£ v n mi un
||1 1 7 986
v n^apo || -6-17 "i©<£ -+
DRAGA‘95
Morda je to začetek večjega in širšega dialoga, ki ga bodo vodili drugi ljudje in ki jih bo približala enaka zaskrbljenost za narod in njegovo bodočnost.
Jože Peterlin, 1968
Suppl. al n. 5/6 del mensile MLADIKA-luglio 1995. Sped, in abb, post. Gr. lll/50.-Aut. Dir. PT di Trieste. Priloga št. 5/6 MLADIKE. Odg, ur. Marij Maver. Reg, na sodišču v Trstu, št. 193. — Tisk Graphart.
Dicleset let Drage
»Draga ni bila nikoli na robu slovenstva. S tem, kar je delala, je bila vedno v njegovi sredini, in nespametno bi bilo, če bi s to tradicijo prekinili.«
Tej misli, ki jo je leta 1990 izrekel predsednik tedanje slovenske vlade Lojze Peterle na slavnosti ob Draginem petindvajsetem jubileju, lahko tudi danes pritrdimo, ne da bi se bali očitkov kake pretirane samohvale. Draga je bila v sredini slovenstva, ko je držala prižgano baklo vrednot in krščanskega humanizma; bila je v sredini slovenstva, ko je v nedemokratičnih časih nudila možnost za demokratični dialog; bila je v sredini slovenstva, ko je v razmerah navidez brezizhodne razkropljenosti ustvarjala prostor srečanja in prijateljstva; bila je v sredini slovenstva, ko je dajala besedo tistim, ki so bili obsojeni na molk; bila je v sredini slovenstva, ko je opozarjala na ogroženost manjšine in na odrinjenost diaspore in ko sredi modnega koz-mopolitizma ni nehala poudarjati pomena narodne samobitnosti in zavesti.
Tudi Draga je doživela svoje junaške čase, čase odkritega spopada z diktaturo, ko je na primer predavanjem na Opčinah v nedeljo zvečer sledil še strah, kako se bo za goste iz Slovenije iztekel prehod meje na Fernetičih (...) V nekem smislu so bili to lepi časi, razpoznavni časi, časi, ko je bilo za trezne in dobromisleče Slovence razmeroma preprosto ugotoviti, na kateri strani sta resnica in pravica. Toda ti časi so za nami: nenadejano je prišla demokratizacija, nenadejano sta prišli osamosvojitev in mednarodno priznanje. In če je Draga k temu doprinesla svoj delež, četudi skromen, ji je to danes sicer v ponos in v čast, ne odvezuje pa je od nadaljnjega miselnega napora in pričevanjskega naboja.
Zgolj od obresti ni pametno živeti, zgolj od zaslug tudi ne. Kdor bo čez dvajset let pisal uvodnik ob 50-letnici Drage, kajpak ne bo mogel spet ponavljati pričujočih misli. Če naj torej obvelja uvodna misel, da bi bilo nespametno, »s to tradicijo prekiniti«, je potreben nov intelektualni preboj, je potrebno ponovno razbiranje znamenj časov, in sicer v duhu zvestobe narodnim in krščanskim vrednotam, ki so navdihnile pobudnike našega vsakoletnega kulturnega srečanja, a obenem s posluhom za vse, kar je v političnem, kulturnem in duhovnem dogajanju zares novega in prelomnega. To razbiranje ni lahko, ker prehajamo v čas, ko je prostor svobode na vseh področjih življenja čedalje bolj pluralen, razčlenjen in nerazpoznaven, ko je razlikovanje med lepim in grdim, dobrim in zlim, resničnim in lažnim čedalje težje in čedalje bolj podvrženo subjektivni presoji ali včasih kar osebni samovolji.
Če bo Dragi ta podvig uspel, če bo še naprej krmarila proti toku, kadar bo to od nje zahtevala ljubezen do resnice, če bo širok pogled v slovenska in vesoljna obzorja še naprej združevala s skrbjo za usodo manjšinstva onstran državnih meja, bo to tudi v novih časih najlepši dar »slovenšč’ni celi«, dragocen prispevek k zavesti, da je usoda naroda v rokah ne le matičnega naroda, ampak tudi »zamejskih« skupnosti. Seveda je prav, da matični narod skrbi za nadaljnji obstoj svojih manjšin, Draga pa naj pričuje za to, da lahko ima tudi »zamejska« skupnost besedo pri oblikovanju skupne narodove bodočnosti.
