravili vse, kar si lahko poželiš — od odlične, hrane do priredi- tev, »ci jih ni zmanjkaio. Enkraten doživljaj pa je korak mimo Tita.« STANKO CIZEJ iz Orle vasi, zaposlen pri Izlet- niku v Colju: »Ko smo odpotovali iz Maribora, smo bili žalostni, saj se od nas na železniški po- átaji ni nihče poslovil. Drugače je bilo v Celju in to kljub nočnim uram. Na železniški postaji so nas pričakali mladinci in pripadniki zahodne štajer- ske cone, nam izročili šo- pek nageljnov in dve za- stavi, ki smo jih čuvali do Beograda in jih tudi s podpisi vseh udeležen- cev kot nekakšno trofejo prinesli nazaj. Ko sem korakal mimo Tita sem dobil občutek, kot da sa- mo mene gleda. Takšen občutek so seveda takrat irneli tudi drugi. In ob tem pozabiš na vse ostia-'' io.« JANEZ ANCELJ, zapo- slen v KIL Libojc: »Ko smo odkorakali mimo Tita, smo zapeli. - Nekaj ulic dalje so nas Beograj- čani zasuli z nageljni, metali so nam pomaran- če, nas hvalili in podob- no. Enkratm so ti Beo- grajčani. Za 27. april smo pripravili v taboru pro- slavo in nanjo povabili predstavnike štaba briga- de ter ostalih podešalo- nov. Najbolj smo se dru- žili z Makedonci, ki so imeh šotore poleg nas. Imeli smo isto ulico. Ce smo koga iskali, potem sjno ga zagotovo našli v makedonskem taboru ali pa obratno. Vse je bilo resnično tako, da tega nikoli ne bom pozabil.« Po prihodu iz Beograda so vsi dobili zaslu^n do- pust. Skupaj so preživeh 27 dni, ki jim bodo vse živ- ljenje ostali v spominu. Skovala so se nova prijatelj- stva, največ pa je to, da so korakali mimo Tita ob 30-leitnáci osvoboditve. Tekst: TONE VRABL Foto: DRAGO IVCEDVED 16. stran — NOVI TEDNIK. §t. 19 — 15. maj" 197s DOBRI GOSPODARJI GOZDOV Celjsko območje (brez Zgornje Savinjske doline) premore okoli 70.400 hektarjev gozdov, od tega jih je več kot dve tretjini v zasebni lasti. Pogozdenost našega območja je 45-odstotna, kar pomeni, da je skoraj polovica vseh površin pod zelenimi krošnjami dreves. To je nepre- cenljivo bogastvo, ne v vrednosti skoraj 12 milijonov kubičnih metrov lesa, bogastvo, ki nam vsem pomeni zdravo ozračje, rekreacijo, zavetje za primer vojne, pomeni dež in. veter, pomeni plodno prst. Tega se vse bolj zavedamo — dokaz zato je nedavno ustanovljena Samoupravna interesna skupnost za gospodarjenje z gozdovi. Najpomembnejši med dosedanjimi in bodočimi gospodarji nad tem bogastvom je Gozdno gospodarstvo. Kako gospodari? GG Celje gospodari v gozdovih, k.i se raztezajo po južnem pohorskem po gorju, na območju nek- dainjega kozjanskega pra- gozda, v severnem Zasav- јм in Spodnji Savinjski dolini. Gospodari dobro, celo zelo dobro, kajti letno posekajo v naših gozdovih le med 60 in 80 odstotki naravnega prirastka. V polpreteklosti nekoliko pretirana sečnja tehnične- ga lesa je zdaj nadome- ščena in v naslednjem ob- clobju, tako predvideva desetletni območni načrt, bodo lahko povečevali vsa- ko leto obseg sečnje za 8 odstotkov. Tudi pri takš- nem povečanju sečnje ne bo dKitaknjena osnovna le- sna masa, ki obsega, kot že ,,ečenc okoli 12 do 13 milijonov kubičnih metrov lesa. NI NEDOSTOPNIH GOZDOV Kaicc bi tudi bil;, saj 90 nit območju s sredstvi C;G, gozdnih posestnikov in Krajevnih skupnosti do- г>1вј zgradüi 230 kilome- trov utrjenih in 370 kilo metro.- neutrjenih cest. ki pa IZ leta v leto prehaja- jo v prv{ skupino. Letno zgrarb gradbeni obrat GG Celje 30 do 40 kilome- trTi\' neutrjenih gozdnih cest Ш 10 do 15 kilome- trov utrjenih, gramozira- -nih cest. Nekatere teh cest so izrazito gozdne, toda veiika večina je hkra- ti takm, k povezujejo hri- bovska, odmaknjena nase- lja s svetom. Po zagoto- vilih gozdarjev tudi na Pašsem Kozjaku, kjer je cestna mreža še naj- bolj redka, ni noben ko- tiček gozda oddaljen od ceste dlje kot za uro in pol hoda. In jutri? V načrtu je- asfaltiranje nekaterih glav- nih izvoznih prometnih žil, ki imajo fcudd javni, predvsem turistični zna- čaj. Daleč je že čas, ko so gozdni delavci s sekiro in ročnimi žagami podi- rali drevesa, gradili drče, vozili blodovino na saneh. Z gozdnimi cestami je GG prodrlo do najbolj skri- tih doLle' nedotaknjenih gczdov tam pa je »be- sedo-< pjevzela gozdna me- hanizacija: traktorji, ka- mioni. ž'L-nice, vitli in vse tisto; kar sicer stane ve- liko denarja, vendar pa pomeni gospodarno i2dco- i'iščanje gozdov, prihra- nek pri lesu, ki je že dolgo med izredno dra- gocenimi surovinami za gradbeništvo, lesno, pa- pirno m diligo industri- jo. Koliko ljudi zaposluje GG na vsem tem ogro- mnem območju? Okoli 370, vendar so vsi v do- ločeni meri kvalificirani, vsaj tečaj za delo z mo- torno žago je treba imeti. Seveda so zvečine zaposle- ni pri GG strokovnjaki, inženirji, tehniki, stroj- niki, vozniki — pa grad- beniki, ekonomisti itd. V Sloveniji je GG Celje po številu zaposlenih naj- bolj skromno, to pa včasih že pripelje do stiik. ki se odražajot v kvaliteti opra-vljenega de- la. KMETJE SO ENAKOPRAVN! V SAMO- UPRAVLJANJU GG Celje ima Stiri goz- dne proizvodne TOZD, po- leg teh še TOZD trgovi- ne ter TOZD Gradnje in mehanizacija. V Celju, La- hkem, Šentjurju, na šmar- skem, v Konjicah in Sa- vinjski dolini pa so obra- ti za kooi>eracijo, katerih samoupravni organi, ki jih z. veliko večino se- stavljajo kmetje-kooperan- ti, imajo vse pravice in dolžnosti kot delavski sve- ti TOZD. Skupne zadeve in interese zastopa in upravlja centralni svet de- lavcev in kmetov, ki ga z enakim številom delega- tov sestavljajo zastopniki šestih TOZD in šestih obratov za kooperacijo. V vseh samoupravnih or- ganih deluje 86 ionetov. KONČNO ZAVEST O GOZDU KOT OBČI DOBRINI Spoznanje, da gozd ai samo predmet izkorišča- nja. da nima samo ko- mercialnega pomena, je nedavno tega imelo za po- sledico 'ustanovitev samo- uprairae Interesne skup- nosti 5a gospdoarjenje z gozdovi, številni so inte- resi do gozdov kot naro- dnega bc'gastva, zato in- teresne skupnost -sestav- ljajo delegati s področja kri)eri,:stva, turizma, lov- ■ stva, vodnega gospodar- stva. delegati krajevnih skupnost: in drugih or- ganov ter institucij. Se- veda ta obči interes za gospodarjenje in čtivanje gozdov nt more ostati le deklar,iclja. pomeni tudi dolžnosti, obveznosti. Ta- ko dobiva gozdno gospo- darstvo nove naloge, no- ve dimenzije odgovorno- sti. vendar pri tem ne bo več sair.'O — a družno je mnogi; probleme lažje re- šit; lAš/c/srmc/ USPEŠNI t-aški stiTlci usjK-šno nadaljujejo tekmovalno sezono. Velik us]H-U so do.segli na republLskeni prveu^tvu z /račno puško, kjer sta Uva niladii strelca iz Zidanega mosta dosegla normo za na- stop na dríavncin prvenstvu. V konkurenci članic je Kožar Jo- ža, strelka SD »Papirnica« Radeče, zasedla s :535 krogi odlično še.4to mest«. Med pionirji je.Gorišek Boris s 165 krogi zasedel osmo mesto, Matek Roman pa .le bil med mladinci s krogi šestnajsti. Oba bosta nastopila na državnem prvîenstvu. ki bo JI. ill maja v Beogradu. Oi^čiiiska strelska iveza La-ško je minulo soboto v sodelova- nju s strelsko dru/ino »Tone lîostië« na strelišču v Zidanem mostu organizirala občinsko p'rvenst\o v strel.janju z ИК puško za pionirje in mladince. .Med pionirji so bili najboljši strelci SI> »Stane Rozman« Laško s .i^ie krogi, drugo mesto pa so s lüO krogi zasedli pionirji SD »Tone liostič«. Med posamezniki je zmagal Kuzmič Zdravko z 2B9 krogi, drugi je bil Corišek Borus z "MW krogi, tretje mesto pa .¡e z 161 krogi zasedel Pader Damjan. Med mladinci so" zmagali strelo iz Zidanega mosti s 792 krogi рЈЧ-а mladinci SD »Papirnica« Radeče, ki so nastre- Ijali Ш krogov. Med posamezniki je bi! najboljši Matek Ro- man s 436 krogi, drugi Golob Jure s 3.>6 krogi in tretji Me.jaš Niko s 326 krogi. Kuzmič Zdravko, GoriSeÄ Boris in Hatek lU)- nian so izimlnill normo za nastop na republiškem prvenstvu. Minulo neilelj« so laški strelci sodelovali na medobčinskem tekmovanju z MK puško v Selnici ob prazniku organov za notraaje zadeVe ter v počastitev 30-letnice zmage. Kkipa občinske strelske zreze, za katero so streljali Mastnak Bojan, Matek Ro- man, Kožar Toni in GorLsck Bori.s, je v konkut4.'nci desetih ekip z 88? krogi zasedla solidnu drugo nie.sto. Matek Roman pa je bil ined posamezniki z 2:î6 krogi prav tako drugi. Zadnji. vidni rezultati Jaških .strelcev so dokaz, da .so strelci Ï načrtnim ilelom uspeli dvigniti kakovost laškega streljanja. Zal pa preozek kvalitelni vrh ter razdrobljenost kvalitetnih strel- cev t»o desetih strelskih družinah onemogočata, da bi tudi ekip- no nx republiških prvenstvih za.sedali vidnejša mesta. МЛТГК ROMAN Poslovno združenje »FORMATOR« Celje razpisuje prosto delovno mesto VODJE KOMERCIALE Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: višješolska izobrazba ekonomske smeri in nad tri leta prakse na področju komercialnih p>oslov notra nje trgovine organizacijske sposobnosti in moralnopolitična neo porečnost. Vloge z dokazili izpolnjevanja razpisnih pogojev in opisom dosedanjega delji pošljite do 31. maja 1973 na Poslovno združenje »FORMATOR« Celje. ŽALEC BO BOLJŠE? Minuli petek je bila v sej- ni sobi Hmeljarskega doma v Žalcu že osemindvajseta seja izvršnega sveta z osred- njo točko dnevnega reda, ki je obravnavala problematiko kmetijstva. Opozorili so na vrsto te- žav, kj tarejo žalsko kme- tijstvo, od izredno nizke aku lulacije, ki je v lanskem letu celo stagnirala, cen rep- romateriala in do osebnih dohodkov. Vzrok težavnemu stanju kmetijstva v žalski občini gre iskati tudi v nje govi strukturi, saj sta pogla vtini panogi gojenje hmelja in živinoreje, kako je s ce- nami na trgu, pa vemo. Res je, da se ukvarjajo tudi z gojenjem žitaric, vendar ne v takem obsegu. Seje izvršnega sveta žalske občinske skupščine se je ude- ležil tudi sekretar Republiške- ga sekretariata za kmetijst- vo, gozdarstvo in prehrano. Milovan Zidar, kj je pouda- ril, naj se v Žalcu ukvarja- jo z gojenjem hmelja i>ač le toliko, kolikor ga lahko pro- dajo na svetovnem tržišču, z živinorejo pa toliko, da bo zadostovala za potrebe pri nas. Sicer pa so na pet kovi seji ugotovili, da ne gre za nekatere daljnosežne te žave. pač pa za bolj kratko-' ročne, ki se bodo slej ko prej izboljšale. Osemindvajseto sejo izvrš nega sveta Skupščine občine Žalec so zaključili z razpra vo o osnutku družbenega do. govora o organizaciji kmetij- ske pospeševalne službe ter o zagotovitvi virov in sred stev za njeno financiranje na območju celjske regije ter z razpravo o programu izva Janja dogovora politike cen v letu Ш5 v Sloveniji in ob- čini Žalec. §t. 19 ^ 15. maj 1975 NOVI TEDNIK — stran 17 ^liiKf SiililpŽiVE^^ ŠTEFAN DOLAK, KX-Ietiii predsednik /B NOV v Frankolovcm, je dan zmage nad fašizmom doživel daleč od svojega doma v Dolu pod Goj- ko. Vojna vihra ga je zanesla v svet in nazad- nje v Zadar, mesto ob jadránski obali, ki je slavilo dvakratno osvoboditev, saj je bil Zadar, tako kot Istra in Primorska, pod italijansko oblastjo, dodeljen Italiji s krivično rapalsko pogodbo. V spremnem pismu sporoča Štefan Dolar, da se mu še danes zarosijo oči ob spominu na^ sreč- ni dan, ko je bilo" vojne konec. Za^pj je bil to najsrečnejši dan v življenju. V ZADRU kresovi na obali Bil sem partizanski invalid — brez levega očesa. Nahajal sem se v. Zadru v bolnišnici, kjer sem kot samouki mizar popravljal to in ono. Izdeloval sem bergle za ranjence, popravljal okna, vrata, omarice, kljuke, ključavnice. Ker je bil Zadar med vojno moč- no bombandiran, je bila četrtina vseh hiš porušena, pa je bilo zato dovolj dela. čeravno je vojna še trajala, je v osvobojenih krajih že bila obnova v polnem teku. In tako sem imel dela čez glavo, ko je napočil 8. maj. Radijska postaja Beograd je sporočila, da je Nemčija kapitulirala. Novica nas je dobesedno pret- resla, da smo od sreče jokali kot mali otroci. Vedeli smo, da se bomo zdaj vrnili na svoje domove k že- nam, k otrokom, prijateljem. Vendar se je med veselje mešala skrb in bojazen, koliko najdražjih, h katerim smo tako hrepeneli priti, je pri življenju... Ob deveti