rN«jye<£ji v Združenih drimh Vetje: za vse leto - . • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za ficm York cek> leto - $7.00 Za imTTfiii'1"" celo leto $7.00 TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 276. — Stev. 276. NARODA List slovenskih delavcev v AmerikL Imed L " fg....... i i; largest Slovenian Daily o» the United State*. a Issued every day except Sundays and legal Holidays* 75,000 Entered ag Second Ciaai Matter September 21« 1903, at the Poirt OfRct at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 25, 1936 — SREDA, 25. NOVEMBRA 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV, KONVENCIJA SUSPENDIRALA LEW1S0V0 SKUPINO Nemški submarin v akciji ob španski obali PREDSEDNIK FEDERACIJE, GREEN JE PUSTIL ODPRTO POT ZA NOVA POGAJANJA Z J, L, LEWISOM Ko bo enkrat Lewis ustanovil konkurenčno organizacijo, bo ž njo vsaka poravnava nemogoča. — -Wail je zatrjeval, da s d bile vstaške unije postavnim potom suspendirane. — Po mnenju nekaterih je kriv razkola^ le spor med voditelji. TAMPA, Fla., 24. novembra. — Na 56. konvenciji Ameriške Delavske Federacije so govorniki obsojali komunizem, fašizem in nazijzem, češ, da vse troje resno ogroža mir in svobodo. Delavstvo mora zastaviti vse svoje sile ter se do skrajnosti boriti proti širjenju teh političnih naukov. Na konvenciij, katera se bliža svojemu zaključku, je bilo rečeno, da so evropske diktature poteptale pravice delavcev ter skušajo slehernega v nji-hovih mejah, ki ni njihovega mnenja, podjarmiti s silo in krvop relit jem. V diktatorskih državah velja vsaka razlika v mnenju za izdajstvo. TAMPA, Fla., 24. nov. —Ameriška Delavska Federacija je vnovič ponudila spravo Johnu L. Le -wisu, zatem ko je njena konvencija formalno suspendirala deset mednarodnih unij, ki so se pridružile odboru za industrijalno organizacijo (C. I. O.). Ne oziraje se na to, je pa konvencija pooblastila zvršilni odbor za slučaj, da se izjalovijo vsa mirov-j na prizadevaj na in je treba uporniške unije izklju- i čiti. Za suspenzi jo je bilo oddanih 21,675 glasov,1 proti pa 2,043. Takoj nato je predsednik William Green, ki ima za seboj večino, izjavil, da bo s svojimi tovariši obnovil mirovna pogajanja. Green se ne briga za sva-1 rila starih in izkušenih delavskih voditeljev, pred- j vsem predsednika tipografske unije, Charlesa P- j Howarda, ki so prepričani, da bo Lewis ustanovi! močno konkurenčno delavsko organizacijo, s katero bo vsaka poravnava nemogoča, posebno če se Lewisu posreči organizirati vse delavce, zaposlene v jeklarnah. Green je rekel: — Lewisovo skupino smo obvestili o sklepu naše konvencije ter jo opozorili, da | je še vedno odprta pot k spravi. Ce Mr. Lewis ho-1 če, se prav rad sestanem ž njim. Mi smo osnovali i poseben odbor, ki je vsikdar pripravljen pogajati se z njegovem odborom. Ce mu ni povolji ta ali oni član našega odbora, bomo imenovali nove člane. Sinoči je vladal na konvenciji velika napetost. Vse popoldne so delegati poslušali dokaze Mat-thewa Wolla, ki je branil odredbo izvršilnega odbora ter poudarjal, da so bile vstaške unije po pravici suspendirane. Naenkrat je pa stopil k mikrofonu orjaški maj-nerski voditelj iz države Iowe — I. C. Lewis. Dasi je Johnu L. Lewisu po imenu in obrazu sličen, ni njegov sorodnik, — Izvršilni odbor, — je vzkliknil, — se je posluževal submarinskih metod. Zatekli so se k gospodarski izdaji, — da sabotirajo milijon delavcev izven Ameriške Delavske Federacije. Frank X. Martell, član unije črkostavcev, je izjavil, da je posledica tega nesoglasja le osebni spor med voditelji ter. pozval Federacijo, naj sprejme nazaj Lewisove ljudi. Takfrat se je pa oglasil Wm. Green rekoč: — "Sveti Bog, kakšno ponižanje zahtevajo od nas! Koliko moramo pretrpeti od teh ljudi, ki smo jih na kolenih prosili, naj sedejo z nami k mizi, da se bomo prijateljsko pogovorili. Prijatelji, vse sem voljan žrtvovati, vse, samo da preprečim razkol. Pomisliti pa morate, da se niso hoteli pokoriti odloku večine na lanski konvenciji, ampak so šli svojo pot. Čemu jih ni tukaj? Cemu skušajo vsiliti Ameriški Delavski Federaciji mnenje manjšine? ZARADI POSTAVNEGA PRAZNIKA ZAHVALNEGA DNE. NE IZIDE JUTRI "GLAS NARODA". PRIHODNJA ŠTEVILKA IZIDE DNE 27. NOVEMBRA. UPRAVA. i(nii:^iiiiiitii»fliiiM[iH[Hiiii»niHti REPUBLIKANSKA STRANKA NAJ SE REORGANIZIRA Bivši governer Pennsyl-vanije Pinchot predlaga liberalno vodstvo. — Stranka mora opustiti kontrolo nad bogastvom. TOPEKA. Kans.. 23. nov — Bivši governor države Penn-v Ivana je Gifford Pinoliot je po konferenci z governevjem Lan-iIonom, ki je bil pri zadnjih predsedniških volitvah kot republikanski kandidat poražen, rekel, da mora republikanska stranka opustiti koncentrirano bogastvo če hoče zopet kdaj priti do 'veljave. 14Prebivalstvo te dežele že dolgo ve, da je koncentrirano bogastvo največji sovražnik splošnega blagostanja," je rekel Pinchot. "Zadnje volitve, pri katerih je bil Landon poražen, so prinesle doikaz, da je poleg tega še aiajvečje politično breme." "Zelo me zanim^. ko sem dognal," je rekel dalje Pinchot, <:da republikanci, kot je sen. Gibson iz Vermonta, zahtevajo preniembo v vodstvu republikanske stranke. Tudi moja država Pennsylvania zahteva isto. "Governer Landon je vodja republikanske stranke in bo še ostal nadaljna štiri leta. Landon zna boljše kot katerikoli v Združenih državah postaviti vodstvo, ki ga rabi stranka " Na vprašanje, ako je bilo že kaj istorjenega v smeri "liberalnega »vodstva," je Pinchot odgovoril: "Na to pa sedaj ne bom odgovoril.