XXX. ŠTUDIJSKI DNEVI
DRAGA 95
PARK FINŽGARJEVEGA DOMA, OPČINE, NARODNA ULICA 89
Petek, 1. septembra 1995
Ob 17.00: predstavitev letošnje Drage
Ob 17.30: Dr. Brane Senegačnik:
POSTMODERNA MED SMISLOM IN NESMISLOM
Avtor, klasični filolog, pesnik in esejist, bo iz svojega globokega vrednostnega jedra spregovoril o dezorientiranosti našega časa.
Sobota, 2. septembra 1995
Ob 16.00: Danilo Slivnik:
SLOVENIJA PO PETLETNI DEMOKRACIJI
Zelo upoštevani slovenski časnikar, pobudnik novega tednika MAG, se bo ozrl po današnji slovenski politični situaciji.
Nedelja, 3. septembra 1995
Ob 10.30: Dr. Jože Marketz:
SOŽITJE MED ETNIJAMI NA VERSKEM PODROČJU
Koroški teolog, strokovnjak za versko problematiko na etnično mešanih področjih, bo spregovoril o tej temi na osnovi svojih koroških izkušenj.
Ob 16.00: Dr. Hubert Požarnik:
KAKO JE Z DUHOVNO EKOLOGIJO?
Eden najvidnejših predstavnikov slovenskega humanizma bo razgrnil svoje misli o reševanju današnje nihilistično okužene atmosfere.
Nedeljska služba božja
bo ob 9. uri na prireditvenem prostoru.
DSI - ul. Donizetti 3 - 34133 TRST Tel. (040) 370846 - Fax (040) 633307

O Dragi iz zbornika ob tridesetletnici
V biltenu Drage 94 smo se lani spomnili 80-letnice Lojzeta Škerla, skoro natanko na istem mestu se moramo po letu dni spomniti njegove nenadne smrti. Pokopan je v rodni Sežani. Nekdanji škofov vikar za slovenske vernike tržaške škofije bo ostal še naprej tesno povezan z delovanjem in cilji našega društva in naše Drage, saj smo jih skupaj postavljali in uresničevali, kakor bo tudi ostal za vedno zapisan v zgodovini tržaške Cerkve in škofije, kateri je posvetil svoja najbolj tvorna leta.
Profesorica Dolores Terseglav-Štrucelj, hči znamenitega slovenskega katoliškega misleca, je s svoje izgnanske Reke gledala na Drago več kot prijateljsko: na to manifestacijo svobodnega slovenskega duha je gledala z navdušenjem in se z njo identificirala. Prihajala je v Drago, se v njej oddihovala od težkih družinskih razmer, se udeleževala diskusij, svetovala navezave s katoliško Hrvaško. Zato zasluži, da ji Bilten Drage izreče ob njenem odhodu v božjo prihodnost, v katero je verjela, prisrčno slovo in jo v svoje anale zapiše kot velikega prijatelja Drage tudi v časih, ko je bilo tvegano ljubiti Drago.
Srečanja v Dragi so že pred napovedjo slovenske pomladi opozarjala, da je slovenski narod eksistenčno ogrožena skupnost v svoji zgodovinski in kulturni enkratnostl.
Evgen Bavčar
Študijski dnevi v Dragi so ohranjali skozi dve desetletji subverzivno silo drugačne, boljše, sicer le imaginarne, a uresničljive etično ozaveščene Slovenije.
Lev Detela
To so srečanja Slovencev dobre volje in toplega srca, ki so trideset let pomagali, da se je v Sloveniji razcvetela pomlad svobode in samostojnosti.
Katica Cukjati
Draga je znala tako dobro ujeti trenutek časa ob koncu 80-tih let, ker je bila nanj, morda tudi podzavestno, pripravljena.
Igor Škamperle
V	težkih desetletjih je bila Draga forum, na katerem se je lahko slišala ob slovenski meji tudi druga plat zvona. To je njena največja zasluga.
Andrej Fink
Pomen Drage z nastankom slovenske države ne izginja. Spreminjajo se samo okoliščine, v katerih ne manjka vprašanj in potrebe po odgovorih.
Lojze Peterle
Tudi ko bi se Draga danes nehala, bi ostala nezavzet duhovni tabor v novi turški dobi slovenske zgodovine.
Alojz Rebula
V	hvaležnosti se spominjam vseh, ki so kakorkoli sodelovali, posebno v težkih časih; bodisi že rajnih ali še sedaj živečih.