uri je naslednji dan prenehalo vsako delo. Uredili smo kantine, kjer smo na nakaznice de- lili pijačo, cigarete in dobrote, ki smo jih tako čuvali za težke dni, če vojn-a še ne bo tako hitro konec. Devetega maja srno ves dan iz porušenih hiš no- sili razbitine, ki'niso bile več za popravilo. Iz kosov razbitega pohištva in duge gorljive šare smo na obali naredili velikanske kresove, ki smo jih zvečer zažgali v čast toliko zaželeni svobodi in miru. Ves Zadar je rajal. Staro in mlado se je veselilo zmage in konca vojne. BEOGRAD- SALVE SVOBODI Beograd je obsijalo sonce svobode že 20. ok- tobra 1944. Beograd je hrepenel po dokončni svobodi zadnje pedi naše domovine, kajti Beograd je bil tistikrat bolj jugoslovanski kot kdajkoli prej: V slovenskem 'domu v Krunski ulici so Se zbirali večer za večerom izgnanci, borci, ki jih je vojna vihra zanesla v glavno mesto. -Na zidu je- bil zemljevid in na njem so bili z rdečimi zastavicami označeni kraji, ki so jih partizani iztrgali sovražniku. Vsak večer so segale zasta- mce dlje proti severu, proti Trstu, Ljubijani, 'celju... In tisti večer?! Beograd je bil ozvočen. Poročila z bojišč so nenehoma seznanjala ljudi s položajem. In tisti večer je bila razglašena kapitulacija. Hodili smo po beograjskih ulicah m pri- sluhnili poročilom. Tu in tam je kdo potegnil orožje in streljal v zrak kot obseden. Takrat smo po streljanju zvedeli, odkod je kdo doma. In tiste majske dni smo po Beogradu streljali predvsem Slovenci. Vsak je imel pravico do salve za svoj kraj. Tisti večer pa smo se zgrnili v Krunsko ulico. Ljubljana je bila svobodnà, svobodno je bilo Celje, Maribor. Tisti^večer smo se pozno vračali v kasarne, daleč cez čas, ki so ga do- voljevale dovolilnice za izhod. Dežurni oficirji so pri kasarniških vhodih kontrolirali zamud- nike. Tisti večer, ko je bilo objavljeno, da je svobodna Ljubljana, Slovencev ni nihče zapi- soval .. . Tisto noč so grmeli topovi. Svobodi, miru in zmagi na čast! JURE KRAŠOVEC IVAN KOVAČ se Je ob zaključku vojne nahajat v Pisarovini, na partizanskem območju, ki leži ob vznožju Vukomeričkih goric na sredini poti med Karlovcem in Siskom na Hrvaškem. Pisa- rovina je bila gostoljuben gostitelj XIV. diviziji na pohodu na štajersko. Danes mimo tega kra- ja, čez vzhodni rob Črnega lesa, pelje nova avtocesta iz Zagreba proti Karlovcu. Tu je Ivan Kovač doživel dan zmage. V PISAROVINI v jeku eksplozij Bili so lepi, jasni, sončni, majniški spomladanski dnevi, izgledalo je, kakor da bi se tudi čas in vreme veselila nekaj novega, nekaj lepega, nekaj veličastnega, nekaj težko in dolgo pričakovanega, kot je svoboda in mir. Za 1. maj leta 1945 sem bil na proslavi praznika v Pisarovini na Hrvaškem. Vse je bilo že v največjem pričakovanju skorajšnjega konca vojne, kljub temu, da se je z vseh strani slišalo regljanje strojnic, bob- nenje bomb in topovskih strelov, puškarjenje.,. še so se podile tolpe nemške,---ustaške in četniške vojske po cestah in vaseh. Še so bih nevarni. Imeli so še orožje, v svojem obupnem položaju so počenjali zlo čine in rope. Preko Korduna so naši privedli nemške ujetnike na takoimenovano nevtralno območje. Pisarovino, kjer so potekale zamenjave ljudi in tudi živeža, ki je bil vsem zelo potreben. Priča sem bil, ko smo dobili za enega nemškega oficirja 30 naših ljudi iz taborišča, pa tudi, da smo dali 30 nemških ujetnikov za 50 kg soli. Vse to se je dogajalo na pragu, svobode prve dni v maju leta 1945. Od vseh strani smo dobivali vesti o najnovejših dogodkih, ki pa so bile tako različne, da zanesljivega ni bilo nič mogoče zvedeti. Govorili so: Nemčija je kapitulirala, drugi zopet, da ni in se še ne vda. Potrebno je bilo še nekaj dni, da se je zmešnjava malce razčistila. Mnogo nas je bilo, ki smo radostno in veselo pričakali tako ^težko priborje- no in pričakovano svobodo. Bili pa so tudi nekateri, ki jim naše radosti in veselje ni bilo po volji, pa so se tiho stiskali sami vase. Ko danes jx) 30 letih gledamo nazaj, vidimo, da je naše takratno veselje bilo res upravičeno, saj nam to dokazuje naša novo zgrajena, socialistično urejena svobodna, lepa domovina. 5VETINSK0 SREČANJE v Na Svetini, v majhni, a prijetni hišici, živi 71-letna Marija Slapnik, ki ji po domače rečejo kar afiinarka. To ime se je je prijelo še v časih, ko je s pokojnim možem prebivala v razmajani lesenjači, ki si jo je Marijin rajnki mož postavil v grapi, kjer je žgal apno ... Bil je lep aprilski dan in sonce je zvabilo ven metulje, Čmrlje in čebele... Pa tudi za vrati, nad katerimi je pri- trjena hišna številka »Kanju- ce 132, se ni nihče oglasil. Da se je bila namenila v vas in tega da je že precej časa, je povedal gospodar, Ivan Juirkošek, ki je 'Mariji na svoje stroške naredil to prijetno hišico, v kateri biva že nekaj let. Marija ni imela denarja, ko јЗ je umrl mož in streha nad glavo se je že • nevarno majala. Tedaj so se pri Jurkošek odločili, da »apnarki« naredijo majhno hišico iz opeke ... Nekaj ce- menta je bilo pri hiši, do- kupih so še nekaj opeke in 9e lotili dela. Mudilo se je že, kajti zima se j^ bližala in vsak dan je bilo bolj hla- öno. Se ene zime pa razdra- pana lesenjača ne bi zdržala. HdteU so z delom, kolikor se Je dalo in Marija je z ve- likim zaupanjem gledala, ka- ko raste hišica, ki bo zgra- jena iz prave opeke, ki bo imela dimnik, lesena tla, okno in vrata na zapah. Ni se rada spominjala dni, ko je ostala sama v leseni po- drtiji tam v apneniški grapi. Nekoč, ko je ni bilo doma, so ji nepridipravi vdrli v izbo in ji odnesli nekaj di- narjev, kos mesa, ki si ga je bila kupila za bližajoči praz- nik. Od takrat jo je bilo še bolj strah samote. In pri Jurkošek so spet razumeU njeno stisko. Vzeli so jo pod svojo streho, kjer je ostala vse dotlej, da je bila hišica zanjo nared. Mariji so potem prenesh njeno skromno opravo v nov dom, ki ga je bila nadvse vesela. Majhen predprostor, za njim p>a izba, v kateri stoji v enem kotu postelja, v drugem pa omara in šte- dilnik, p>omeni Mariji nov svet. In nad mazo, ki stoji sredi sobe, sveti luč. Prava električna kič! Samo streljaj od vhodnih vrat ležijo ostanki stare ba- rake, na katero Marija še pomisliti noče več. Nad njo je krpa zemlje, ki sicer tudi ni njena, a so ji sosedje dovolili, da jo sme obdelo- vati vse do smrti. No, kdor čaka — dočaka, pravi sitari pregovor in še vedno drži, saj se je med- tem, ko so klepetah z Jur- košekovimi, vrnila tudi Ma- rija. Pozdravih smo se, ka- kor dobri stari znanci in Ma- rija je takoj hitela pripove- dovati, kako je srečna ta le- ta, ko je dobila hišico, v kateri ji je toplo In kjer je na varnem. Nič ji ne manj- ka, je skromno pripovedo- vala. 600 dinarjev da ddbi socialne podpore, nekaj do- bi tudi od Rdečega križa in od dobrih znancev, p>a kar gre. Zdaj, da ji je mnogo bolje kot neikoč, ko je slitžila kot dekla na kmetiji. Bilo je boHko dela, da se še skoraj omožiti ni imela časa. Bila je že kar precej v letih, ko je prišla sem dol v apneni- šlfco grapo. Ce ji ni dolgčas, smo jo tudi vprašali, pa je kar se da živahno odgovorila: »O, to pa ne! Dela imam dovolj, kaj pa mishte! To in ono je treba postoriti po hiši in splesti kakšen pehar ali sev- ko, da dobim še kakšen di- nar. Ja, kar dovolj je dela, in če morem, pomagam na gospodarjevi domačiji. Kaj malega že še postorim, saj sem jim tako hvaležna za tale domek.« Medtem je prinesla veh, pod cvetočo hruško, kjer smo se E>ogovarjali, Učno spleten pehar, ki bi bil lep okras marsikateri hišii. Sevke in peharje plete iz posebne vrste trav, po katero gxe uro aU i>a še več daleč, jo potem skrbno posuši tn zve- že v snopiče, ki so potem spiravljeni nekako do zime. V dolgih zimskih večerih po- tem Marija plete ... Kako malo je pravzaprav treba, da je človek lahko srečen! In Marija je srečna. Le nad zdravjem se malo pritožuje, češ da jo vse bolj bolijo noge in da zadnje čase zelo težko hodi. Tako dober nasvet, da naj bi šla k zdravniku, ovrže z obrazložitvijo, da gabez, ki ga sama nabere, tn stara mast, privezana na noge, od- ležeta bolj kot vse dohtar- jeve »arcnije.«» »Nak, h doh- tarju, pe ne!« se še kac ne more načuditi predlogu, da bi šla k zdravniku. Posloviti se je bilo treba, čeprav je bilo nadvse prijet- no kramljati v senci pod ko- šato hruško pred Marijino hišico iz prave opeke ... Pot iz Kanjuc nazaj na Svetino, ki jo je mimogrede povedano, še »fičko« težko premagal, kaj ne bi potem utrudila tudi Marijinih bol- nih nog, je bila zdaj kar nekam krajša in bolj prijet- na. Razmišljala sem namreč o sreči in na misel mi je prišel piregovor, ki pravi, da sreče ne spoznaš z glavo, temveč s srcem. MATEJA PODJED 18. stran — NOVI TEDNIK. §t. 19 — 15. maj" 197s VOJNIK 40 LET STRELSTVA v prvih dneh junija bo poteklo 40 let, odkar je bilo med prvimi v Sloveniji usta- novljeno v.Vojniku strelsko društvo, ki se danes ime- nuje po bratih Dobrotinšek, rojakih, ki so padli med NOB kot žrtve fašizma. Ob tej priložnosti bodo pri- pravili več zanimivih srečanj, ki jih bodo po besedah pred- sednika SD »Bratov Dobro- tinšek« in predsednika pri- pravljalnega odbora Slavka Sisingerja združili s krajev- nim praznikom Vojnika. »Za- upali so nam organizacijo velikega tekmovanja strel- skih reprezentanc slovenskih občin, ki bodo nastopile pri nas na tradicionalnem vsako- letnem tekmovanju. Vsaka ekipa bo štela štiri tekmo- valce. ká bodo iMtrelili po- leg osem probnih še tride- set nabojev. Pričakujemo, vsaj udeležbo 30 občinskih reprezentanc.« Pripravljate ob tej prilož- nosti še kaj drugega? »Izdali bomo brošuro, v kateri bomo podrobno pisali o nastanku, razvoju in po- menu naše strelske družine s posebnim poudarkom na bratih Dobrotinšek, po ka- terih se naše društvo imenu- je. Izdali bomo tudi spomin- sko značko. Same prireditve bodo trajale več dni in to od 4. junija do 8. junija. Prvi dan bomo zavrteli partizan- ski film, naslednji dan bo kviz »Pokaži kaj znaš« na temo NOB v Vojniku, po- tem bo gledališka predstava naše dramske sekcije Matej Bor »Raztrganci«, nato pa otvoritev prizidka osnovne šole s telovadnico, šola je bila 2^rajena po referendum- skem programu. Na predve- čer bo kiesovanje z ognjeme- tom na štolnerjevem hribu nad Vojnikom in koncert godbe na pihala. V nedeljo, 8. junija, ko je tudi krajevni praznik, bo najprej budnica, potem pa začetek strelskega tekmoi/anja. Sledil bo spre- jem gostov in pobratenje med koroškimi partizani iz Avstrije ter ZB NOV Vojnik. Po povorki strelskih repre- zentanc s prapori in ostalih interesnih skupnosti bo v avli prizidka nove osnovne šole svečana seja SD Vojnik, kjer bomo podelili ustanovi- teljem naše strelske družine priznanja. Ob ustanovitvi je bilo devetnajst članov, od katerih so še živi Konrad Oplotnik, Martin Belak, Ivan Samec, Franc Mastnak, Vik- tor Pukl in Jože Kruleč.« T. Vrabl Od leve proti desni: KONR.\D OPLOTNIK, >L^RTIN BEL.4K. IV.4N S.\>IEC in FR.