*' ROJAKI, NAROČITE! SLOVENSKO - AMERIKAN-SKI KOLEDAR za leto 1937 Stane .................. 50c BLAZNIKOVA PRATIKA za leto 1937. Stane.........25c ŠTIRI KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1937. — Stanejo ...............$1.50 Naročili smo tudi knjige MOHORJEVE DRUŽBE in ko jih doimo, bomo objavili v listu. KNJIGARNA "Glas Naroda" 216 W. 18th Strehi New York City ZAVAROVANJE NEZAPOSLENIH VI • ■ v • 1«V V . 1 iN a j višje sodisce je odobrilo postave države New York. — Krogi New Deala pozdravljajo odločitev. WASHINGTON, I). C., 24. novembra. — S štirimi glasovi proti štirim je zvezno najvišje sodišče razglasilo postavo države New York o zavarovanju proti brezposelnosti za ustavno. Predsednik najvišjega sodišča Charles E. Hughes je prebral tozadevno odločitev in dodal: "Razsodbe prejšnjih iuštanc 'v vseh teh slučajih to sodišče z enakostjo glasov potrjuje." Ta razsodba je gotove kroge presenetila, ker nL>o pričakovali. da bi najvišje sodišče o"i tej postavi odločilo pred 7. decembrom. Oetudi ni bilo oznanjeno, kateri sodniki so glasovali aa ali proti, so nekateri mnenja, da se je predsednik sodišča C. E. Hughes pridružil znanim naprednim sodnikom, Brandeisu, Cordozu in Robertsu, 'ki tvorijo v najvišjem sodišču manjšino. Proti postavi pa so naj-brže glasovali Vandevanter, MeiRevnolds. Sutherland in pa Butler. Zaradi bolezini pri razpravi o postavi ni bil navzoč tsodnik Stone in tudi ni glasoval. Ako bi mu bolezen dopuščala, bi tudi Stone glasoval za postavo. PAPEŽEVA BOLEZEN Papeža tare naduha. — Pričenja čutiti težo let. Zelo težko tudi premika eno nogo. VATIKAN, 23. novembra.— Papeža Pija XI. je mogoče smatrati za zelo starega moža. A' svojem 80. letu pričenja čutiti težo let. Najbolj ga tare naduha. Toda v splošnem ni ni-kakih znakov, ki bi mogli vznemirjati njegovo okolico. S svojih počitnic na gradu Gandolfo se je vrnil zelo okrepčan. Naduha se posebno kaže pri privatnih avdijencah in vsak dan sprejme po več sto romarjev. Pri teli avdijencah navadno hodi po i vatikanskih dvoranah in ima po več govorov. V takih slučajih mu je dihanje zelo mučno.4 Toda, ko nato nekaj minut počiva, je zopet okrepčan. Edino drugo znamenje, po katerem je mogoče soditi, da papež čuti težo svojih let, je, da eno nogo zelo težko premika. Navzlic temu pa je njegova hoja pokončna, skoro vojaška. Nikdar se ne opira na palico in tudi se ne naslanja na EMA GOLDMAN V BARCELONI Stara anarkistinja Je zadovoljna s špansko revolucijo. —Bolj ji ugaja kot pa ruska. BARCELONA, Španska, 23. ,novembra, — Emma Goldman je prepričana, da se ji bodo v Kataloniji uresničile sanje njenega življenja. Ker je hotela aia fronto državljan, vojne, so staro anarhistinjo vodili skozi vasi, »v katerih je anarhistični komunizem postal dejstvo. Po njenem zatrdilu je anarhistični komunizem prostovoljen komunizem in je v nasprotju s strogim centraliziranim komunizmom, ki zapoveduje od. zgodaj, kakor v Rusiji. Njeno tipanje za bodočnost sveta se naslanja na španske vasi, v katerih kmetje in poljski delavci prostovoljno združujejo svoja posestva, to je so-eijalizirajo. "Obiskala sem vas," pripoveduje Emma Goldman, "ki tvori središče 52 socijaliziranim 'vasem v okolici. Vsaka i-ma svoj odbor, :ki skrbi za ra-delitev letine j>o potrebi družin. Vasi delajo vse skupaj in so si med seboj popolnoma enake. "Kar pa špansko revolucijo še posebno odlikuje, je dejstvo, da poteka brez sile. Kmetov niso postavili pod pritisk. Mali kmet more svojo zemljo neodvisno obdelovati ob strani kolektivnih posestev. Španski anarhisti žele. da vsakdo sam spozna prednost socijaliziranja i:i sam v tem smislu deluje. Iz stega razloga je tudi mali trgovec v mestih neoviran pri svojem delu. ŠPANSKA VLADA JE VLOŽILA PROTEST PROTI TORPEDIRANJU VALENCIA, Španska, 24. novembra. — Span ska vlada je naznanila, da sta dva tuja submarina — eden je bil nemški — torpedirala vladni križarki Miguel de Cervantes in Mendez Nunez. i; ITALIJA GRADI SUBMARINE RIM, Italija, 23. nov. — Dva iahka submarina, Destsie in Da-gabur. sta bila spuščena v morje v Tarantu. Imenovana sta bila po dveh krajih, kjer so Italijani v abesinski vojni izvoje-vali veliko zmago. roke drugega, razun kadar hodi po stopnicah. Pa tudi pri velikih avdijencah papež več ne hodi po velikih vatikanskih dvoranah in daje roko v poljub. Sedaj sedi na svojem prestolu in podeli svoj blagoslov. Ako pa ni mnogo romarjev, tedaj gre okoli, da mu more vsakdo poljubiti roko. Papežu pa v 'visoki starosti ni bilo treba premeniti jedi, kajti vedno je jedel zelo zmerno. Četudi je starost na njegovem! telesu pustila slciiih je narodni problem. Zvezna vlada bo v sodelovanju z okrajnimi in občinskimi oblastmi financirala relief. Pri tem vam enkrat za vselej povem, da zveana vlada ne namerava zopet ob remonti lokalnih oblasti s problemom reliefa." To je izjavil Harry L. Hopkins, 'voditelj vse ameriške akcije za pomoč aezaposienim. Lz njegove izjave je jasno razvidno, voje naloge. Koliko nezaposlenih je pravzaprav v Združenih državah? Mnenja so različna. Harper Sibley, predsednik ameriške trgovske zbornice, pravi, da je le en milijon takih, ki so zmožni za delo, pa ga ne morejo dobiti, dočim računa vlada z 8 do 10 milijoni. Kdo ima torej prav! Edinole s pomočjo splošnega štetja je mogoče