Alojzij Šuštar
Zase moram priznati, da me je človeško in atmosfersko okolje Drage politično in družbeno prebujalo in sooblikovalo in mi pomagalo zapustiti marsikakšno družbeno oz. politično iluzijo.
Vinko Ošlak
Koroški Slovenci smo prijateljem v Društvu slovenskih izobražencev v Trstu hvaležni, da so nas od vsega začetka vključevali kot predavatelje v spored Drage.
Valentin Inzko
Gre mi predvsem za to, da bi skozi te stike obnovili in utrdili našo obmejno slovensko skupnost, ki jo je železna zavesa tako kruto presekala na več kosov, ter tako tudi po tej poti pripomogli, da se ohranimo.
Milan Gregorič
Edinstveni slovenski Hyde Park... Barometer domačijstva in okno v svet: ob vsem tem pa še družba ljudi dobre volje, ki ne klonejo pod prepihi zgodovine.
Andrej Capuder
Draga naj bi bila simbolično ime za slovenski kulturni prostor brez meja, za domovino, ki se razprostira čez ves planet, da ohranja zavest skupne usode izvoljenega božjega ljudstva!
Anton Trstenjak
V. DRAGA MLADIH
Park Finžgarjevega doma na Opčinah
Od četrtka, 31. avgusta, do sobote, 2. septembra 1995
Letošnja tema:
Vpliv medijev na človeka
Informacije: Mladinski odbor Slovenske prosvete tel. (040) 370846, fax (040) 633307
Draga je odigrala skozi desetletja edinstveno vlogo slovenskega kulturnopolitičnega foruma. Častno mesto v naši zgodovini ji je zagotovljeno.
Peter Urbanc
Draga je bila kraj sprave, ne da bi to posebej razglašala.
Ivan Štuhec
Več kot trideset različnih in med seboj neskladnih poti nam ponuja ta celotna Summa iz Drage. V njej se predvsem odkriva negotovost in nedogma-tičnost in prav v tem je trajna vrednost Drage: ob monolitnosti in utesnjenosti uradnega slovenskega sveta je razgrnila mnogovrstnost, brez premočrtnosti.
Jože Velikonja
Teme in predavatelji Drage 1966/94
3.	- 4. septembra 1966:
Dr. Anton Kacin: Položaj Slovencev danes Dr. Valentin Inzko: Slovenci na Koroškem Dr. Matej Poštovan: Slovenci na Primorskem
Dr. Janez Janžekovič: Znanost In svetovni nazori
Dr. Janez Janžekovič: Vprašanje človeške bltnosti In religije
Dr. Aleš Lokar: O tehniki sožitja in sodelovanja med ljudmi z različnim svetovnim nazorom
Dr. Matej Poštovan: Dialog v svetu Dr. Reginald Vospernik: Kulturno duhovne razmere med mlajšo koroško generacijo
Dr. Drago Štoka: O problematiki slovenske mladine na Tržaškem
2.	- 3. septembra 1967:
Dr. Toussaint Hočevar: Današnji slovenski položaj in perspektive za bodočnost P. dr. Roman Tominec: Vloga krščanstva pri oblikovanju slovenske narodne zavesti in kulture v 1200 letih. Ali more to vlogo krščanstvo nadaljevati?