\NC ]\IASTNAK (sedi) so štirje izmed šestih še živečih ustanoviteljev strelske družine v Voj- niku. Poleg njih sta to še VIKTOR PUKL in .lOŽE KRULEČ. Na skrajni desni strani je predsednik SD »Bratov Dobrotinšek« v Vojniku SLAVKO SISINGER, ki to funkcijo oprav- lja že od leta 1964. TOVARNA NOGAVIC POLZELA NOVI ČLANI ZK! V počastitev 30-letnice osvoboditve je osnovna or- ganizacija ZK v tovarni nogavic Polzela sklicala slavnostno sejo. Mesto ko- munista je mesto borca, v svobodni domovini sicer brez orožja, pa vendar borca za socialistične ш komunistične cilje. Med novimi člani sta tudi ÍRENA DOBOVIČ- VIK in ZLATKO KOLŠEK. O svojih občutjih in dolž- nostih ob vstopu sta po- vedala takole: IRENA DOBOVIČNIK: Postati član ZK na današ- nji dan, ko praznujemo 30-leinico osvoboditve, je za mladega komunista iz- redno pomembno. Stopiti med vrste tistih, ki so pred 30 leti bili gonilna sila pri osvoboditvi naše dežele, pa nalaga mlade- mu komunistu tudi, da ne- nehno sodeluje pri ohrani- tvi in Krepitvi pridobitev naše revolucije. Kot člani naše socialistične družbe si moramo prizadevati tu- di za krepitev mednarod- nih odnosov neodvisnosti, suverenosti in samostoj- nega samoupravnega socia- lističnega razvoja. ZLATKO KOLŠEK: Sre- čen sem, ker sem postal član ZK, katere vloga v prelekiosii in sedanjosti je mcij ideal Kot član ZK se bom ravnaj po statutu. Trudil se bom izpolnjevati naloge, ki jih svojim čla- nom nalaga organizacija ZKS in ZKJ. Upam, da bom postal tudi jaz vzor dru;;im mlajšim članom ZSMS, tako kot so bili nekateri komunisti meni. T. TAVČAR velenje: gimnazijke zmagale Pred dnevi je bilo v Topolšici občinsko prvenstvo, že šesto zapored, iz znanja prve p>omoči. V finalnem delu je nastopilo 22 ekip. Srečanje, sta organizirala Občinski odbQr Rdečega križa in občinski odbor za SLO. Zmagala je ekipa velenjske gimnazije (na sliki), ki je p>okazala resnično odlično znanje s tega področja, saj je dobila samo eno kazensko točko. Za ekipo so nastopile Mateja Štajner, Nives Cesar, Katarina Ja- nežič, Alenka Šoba, Irena Janežič, Bojana Jevšenak in Anica Koren. Tako so sá pri- oorile pravico sodelovanja na republiškem prvenstvu v prvi pomoči. Ostali vrstni red: 2. Galip Šoštanj, 3. KS Družmirje—Gaber- ke, 4. Oš Antona Aškerca, 5. njihova dru- ga ekipa ,6. KS Šalek, 7 KS Lokovica, 8. KS Ravne, 9. KS Šentilj. 10. Topolšica itd. Tekst in foto: LOJZE OJSTERŠEK DOBITNIK OF PRIZNANJA LE ZA NAŠE CILJE Kljub dežju, ki je bla- godejno napajal zemljo, je büo cVetje v sadovnja- ku tam v Konovem nad Velenjem takšno, kot da bi se napajalo s soncem. Cvetovi so bili umiti, či- sti. Možakarji pa so de- lali. Takrat, ko je Strop- nikov Karel prejel OF priznanje in rdeč nagelj, je zagorelo. Tako kot ostali je pozabil na slavje in se pognal proti sadov- njaku ter pomagal gasiti sosedu hišo. .Nagelj je skril in delal. Tako kot vedno. Zdaj tudi dela. • Pri istem sosedu. Z drugimi vred pomaga, da bi omi- lili škodo, ki jo je povzro- čil požar. Karel je f>o po- klicu zidar. Sicer že v f>o- koju, vendar zidar je še vedno. In vedno še poma- ga. Zlasti sosedom. Sedli smo na klop ob veliko mizo v še večji so- bi in malo poklepetali. Zunaj je še vednb deže- valo, cvetje je cvetelo, ljudje pa so delali. Karel si .je prižgal ciga- reto. Ibar brez filtra. Drobna cigareta mu je trepetala med močnimi prsti navajenimi drugega dela. Obraz je bil zoran, da bi lahko voda med lič- nimi brazdami tekla. Be- seda je v začetku tekla nekoliko težje, kot da bi premagovala klanec. Po- tem je postalo lažje . . . »Ponosen sem, da sem dobil za svoje delo pri- znanje OF. še posebej pa sem vesel, ko je sin re- kel, da je lepo, da so ata takšno priznanje dobili.« Namočil je cigareto v pepelnik in se vrnil v preteklost... »Bil sem zidar. Najprej sem delal v velenjskem rudniku, potem zabukov- škem.« Ste samo delali? »Ne. Tudi pel sem. Najprej v pevskem zbo- ru Zarja v Pesjem, bilo nas je približno 25 pev- cev, in to okoli leta 1936 — 1937, potem pa v Za- bukovici. Peli smo naro- dne in borbene pesmi, kot »Bratje le k soncu svobo- de«, »Delavski pozdrav«, »Vstajenje duhov« in dru- ge. Takrat je zbor vodil pevovodja Janko Ulrih, v Zabukovici pa Peter šprajc starejši. V Migoj- nicah nam je nekoč re- kel: »Lačen človek lepo poje, vendar ne dolgo«. Kdaj je to bilo? s »Leta 1941, ko je pevski zbor razpadel.« Kdo je šel prvi... »V gošo? Ja, šprajc pa Letonja, Stmad pa še kdo ... « Kako je bilo takrat, ko je žena .Angela rešila Vla- da Letonjo? »Nemci so obkrožili bajto, žena je opozorila Vlada in ta je izginil sko- zi okno po polju.« Kaj pa Jože, brat Vla- da? »Vsak dan sva se vide- la. Odličen fant je bil. Pogumen.« Koliko otrok je povila vaša mati? »14.« Ste vseskozi delali s par tizani? »Kaj pa mislite?« Bili ste tudi na zletu Svobode v Celju ... »Ja, bil. S kolesi smo se peljali v Celje In tam vzklikali »živel delavski razred.« Potem so nas žandar j i narezali s pen- irihi in razgnali.« Kako pa je bilo s štraj- ki v Zabukovici? »Vodil jih je ta star Šprajc.« So bili takrat hudi ča- si? »Takrat so bili zategli cajti. Verjemite. Ampak vse smo preživeli in zdaj živimo naprej.« Karel Stropnik Je ve- čen optimist. Zaupa v cvetje, ki tako lepo cve- te. Tudi OF priznanje je njemu kot lep'-cvet za vse tisto, kar je dal za naš lepši danes. Glasoval Je za podaljšanje samopri- spevka: »To mora biti, saj gre za nas in za tiste, ki za nami prihajajo. Tudi zem- ljo bom dal, da bodo na njej postavili stavbo, kjer bo šola pa vrtec pa klub- ski prostori .pa gasilski dom pa .. .« Takšen je možakar Ka- rel Stropnik, eden izmed letošnjih dobitnikov OF priznanja v velenjski ob- čini. Drugače pa stanuje v krajevni skupnosti Ko- novo. Njegovo življenjsko vodilo je — vedno za na- še cilje. Ko bi biU vsi takšni! Tekst: TONE VRABL Foto: LOJZE OJSTERŠEK §t. 19 ^ 15. maj 1975 NOVI TEDNIK — stran 19 Kristan vrh: mostovi med ljudmi Pred dnevi je bila v Kri- tan vrhu manjša slovesnost, b prisotnosti družbeno po- tičnih delavcev občin Novo lesto in Šmarje pri Jelšah ter precejšnje množice obča- nov so vzidali temeljni ka- men za novo šolo, ki jo bo ■gradil novomeški PIONIR, dolenjsko gradbeno podjetje kot solidarnostno pomoč po- tresnemu območju, šola v Kristan vrhu bo tako zadnja šola na območju šmarske in šentjurske občine, ki jo bo- Slovesnost je kot ponavadi spremljal precej dolg prog- ram, navzoče pa je nagovo- ril predstavnik domače kra- jevne skupnosti Vekoslav škrabl. še posebej je med vsemi, ki so se v tistem sonč- nem dnevu zgmih na trav- nik pod Krstan vrhom, kjer bo že v kratkem «^la šola (celo na dan polaganja te- •meljnega kamna so rohneU buldožerji), odjeknila misel domače pionirke, ko je de- jala, da se s takšno solidar- nostno pomočjo grade mo- stovi med ljudmi. Kamen s spominsko Listino je vzidal predsednik Izvršne- ga sveta novomeške občirske skupščine August Auber. Novo šok), za katero je na- redil projekt docent dipl. ing. arh. Dafen Moškoo in brez- plačno izdelala fakuleta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo, bodo zgradili s so- lidarnostno pomočjo občin Novo mesto, Radgona, Sev- nica, Trebnje, Krško in Lju- tomer. Imela bo štiri razrede, veinamenski prostor in te- lovadnico, v njej bo urejeno otroško varstvo in pa uspo- sobljena bo za celodnevno pouk. MILENKO STRAŠEK Foto: D. MEDVED Na zadnjem občnem zboru Občinske gasilske zveze Velenje, ki združuje štirinajst društev, so podelili poleg ostalih priznanj tudi tri najvišja gasilska odliko- vanja »gasilec veteran«. Prejeli so jih (od leve proti desni) FRANC GREBENŠEK, član PGD od leta 1919 dalje, FRANC MELANŠEK, član od leta 1920 in MILOŠ VOVK, član od leta 1919. GREBENŠEK in VOVK sta člana PGD šoštanj, Melanšek pa Velenje-mesto. Pri- znanja za dolgoletno aktivnost v tej pomembni orga- nizaciji za ohranjevanje naše imovine jim je podelil predsednik Občinske gasilske zveze Velenje EGIDIJ PETRETIC. Foto: LOJZE OJSTEltšEK V Celju so se pred dnevi stali ravnatelji vseh vzgoj- oizobraževahiih zavodov če- ške regije na delovni kon- (renci. Obravnavali so notranjepo- Itično situacijo, kadrovsko •roblematiko, spremembe za- onskih predpisov o šolstvu, »lodnevno osnovno šolo, Iruževanje osnovnih šol in jsmerjeno izobraževanje. ¡Pri obravnavi kadrovske jroblematike so ugotovili, da b bilo v rednem razpisnem pku razpisanih skoraj tristo Hovnih mest. čeprav je ne- taj teh mest zasedenih z kidmi, ki nimajo predpisa- le kvalifikacije, je potreba jo učiteljih izredno velika in i od lanskega enakega raz- |isa narasla več kot za eno Hjino. Vzirokov za tako sta- nje je mnogo, med najočit- fejšemi pa je neenak polo- ij učitelja v primeri z dru- gimi poklici, zato tudi ohja- ja mnogo učiteljev v druge službe. Zakonski predpisi o osnov- nem in srednjem šolstvil so prinesli pravo revolucijo in šole kljub prizadevanjem ne bodo mogle že v tekočem šolskem letu zadostiti vsem zahtevam. Novi predpisi po- stavljajo učenca v drugačen položaj kot doslej, predvsem pa mu omogočajo redno kon- čevanje šole v normalnih ro- kih. Tako bodo ottelej učen: ci osnovne šole praviloma napredovali iz razreda v raz- red, o morebitnem zaostaja- nju pa bo o vsakem učencu posebej odločal učiteljski zbor šole. V srednjih šolah pa bodo imeli dijaki pravico do 'treh popravnih izpitov in do razrednih izpitov. Predstavniki osnovnih šol velenjske občine so seznanili ravnatelje z združeno osnov- no šolo vse abčipft s celo- dnevno šolo, ki jo imajo v Šoštanju. Prvi rezultati celo- dnevne šole so zelo vzpod- budni, učitelji ï?3 so morali zato vložiti mnogo naporov, a se je izplačalo. Ravnatelji so ugotovih, da je v vsaki občini možno že v kratkem preiti vsaj s kako podružnico v celodnevno bivanje otrok v osnovni šoli. Tako bodo verjetno že prihodnje šolsko leto prešli na celodnevno šo- lo v štorah s podružnicami vsaj v nižjih razredih, in na posebni osnovni šoli v Ce- lju. Tudi v drugih občinah se pripravljajo na celodnevno, osnovno šolo. V laški občini ima nekaj pogojev šola Anto- na Aškerca v Rimskih Topli- cah, v mozirski nekatere podružnične šole, v velenjski občini bodo prihodnje leto uvedli celodnevno bivanje na šoli Biba Rock v Šoštanju in na obeh podmi.Tvičnih šo- lah te šole, ki je prva uvedla celodnevno bivanje v celjski regiji, v konjiški občini bo imela pogoje podruž- nična šola v Stranicah, ko bo končana, v šmarski obči- ni načrtujejo vse potrebno za celodnevno bivanje v šoli Ro- gatec, ki je pred izgradnjo, v šentjurski občini bo jeseni prešla v celodnevno šolo pod- ružnica Loka, v žalski občin- ni pa se pripravljajo na pre- hod na celodnevno bivanje na nekaterih podružnicah, na- črtujejo pa vse potrebno tudi pri novogradnjah šol v Žal- cu in Braslovčah. Ravnatelji so poslušali tu- di informacijo o usmerje- nem izobraževanju in o po- stopnem prehodu na nov na- čin izobraževanja najprej na pedagoškem šolskem centru, pozneje Pa še v drugih sred- njih šolah. KASAZE 49 IN OKOLICA LOKROVEC: Stanovanjska kasarna ка. saze 49, je večja od dveh, 160 let starih stavb, kjer se je pravzaprav začela zgodovina Ubojske kera- rnične tovarne, v teh dveh stavbah ¿ivi 27 delavcev, 11 upokojencev, 5 gospo- dinj in 14 šolarjev, 17 predšolskih otrok in 3 učenci v gospodarstvu — torej skupaj 87 občanov, ki so najbri tudi vredni kakšne besede? Kakšna je 21 stanovanj- ska hiša Kasaze 49? Za silo preurejena tovarniška stavba, visoki nikoli do- kurjeni prostori, kot la- birint temen in dolg hod- nik, eno angleško stra- nišče in osem lesenih »na štrbunk«. Ogromna, vedno polna greznica je izvor neznosnega smradu, zlasti poleti. Do leta 1968 je s stavbo upravljal žalski stanovanj- ski urad in takrat so ob- novili fasado, vzidali vhod- na vrata in nova okna. Znotraj je ostalo vse po starem. Tramovje je po- puščalo, hodnik se sum- ljivo maje. Toda stano- vanjski urad se je nadle- ge znebil in jo prenesel v last »Montane«, ki pa ni nič vlagal, le očitki so padali, da je hišni svet dolžan še za fasado, vra- ta in okna. Najbrž je bi- la cena obnove visoka, ka- ko ne, saj je pleskar ra- bil za eno okno cel ljubi dan, pesek je brez nad- zorstva plahnel in hlapel kot voda in podobne reči. Od lani smo spet pod lastništvom samoupravne stanovanjske skupnosti Žalec. Pred kratkim so bi- li obnovljeni hodniki, zdaj urejajo žlebove, hod- niki bodo tu prepleskani in končno bo menda spraznjena tudi greznica, kar se ni zgodilo 8 let. Toliko p Kasazah 49. In v soseščini? Skupšči- na občine je povzročila zdrahe, ker je odprodala privatniku zemljišče, kjer je imela stranka iz hiše Kasaze 50 stranišče, dr- varnico in garažo. Zdaj tista stranka nima straniš- ča, je pa med prizadeti- mi napeto in borbeno sta- nje, ki se z maligani stop- njuje. Sploh je po Libojah ve- liko glasnega govorjenja, kar najbolje občutijo otro- ci, saj je blizu bifeja DU še »črni vinotoč«, kjer je na voljo vseh vrst pija- ča, kjer je moč dobiti pi- jačo tudi na kredit. Kak- šne so obresti, bi lahko ugotovila kakšna inšpek- cija, če bi se potrudila v Liboje. Toliko