odgovoriti iia to vprašanje. Treba je pač ustvariti sistem, da bodo vsa'k mesec ali pa že vsaj vsako četrtletje prešteti vsi nezaposleni. Vlada ne sme več ponoviti napake ki jo je storila leta 1930, ko je skušala obenem s štetjem prebivalstva ugotoviti število nezaposlenih. Štetje me bo tako lahko, ker bodo nedvomno skušali vplivati nanj poklicni politiki. Birokrati si 'bodo prizadevali število pri štetju zaposleaiih uradnikov kolikor mogoče povečati, stroške bodo pa seveda morali plačati davkoplačevalci. Vlada mora prisiliti vse reliefne urade, da store vse, kar je v njih moči. za zmanjšanje števila reliefnih delavcev. Pripetili so :se namreč, slučaji, ko ljudje niso hoteli delati za privatnega podjetnika, češ, da jim je pri reliefu boljo. Pri štetju naj velja eno samo pravilo: edinole tistega je treba smatrati za nezaposlenega, ki zaman išče dela Med nezaposlene se ne sme prištevati onih, 'ki so tvsled bolezni brez dela, in po mnenju nekaterih tudi tistih ne. ki so brez dela le začasno. Lovska sezona v Barber tonu. Piše Andrew Bomback. Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO Ža $ 2.55 _________________ Din. 100 $ 5.00 _________________ Din. 200 $ 7.20 _______________ Din. 300 $11.70 _____________ Din. 500 $23.00 _____________ Din. 1000 $45.00 __________________ Din. 200« V ITALIJO Za $ 6.50 _________________ Ur 100 $ 12.25 __________________ Lir 200 $ 30.00 __________________ Lir 500 $ 57.00 ____________....... Lir 1000 $112.50 .................... Lir 2000 $167.50 .................... Lir 3000 KER BE CENE 8XDAJ H IT HO MENJAJO BO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za izplačil* večjih zneskov kot zgoraj i lirah dovoljujemo ie boljše pacale. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH v dinarjih aH Za Izplačilo t 5.— moral » poslstl_____ __* MS M ____________$10.85 $15«— " M -$2L— $40.— " m ___I4L2Q m ...$51.50 Prejemnik dobi ▼ starem i krajo IxplaQlt v dolarjih. l NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLB LETTER ZA PRISTOJBINO $L— SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "Glas Naroda" YORK, N. i. Petnajstega novembra — letos šestnajstega — je menda za vsakega lovca posebno v Ohio, najbolj pomemben dan. Ta dan je namreč odprt lov na zajce. Naši lovci so uganjali strategijo že najmanj tri tedne pred otvoritvijo lova. Tako so nekateri prehodili ter inšpieira-li več milj farm, kje bi bi bolj primeren ali bogat lov. Drugi so trenirali svoje pse in psice. Tretji so si preskrbeli vse mogoče listine, ki naj bi jim nudile pravico, da smejo loviti, kjer bi se jim bolj obnesla sreča. Slednjim so baje večkrat farme rji prekrižali račune kljub vsem listinam in dovoljenjem. Prejšnja leta, ko je bil lov otvorjen zjutraj, je prejšnjo noč izgledalo kot .bi se pripravljali na revolucijo. Avtomobili so švigali sem ter tja, polni lovcev in pušk ter raznovrstnega provrjanta. Letos so pa skupine naših lovcev odhajale vsaka ob svo?-jem določenem času, tako da so bili le opoldne na svojem mestu. Stavim groš, da ni bil niti eden lovcev pozen, kot na primer na seji. Glede *1 time tardy" ima naš blagajnik .Terry še vedno prvenstvo. Po štirih lovskih sezonah sem imel zopet čast iti na lov z našimi lovci, in to še z glavno baterijo. Vsi smo imeli s seboj kar je najvažnejše za prodiranje in napad. Nadlovee je bil v naši brigadi, kaša je bila v našem varstvu, pionirji in provijant, amunicija. zasledovtdne patro-le. Vse smo imeli s seboj v naši fronti. Točno opoldne smo bili pripravljeni za napad. Ker jaz vedno rad kam nos vtaknem, kamor bi ga ne smel, sem tudi sedaj nekoliko boli natančno opazoval naše gonjače. Nadjagrov (Lekšanov) Brownie, se mi je zdel preveč rejen, če bi mogel tekmovati ali vsaj slediti bliskovito hitremu sovražniku zajcu. Sploh sem domneval, da ne bo zdržal ves dan napornega dela in boja. Pri J. Lukežiču pa nisem opazil (kot pred štirimi leti) tiste pridne Francke (psice), temveč sem le konštatiral, da je sedanja Lili le potomka že nekaj let pokojne Fanv. John Prijatelj mi je na vprašanje glede svoje gonjačke povedal, da je bila jako dobra, toda se je bala poka. Tn ko jo je učil na strel, ter jo že skoraj popolnoma priučil -poku, je pa nekoč nekoliko prehitro skočila, tako, da je bila takoj pokojna. Ker se pa tiče Jerrvtove Lucije mi je pa še v spominu, kako sva jo enkrat brihtala za nekim grmom, ko jo je pričela tresti mrzlica. Vse pilne in 1 ' prva pomoč" ji ni pomagala. Reva je šla v večna lovišča, predno je drugega dne posijalo solnce. ('as je prišel za napad. Najprej se oglasi Brownie — Ouuu — zatuli. Vsi hkratu se vstavimo in pripravimo naše pihalni-ke. Pokati je začelo kot v Madridu na Španskem. Kdo je dobil prvo zver, ne vem ker sem bil jako na koncu naše švarmlinije, le slišal sem iz grmovja glasove: Ali si ga? — Da! — se odreže drugi. Ko nekaj časa lomastimo po grmovju ter bodeči robidi je začelo zopet vsevprek pokati. Ker se mi je zdelo, da šibre nekoliko šumijo nad mojo glavo po drevesnih vejah, ter da se kaka šibra lahko zmoti in pri-drvi bolj v nižino in mi lahko poškoduje mojo lovsko kapo ali pa še uniformo, sem jo urnih korakov popihal bolj na prosto, vsaj za par strelja'jcv vstran od najbližjega lovca. Tu se vstavim in čakam, da se ostali lovci vrnejo na piano. Ko se vsi vrnejo, jih naš Lekšan skliče na posvorovanje, za prihodnji napad in smer. Nato nam pokaže smer ter da potrebna