Dr. Samo Pahor in Emidij Susič: Analiza sociološkega sestava zamejskih Slovencev
Dr. Drago Legiša: Kako približati današnjemu prebivalstvu naše javno delovanje
Dr. Matej Poštovan: Slovenski zamejski katoličani in njihovo javno delovanje po koncilu
Dr. Vinko Zwitter: Pokoncilski položaj koroških Slovencev
Dr. Martin Kranner: Pogledi In praktične izkušnje na Goriškem
31. avgusta in 1. septembra 1968:
Dr. Janko Pleterski: Združena Evropa In Slovenci
Dr, Ludvik Vrtačič: ABC slovenske problematike v obdobju združevanja Evrope Dr. Feliks J. Bister: Slovenec med Vzhodom in Zahodom - Dediščina - Samo-spoznavanje - Možnosti Dr. Alojz Tul: Združena Evropa in narodna manjšina
Dr. Vekoslav Grmič: Dialog cerkve s svetom
Dr. Vekoslav Grmič: Vzroki mednarodnega ateizma
Dr. Vladimir Klemenčič: Izseljevanje, problem Slovenije in Slovencev Dr. Valentin Inzko: Koroška in izseljeniški problemi
Dr. Franc Mljač: Prispevek k razpravi o izseljevanju - Kanalska dolina Dr. Rado Bednarik: Problem izseljevanja na Primorskem in v Beneški Sloveniji Bogo Samsa: Izseljevanje iz tržaške pokrajine
Izidor Predan: Beneška Slovenija Dr. Alojz Rebula: Slovenci med domom In svetom
30. - 31. avgusta 1969:
Dr. Fran Zwitter: Prelomna razdobja v zgodovini Slovencev v XX. stoletju
Dr. Janko Zerzer: Koroški plebiscit - Ozadja in posledice
Dr. Rudolf Klinec: Manjšinska problematika v luči naravnega prava, krščanske etike in cerkvene zakonodaje Dr. Drago Klemenčič: Verski položaj na Slovenskem
Dr. Maks Šah: Socialna preobrazba družbe s posebnim pogledom na zamejstvo Dr. Boris Pahor: Za novo slovensko elito Dr. Dušan Nendl in Franc Jeza: Kakšno pot naj izbirajo Slovenci za najboljšo mednarodno uveljavitev
Petek, 5. marca Na vožnji v službo zvem od g. Žerjala, da je ponoči na poti iz gledališča na mestnem pločniku umrl profesor Jože Peterlin.
Če bo kdo imel Gospodarju pokazati kaj pridelka iz našega manjšinskega vinograda, bo ta Dolenjec. V kaj vse se je zagnal v svoji kulturni nepomirljivosti: Radijski oder, dijaške predstave, Draga, reviji Sefev in Mladika, gledališka kritika — kar je po vojni zaživelo na Tržaškem kulturnega na takrat izsušenem katoliškem bregu, je bilo na njegovo pobudo. Čeprav je prihajal iz kroga Ehrlichovih stražajev, se je znal, diplomatski po naravi, prilagodljivo odpreti zamejski stvarnosti. Z dolenjsko radoživostjo je v polnem zaživel slovenski Trst in njegovo problematiko. Slovenski Trst mu je tudi mnogo dolžan, začenši z njegovo jezikovno pedagogiko, saj je med mladimi vzgojil kader dobrih radijcev. Kos naše povojne zgodovine odhaja z Jožetom Peterlinom...
Alojz Rebula, iz dnevnika 1976
5.	- 6. septembra 1970:
Dr. Jože Goričar: Socialna preobrazba slovenske družbe
Ciril Zlobec: Današnja slovenska Idejno kulturna stvarnost
Prof. Tomaž Pavšič: Kulturna povezanost Dr. Emidij Susič: Mednarodna povezanost Dr. Maks Miklavčič: O etičnem potencialu in stiski malih narodov pri sodobnem razvoju enotenja človeške družbe Dr. Matej Poštovan: Etični potencial In stiska malih narodov
Prof. Edvard Kocbek: Zaprtost in odprtost sodobne slovenske kulture Inž. Vladimir Vremec: Idejno-kulturna stvarnost v zamejstvu in zdomstvu Lev Detela: Odprtost in zaprtost slovenske kulture
4.	- 5. septembra 1971:
Dr. Jože Velikonja: Današnja vloga zdomske Slovenije
Dr. Drago Štoka: Perspektive slovenske narodne skupnosti v zamejstvu Dr. Jurij Zalokar: Nekaj pogledov na psihologijo raznarodovanja Dr. Gorazd Kušej: Novosti o družbenopolitični ureditvi Jugoslavije Dr. Vladimir Murko: Polltično-ekonomski položaj Slovenije po zveznih ustavnih dopolnilih
Dr. Ludvik Vrtačič: Kritične pripombe k ustavnim spremembam v Jugoslaviji
2.	- 3. septembra 1972:
Inž. Boris Sancin: O Idejnem pluralizmu Dr. Lojze Šuštar: Svoboda vesti kot Izraz človekovega dostojanstva Dr. Jožko Tischler: Oris stanja narodne skupnosti na Koroškem Župnik Emil Cencič: Oris stanja narodne skupnosti v Beneški Sloveniji Dr. Damjan Paulin: Oris stanja narodne skupnosti na Goriškem In Tržaškem Prof. Alojz Rebula: O spremenljivosti In nespremenljivosti vrednot
1.-2. septembra 1973:
Prof. Janko Messner: Generacijska problematika na Koroškem
Župnik Valentin Birtič: Družina v Beneški Sloveniji
Dr. Ivan Hribernik: Kako gleda zdravnik na ljubezen v družini
Dr. Danilo Sedmak: Generacijska problematika na Tržaškem
Dr. Anton Trstenjak: Stara In nova podoba družine
7.	- 8. septembra 1974:
Dr. Bratko Kreft: Cankar In slovenstvo Bogo Samsa: Dve mednarodni konferenci o manjšinah
Prof. Samo Pahor: Kaj moramo storiti, da se bodo naše razmere spremenile Dr. Drago Štoka: Tržaška mednarodna konferenca o manjšinah Dr. Valentin inzko: »Skupna Koroška«
Dr. Peter Urbanc: Slovenci v Kanadi Dr. Janez Zdešar: Slovenci-zdomci v Nemčiji
Dr. Andrej Kobal: Slovenec v svetu
stran 4 IIIM^
Teme in predavatelji Drage 1966/94
-pilili stran 3
6.	- 7. septembra 1975:
Dr. Drago Legiša: Mednarodna konferenca v Helsinkih in slovenska stvarnost Dr. Pavel Apovnik, dr. Damjan Paulin, dr. Rafko Dolhar in. dr. Zorko Harej: Pomen samostojnega javnega nastopanja (okrogla miza)
Dr. Rudolf Klinec: Kako je duhovščina pripravljala osvoboditev slovenskega naroda na Primorskem
Dr. Venceslav Tuta - dr. Rado Bednarik:
Tudi ti so polagali temelje svobodi
4.	- 5. septembra 1976:
Franček Križnik: Marksizem in svoboda Dr, Kazimir Humar: Dileme svobodnega tiska
Prof. Boris Pahor: Troje velikih sporočil (Kette - Cankar - Kosovel)
3.	- 4. septembra 1977:
Saša Martelanc: Slovenska misel, vzpluj Dr. Lojze Ambrožič: Luči In sence v pokoncilski prenovi
Vinko Ošlak: Med srhom Kapitala in žarom Evangelija (Tri orodja za enajsto tezo)
2.	- 3. septembra 1978:
Dr. France Bučar: Ideologija in demokracija
Dr. Anton Ilc: Od poskusa totalnega uničenja do zarje novega krščanstva Dr. Zorko .Harej, Stojan Spetič, prof. Maks Šah in prof. Jože Pirjevec:
Ob dramatični 30-letnlcl: Kominform in slovenstvo (okrogla miza)
1.-2. septembra 1979:
Prof. France Vodnik: Bohinj: ob 40-letnici neke vizije
Dr. Oskar Simčič: Narodnost v teologiji in Cerkvi proti letu 2000 Sergij Pahor: Slovenski matični, zamejski in zdomski trenutek
30. - 31. avgusta 1980:
Škof Lorenzo Bellomi: Vera in kultura za svobodnega človeka
Marij Maver: Slovenstvo v svoji kulturno politični informaciji danes Prof. France Perko: Slovenska cerkev iz preteklosti v prihodnost
4.	- 5. - 6. septembra 1981:
Dr. Katica Cukjati: Med domovino in zdomstvom
Dr. Tone Stres: Pod današnjimi miselnimi zvezdami
Prof. Marino Oualizza: 100 let Slovencev ob zahodni narodnostni meji Viktor Blažič: Problemi razvoja, narodna zavest, pluralizem
3.	- 4. - 5. septembra 1982:
Ivo Jevnikar: 35 let političnih in pravnih bojev Slovencev v Italiji
Prof. Svetozar Stojanovič: Marksizem kot družbena teorija in ideologija Vinko Ošlak: Mit revolucije v delu današnje teologije
Prof. Franc Rode: Duhovni tokovi v današnji Evropi
2.	- 3. - 4. septembra 1983:
Prof. Martin Jevnikar: Pregled slovenskega revlalnega tiska
Dr. Reginald Vospernik, prof. Alojz Rebula in Vinko Ošlak: predstavitev prve številke Celovškega zvona Dr. Ljubo Sire: Slovenija v osemdesetih letih
Dr. Janez Vodopivec: Kvas novega krščanstva
Dr. Reginald Vospernik: Na razvodju dveh kultur
31. avgusta, 1.-2. septembra 84:
Prof. Jože Velikonja: Kje, domovina, si? Bojan Štih: Vprašalna pola sodobnega slovenstva
Prof. Niko Prijatelj: Med vero In nevero Prof. Tomaž Simčič, Marko Tavčar, Peter Močnik in prof. Emidij Susič: Ključna vprašanja slovenstva v očeh mlade zamejske generacije (okrogla miza po anketi)
30. avgusta -1. septembra 1985:
Gregor Batagelj: Štirideset let slovenskih daljav in bližin
Prof. Boštjan M. Zupančič: Slovenija konec 20. stoletja: prehod v novo dialektiko?