o hiši Kasaze 49 in okolici. Nikar ne mis- lite, da sem srečna, ker sem se lahko znesla. Sreč- na bi bila, če bi se o vsem, kar sem zapisala, motila. Zal se nisem! Nagrada 1.000 din ANGELA PRAŽNIKAR Kasaze 49 — Petrovce JUNIJA NAJ BI ZAČELI Tako kot po drugih va- seh si tudi ljudje v Lo- krovcu želimo, da bi do- bili asfaltirano cesto. Se- danja makadamska cesta je polna lukenj, v kate- rih se ob dežju nabere voda. Se hujše pa je, če takrat pripelje mimo av- to, te poškropi od glave do nog, da se potem la- hko sarno obrneš in greš nazaj domov. Kadar so cesto popravljali, so jo ponavadi posuli z debelim kamenjem, ki je kmalu bil ob strani, cesta pa je bila spet takšna kot prej. V Lokrovcu že dolgo čakamo na asfalt. V zad- njem času pa se je le ne- kaj premaknilo. Ljudje so se zedinili, da je treba asfalt položiti čimprej, če ne se bo material zopet podražil in spet ne bo nič. Na zadnjem sestanku so sklenili, da asfaltna cesta bo in to še letos, dela pa naj bi se začela junija, če ne bo prišlo kaj vmes. Del denarja za cesto bo- mo zbrali sami, nekaj pa bo dala celjska občina. Toda tudi tu se je pojavil problem. Vsi bi imeli ra- di asfalt, samo denar je tu problem. Pri vsaki stva- ri se pojavijo izjeme, s katerimi se začno težave. Vsi hodimo po cesti, se vozimo, zato bi tudi vsi morali prispevati denar. Toda kaj hočemo! Upa- mo, da bo ta problem kmalu urejen in bo kon- čno položen asfalt do Lo- krovca. Nagrada 500 đin D,\RINKA STENICNIK Likrovec 10 Celje TOPOLŠICA dSnačrte Topolšica, Idiličen kraj, ki je nekaj kilometrov dalj iz šoštanj a proti ko- šatim gozdovom razpetim v brege, je večini ljudi najbolj znana tem, da je tam zdravilišče. Tisti, ki so malo starejši, pa se Topolšice spominjajo tu- di drugače, predvsem iz- pred tridesetih lat, ko so se najprej t^i odvijali srditi boji med partizani in sovražniki ter tem, da je nemšiki feldmaršal Alek- sander von Loehx prav v tem kraju moral podpisa- ti brezpogojno kapitulaci- jo nemške balkanske ar- madne skupine pre-i eno- tami 4. operativne cone. Tako so velenjski občani skupaj s proslavljanjem sojetnice osvoboditve Ju- goslavije pripravili osred- njo proslavo v Topolšici, kjer se je zbralo okoli pet tisoč ljudi. Pokrovitelj proslava je bil predsednik - skupščine občine Velenje Nastl Žgank, slavnostni govor- nik Peter Stante-Skala, v kraju, pomembnem za na- šo zgodovino, pa so se zbrali tudi mnogi drugi pomembni ljudje, ki so na takšen ali drugačen način krojili pred mnogi- mi leti naš lepši danes. Slavje je trajalo dva dni. Osrednja prireditev je bila v nedeljo, ko so poleg ostalega izročili tu- di državno odlikovanje predsednika Tita župniku Francu šmonu iz bližnjih Zavodenj, ki je dobil to visoko priznanje za pred- vojno, medvojno in povoj- no družbeno dej almo st. Posebna delegacija je tudi položila venec na grob 147 partizanov v Podkraju. Ves nedeljski dogodek pa bo še posebej ostal v spominu tamkajšnjim pio- nirjem in tudi mlajšim, kajti predsednik občinske skupščine Velenje Nestl žgank jim je izročil na- črte fia. novo šolo z vrtcem. Oba objekta bodo zgradili s sredstvi, zbranimi preko samoprispevka v kTajemi skupnosti. Tekst: TONE VRABL Poto: LOJZE OJSTERŠEK V VSAK DOM- NOVI TEDNIK 20. stran — NOVI TEDNIK. §t. 19 — 15. maj" 197s PAVLA ROVAN Iz temé se tiho budi dan. Hladne sence se topijo ob vstajajoči jutranji zori, iz katere se rojeva tudi njen delovni dan. V rosni svetlo- bi medlijo še zvezde na ne- bu, ko èe po tlaku odmeva njen korak, trd in hiter, ni- koli lahak. To je korak Ne- žike, mlade tekstilne delavke. Objema jo tihota zbujenega dneva in jasnina žari iz nje- nega obraza. Nekoč je bila oropana sonč- nega otroštva, njena življenj- ska pot ni tekla lagodno, prepletena je bila z vijuga- mi in težavami. Ob medlem spominu na mater in očeta, ki ju je izgubila v vojni, se je njena topla misel ustav- ljala v skromni hišici ob vznožju Pohorja, kjer so ji ob ovdoveli teti tekli bedni mladi dnevi. Rasla je skrom- no in brez željd. Ko so po- kopali njeno edino sorodni- co, dobro staro teto, so jo prevzeli sosedi. — Dosti je dela pri nas, kar tu boš ostala, so ji de- jali, ko si je obrisala zad- nje solze na pragu Zavrlove domačije. Ob kresu, ko so dnevi jas- ni in najdaljši, je končala vaško šolo in tisti dan ji je Zavrlova mati ob robu žit- nega polja, ki ga je vetrič zamajal v večernem mraku dejala: — Zdaj si končala šolo in od danes naprej boš dobila tudi plačo! Tako je delala iz dneva v dan. In voda ob potoku je tekla in z njo čas, dorašča- la je v dekle in se zakopa- la v delo, ker je tako mora- lo biti. Nikoli ni mislila na počitek, dokler ni vsega po- storila. Zjutraj je vstajala prva, zadnja legala k počit- ku. Gospodarjevi otroci so odhajali v mestne šole, zato je njeno delo postalo vse bolj cenjeno, čas ji je tekel ob delu brez spremembe. Njen drobni svet željd pa je živel v njeni podstrešni kamri. Tam je na štirih kva- dratnih metrih površine stal špampet, ki nanj ni nikoli posijalo sonce, ker je streha skrivala okno s preozko od- prtino. Sonca tu res ni bilo. Užila ga je ob delu na po- lju, kjer so njene nikoli od- počile roke pomagale k obil- ni rasti pridelkov. Ko je zve- čer gonila živino k studencu, jih je položila v bistro vo- do, da ji je odvzela vso utrujenost. Tako si je hla- dila roke v pozno jesen, ko se je že poslednje suho list- je osipavalo v bližnjem goz- du v kotanji ob potoku. Za- čela je svoj zimski počitek tudi zemlja, njive so čakale na snežno odejo. Tedaj ji je njena kamrica postala najljubši prostor v hi- ši. časnike, ki jih je prina- šal domov gospodarjev sin ob sobotah iz pisarne, je po- lagala v košaro, kjer je shra- njevala tudi svojo skromno obleko. — Bistra si, ji je ob koncu šolanja dejal učitelj. — Ali si zadovoljna pri rejnikih? je še vprašal. — Sem, sem, je potrdila v svoji neizkušenosti, brez jas- nih željd, otrok med otroki. V sebi je še vedno čutila tesnobo, ki jo je dojemala гг pripovedovanja stare tete, pri kateri je živela od tedaj, ko so vojaki odpeljali njene starše. Po tetini smrti je ti- sti čas polagoma otopel v nje], obkrožalo jo je otro- štvo s svojimi igrivimi spre- membami. Sicer pa je bila prepričam, da je vse prav, v čemer drugi odločajo zá- njo. V ta tihi svet podstrešne kamre pa je vključevala tra- te, polja, sadovnjak, i)aške hiše in steze, menjajoče se oblike oblakov in nevihte, gozdove in tisto posebno vzdušje po storjenem delu na polju. Zadovoljna je bila v tem svojem malem svetu. V kamri je primaknila ko- šaro k edinemu škripajoče- mu stolu, se usedla in brala. Oči so ji obstale na široko razprtem naslovu Ni^VA TO- VARNA. Prebrala je članek še enkrat in zdaj so se pre- budile v njej čudne misli, ki so se kar hitro spet razblini- le. — Ne, nikamor ne grem od tu, dobro mi je, saj ni- sem nikoli lačna. Delati pa mora vsakdo in delam rada. Odprla je naslednjo stran, prebrala vse od prve do zadnje vrstice. Ze je hotela odložiti časnik, ko ji je oko spet obstalo na sestavku NO- VA TOVARNA. Prav v bliž- njem trgu je ta tovarna, ki za svoj novi obrat potrebuje delavke. Drobna misel se je v njej spet zganila, pa se je spet utišala. Potlačila je v sebi nenadno željo, kar glo- boko je prek nje zadihala. Mukanje živine jo je pre- dramilo iz premišljevanja, i¿ hiše je klicala gospodinja: — Nežika, položi živini! Počas- neje kakor kdajkoli prej je stopala prek ozkih, strmih stopnic navzdol na dvorifče, zajela predzimski vlažni zrak in uredila v hlevu vse kot ponavadi. Preden je zvečer legla, je spet vzela v roke časnik in brala članek o no- vi tovarni tolikokrat, da ga je znala na pamet. Naslednji dan je bila nede- lja. Kar se je nabralo v njej odtlej, ko je prebrala vabilo k delu v tovarni, jo je vzne- mirjalo. Od notranje stiske jo je vleklo med njive in po- lja, ki so počivajoč v snu mirno ležala pred njo. Mor- da je prav ta predzimska ti- hota narave dopuščala, da je v njej dozorel sklep: — Po- izkusim, grem v tovarno ... V prebujanju pomladi, pre- lestnem zorenju žita v polet- ju ali s plodovi nasičeni jeseni bi se bil ta klic iz njene notranjosti najbrž razbil ob lepoti stvarstva. Vračala se je po kolovozu in med njivami srečala uči- telja, ki ji je ob vsakem sre- čanju zastavil isto vprašanje: — No, Nežika, ali si zadovolj- na? Na to vprašanje pa da- nes ni sledil enak odgovor: — Sem, sem, hvala, temveč kratek molk dekleta, ki je nato komaj slišno stisnilo iz sebe: — Ali res v tovarni potrebujejo novih delavk? Nekaj časa sta oba mol- čala. Stari učitelj, navezan na vaško življenje, ki ga je obdajalo že desetletja, se je presenečen rmd dekletovim vprašanjem odkašljal. Stisni- lo ga je v srcu. Saj tedaj ni bilo sredstev za šolanje bistrih siromašnih otrok, ura- di so bili zadovoljni, če so sirote bile preskrbljene pri rejnikih. Vse še bo, so de- jali, otroci pa so rasli in zamujeni pravi čas se je tež- ko ruxdoknadil. Tako je bilo na deželi. Učitelj je čutil to neskladje in bil takoj pripravljen po- magati ji. In tako je Nežika ob učiteljevi pomoči odšla v eno uro oddaljeno tovarno na delo. Temu se je najbolj pro- tivit gospodarjev sin, ki je tam kot nekdanji aktivist za- vzemal visoko mesto. Učitelj, pošten in odkrit mož, je končal prerekanje v hiši in odločil. — Jutri, Nežika, bom v tovarni vse uredil. Koče, v kateri so prebivali tvoji starši in so jo Nemci požgali, ne boš plačevala z delom. Tako je govoril kme- tu Zavrlu, ko je ta našteval vse dobro, kar je storil za otroka. Oster je bil učitelj, četudi starima Zavrlovima ni bilo kaj dosti očitati. Go- spodinja je-vzdihujoč odloči- la, da bo pač ena izmed obeh njenih hčera morala iz me- sta domov. Prišlo je učiteljevo sporo- čilo, naj se Nežika že kar naslednje jutro oglasi v to- varni. To so sprejeli z mol- kom. Zavrlova Anka se je vrnila iz mesta in zvečer sta pozno v noč postorili vse, kar bi prišlo na vrsto šele naslednje dni. Anka se je razveselila materine odloči- tve. Saj se ni učila z vese- ljem. Pogrešala je v mestu bližino sosedovega Andreja in tiho želela, da bi jo zasnubil, da bi bilo konec tega napre- zanja s knjigami. Oče in mati Zavrlova sta imela ob tem tudi svoje mi- sli. Pestovala sta jih vsak zase in neki večer je obema zdrknilo čez robove ustnic. Zemlja in delo jima je na- rekovalo iste misli in želje so prihajale obema složno in trdno, kot so tedaj bili še trdni mejniki na polju: — Anka, za mlado gospodinjo k sosedu, Tilika, konča na- slednje leto šole in zamenja Tomaža v tovarni. Sekretar ali sekretarka je pač vseéno, zdaj smo enakopravne, se je zravnala mati ob javorovi mizi. Sin Tomaž, naj bo do- ma na posestvu, le kaj ga je gnalo, da se vedno bolj od- mika od dela in zemlje. Po- metla je koruzne štoržnjake in jih vrgla v nov pleten koš. Kakor jima je takoj po vojni nadvse godilo, da je bil sin ves v novem času in je vsa vas prihajala k njemu po nasvete, tako sta zdaj željno čakala, da bi se vse to že umirilo in bi fant, ki je že v zrelih letih, spet pri- jel za delo doma na kmetiji, čutila sta, da so sinovi ko- raki v tovarni iz dneva v dan bolj utirjeni in visoki. Le z vprašujočimi očmi sta ga opominjala k vrnitvi na do- mačijo. Zdaj, ko je rejenki Nežiki tako hudo nasprotoval pot v tovarno, sta spet upa- la, da se sin Tornaž vrne na kmetijo. Zato so učiteljeve trde be- sede büe tedaj namenjene predvsem domačemu sinu TO- mažu, ki je užival v svoji politični oblasti, ob tem pa kratil pravico dekletu, rejen- ki Nežiki. — Toliko dela je doma, je ponavljal Tomaž staremu učitelju, ki je na njegovo jezo molčal in se v sebi globoko zamislil. — Ali se bo kdaj razgnala rja iz prhkih ljudi, ki mislijo le nase in zasé in jim zrnje klije na njivi besed. — Iz takega lahkega zrnja ni žetve, je s prikritim negodovanjem zatrl učitelj v sebi grenak občutek, ki ga je prevzel ob dvomljivi iskrenosti mladega Zavrla. Tako je Nežika, ki je v voj- ni izgubila starše, ob pomoči dobrega učitelja postala to- varniška delavka. Pridna kot