navodila, koliko daleč naj hodimo drug od drugega in v katero smer ter kako daleč, predno so -zopet zberemo na posvetovanje. To pot sem imel boljšo pozicijo. Odločen sem bil za desno krilo. Tukaj sem se lahko oddaljil vedno za dva streljaja od sosednega lovca za slučaj, če bi "sovražnik" tekel proti meni, ter bi ga "naši" napadli z vsemi sredstvi in pripomočki. Moj tovariš, oziroma moj najbližji lovec je bil sicer naš nadjager Lekšan, ker sem pa prvič v zgodovini lovil poleg njega, sem hotel biti najprej dobro informiran, kakšne lovske šege in navade ima. No, moj strah je bil neupravičen. Ze po par strelih sem se prepričal, da sem bolj varen poleg njega kot doma poleg so prop e. Drugače je pa biti v švarmli-niji na levi strani našega John-a. Sicer je na<š Prijatelj zelo izkušen lovec in tudi varen kar se lova tiče, vendar pa dvo-cevki vedno gledati v žrelo niso mačje solze. Le migljaj z kazalcem, 'pa bi se posvetilo iz nje, in moja uniforma bi bila preluknjena kot rešeto. Drugače je pa poleg Prijatelja najbolj "užitno" loviti (seveda na desni strani), kajti vedno v intervalih seže v žep po steklenico okrepčila. Našega Jožefa Lukežiča bi pa prišteval k najbolj strastnim lovcem. Njemu ne pusti strast, da bi se zdržal nadlov- POTNIŠKA SLUŽBA PREKO KANALA čevega navodila in ostal v tako zvani švarmliniji. Na ponovne opomine nadjagra Lekšana da napadamo počasi in previdno, ter da preglejmo vsaki kotiček, se-li kak fašist ne skriva, jo je rezal naprej za sovražnikom, kar na svojo odgovornost. Jaz sem že sugeriral našemu nadjagru, da naj vpelje "špan-ge" pri naših lovcih, vsaj v času lovske sezone. Stavim, če bi bil Lukežič v fašistični španski armadi, bi bil vedno odlikovan za prodiranje, kajti vedno bi bil prvi. Nekaj sem pa vseeno opazil kar lahko smatram za protislovje njegove napadalne koražje. Njegova Lili je morala biti vedno poleg njega. Niti za meter je ni pustil za seiboj. Tudi če se je slučajno odpočila pri kakem drugem našem lovcu, jo je takoj poklical, nekoliko po-tihoma oštel, ter zopet ž njo oddirjal proti sovražniku. Jerry je 'bil pa bolj žalostnega razpoloženja. Najbrže so sr mu sedaj v lovski sezoni obudili spomini na pretekla leta, ko mu je njegova pridna Fany gonila zajčke, da jih je pošiljal na drugi svet oziroma v "kast-rolce" a sedaj jih mora pa sam iskati, kajti je že nekaj let, odkar sva brihtala rajnko, ko jo je napadla flu, in ji niso več pomagali zdravniški recepti. Brownie je rjovel, kar nene-homa. Jaz sem bil prepričan, da bo izgubil glas za vse večne čase. Pred nadlovca priteče kratkorepec. Pok! Pok! — pri drugem poku se živalica — ali pa recimo — zver, prekucne smrtno zadeta. Najprej je treba iti po plen. (Kak lovec seveda, kajti kot vojak bi bil gotovo najprvo puško zopet nabil). Da pride do zveri, položi puško nastran, da bi zver pobral. Tedaj pa skoči druga zver baŠ izpod njegovih nog. :To vam je bil prizor. Puška prazna, zver jo pa počasi briše izpred lovca. V tem hipu se ni mogel odločiti, bi se-li izplačalo puško nabiti, predno zver Tibeži v varno daljavo, ali bi šel kar s prazno puško nad njo, ali bi pa še plen vrgel za beže-čim dolgoušcem. Po nekaj trenutkih se vendar spravi v ravnotežje ter pobere ustreljenega zajca. Ko smo prelovili odločeno smer ter dohiteli Lukežiča in njegovo Lili, sem se spomnil, da smo poleg vsega provijant a pozabili obveze. Živalica se je namreč vrezala ali zbodla na bodečo žico ter ni mogla več naprej. Takoj pokličem Jerrya, da bi nam dal dobre nasvete, kaj naj napravimo ž njo. Dasi ima Jerrv veliko izkušenj še izza časa njegove pokojne Fanv, ni mogel dati primernega nasveta. Eden lovcev je svetoval, naj jo Joe kar lepo nese s seboj, češ, da ga bo vsaj nekoliko zadrževala. Drupfi je svetoval, naj ji takoj preskrbi copate. Tretji je zahteval, da naj ji preskrbi golenice. — No, — pravi četrti — ker bo že tako moderno okupirana, pa ji kupi še očala da te bode bolje videla, in ti je ne bo treba vedno klicati za seboj. Tako smo Šturmali naprej. Jaz sem preračunal, da smo zavzeli že najmanj kakih dvajset milj ozemlja ter želel, da bi bil mir kar najhitreje mogoče vec ter zapove^pisej nes. Nato nas pole podpisan. Naiudtoiki so postajali vedno težjih Slednjič se oni v nikaiki zvezi z mornariško stavko, temveč je njegov odhod odložen, ker« parnik potrebuje nov propeler, katerega »ni bilo mogoče pravočasno nadomestiti, kjer je šele prejšnji dan prišel v pristanišče. Mesto "President Roosevel-ta" pa bo danes odplul parnik "President Harding", toda brez potuilkov. Toda v glavnem stanu stav-karjev je voditelj stavke Cur-ran. rekel, da smatra za zmago stavkarjev, ker parnik President Roosevelt ne odpluje. Cur-ran pravi, da je morala International Mercantile Marine 20 ootnikom vrniti denar za vo žnjo. Stavko mašinistov in morna lišikih častnikov, ki se je pričela včeraj, bo šele danes čutiti, ker so častniki obvestili svoje parobrodne družbe, da bodo v 24 urah zastavkali. Samo nekaj teh je takoj zastavkalo. Stavka rji so člani Marine Engineers Beneficial Association in Masters. Mates and Pilots Association. Tretja zveza mornariških častnikov United Licensed Officers je naznanila, da s stavko nima nikakega o-pravka in da njeni člani ne bodo zastavkali. Nekatere žera-tke so preveč prepojene z modernimi nazori, nekatere premalo. Prva je rekla: — Jaz sem najbolj srečna ženska na svetu. Porociha se bom s fantom, ki ga ljubim iz vsega srca. — To ni nič, — je rekla druga. — Mar mi je taki,- ljubezen. Ženska ima dosti več užitka, če se poroči z moškim, katerega ima kakšna druga rada. smrtna kosa V Nokomiis, 111., je dne 15. t. m. umrl Johni Gričar, star 61 let in rojen v Št. Jurju pod Ku-mom. Podlegel je paralizi. Listnica uredništva A. G., Cleveland, O. — Za torkovo številko je dospelo pre pozno. Objaviti danes (v sre-io) bi bilo brez pomena. Ferryboat "Hampton", ki vozi med Londcoom in Parizom. Poleg potnikov lahko vzam e na krov tudi dvanajst osebnih vagohov, . je najboljša in najpopularnejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. Računa nizke asesmente in plačuje liberalne podpore za slučaj bolezni, nezgode ali smrti. Ima 185 podrejenih društev in šteje nad 20,000 članov v obeli oddelkih. Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 oseb. Premoženje Nad Dva Miljona Dolarjev Pišite za pojasnila na GLAVNI URAD J. S. K. J., :: :: ELY, MINNESOTA itthfif K T » ' V. Papež pravi, da so Hitlerjevi pristaši pagani. So in. niso, kakor se vzaime. Lahko se pa reče, da tudi fašisti v neposredni papeževi bližini ndso preveč prežeti s Kristusovimi nauki. * Farmer je prišel k zdravniku ter zagledal na mizi jako čuden instrument: kolešček pri koleščku, steklo pri steklu in na petih knajih so gorele majhne električne lučke. — Kaj pa gledate, očka? — ga je vprašal zdravnik. / — Kaj pa je to? — pravi in ]»ok!aže na instrument. — To je oftalmometer — mu pojasmi zdravnijk. — Se mi je zdelo, — pravi 5 farmer, — da mora biti nekak tak hudič. * Srečen tisti zakonec, kateri ima tiako ženo, ki ne ve, kaj hoče. Pomilovanja je vreden tisti, čigar žena vedno ve, kaj hoče. ★ Na izobraženega čJoveka boš vplival s svojim molkom, na ■ cestno drbal pa s svojim nesmiselnim govoričenjem. h Med protestantskimi pastorji je nastal razkol. Vrši se velika debata med modernimi in starokopitnimi. Starokopitni zatrjujejo, da je (Oa onem [>Tretu pekel, dočim skušajo modemi dokazati, da ga ni. In ko enkrat to dokažejo, jih Čaka še večja in -važnejša naloga. Dokažejo naj, da ni pekla na tem svetu. + ' Moški imajo v nekaterih o-airih večje ugodnosti nego žen-sike. Posebno poleti. Če je moškemu poleti vroče, Ialiiko na javnem prostoru odloži polovico svoje obleke, ne da bi vzbudil presenečenje. Ženska pa žalibog tega ne more storiti. * Moškega je mogoče prepričati, ženske pa nikdar. Žensko je »mogoče le pregovoriti. "GLZS TfAHOVK" New York, WeclnesHay, November 25, '1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN VJS3h Stoletnica Patentnega urada. Odlični iznajRA J NA VESELO SVIDENJE V SOBOTO ZVEČER SLOVENSKE VDOVE r Little Falls V V NEKDANJIM IN SEDANJIM NAROČNIKOM lTprava je poskrbela, da bodo dobili današnjo izdajo Glasa Naroda" tudi oni, ki so -.Iti pred leti naročnik1 naše lista. ga nikakor ne poznamo vseh ciljev svojega nasprotnika. Vsekakor pa lahko rečemo, da se bo vojska začela z nenadnim napadom silnih letal, ka- To je vojska vseli zoper vse. Proti takemu vojskovanju nikjer ne najdem sredstva za obrambo. Edino to bi bilo mogoče, da bi se ustanovila poseb- tere bodo podpirali oddelki I na zdravstvena mesta, da bi motoriziranih vojaških čet. Za morala biti nevtralna, kamor NESREČA V GOZDU Ko je 26-1 etni dninar Ivan Zagožen iz Smartnega ob Dreti podiral neko drevo v gozdu, je podžgano drevo treščilo nanj in mu zlomilo hrbtenico. Smrtno nevarno poškodovanega dninarja so prepeljali v celjsko bolnišnico. njimi pa bodo stale pripravljene močnejše vojne enote, katere bodo samo čakale, da bodo prvi sovražnika naglo zmedli, nakar bodo še ti udarili. Napad teh pa bo v prvi vrsti naperjen na življenjska središča, katere bo sovražnik skušal razdejati napraviti nered in paniko ter med prebivalstvom uničiti moralo. In med brnenjem motorjev ter hmmenjem granat bomo morali izvajati mobilizacijo. Tak program zahteva veliko bi v-splošnem viharju našli zavetje ubogi ljudje. Ko človek vse te reči presoja, vidi, da je za zdravstveno službo niastalo novo delo. nove potrebe, katerim bo treba zadostiti. Kakor se dozdeva, bo v vojski potreba mnogo transfuzij kivi. Zato bo tre- OTROK — 2 IVA BAKLA Na Zg. Ponikvi pri Veliki Pirešici se je težko ponesrečila dninar jeva hčerka Marija Arnškova. Ko se je doma preveč približala zakurjenemu štedilniku, se ji je vnela obleka. Deklica je bila v hipu vsa v ba že sedaj napraviti velike re-1 plamenih. Domači so sicer hi-zerve strjene človeške krvi. tro pogasili obleko, kljub temu Vojaški laboratoriji bi se mo-'pa je dobila deklica težke o-rali že sedaj obrniti na vse,|pekiine po vsem telesu. Pre- peljhli so jo v celjsko bolnišnico. ki bi radi sami dali nekaj svoje zdrave krvi ža take namene. Morda bo v ta namen treba organizirati celo pomožno armado, takih pohabljenih ljudi, ki ne bodo prišli na bojišče, da bodo oddajali svojo kri za tisti veliki slučaj. Kar se pa tiče strupenih plinov, je pa to vprašanje, na katero je težko odgovoriti, ker nam pač manjka vseh skušenj na tem polju. Že v svetovni vojni so bili vojaki zastruplje- Hitite S z božičnimi darili. Ker nastajajo zaradi nestalnosti na denarnem trgu včasi precejšnje zamude pri dostavljenju denarnih pošiljate v, opozarjamo rojake, naj že sedaj odpošljejo svojcem v domovino denarna darila, namenjena za Božič. Ce pošljete sedaj, vam lahko jamčimo, da bodo pošiljatve Dravočasm dospele. LOVENIC PUBLISHING