Dr. Ivan Štuhec: Med Getsemanijem in Taborom: žar in stiska kristjanovega upanja
Dr. Marko Dvorak: Duma 1985 — anatomija nekega zdomstva
5.	- 7. septembra 1986:
Dr. Franc Miklavčič: Slovenska Cerkev med Bogom In cesarjem Dr. Predrag Matvejevič: Matične dileme med narodnostjo in državljanstvom Dr. Drago Ocvirk: Blagodejna odvečnost krščanstva
Milan Apih: Po plovbi čez Rdeče morje
4.	- 6. septembra 1987:
Dr. Rudolph M. Sussel: God bless Slovenia Dr. Andrej Fink: S Prešernom pod Južnim križem
Dr. Bruno Korošak: Krščanstvo In eshaton Dr. Andrej Capuder: Pot v obljubljeno deželo
2.	- 4. septembra 1988:
Dr. Karel Smolle: Manjšinstvo z evropske perspektive
Dobriča Cosič: Glas od Donave na slovenski tribuni
Prof. Jožko Pirc: Ločitev duhov: v razhod ali v pluralizem?
Prof. Alojz Rebula: Kam plovemo
1.	- 2. - 3. septembra 1989:
Dr. Stane Bah: O problemih In rešitvah v multikulturnih družbah Dr. Ivan Verč in dr. Tomaž Simčič: Manjšina — žrtev ideoloških bojev?
Dr. Branko Rozman: Vizije In meje narodne sprave
Dr. France Bučar: Slovenija med Evropo in Balkanom
31. avgusta, 1.-2. septembra 90:
Igor Škamperle: Narodnost v postmoderni misli
Dr. Zdravko Inzko: Slovenija s perspektive širšega sveta
Dr. Janez Pogačnik: Slovenska Cerkev pred novimi nalogami
Dr. Spomenka Hribar, Ivo Jevnikar, dr. Karel Smolle in dr. Janez Zorec: Po zlomu polstoletne diktature v nova slovenska obzorja (okrogla miza)
Ob Dragi: zasedanje osrednjega iniciativnega odbora za pripravo svetovnega slovenskega kongresa; srečanje slovenskih revij
30.-31. avgusta, 1. septembra 91:
Prof. Justin Stanovnik: Lectio difflcilior Dr. Vlado Gotovac: Hrvatska med Mediteranom in Srednjo Evropo Dr. Peter Tancig: Perspektive slovenske znanosti
Dr. Marko Rupnik: Vizija Iz kaosa Dr. Janko Prunk, Borut Pahor, Ivan Bizjak, Tone Peršak, Janez Podobnik, France Golia in Vojko Vovk: SLOVENIJA — REALNOST IN VIZIJA (okrogla miza)
4. - 5. - 6. septembra 1992:
Prof. Gorazd Kocijančič: Apofatizem in politika
Prof. Lojze Peterle: Kristjanovo politično tveganje
Dr. Janko Prunk: Od narodne Identitete do državne osveščenosti Dr. Edvard Kovač: Slovensko krščanstvo med tradicijo in prihodnostjo Dr. Franc Rode: Da bi nam srca vnel za čast dežele
3.	- 4. - 5. septembra 1993:
Prof. Evgen Bavčar: Pariški pogled na Slovenijo
Miran Košuta, Mario Ravalico, Milan Gregorič in Amalia Petronio: Biti manjši-nec danes (okrogla miza)
Dr. Vinko Potočnik: Zakaj ostajam kristjan Inž. Igor Senčar: Družba in mit
2.	- 3. - 4. septembra 1994:
Dr. Stane Gabrovec: Krščanstvo In oblikovanje slovenstva
Mag. Marija Jurič-Pahor in dr. Hektor Jogan: Pri-sila spomina v identiteti koroških in tržaških Slovencev Lojze Čemažar: V novo sproščenost slovenskega kristjana (Razmislek pred Gospodom)
Janez Janša: Slovenci in prihodnost