mraiüja se je od preproste vlagalke kmalu dvignila v kontrolno delavko. — Bistra si, so v njej od- mevale učiteljeve besede, če- tudi so jo v tovarni spet črtali s seznama za nadalje- vanje strokovnega šolanja. — Kaj pa misliš, so ji dejali, tebe vendar potrebu- jemo! In spet so štipendije romale po različnih stezi- cah do tistih, ki jim je živ- ljenje odpiralo izglajeno pot ob imenitnejših starših. Nežika je sledila željam nadrejenih in ostala na svo- jem kontrolnem mestu v to- varniški hali. Potem se je sama vpisala v večerno šolo. Vsako noč je spala le štiri ure, največ pet. Življenje ji je minevalo med napornim delom in učenjem. Sence so plesale na straneh njenih knjig, ko jih je obračala po- zno v noč in jih je razsvet- ljevala medla luč sveče. V podstrešni kamri še ni bilo elektrike. Zgodaj zjutraj je odhajala v ichxirno. Zavrlovi so svoj nekoč trdi posestni- ški duh omehčali z napred- nejšim mišljenjem. Stroji, ki so na dvorišču zamenjali sta- ri plug in brano, so lajšali človekovo delo na posestvu. Od tistega dne, ko je Nežika prinesla goro knjig in pa- pirja v kamro, so jo klicali le k večerji. Delo so oprav- ljali brez nje. Le v tovarni je tudi pred izpiti niso mogli pogrešati. Tega pa morda niso storili namenoma, le čas je bil tak, da še ni bilo mogoče raz- mejiti čas med včeraj in da- nes. Kljub nelahkim okolišči- nam je končala svoje šole v rednem roku. Edino stari učitelj ji je pomagal z na- sveti. Tudi partizan Matevž jo je ob srečanju počakal, naslonil berglo ob tovarniško ograjo in jo hrabril. — Bo, kajne da bo šlo, in vedel je za vsak večji izpit, ki ga je opravila. Takrat je na kon- trolnem pultu našla vselej bonbone. Danes je dosegla svoj cilj. Učitelja in partizana Matevža je od veselja objela. Slednji ji je ponovno ponudil roko: — čestitam, še za mamo in ata. . . in utihnil. Ni mogel ubežati preteklosti. Utrujena od čestitk, ki so v tovarniški pisarni izzvenele v besedah: — Saj smo vedeli, da ti vse zmoreš, zdaj si boš delo lahko izbirala... se je vračajoč po stopnišču na- smehnila. Mnogokrat je ču- tila, da so nekateri dvomili v njen uspeh, četudi niso imeli razloga. Koliko zlagane hvale ali zlaganega sočutja je lahko v nekaterih ljudeh. Da, bila je le kočar jeva Ne- žika. Potem je odšla v tovaty^ ško halo k svojim sodei^ kam in se jim ob čestitim zahvalila, ker so presedaj normo, zmanjšale napake blagu in jo s tem razbrern, njevale v kontrolnem dek Ostala bo med njimi in večjim znanjem ротад<ц vsem k večjemu zaslužka Med njimi ni bilo zavisti, ^ čvdovale so njeno vztrajno^ pri študiju in pravičnost ¡ v njih utrjavlo tomrištv^ Iskreno so si segle v rok^ Vračala se je domov j stranski poti. Želela si je $ mote. Ko je pustila za seb^ zadnje hiše v trgu, jo je 0 jela tišina. Med potjo je zr v grapo, kjer je nekoč sta Zavrlova koča iz brun, kaki ji je pripovedovala teta. Q šla jo je bolečina ob spon, nu na starše. Bil je že mra, ko je dospela do Zavrlove i mačije. Stopila je v hišo, , smejala in vedeli so, da je redu končala šolanje. Gosj dinja jo je potrepljala po t mi, posedli so okoli mize prepustili so se razgovoru p zno v noč. Le Tomaža, tova niškega sekretarja ni bilo d ma. Tudi naslednje dni ji pozabil čestitati k uspehu. Se bolj se je navezala 1 tovarno, postala ji je dru dom. Preden se poda џ njeno okrilje, jo včasih n znana sila napoti naprej ¡ tlakovani ulici na mesto, ( koder je vidna oddaljena m in pogled ji obstane ob г zorih prve njive. Njen pogk zajame tedaj širino polja travnikov, objame gozd vse kar je povezano z njeni otroštvom. Ko sirena zat\ prvič, zadrhti v njej lepa vabeče narave. Ob drugi zvoku sirene se s hitrimi Л raki obrne k tovarni in tretjič sirena zatuli, že sti v novi svetli tovarniški h in vedno znova spoznava, delo na zemlji ali v tova ustvarja zadovoljstvo in s čo človeka. čez nekaj dni so v tovai razdeljavali stanovanja samske sobe. Tudi na nove seznamu ni bilo njene imena, četudi ji je sindikfil predsednik to še pred kn kim zagotovil, v njej je 1 dil nemir in vrnila .se je delu. — Končno mi to moi jo pojasniti in pohitela je sindikalno pisçrno. Zavzeto začudeno p je poshišal pri sednik, partizan Matevž, je poznal njene starše in 1 pridiiega, bistrega dekleta 1 dno vesel. — Vidiš, ne moreš se zai sti niti nanj. Sekretar Ton mi je pred dnevi dejal, boš še ostala doma pri Zoi lovih. Čudila se je in spomn besed starega učitelja, ki nekoč dejal: — Tomažu novi čas le sredstvo za last vzpon ali pa, aH pa te H rad tako posestniško, ko... Partizan Matevž se je • zrl v njen obupani obraz napisal odločbo tudi záni — Hotel sem te še si vprašati, zato nismo še ^ razdelili, življenje me je ' učilo, da so v vsakem go¡> ravna in skrivljena drevê'- Tudi rjasta sparina je včoi v gozdu. Ne čutiš je, če ' diš le ob robu človeški gozda. Glej, ti dekle si rat drevo, kot sta bila tvoj in mati, ki so ju ustr^ Nemci. — Usedi se, usedi, in P maknil je stol. Z bérglo, mu je bila v pomoč ob P\ streljeni nogi, je udaril j podu. — Morda, morda P;, vim, sia tedaj s svojim ^ ljenjem rešila življenje g emu ... Skozi odprto ^^ se je zazrl proti gozdu i«" molknil. Sirena je klicala k naslednjo izmeno тагЏ rok. §t. 19 ^ 15. maj 1975 NOVI TEDNIK — stran 21 - oblačila - obutev - modni dodatki - za pomlad in poletje - SALON RADO MURNIK »Vidiš,« reče ciganki, »če prideš z otrokom le srečno semkaj v čoln, vaju ne izvoha noben pes.« Kmalu zavesla Salda ob levem kranjskem bregu pod nizko viseče gosto grmovje, stopi na kopno in priveze čoln za deblo. »Zapomni si, čirikli! Kadar dospeta z malo tu sem, kar spusti čoln po Kolpi! Zdaj pa pojdi ti naprej! Da ti ne bodo deMi moji cekini skušnjav in da te ne zavedejo do lahkomiselnega dejanja, ti moram povedati, da imam s seboj dvorezno bodalo z ostrupljeno ostjo. Smrtna je tudi najmanjša rana.« »Ali se me bojiš?« se namrdne ciganka očitajoče. »Previdnost je vsekakor koristna. Lej, tu je jama « Salda odgrne bujno zeleno zagrinjalo plezalk in ovijalk ter pokaže temno votlino v precej strmem obrežju. Cigan- ka zleze prva v jamo. Salda je takoj za njo. Sprva morata laziti globoko sklonjeni, kmalu pa se začne jama širili in večati. Salda iskreše ogenj, pritisne tlečo gobo na baklo, upiha plamen- àek in takoj prižge ^plamenico. Zavzeta gleda ciganka okoli sebe. Prelepi beli^ kapniki, veliki in majhni, debeli in tanki, visoko od oboka. Na stenah in - zlasti na tleh vse miglja, se leskeče v rumenem, zelenem, modrem, rdečem blesku, opalizira in se iskri ob čarobni luči goreče bakle, kakor sami rubini, smaragdi, safirji, diamanti, pobliska- vajoči tu v nežnih, tam zopet t živopisnih barvah — igrača mladim povodnim vilam... Ciganka gleda, gleda ih, občuduje delo skrivnostnih čudotvornih sil v prirodni lepoti, obenem pa se ji poraja^ v duši nekaj kakor boja- , sen. Iskre in utrinki padajo od plamenice in ugašajo z rahlim cvrketom na kristalih ali v tolmuncih čiste vode. Od obeh postav in od kapnikov rastejo pošastne sence Po tleh in po stenah, se pomikajo kakor podzemeljski demoni in tonejo v temi... Malone po vsakem koraku Se čirikli sklanja in hiti v krilo nabirati prelepih kri- stalov. »Pusti zdaj to!« jo opomni Saida. »Naberi si jih dru- Çikrat! Sicer pa ta kamenca nimajo nobene vrednosti!« «O, kako lepo je tukaj,« spregovori ciganka. »Kakor f gradu povodnega moža! Krasno! Krasno! Mnogo lepega ^em že videla po širokem svetu, ali kaj takega še nikoli ^kjer.u Vsak glas in vsak korak močno odmeva po podze- meljski dvorani. Vedno dalje hiti Salda med stalagmiti. Hladneje in hladneje je v vlažili jami. Zatohli zrak tesni in duši prsi. Konec podzemeljskega rova pritisne Salda ob tajen gumb in zavrti še širok kamen. »Vidiš,« reče ciganki, »zdaj sva v ječah pod našim gradom.« Obe vstopita v ozko, nizko celico, zaprto z majhnimi, toda'močnimi vrati, vsemi obitimi z železom in zaprtimi s trojnim zaklepom. »Tukaj ali pa v jami se lahko skrivaš z ugrabljeno deklico, dokler se grof ne naveliča zasledovati. Tukaj vaju ne bo iskal živ krst. Dosti je, ako ostane le eden vaših s teboj; drugi naj pobegnejo že pred ugrabitvijo.« »Ne bodi huda gospodična!« se protivi čirikli. »Ne upam se!« Salda prime ciganko za ramo in jo potrese, dasi se ji gnusi umazanka. »Dam ti pet cekinov vnaprej! Vse drugo pa takoj, ko vidim deklico tukaj!« »Vprašati moram našega jamadarja, načelnika. Danes odpotujemo proti Metliki in se vrnemo čez dober teden. V petek po binkoštih bomo menda spet tukaj!« »Kako mi boš namanila, da nameravaš ustreči moji želji?« »PrihodnjJ. petek pari pred svojim gradom. Pošljem ti dečka, ki bo zaklical: »Mee avaha!« to se pravi po vaše: »Mi pridemo!« Ali pa ti naznanim sama. Kje je tvoj grad?« »Takoj za holmom, kjer sva se srečali.« Salda odšteje ciganki cekine, jo spremlja skozi jamo do čolna, jo prepelje preko reke in počasi vesla zopet ТШ kranjski breg. »Mee avaha!« ponavlja tiho in se rmsmehne. »Kdo bi si bil mislil, da bom kdaj govorila ciganski!« Uro hoda ob Blagajevem gradu, v ozki dolini blizu Bojancev, sta zjutraj prvo nedeljo po binkoštih čepela ciganka čirikli in njen dvanajstletni sin Sonakaj (Zlato) ob skali za gabrovim grmom pod stoletnimi bukvami. Medtem se je gro} Ladislav Blagaj г večino svojih gostov vračal z lova rm čaplje, s sokolovanja pri Zaluki, skozi veliko Bukovje proti domu. Sonakaj je bil vitek kodrolas ciganček z modročrnimi otožnimi očmi. Temno opaljeni obraz in roke mu je bilo opraskalo trnovo grmovje in bodičevje. Skozi umazano capasto obleko se je kazala na mnogih krajih rjava koža. Igral se je z bilko pogozdne trave, ki jo je grizel med bleščečebelimi zobmi in opazoval hrošče, metulje in ptiče. Nepremično sedi ciganka ob skali, le črne oči pod ozko zraslimi obrvmi ji živahno begajo po okolici. Raz- mršeni lasje, ponekod pa tudi cape na prsih in ramah, se ji svetijo od masti, ki ne diši posebno prijetno. Iznenada poleti senca preko bukovih vrhov. Zadere se šoja. Previdno dvigne čirikli glavo — rahlo zazvene srebr- njaki na rjavem vratu. Za grmovjem zašumi suho listje... izza debla se pokaže srna... postoji, pomoli glavo daleč naprej, voha nezaupljivo.,. stopa dalje po ozki stezici, uhojeni od turov, medvedov, merjascev, jelenjadi in srnjadi. Za njo in okoli nje stopica rdečkasta, belopikasta mladica. Oprezno potegne ciganka dolgo zanko iz neder, jo pripravi za Tnet in se ne gane več. Lahna sapa ji pihlja v obraz. Srm prihaja bliže, dviga glavo, nastavlja ušesa, se ozira in krene nato nekoliko hitreje po stezi. »Veter je ugoden,« se veseli čirikli in oči se ji bliskajo poželjivo, divje ko gladni volkulji. Brezskrbna srnica skaklja naravnost proti njej... še trenutek počaka ci- ganka ... že vrže zanko, nategne motvoz, živalca, ujeta za vrat, pade na mahovita tla. Stara srna priskoči in toži z žalostnim glasom. Ciganki se zasveti oster nož v roki. »Danes bomo imeli dobro pečenko,« de tiho. »Na, Sonakaj, tu imaš nož! Za- kolji jo naglo! No, kaj se obotavljaš?« Sonakaj vzame nož pa venomer gleda srnico, ki boječe izteza šibki vrat, obrača nežno glavico in drgeta v zanki. Skoraj človeški izraz smrtnega strahu trepeta v teh obup- nih, obtožujočih očeh. »Mati, ne morem!« • »Ali se ti smili? Pojdi no, pojdi! Ti mi boš lep cigani Daj sem!