CO. (Bllllu) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. ANGELIC A —KRALJE VSKO ZDRAVILO Jvarol IV., veliki češki kralj in ustanovitelj praške univer-ze, je prekašal po modrosti vse svoje sodobnike. Ker je bil tudi nemški cesar, je pogosto potoval. in njegovi življenjepisci omenjajo, da ni napravil nobenega potovanja brez angelice, najbolj priljubljenega zdravila. Ista angelica je najvažnejša sestavina Trinerjeve Angelica Toiiike. in spoznali boste, tla bo za vas istota'ko uspešna kot je bila za Karla IV. pred petsto leti. To izredno prijetno zdravilo vas bo zaščitilo pred vsemi želodčnimi neredi in bolečinami. Napravljeno je iz korenine angelice ter drugih izbornih zelišč in najboljšega kalifornijskega vina. Izčisti vaša čreva ter jih drži v popolnem redu, »vriie zdrav tek ter poveča vaše telesne in duševne zmožnosti. Cona velike družinske steklenice, 23 ounces, je isamo $125. Vsi člani vaše družine jo lahko pijejo z najboljšim uspehom, in bas zato je Tri ne r jeva Angelica tako priljubljena tisočerim družinam že nad 45 let. Lahko jo dobite pri kateremkoli lekarnarju, v trgovini, kjer prodajajo zdravila, aH jo pa naročite od izdelovalca. Jos. Triner Corp., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111. —Adv 't. Poglaviten vzrok, da so ga pustili, so bile slabe delavske razmere. Saj ni bilo j,o nekod niti za kruh in druge najnuj-nejše življenske potrebščine. Časopis, dasi jim je bil priljubljen, je bil že nekakšen luksus, ki si ga pri najboljši volji ni>o mogli privoščiti. Razmere so se pa znatno izboljšale in sicer izza časa, ko je dobila Bela hiša novega gospodarja v osebi predsednika Roosevelt a. In z vsakim dnem bodo bolje. Slovensko časopisje v Ameriki je prebilo krizo z največ jimt težavami in neverjetnimi žrtvami. Izvzeta so le Jednotina glasila, ki niso odvisna od naročnine. Bil je naprimer čas, ko so bili dolžni naro&aiki upravi 1'Glasa Naroda" nad deset tisoč dolarjev. To je velika vsota za vsako podjetje, za slovenski časopis pa naravnost ogromna. Toda mi smo se zanesli na poštenost naših rojakov in smo se le v malo slučajih zmotili. Dosti dolžnikov se je zavedlo svoje dolžnosti, poravnalo dolg in se ponovno naročilo na list. mnogo jih je pa še, ki tega doslej še niso storili. Najbrž jim niso še prilike dopuščale, in bodo storili to vkratkem. ''Glas Naroda" je edini neodvisen sloven-ki list v Združenih državah. Ne pripada nobeni stranki in nobeni politični frakciji. V njem ima prostor in besedo vsak, ki se i>ošteno izraža. Izhaja že petinštirideset let. in njegova zgodovina je tesno zvezana z zgodovino slovenskega inaselništva. Z našimi ljudi vred je prebil "Glasa Naroda'" marsika tero hudo krizo, svetoval jim je po svoji najboljši preudarnosti ter ž njimi vred preživljal dobre in slabe čase. Prijateljev ima dosti po vseh delih Združenih držav, kjerkoli prebivajo naši ljudje. Rojaki, ki so bili svoječasno naročeni nanj, se ga še vedno spominjajo kot dobrega vsakodnevnega tovariša, ki jim je prinašal najbolj izbrano čtivo. lepe romanc in povesti, šaljivo kolono in razne zanimivosti. Sedaj se jim nudi najboljša prilika, da ga ponovno pa roče. NaroČite ga že vsaj za nekaj mesecev, pa se boste po tem času uverili, da ne morete biti brez njega in boste postali stalni naročnik. Zastopnike "Glasa Naroda'' opozarjamo, da je sedanji zimski čas najbolj primeren za pridobivanje novih naročnikov. Opozorite rojaka na "Glas Naroda", pokažite mu par številk, pa ga boste stalno pridobili v krog naših naročnikov. Na tem mestu se ponovno zahvaljujemo vsem sedanjim naročnikom za njihovo naklonjenost. Istočasno jih tudi opozarjamo na točnost, ki je iporebna pri obnavljanju naročnine. V njihov prid bo. če naročnino pravočasno obnove, nam bodo dosti dela in stroškov prihranili. Te dni smo razposlali vsem naročnikom žepne koledarčke. Če bi ga kdo slučajno ne dobil, naj nam sporoči, da mu ga pošljemo. Vsa dežela se s trdnim zaupanjem ozira v lepšo bodočnost. Tudi slovensko časopisje se lahko nada boljših časov, če bodo naročniki uvaževali najenostavnejše pravilo: — Če hočem neodvisen list čitati, moram 'tudi plačati zanj. NAROCILNI LISTEK Tukaj prilagam "Glas Naroda". ' . za ... .-letno naročnino na IME HIŠNA ŠTEV., ULICA (BOX ŠTEV.) MESTO, DRŽAVA O Jti 'A S NAROD'A^9 New York/ Wednesday, November 25, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V.S7A g i g s POUČNE KNJIGE RXZNE POVESTI W ROMANI PESMI IN POEZUE RHimiUlimi'Wl^::!!! lllll^^HllHllllHllll^lMllUmilliil^j; KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y ZEMLJEVIDI MOUTVENKI t IGRE j i ...........................................................................................................................................iimmmii.....i......................................................................Karanimi...................................................................... Romani... ANDREJ TERNOVC. (autor). reliefna karikatura iz minulosti .....................-................... -39 BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakov«-- 164 strani. Cena .......................................... .60 Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovalu v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. RELE NOČI, MALI JUNAK, spisal P. M. Dostojevski. 152 strani. Cena __________....____________..... Kratke povesil iz življenjepis pisatelja. To so prva književna dela slavnega rnskesa romanopisca. BELI MECESEN, roman, spisal Jnš Kozak. 