« 22. stran — NOVI TEDNIK. §t. 19 — 15. maj" 197s Шаза Gorenšek MOŠKI IN MODA Je že tako, da pred vsako novo modno sezono nakloni moda nekaj pozornosti tudi moškim. Tako nas je tudi letos seznanila z nekaj no- vostmi in spremembami, ki jih je pripravila za pomladno-poletne mesece. Prav kratko modno poročilo, recimo iz Londona, bi se glasilo: pretežno svetle dnevne moške obleke, nove lahke srajce, pletene jopice, preprosti bluzoni in anoraki. V novi moški modi je torej zelo poudarjena športna nota, oblačila, ki so udobna in se prijetno nosijo. To so preprosti bluzni, jacketi ali anoraki, to so prijetne športne srajce in tanki puloverji, pa majice pod srajcami in široko krojene poletne hlače. Bluzoni so sešiti iz rebrastega žameta, v pasu in zapestju stisnjeni z elastičnim patentom — še posebno aktualni lahki anoraki so iz gladkega velurja; nekoliko daljše pletene jopice so v celem, zapenjajo se na 'zadrgo ali z gumbi. Moška moda priznava poleg aktualnih črt in drugih progastih vzorcev še geometrijske in z modnimi motivi potiskane dezene; priznava jasne, svetle, sončnemu dnevu namenjene barve: belo, biege, rumeno, sivo-modro, olivno zeleno in bordojsko rdečo; priznava tudi jacquardne vzorce pletenin in ima rada vse, kar je nekonvencionalno, sveže, udobno in kar se prijetno nosi. јшавшшм^мјјм ^ORJE IN BOLNIK Morje je dobro zdravilo za mnoge bolezni in vedno več je zdravstvenih ustanov, fci preučujejo morje in njego- vo delovanje na zdravje. Zdravilni učinki, ki nam jih ponuja morje so zrak, sonce in voda Dominantni vetrovi, ki prihajajo z morja prenašajo daleč mikroskopske kapljice morske vode, ki se pretvorijo v mikrokristale, ti pa se absorbirajo skozi kožo. Zaradi stalne evaporizacije in kondenzacije v morskem zraku, se tvori morski aerosil, ki je sestavljen IZ mineralov morske vode. Sonce globoko vpliva na preosnovo organizma in ga lahko primerjamo z občutljivim sprejemnikom, ki absorbi- ra in predela ogronmo mašo energije, ki vpliva na sestav tkiv in celičnih ele- mentov. Voda je pomembna kot slana jodna kopel, valovanje morske vode deluje na mišičje kot masaža potopljene te- lesne površine. Zrak, sonce in voda kompleksno povzročajo velike spremembe ,v pre- osnovi in ekonomiki organizma na- sploh in se kažejo v spremenjeni funkciji endokrilnih žlez, v vegetativ- nem sistemu, mišičnem tonusu, krv- nem pritsisku in funkciji živčevja. Osnovno vprašanje, ki naj ga bolnik postavi — ali sme na morje, ocenjuje- mo, če dobro poznamo klimo in mi- kroklimo ob naši obali ter njeno de- lovanje na organizem. Morje odsvetu- jemo pri: akutnih in subakutivnih vnet- jih sklepov, sklepnih ovojnic in kosti. Srčni bolniki naj bi bili pod kontrolo zdravnikov zaradi neljubih posledic, predvsem tisti, ki se nepoučeno in ne- kontrolirano izpostavljajo soncu in morski vodi. Za revmatike je najbolj primemo poletje ob vsej jadranski obali, pri kompenziranih srčnih revma- tičnih hibah je ugodno bivanje na se- vernem Jadranu poleti, na srednjem spomladi, poleti v gozdovih, zelo ugod- no pa je spomladi na južnem Jadranu, posebo v gozdovih. Ilipertonikom sve- tujemo , spomladanske mesece ob vsej obali, na severnem Jadranü tudi poleti, zlasti v gozdovih. Za vegetativne disto- nike je najprimernejša pomlad ob vsej jadranski obali in jesen na srednjem Jadranu. DR. MILAN BEKČIČ OSREDNJA PROSLAVA 30-LETNICE OSVOBODITVE združena s 40-letnico organiziranega revolucionar- nega delavskega gibanja in 25-ietnico delavskega samoupravljanja bo v občini Žalec V Grižah - letno gledališče »Svoboda« (Limberk) v soboto, 24. maja 1975 ob 15. uri Delovni ljudje in občani, mladina in pionirji, počastite svečanost z množično udeležbo! V počastitev obletnice bodo prireditve: petek, 16. maja ob 15. uri — na stadionu v Žalcu, svečana akademija petek, 16. maja ob 18. uri — otvoritev slikarske razstave Doreta Klemenčiča v Savinovem razstavnem salonu v Žalcu nedelja, 18. maja ob 8. uri na stadionu v Žalcu — gasilsko športni mnogoboj in pK>hod po trimčkovi planinski poti torek, 20. maja ob 15. uri v Žalcu — rokometni turnir ZSMS četrtek, 22. maja ob 19. uri — v domu Svobode Griže — svečana akademija organizacij in društev iz Griž petek, 23. maja — začetek množičnega i>ohoda po poteh savinjskih borcev sobota, 24. maja ob 15. uri — improviziran napad Partizanskih enot sobota, 24. maja ob 16. uri — osrednja proslava v Grižah — Limberk z govo- rom, kulturnim programom in tovariškim srečanjem udeležencev Po proslavi bo zabava! nedelja, 25. maja — množična akcija — vsi na kolo za zdravo telo nedelja, 25. maja ob 15 .uri — ob Bazenu v I»reboldu — nastop folklorne sku- pine iz libratene občine Kruševca nedelja, 1. junija ob 9. uri — na stadionu v Žalcu — dan savinjske atletike ODBOR ZA PROSLAVO priporočamo: Za izlete in potovanja vam priporočamo preprosto in praktično potovalno torbo Toko iz Domžal, ki jo prodajajo v veleblagovnici T iz zelenega, rjavega in drap skaja. Cena: 207,24 din. Tale dva ljubka mucka, ki sta lahko otroš- ka igračka ali dekorativen predmet, smo slikali med ostalimi domiselnimi spominki v prodajalni turističnih spominkov Sonje Žnidar. Cena mucke je 78,00 din. Modne ženske sandale art. Mirka imajo z vrvjo preoblečen podplat, sicer pa so kombinirane z modrim ali drap usnjem. V trgovini Peko jih lahko kupite v števil- kah od 36 do 40, cena je 289,00 din. Če želite res kvalitetna in moderno obli- kovana sončna očala, si jih oglejte v Dro- geriji Moda, kjer imajo pestro izbiro očal Christian Dior in Miss Dior. Cene zanje so: 79,70 din, 176,25 din in 180,80 din. Republiški sekretariat za notranje zadeve v Ljubljani razpisuje SPREJEM 250 UČENCEV V ŠOLO ZA MILIČNIKE KADETE Pogoji za sprejem: Razpisa se lahko udeležijo mladinci, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo pogoje: — da so uspešno končali osnovno šolo, — da niso stareijišd kot 17 let, — da so telesno in duševno zdravi, — da zoper nje ni bil iza-ečen vzgoj- ni ukrep in da niso v kazenskem pyostopku, — da obvladajo slovensiki jezik, — da imajo pismeno privoljenje staršev aH skrbnikov. Začetek in trajanje šolanja Začetek šolanja bo 1. septembra 1975 in bo trajal štiri leta. Pravice in dolžnosti učencev: Kandidati, ki bodo sprejeti v šolo, bodo imeli brezplačno stanovanje in hrano, uniforma, obutev, perilo, učne pripomočke, zdravstveno in invalidsko zavarovanje ter pravico do denarnega zneska за osebne po- trebe. Kdoir uspešno konča šolo, je opro- ščen služenja vojaškega roka in mora po končanem šolanju delati v organih za notranje zadeve naj- manj osem let. O pravicah in dolžnostih učencev se ob sprejemu v šolo sklene po- godba. Tistemu, ki je uspešno kon- čal šolanje, je priznana srednja strokovna izobrazba. Kako naj se kandidati udeležijo razpisa Kandidati, ki se želijo udeležiti raz- pisa, naj pošljejo najbližji postaji milice najpozneje do 5. junija, na- slednje dokumente: 1. prijavo za vpis v šolo na obrazcu 1,20, kolkovano z 2,00 din, ki jo morajo obvezno podpisati starši ali' skrbniki, kar je hkrati dokaz o nji- hovem privoljenju za vpis, 2. spričevalo o uspešno k:^nčani os- novni šoli; tisti, ki še obiskujejo 8. razred, naj prilože spričevalo za prvo polletje 8. razreda, spričevalo o končani osnovni šoli pa naj. pred- ložijo takoj, ko ga dobijo, 3. potrdilo, da zoper kandidata ni bil izrečen vzgojni ukrep, 4. potrdilo, da kandidat ni v ka- zenskem postopku, 5. pismeno priporočilo in mnenje šole, v kateri se je zadnje leto šolal. Kandidati, ki bcxio izpolnjevali vse pogoje v razpisU; bodo poklicani na zdravniški pregled in sprejemni iz- pit. Sprejemni izpit obsega preizkus znanja iz slovenščine, psihološko testiranje in preizkus telesnih zmo- gljivosti. Sprejenmi izpiti bodo v šolskem centru za strokovno izo- braževanje delavcev v organih za notranje zadeve v Ljubljani maja in junija. O datumu bodo kandi- dati pismeno obveščeni. Odlični in prav dobri učenoi bodo delno opro- ščeni sprejemnega izpita in inteli- genčnega testa. Pri sprejemu imajo prednost kan- didati z boljšim učnim uspehom in tisti, ki bodo pri sprejemnih izpitih dosegli boljši uspeh. O tem, ali je bil kandidat sprejet ali zavrnjen, bo obveščen do 20. junija 1975. VSA POJASNII-A DAJEJO: 1. Republiški sekretariat za notra- nje zadeve SR Slovenije, telefon štev. 23-801, int. št. 254. 2. Šola za miličnike kadete, Ljub- ljana, Tacen 48, telefon št. 51-737 in 3. vse postaje milice. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE §t. 19 ^ 15. maj 1975 NOVI TEDNIK — stran 23 VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO Vse vabimo na tradicionalno TR IM kolesarjenje okoli Celja. La- ni je prevozilo 28 km krožne poti okoli Celja 2505 otrok, mla- dine in odraslih. Letos pričakujemo, da boste prišli tudi tisti, ki lani še niste imeli kolesa. Vsak udeleženec bo prejel značko TRIM kolesarjenja za leto 1 975, tri in več članske družine,pa še družinske diplome. Izžre- bali bomo tudi več koles. Vse organiziramo približno tako kot lani, le proga je malo spre- menjena. Startate lahko med 8,00 in 10,00 uro, na cilj (na svo- je startno mesto) pa morate priti najkasneje do 12,00 ure. Startno mesto izberite poljubno: Otok — pri mostu v Lisce Ostrožno - gostišče pri Ljubici Šmartno v R. d. ^ pri trgovini Arciin pri Vojniku — odcep za Ljubečnc Trnovlje — Kulturni dom Zarja Teharje — pri osnovni šoli Skalna klet — pri nogometnem igrišču Prijavite se na startnem mestu, kjer kupite kontrolni karton (5,00 din), ga čitljivo izpolnite in greste na start, kjer bo star- ter pregledal kolo (zavore) in vam podelil kolesarsko kapo z no- vo TRIM nalepko. Če ste karton dobili v predprodaji ga izpolni- te doma in se takoj javite starterju.! Od starta vozite v smeri puščic (glej skico) od kontrole, do kon- trole, ki so v bližini startnih mest. Žig kontrole pri vašem start- nem mestu dobite nazadnje pred prihodom v cilj, kjer oddate karton. Prireditev odpade, če bo ob 8.00 uri močneje deževalo. Preloži se na 25. maj 1975. Popravljalnice koles in prva pomoč bodo na vseh startnih mestih Usmerjala vas bo prometna milica (pazite na mandatne kazni), pionirji — miličniki ter smerokazi. Ne dirjajte! Vozite po predpisih! IMasvidenje! V nedeljo, 18. maja, bo drugo rekreacijsko kolesarjenje okoli Celja v organizaciji Zveze za športno rekreacijo. Na kartonu, ki je kontrolni, lahko vidite pot, ki jo je treba v dopoldanskem času prevoziti in to v dolžini 27 kilometrov, vidite pa tudi v krogih, kje so posamezna startna mesta. V primeru slabega vremena bo akcija naslednjo nedeljo, 25. maja. tv MLADINCI PRVI, MLADINKE DRUGE \ iiotleljo je v lepem sonOiuni vienieiiu bilo v Celju iii Ljubljani republiško ekipno prvenstvo za mladince in mladinke. Mladinci Mia- divar.ia so dosegli prodoren uspeh. Po izenačeni borbi z .Mariborčani so osvojili ekipno zmago z zbirom točk ki jim zagotavlja tudi že nastop v zveznem finalu. Mladinke Kladivarja so sicer v Celju bile boljše od Vclenjčank, vendar po zbiru točk nastopajočih ekip v I.jub- Ijani jih je prehitela Olimpija za 340 točk. .Mladinci Kladivarja se sicer med sedmimi nastopajočimi klubi ne morejo ponašati z velikim .številom prvih mest, vendar pa so pred- stavljali solidno ekipo, kjer so dragowne točke prinašali tudi drugi tekmovalci. Brez dvoma je Franci Kopitar v metu kopja s 60,34 m bil daleč najboljši. Odlikoval se je tudi Pangeršič na 110 m ovire z zmago s 16.1 in Bojan Horvat v skoku v daljino z zmago 6.26 m. Vrstni red po točkah: 1. Kladivar 17.308, 2. Maribor 17.200, 3. Olimpija lb.551, 5 Velenje 13.572. Kladivai ni nastopi) z najboljšo ekipo, .saj .so bili odsotni zaradi bolezni kar trije tekmovalci. Kljub temu so dosegli večji zbir točk kot lani. V kompletni sestavi so mladi atleti sposobni zbrati nad l«.00() točk. kar jim bo v zveznem finalu pripomoglo k visoki uvrstitvi. Mladinke Kladivarja so bilt solidne, po zbiru točk boljše kot lani, kar odkriva svetlo persi)ektivo za ponoven napredek ženske atletike v Celju. Sokačeva je zmagala na ovirah in v skoku v daljino, Tom- šičeva na 100 m (12.8), Završnikora v metu krogle z metom 10.04 m. Kovačeva v metu kopja s 43.92 m, mlada Buuderla na 800 m s prav dobrim časom 2:22.8, Jagrova s 153 cm v skoku v višino, pa tudi v štafeti so Celjanke bile solidne s časom 51.0. Ce bo zblr 12.664 točk zadostoval za nastop v zveznem finalu, bodo pokazali rezultati še iz ostalih nastopov klubov \ drugih republikah. Velen.jčanke so bile petf v republiki, .Med posameznicami pa je bila odlična .<5verčeva na 401 ir s časom 57.4, kjei je le za 4 desetinke sekunde zaostala za republiškim mladinskim rekordom. Skratka — na stadionu Boris Kidrič v Сл1ји je v lepem sončnem nedeljskem dopoldnevu nastopilo 240 mladih atletov, kjer smo srečali vrsto mladih obetavnih atletov in atletinj. Organizacija prirera- vinja — Žalec 4:0, Aoštanj — Šmartno 1:3, Brežioe — Vojnik 5:.-), Olimp — Kladivar 1:2 u. Steklar — Rudar 1:1. Na lestvici še naprej vodi Rudar iz Velenja T. TAVČAR VSI v VELENJE v nedeljo bo v Velenju, na lepem štadionu ob jezeru, derbi tekma conske nogometne lige. Po- meril s bodo nogometa-šl doma- čega Rudarja in vodečega, nepo- raženega Šmartnega. Gre za pre- stižno srečanje. Vsa dosedanja «reíanja so prinesla lep nogomet. Zato vabimo ljubitelje nogometa b šale.šk In Savinjske . doline, da si 10 srečanje ogledajo. Izid srečanja je mnogo bolj pomem- ben ca domačine, ki bi ob uspe- hu imeli priložnost za borbo za tretje ali četrto mesto. Trenutno so šesti, kajti nepričakovano so v gosteh v preteklem tednu izgu- bili proti Ti.šlni. Upamo, da je bila slaba tekma v Prekmurju le trenutna kriza Velenja. Vodeče moštvo Šmartnega je se nporaženo, toda kljub temu da so v srečanju proti Olimpu v Celju izgubili polfinalno tek- BH», »o Se vedno veliki favoriti. Ostalo v conski ligi Je ostalo po starem. Steklar je premagal Osan- karlco In s tem iLspel potrditi «etrto mesto na lestvici. Ker «Çrajo steklarji v nedeljo ponov- no doma, bodo vsekakor ponovili lanskoletni uspeh, ko so bili tretji, bravinja se še vedno bori za ob- stanek, medtem ko bodo nogo- metaši Osankarice težko dosegli obstanek v ligi. Mnogo velja ne- deljska tekma, ko se bodo doma pomerili proti Tišini. Nogometa«! Kladivarja so zma- Sali v Kopni. O samem sreča- nju pa nam je povedal po tekmi predsednik Zlatko Jeriček: 'To ni več nogomet. Ljubljanski «odnik Bolarič nam je sodil ne- niogoče prekrške. Takoj ko smo Povedi! preko Mijatoviča, nam je dosodil dve najstrožji kazn! — h-metrovki. Dobro, da domačini to Izkoristili. Pozneje smo '•nel i pet poškodovanih Igralcev 'Ч čudimo se, da smo u.speli ^'JWgati Tako pristraaskega soje- nja še nismo videli v letošnjem Pî^enstvu. Ce ponovimo dobro 'ïro Se v nedeljo doma proti Slo- vnu, potem bomo posegli ponov- "o v borbo za tretje mesto v ^Publiški ligi. To pa je tudi *"utno vrednost našega moštva.« J. KUZMA AVTOMOBILIZEM« RALLY MLADOSTI Vlado Planinšek, marljivi or- ganizator vseh" rally tekmovanj v Celju, nas je obvestil o načrtih, hotenjih in tekmovanjih v letoš- njem letu v Celju. Seznanil nas ie s prvo veliko tekmo /a prven- stvo Štajerske v avto rally ia, ki bo 17. maja v C^elju v orjtaniza- ciji AMD Slavko Slander Celje: »Tudi letos se ho na štajer- skem in v Ribnici vozilo na ve- tih dirkah za naslov najboljšega rally tekmovalca štajerske. Gre za žt četrto tovrstno telonovaiije pri nas. Počasi se bo to tekmo vanje preimenovalo v repuMiSko tekmovanje in — prvenstvo. Le- tos bodo tekme y Сл1,јн (Rally Mladosti), v Ribnici, Slov. Bi strici, Ravnah tn ob sejmu obrti nočni rally v Celju. Vsi tekmo vaici, ki nastopajo v kategoriji do 750 ccm, do 1150 ccm in nad 11.50 ccm ter ženske tekmovalke v enotnem razredu imajo prilož- nost, da v štirih najboljših rally- Jih zberejo največ točk. füa'no besedo bodo vsekakor imeli pred- stavniki Celja, .Slov. Bistrice, Laš- kega, Raven, Zasavja in Ribnice. Velika uganka pa l)'»di Maribor- čani in predstavniki Murske So hote ter Straže.« o samem »rallvju mladosti« pa Je povedal: »Tekma bo Izredni zanimiva. Prične se v soboto, 17. maja, pred društvenimi prostori .AMD Slavko Slander. Cilj bo na §ta- rem gradu. Proga je dolga 104 km. Peljala bo iz t;elia do nobri.e In nazaj v Olje ter v drugi del osmice Ko.šnica — J.ibo.je — O»^!- ift — Matke — .Iain.i pekel — Ža- lec — Celje — CeljjKi grad. Vme.« bo pet hitrostno sprtnostnih vo- ženj. Priložnosti Z4 resno posego v borbo za na)l'0l.|^e mesto b« dovolj. Zato vabimo vse prija- telje tega zanlmlveç.i športa, da se udeležijo že prveg.a rally ja, ki Je posvečen dnevu mladosti In sočaseo tudi 30-letn!ji o.svoboditve na.še dežele.« Vsesplošnemu proslavljanju dne- va mladoeti so se letos priklju- čili tudi marljivi športniki, te4c- movale! v rallyju. Pričakujemo pa lahko tudi prve uspehe celjske ekipe, ki bo letos nastopila sku- paj s tekmovalci AMI) Slavko glander In ZS.iM Celje. J. KUZMA Košimš NASTOPA 34 EKIP Boj za (očke se je začel tudi v П. republiški in medobčinski košarkarski ligi za člane, mla- dince In pionirje. Letos nastopa rekordno število ekip, in sicer 34. Rezultati II. rei)ubli.ške košar- karske lige, I. kolo: Zalee — Kovinar 66:64, Velenje — Šentjur 73:70, Hrastnik — Vitonje 76:5« in Zlatorog — Prebold 83:79. Vo- dijo Hrastnik, Zlatorog, Velenje in Žalec, ki Imajo po 2 točJd. Rezultati medobčinske lige, 2. kolo: OB Velenje — Polzela 51:71, Pikapolonica — iilin 62:49, Šem- peter — Prebold B 50:6€ In Mo- zirje — Polule polonica — Hrastnik 60:79, Sent- jf.i — Kovinotehna kadeti 88r63, v POČASTITEV PRAZNIKA UJV PRVI ORGANIZATORJI Delavci UJV so v torek, 13. maja, praznovali svoj de- lovni praznik. Pred tem so poleg ostalih .svečanosti tudi pripravili telcmovanja v treh športnih panogah, kjer je nastopilo vedno po devet ekip. Nastopili so v kegljanju, streljanju in šahu. Rezultati: kegljanje — ekipno: 1. UJV Celje 1635, 2. PM Žalec 1631, 3. Novi tednik — Radio Ce- lje 150(2. Posamezno: 1. Marko Ropret (PM Žalec) 476, 2. Cveto Zgonc 465, 3. Jože Pečak (oba UJV Celje) 451, 4. Oto Majcen (PM Žalec) 406, 5. Milan Batistič (NT — RC) 3Ö0. Nastopilo je 36 tekmovaJčev. Streljanje ekipno: 1. UJV Cetje 932, 2. Ј1Л 890, 3. PM Laško 886 itd. Posamezno: 1. Franc Kranjc 244, 2. Jože Pe- čak (oba UJV Celje) 237, 3. Ivan Marguč (PM Laško) 333, 4. Roman Kranjec (UJV Celje) 231, 5. Ivan Mikuletič (Ј1Л) 228, 6. Valter Leben (NT — RC) 227 itd. Sah ekipno: 1. UJV Celje 20 točk, 2. Skupščina obodne Celje ie,5, 3. PM Celje 16,5 točke itd. Skupni vrstni red: 1. UJV Celje 27 točk, 2. JLA 20, 3. PM Žalec 17, 4. SO Celje 16, 5.-7. NT — RC, PM Laško in PM Celje 14, 8. PM Slov. Konjice 9 in 9. KZSZ Celje 5 točk. TV JADRALNO LETALSTVO DRŽAVNO PRVENSTVO v nedeljo se bu zaceio m zadnji dan v maju kon- čalo v Celju v organizaciji Ali^RO kluba Celje 20. držav- no in istočasno 13. republiško prvenstvo v jadrahieni letenju. Fo besedah upravnika celjskega letališča Petra Karnerja bo nastopilo okoli trideset najboljših tekmo- valcev iz vse Jugoslavije, ki si bodo poskušali na tem tekmovanju zagotoviti mesto v državni reprezentanci, ki bo prihodrije leto nastopila na svetovnem prven- stvu na Finskem. Tekmovali bodo v treh disciplinah. Med tekmovalci bodo prednjačili Slovenci, ki jih bo okoli 70 med njimi tudi šest Celjanov, kot Franc Peperko, Črtomir Rojnik, Marko in Peter Klinar, Voj- ko Starpvič in Niko Petelin. To tekmovanje je novo priznanje celjskim članom AERO kluba za njihovo dolgoletno uspešno delo. Razveseljivo pa je to, da to- krat Celjani ne bodo samo opazovalci in organizatorji, temveč da bodo lahko posegli tudi po najboljših me- stih in s tem dosegli uvrstitev v reprezentanco. Otvo- ritev bo v nedeljo ob 9. uri na letališču v Levcu, potem pa bodo — če bo lepo vreme — drobne svetle ptice brez motorjev (to bo človek) poletele na prvo pot za dosego najboljšega rezultata. T. VR.^BL NAD I20Ö ROKOMETAŠEV V nadaljevanju občinskih m področnih tekmovanj SŠD je zazna- movati Ì2 dneva v dan večjo množičnost, pa tudi kvalitetni napredek. Vse kaže, da ,je žoga tisti rekvizit, ki trenutno najbolj magnetno vleče mlade ljudi na asfaltna in zelena igrišča. V rokometu, je namreč na občinskih In področnih prvenstvih iiastojiilo nad 12ÜU mladih reprezentantov — na občinskih jjrvenstvih 88, na področnem 14 ekip — skupno kar 102! Poleg košarke ,ie tako rokomet najbolj množična športna Igra v SŠD. Na področnem prven- stvu so med pionirji za-služeno zmagali predstavniki SŠD F. Skok iz I. OS Celje pred OS G. Šilih iz Velenja, Mozirjem, Zrečami,, Laškim, Grižami. Šentjurjem Ir Šmarjem. Lvrstiteii Laškega je prenizka saj bi si po kvaliteti vsekakoi zaslužili srebrna odličja, žal pa so pri žrebaiuu ob kup sistemu tekmovanja že kar v prvi tekmi trčili na poznejšega zmagovalca. Pri pionirkah so z zmago presenetile pionirke iz Slivnice pri Ce- lju pa tudi drugo mesto precLslavnic iz Rogatca lahko štejem« za presenečenje. Razveseljivo je. da je čutiti kvaliteten napredek te igre zlasti na šolah izven velikih sredlši na našem podeželju. Tudi bronasta odličja so pobrale pionirke Ì2 manjšega centra — Braslov čanke, ki sicei vselej presenečajo na področnih tekmovanjih. V nogometu je na občinskih prvenstvih na.stopilo kai 4S moštev. Občinska prvenstva so osvojili: C:elje — Vojnik, Žalec — Griže, .Mozirje — Ljubno, Velenje — Šmartno ob Paki, Šentjur — Ponikva, Šmarje — Rogaška Slatina, La.ško — Radeče, Slovenske Konjice —• И. Oš SI. Konjice. Z iz.)emo v SI. Konjicah so postali prvaki moštva izven občinskih središč! V četrtfinalu je Šmartno premagalo Ljubno s 4:0, Radeče Griže s 4:3, Rogaška Slatina Ponikvo s 5:2 in Vojnik II. Oš SI. Konjice s 4:0. V polflnalu je Rogaška Slatina v A^ojniku izločila Vojnik šeli po streljanju 11-metrovk. saj se je tekma po podal.jšku končala z 2:2! V sredo bo na Glazjji velik finale za naslov najboljšega! Med srednjimi šolami je RšC v borbi za naslov prvaka premagal ŠC Boris Kidrič s 6:1 (1:1)» pred tem pa .še v dveh tekmah steklarsko šolo iz Rogaške Slatine. Razveseljiv je tudi napredek v odbojki na osnovnih šolah. Na občinskih prvenstvih je nastopilo že kai 30 ekip. Upoštevati je treba, da je bilo to tekmovanje .prvič na programu. Najbolj množična udeležba k bila v celjski ol>čini 12 ekip, kjei je med pionirji zmagala OS S. Slander i)red 1. Oš. OS I. c. č., PoliUami, Hiidinjo, OS S. Šlandei II in IV. Oš. pri pionirkah pa OS I. c. č pred Polulami 1. OS. OS S. Slander in IV. Oš. K, J. V Budimpešti se je konCalo letošnje evropsko prven- stvo za mladince in mladinke v kegljanju. V vrsti mladink, ki je osvojila naslov evropskih prvakinj, je nastopila tudi članica KK Ilmezatl iz Žalca Vera Ra- kita, ki se je spomnila tudi naše redakcije in s kole- gicami poslala pozdrave. Vera Rakita je bila odlična tudi med posameznicami, saj se je uvrstila v finale in osvojila 14. mesto. Vsem odličnim tekmovalkam tudi naše čestitke. Veri Rakita pa poleg tega še hvala za pozornost in kartico s prijetnimi pozdravi. 24. stran — NOVI TEDNIK. §t. 19 — 15. maj" 197s §t. 19 ^ 15. maj 1975 NOVI TEDNIK — stran 25 26. stran — NOVI TEDNIK. §t. 19 — 15. maj" 197s §t. 19 ^ 15. maj 1975 NOVI TEDNIK — stran 27 40 LETZLETA SVOBOD 2500 PEVCEV IN 17 GODB še mosec cliii ivas loči od letošnje druge osrednje slo- venske prireditve, ki bo v Celju posvečena 4/0-1 ètnici žleba Svobod. , V soboto, 14. junija bodo vlaki iz v.se Slovenije pripe- ljali v Celje ГЗ.ООО delovnih ljudi, katerim se bo pridružilo v Мдаишт parku, kjer bo osrednja prireditev, prav toliko Celjanov ш delavcev iz sosednjih občin. Slavnostni govor- ni!^ bo Stane Dc'liinc, sekretar IB ÜK ZKJ. 'Nad hokejskim igriščem se bo zbralo 40 nioeküi pov- s¿s.ih zborov celjske regije ш' Zasavja s lOOü pevci, pridru- žilo pa se jun bo čez 1000 članov mladiniskili pevskili zbo- rov celjske regije. Na prireditvenem prostoru bodo igrale 3 godbe, v mestu pa bo vodilo povorke proti parku in ustvarjalo vzdušje 14 godb iz Slovenije. Vsi nastopajoči bodo imeli geneiaiku na dan pioslave ob 7.30 zjutraj, celjski organizacijski odbor pa bo zanje pripravil skromno pogostitev. ZKPO Slovenije, je k sodelovanj.! povabila tudi vse dru- ge zbore, godbe in druge organizirane umetniške skupine iz Slovenije. Za prijavljene skupine bo pripravljen poseben razpored nastopov na pomembnih točkah v Celju.^Občkisfci svet ZKPO Celje pa bo v okviru proslave organiziral tudi vrsto drugih spremljajoöü) prireditev. V Mvizeju revolucije pripravljajo spominsko razstavo o zletu Svabod, ki je biJ v Celju leta 1935. Na predvečer proslave bodo na okoliških hribih zagoreli kresovi. Na proslavo bodo pwabdli tudi goste, zlastii pa še živeče udeležence zleta Svobod izpred 40 let. K sodeloviinju bodo povabili tudi organizacije iz Hrvatske, to je tiste, ki so se udeležile pr\'ega kbora. Na dan proslave bo večina vpadnic .-îaprbih za ves pro- met. Spreanenjene bodo v parkirišča. Podroben zemljevid o parkirnih prostorih ter ureditvi prometa v času proslave bodo objavili v našem Časopisii pred proslavo. Naj pa po- vemo, da bo za vstop v mesto, kot kaže, odprfcii le Kersni- kova alica. Ves tranzitni promet skozi Celje v druga mesta bo preusmerjen na ulice in ceste izven centra mesta. V Celju bo pet osnovnih zbirnih mest za udeležence iz vseh petih smeri. Udeleženoi proslave bodo v organiziranih po- vorkah približno ob 10. uri dopoldne kreniil proti Mestnemu parku, kjer se bo proslava pričela ob 11. uri. V IVIestnem parku bo pripravljenih šest velikih stojnic a- jedačamd in pijačami. Po kulturnem programu bodo orkestri poskrbeli za vedro razpoloženje vse tja do noči. Organizacijski odbor, ki ga vodi Ivo Kramer, predsed- nik občinskega sindikalnega sveta Celje, trenutno dela še na zadpjih nalogah za pripravo te velike in pomembne prire- ditve. Ker >e potrebno urediti še marsikaj, lahko pričaku- jemo, da bodo delovni kolektivi, ki bi jih lahko neposred- no angažirali pri pripravah, pokazali največje razumeva- nje. Prav tako je z udeležbo, namreč, proslave v Celju bi naj se udeležili vsi, tudi vodilni defovoi naših delovnih organizacij. Naj vas že sedaj po\'a.bmio, da se zaigotovo udeležite te velike manifestacije 14, junija v Celju. MILAN SENICAB GRAČNKA POMOR RIB Ne bi zgiibijaii besed o stiski ш obćuililjivosti laških ri- bičev, 's katerim so ostali, odkar je Savinja industrijski kanal, le še potold Rečica, Lahomnica, Ična m Gračnica. Za prizadevné ribiče je bilo že lani katastrofakio, ko so ugotovili, da je buldožer podjetja »NIVO« ob delih v strugi Ične z gramozom vred rinil na breg ribe, ki so bile plen ljudi in mačk. Takrat so opozorili podjetje NIVO pismeno na dogodek in prosili, oziroma zahtevali, da pri gradnji ceste v dolini Gračnice pravočasno opozorijo, da bi ribiči mogli začasno preseliti ribe v varnejše vode. Toda ne! štirinajstega, peiJiajstega !n šestnajstega aprila je bul- dožerist podjetja »NIVO« v Gračnici povzročil pravi po- mor rib kar na petih krajih: od izliva v Savinjo do jezu pri prvem mlinu, potem med tolmunoma pri Bregarju pod Vodiškovim mostom, pri betonskem mostu ob gostilni Blatnik in pri Zimškovi žagi. Ne bi se spuščali v podrobnosti .Komisija ribiške dru- žine Laško je ocenila pov7j(;čeno škodo in ugotovila, da je bilci pomorjenih, zasutih, zanečkanih vsaj 1000 lipanov, okoli 800 postrvi, čez 1600 podusti, več sto raznih drugih rib in vsaj štirje pari drstečih se .sulcev. Etela so izvajali v času ko so se drstiili lipani, zato je šel po zlu tudi ves lipanski zarod. NIVO je ribiče obvestil le o delih pri Zimškovi žagi. Toda ko so ribiči prišli ob dogovorjenem času, da bi z agregatom odlovili ribe, je že bil zasut odsek, dolg okoli 60 metrov. V piismu, ki so nam ga posredovali laški ribiči o tem FK>moru so seveda mnoge podrobnosti in seveda obilo ogor- čenosti nad podjetjem, ki bi mu predpisi s področja vod- nega gospodarstva ne bi smeU biti tuji. sem pa spadajo tudi predpisi, ki zadevajo ribolov, ribogojstvo in sploh vsi ekološki problemi, ki se povezujejo z vodami. Seveda ta zapis ni zadnja beseda ribiške družine o opi- sanem dogodku. Poleg odškodnine terjajo kamovanje kriv- cev. V DVAJSETIH DNEH OKOLI SVETA (2Î) ZDAJ. ZDAJ SMO DOMA Naša pot . je že segla skoraj preko roba. Los Angeles bi lahko rahlo okrcali po nosu, ker nam ni zrežiral melodrame v slogu filmskega blišča, s katerim se ponjiša. priča- kovanja, kakršnakoli smo že nosili v očeh, je pre- glasila resničnost, će se še doba-o spomnim, smo stano\'ali v starinskem ho- telu Ambasador in dveh stvari iz popotne beležni- ce nòèem zamolčati: Kako so se tisto novembrsko jutro člani naše skupine ob prihodu zagnali v ho- telsko dvigalo in kako so za pol ure ostali v njem l čisto po znanem prego- voru, kdor pride, prej melje, le vprašanje je, ka- ko) in kako je hotel z. vsake stene na hodniku in v sobah pripovedoval z nasmehom filmsldh zvezd, da se iahko diči s slavno preteklostjo . . . Nekateri so spali v sobah, kjer je nekdaj vzdihovala božan- ska Gi^'ta . . . Celo Pola Negri, Gary Cooper, Ru-- dçlph Valen tmo, Sarah Bernhardt, Charh Chap- lin m še nekaj najsvet- lejših Imen s celuloidnega traku je našlo nekdaj, da, nekdaj, sladko zatočišče v Victoria Rooms v Am- basadorju v Los Angelesu. No, midva z Milanom nisva imela sreče, da bi se lahko danes pobahala s kakim zvenečim ime- nom. Soba ni zaslužila precenjevanja. Ambasador pa kot da simbolično pri- poveduje zgodbo o holly- woodskem blesku, ki le še medlo odseva ... še en drobec iz Los An- golosa. Na vsej poti nis- mo doživeli nobene prvo- kacije. Vsaj očitne ne. Ti- ste, ki skačejo iz pogle- dov, pa itak moramo spregledati. Saj tudi v življenju delamo mnogo- krat tako. Ko smo se vračali, poz- no zvečer, z ogleda film- skih študijev, se je neka- terim utrnila dobra misel — da si v Los Angelesu pogledamo še »mehiško četrt«. A le kdaj je bila skupma turistov enotna, bo ml povejte! Mlad ame- riški vodič z očali je na- še različne interese zlob- no združil s stavkom: V naši družbi, ameriški; bi ta problem rešili parla- mentarno, tako, da vsak pove, kaj misli . .. Pri vas pa bo menda kar eden od ločil .. . No, na.slednji dan se je fant opravičil. Kajti del avtobusa mu je zaploskal za duhovitost. Del pa je bil občutljivejši in se je zgražal. Incident je odme- val, 'dokler naša, jugoslo- vanska vodnica, ni pojas- nila, cfk je fantu žal itd. V »mehiški četrti« pa smo vseeno bili. Ce pogledate na zemlje- vid in izmerite razdaljo Los Angeles—New York, boste videli, da naš boe ing ni preletel kratke raz- dalje. Skozi avionska .okna so nam skoraj podajale roke najvišje ameriške go- re, pa l^anjoni in nepre gledhe, nenaseljene kopne širjave. A v podzavesti nismo več videli pritlikavih skic tujine, ki smo jo odkriva- li skoraj tri tedne. Misel, kaj misel, čustva so že dobivala krila in vse več pOgovorov se je začelo z vprašanjem: Kaj mis- liš, kakšno vreme pa bo v Beogradu? V New.Yorku je sneži- lo. Mraz nas je stresel, in če sem .se še tako tru- dil, suknič ni pomagal. Premraženi smo se s praz,- nih ulic vračali v umazani hotel. Piccadilly na Brod- wayu. Da, res je. Najslab- ši -hotel. Najneprijaznejše osebje". Najmanj popreč- nega udobja. Najneprijet- riejše vreme, ki nas je z mrazom rezálo v kosti. In vse več želja, da pride mo kmalu domov Ker sem si New York, nemimi in nečisti ameri- ški megalopolis, dodobra ogledal že pred petimi leti, sem si lahk^ vzel več časa za natančnejši po- gled v ' brodwaysko film- sko« in gledališko življe- nje. A če vas bo pot za- nesla čez lužo, svet posta- ja kratek, potem priporo- .čam nekaj ogledov. Empi- re State Building je eno izmed sedmih čudes sveta in je pred leti veljala za največjo stavbo na svetu. Danes nič več. Radio City Music Hall je največje, ta- ko pravijo in pišejo, gle- dališče, kjer vas v kaba- retnem programu najprej zabavajo brhke Rockettes, nato pa zavrtijo kakšen »good movie« — dober film, kot se radi pohvali- jo Amerikanci. Rockefel- ler center tudi. Posebno doživetje je palača OZN. To sem si sedaj vnovič pogledal. Za Greenwich Village pa velja, da je naj- šarmantnejši in najmikav- nejši del mesta — to je umetniška literarna četrt New Yorka, nekaj takega kot Montmartre . . . Toda bolj — nekaj takega. Kaj- ti Montmartre je samo eden na svetu. Greenwich p>a je, tako se mi je zde lo, bolj hipijevsko gnezde- če. Z vso vedrino in iz- gubljenostjo mladosti. Pa z mamili in z narkomani. Svetovali so nam, naj ho- dimo po Greenwich Villa- ge v gruči. Harlem. Niti v turistič- nem vodniku niti na no- beni razglednici ga ne naj- dete. Z avtobusom so nas peljali skozi ta črnski predel New Yorka, ki se ga belci izogibljejo. Dob- ro se spomnim, kako se nas je pred petimi leti pet Jugoslovanov, Šved, An- glež in dve Turkinji s težkim srcem odpravilo peš pO harlemskih ulicah. Resda so nas črnci gleda- li z nezaupljivostjo, sko- raj sovražno. In ko sem hotel fotografirati skupino črnih dečkov so mi pre- prečili. Toda v majhnih lokalih —- trgovinicah Harlema, kjer smo kupo- vali plošče in spominke, takrao sem kupil iz leja spretno izoblikovano čmo pest — simbol gibanja »črnih panterjev«, so nas spreijeli mimo, ponosno. Z dostojanstvom gospodarja, ki se Harlema ne sramu- je. Ker ve, da je tu nje- gova prava domovina in da mu je zunaj njega be- li svet še vedno krivi- čen . .. Neprijazen. Da ga hoče še naprej držati na kavlju človeškega poniža- nja. Chinatown. Public Libra- ry. Pa Peta avenija. Ti mes Square. Najbolj sem užival v Muzeju moderne imietnosti. Posebno doži- vetje je Guggenheim mu- zey. Bili smo tudi v kate- drali Sv. Ivana Božanske- ga. Ko bo končana, bo to. ena največjih gotskih stavb na svetu. Lincoln center. In še in še. Mene je še posebej va- bil filmski program. Zato sem 'Si v dveh popoldne vih ogledal pet filmov. Nočni portir. The Talking of Pelham. Mož iz klana. Death Wish. In Letališče II. Za gledališče ni bilo časa, čeprav je v tistih dneh s plakatov vabila prikupno nasmejana Julie Andrews. A kaj, ko sem hotel spoznati, kakšne po- ti groze, kriminala, seksa in življenja z dna ubira ameriška filmska industri- ja ... Film kajpak tudi nemo govori iz nedrij družbenega okolja, ki mu je mati in oče. Skrivnostni London. Ku- pil sem si žepno knjigo z naslovom The Secret Lon don. Nekaj poglavij iz vse- bine: Morilski London. Podzemlje Londona. Straši Ijivi London. Misteriozni London. Skrivnostni kraji. Soho. Nenavädna gostil- na... Londona ne moreš premeriti v enem dnevu. K sreči sem imel pred leti priložnost, da sem ga malo bolj razkril. Vsaj to- liko, da sem si lani, 2á". novembra, obljubil: Moraš ga še videti. Ng le površ- no ... Ne le površno, čudno zveni ta beseda. A ko se danes oziram na prvo ju- goslovansko potovanje okoli sveta, tedaj ni v po- novitvi misli nobene trdo- glavosti. Naše potovanje okoli sveta je bilo pre- več hipno. Bežno. Kratko. V vrč našega znanja smo vlili vtiso^r- za debelo knji- go. Vtis pa je oblečen v plašč miniobežnosti, drob- nega trenutka. Zato se na taki pota življenje resnič- nosti in njenih ljudi izo- giba popotnikovemu nemi- ru spoznanj. Vendar — dvajsetdnevna pot okoli sverà popotniku, ki gleda z razumom in srcem, z voljo in navdušenjem, kot velika matura. Lahko se rogaš svojemu neznanju in nasmehneš sreči, da lahko z ajames iz nikoli do konca dognane skrivnosti, imenovane življenje ... Ko smo se vračali do- mov, je DC-10 natrosil na prazna sedeža na letalu že prepričljivo podoba do- ma. pa se je nad Brnikom v nas prisukljala tesnob- nost, saj je pilot zgrešil pristajalno stezo ... nato pa v megU umo obrnil proti Zagrebu, ne da bi še enkrat poskušal. Pa smo le imeli srečo! čeprav na nobenem leta- lišču devetih svetovnih metropol. nismo tako v2rt;repetali kot nad Brni- kom, najprej tako tako. nato pa nad Zagrebom, drugače, seve. In kako v Celju? Ne- katera vprašanja lahko ostanejo brez odgovorov, ker jih dobro poznamo. KONEC PIŠE JOŽE VOLFAND NOVI TEDNIK - Glasilo obćmskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje t^ško Slovenske Konjice, Šentjur Šmarje pn Jelšah m Žalec - Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštm predal 161; Naročnina m oglasi: Trg V kongresa 10 - Glavni in odgovorni urednik: Jože Volfand tehnični urednik: Drago Medved - Redakcija: Milim Božič, Jure tirašovec, Mateja Podjed Milan Seničar Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Janez Vedenik, Tone Vrabl Izhaja vsaJc četrtek - Izdaja ga OGP »Deloe Ljubljana - £iokopisov ne vračamo - Cena posamezne številke 2 din - Celoletna naročnina 75 din polletna 37 din Tekoči račun 50102-601-20012 CGP »DELO« Ljubljana Te- let. uredništvo 22-369 m 23-105, mali oglasi m naročnine 22-800