116 strani. Cena .................................................. Itoman je izšel v zalogi Vodnikove družbe. Skrajno napeto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in planine, ga bo z nai>t»tostjo čital do konca. BRATJE IN SESTRE V GOSPODU Spisal Cvetko Uolar. 155 strani. Cena .... Na3 znani pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje poletnega jutra". Nihče izmed naših pisateljev ne zna tako opisati življenja na kmetih kakor * ba.š Cvetko Golar. ČRTICE IZ ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal And revčkov Jože. 92 strani. Cena ................ Pod psevdonimom "Andrejčkov Jože" se je skrivat plodovit slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal Ob Čl tanj n njegovih povesti se vsak nehote spomni na staro domovino DEKLE ELIZA, spisal EdmonA de Coneonrt. 112 strani. Cena ...................................................... Concourtova dela so polna (Ines in zanimi-. vosti, zlasti v risanju značajev, Čijih nekateri so mojstrsko podani in ima človek med branje m vtis, da posamezne oscitg sedijo iraj njega in kramljajo ž njim. DON KIHOT spisal Miguel Cervantes. 158 str. Cena To je klasično delo slavnega Španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je Se vedno hotelo ohraniti svoj ponos in veličino, pa se ni zavedalo, da že umira. "Don Kihot" spada med mojstrovine svetovne literature. DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 strani. Cena Dve čtrici enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" In * 'Starka". Obe sta mojstersko završeni, kot jih more završiti edinole naš nežno-čuteči Meško. MLOZOVSKA ZGODBA spisal Alojzij Jirasek. 182 strani. Cena ................................................ Kdor ne pozna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čitanju se mu bo odprl povsem nov svet, poln neslutenih dogodkov. GLAD. Spisal Knut Hansun. 240 strani. Cena Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanlmiv in odkriva Čisto nove strani Človeškega življenja. GOSPODARICA SVETA (Kari Figdon) ....o. GOZDOVNIK, spisal Karl May. Dva zvezka. 208 in 186 strani. Cena ..........................— Spisi Karla Maya so znani našim starejšim čltateijem. Marsikdo se spominja njegovih romanov MV padišahovi senci", ' 'Vinetov", "Žut" itd. Dejanje "Gozdovnika" se vrf* na nekoč divjem ameriškem Za padu. GOMPAČI IN KOMURSAKI Spisal Julij Zeyer. 154 stranL Cena ...... .66 46 .75 .35 .40 .75 .60 .60 J90 .60 .75 IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. STIR1 KNJIGE. Cena ..................8.35 Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vsebuie nad tisoč stranL IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, spletkar!, doživlja in pozablja, toda strast do Igranja ga nikdar ne mine. IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trOa vez, 100 stranL Cena .......-______________________________L50 Janes Menciger se po pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s poti, ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V knjigi so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA BR0UČKI V XV. STOLETJE, spisal Čeeh Svatopluk. 246 strani. Cena 1.20 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gospoda Broučka v dobo strašnega in slavnega husitskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konca do kraja. JAGNJE, 110 stranL Cena broš. .40 Vez.____ .45 trdo vezano ...................................................... .35 V knjigi je poleg naslovne šc povest "Starček z gore". Obe sta posebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof Šmid. JERNAČ ZMAGOVAČ, spisal H. Sienkiewiez, 123 stranL Cena ................................................50 Knjiga vsebuje poleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih človek čita. JU AN MISERIA, spisal H. L. Coloma, 168 str. Cena .60 Ta pretresljiva povest je vzeta iz dobe španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžnem obsojenega Juana Miserije. V o-sebi brezvestnega Lopezinka pa vidimo, kam privede človeka življenje brez višjih vzorov. JURČIČEVI ZBRANI SPISI G. zv. Doktor Zober — Tugomer Cena 1.— Jurčič ne potrebuje nikakega posebnega priporočila. Jurčičeve knjige so napripravnej-še čtivo za dolge zimske večere. Njegovi originali, dovtipni Krjavelj, skrivnostna pojava desetega brata in cela vrsta drugih njegovih nepozabnih obrazov bodo večno živeli JUTRI, spisal Andrej Strug, 85 stranL Cena trdo vezane .75 Knjiga je posvečena onim, ki so Sli skozi bol in pričakovanje... Posvečena je njihovemu tihemu junaštvu. RAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. 65 strani. Cena .........................45 Menda ni bilo pisatelja na svetu, kl bi imel tako živo domišljijo kot jo je imel Francoz Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresničile. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarin, polet v stratosfero itd. KAZAKI, spisal L. N. Tolstoj, 308 stram. Cena .75 Edinole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega napoldivjega plemena, ki je živelo in deloma še vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stepah. Napeta povest, polna burnih doživljajev od začetka do konca. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Aleše v ec. TRI knjige po 150, 180 in 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije........L50 Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga starl-ši poslali v šole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od šole do Sole ter si slednjič priboril v življenju mesto, po katerem je stremel. Knjio« «ie pisane živahno. Ob fitaniu se bo moral čita-telj večkrat od srca nasmejati. .45 .70 .80 Pestre slike sanjavega življenja tiste sanja-ve, bujne dežele, kl smo jo do nedavna poznali komaj po imenu. To je pesem ljubezni in zvestobe. GREŠNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st. Cena GUSAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyhoe. — 129 stranL Cena ------------------------------------------- To je letalski roman, poln dejanja In najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja za-eno s pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrše v v zračnih višavah. ELADŽI MURAT, spisal L. N. Tolsto). Roman. 7» stranL Cena .............................................. -40 To znano delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir T^ovstik. — Sleherni rojak naj bi čital roman tega velikega ruskega misleca. HELENA, "oman, spisala Marija Kmetova, 134 strairi. Cena ......................................................40 V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice tsa deželi—duSevno o-samljene žene v obliki, ki človeku seže globoko v duSo in mu ostane neiit^®«>o v spominu. HUDO BREZNO in druge povesti, spisal Frane Erjavec. 7t starani. Cena __________________ Nafi Isboren pripovednik in poznavatelj narave nudi čltateiju lepoto naših krotev in aanimlvčotl Is življenja naših ljudL ' .35 .75 KMEČKI PUNT, spisal Aug. Šenoa Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graščaki. — ' 'Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen reman bo sleherni z užitkom preči ta V. LA BOHEME. Spisal S. Murger. 402 str. Cena...90 Knjiga opisnje življenje umetnikov v Parizu okoli polovice devetnajstega stoletja. — Knjiga la svetovno znano delu. LISTKI, (Ks. Meško ^ 144 strani ............ .70 LOV NA ŽENO spisal J. O. Cnrwood. 194 Jtrani. Cena .80 Skrajno napet roman iz modernega življenja. Človeka tako prevzame, da ga z velikim zanimanjem prečita do konca. MALI LORD. spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena __________________________________ .80 Globoko zasnovana povesi'o otroku, kl gane odljudnega čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, kl ne pozna ralik med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim. MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani. Cena .3« Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja. MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena ______________ .60 Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja. MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phillips Oppenheim. 92 stranL Cena .................75 Do skrajnosti napet roman iz modernega življenja. Oppenheim je znani angleški ro-anoplaec poznan po celem svetu. MED PADARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko Kač. 119 stranL Cena........ .60 MIKLOVA ZALA, spisal dr. Jakob Sket. 116 str. Cena trda vez............................60 Broširano ..................................... .46 Zanimiva povest izza časa, ko so bili Turki v naši deželi. MIMO ŽIVLJENJA, ivan Cankar. 230 str. Cena .80 MLADA LETA (Jan. t:, „!rek), 188 str....... .60 MLINARJEV JANEZ. Cena ................................ .50 Dejanje te povesti se vrši ob koncu srednjega veka in sicer v času, ko so bili Teharjani povišani zaradi svojega junaštva v plemiški stan. MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. CenaLSf Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čita-telju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom. MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str. Cena .75 Ivan Cankar je prvak naših pisateljev Ljudje, čijih duševnost opisuje, so pristno slovenski in opi3 njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih. NADEŽNA NIKOLAJAVNA Spisal V. M. Garšin. 112 strani. Cena..........35 Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi , temo življenja. Vzpenjajo se kvišku, a sredi pota omagajo. NA KRVAVIH POLJANAH, Matičič, s slikami Cena 1.50 NAŠA VAS, spiral Anton Novačan. 224 strani. — Cena 1.— V zvezku je devet črtic povečini iz naše lepe Štajerske. Pisatelj Novačan je nedosgljiv mojster v opisovanju značajev. NAŠA LETA, spisal Milan Pugelj. 125 strani. — Cena vez..............70 Broš............. .50 Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-glja, ki je poznal dušo dolenjskega kmeta kot le malokdo. NAŠI LJUDJE, spisal Alois Remec, 94 strani Cena .4f Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem. Spisi... NOVA EROTIKA, spisal Ivan KOZMaN. Trdo vezana. 115 strani. Cena .....................................70 Knjiga vsebuje "misli, ki so se rodile v človeku v prvih letih svetovne vojne"- PESMI V PROZI, spisat Cbas. Baudelaire. 112 strani. Cena ........................................................ .80 Verna slika pestrega velikomestnega življenja in spominov nanj. PINGVINSKI OTOK, spisal Anatole France. 282 strani. Cena .........................................................60 To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljlci. PLAT ZfONA, spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cena .40 Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve, naS2«Č "Misel v megli" in "Brezdno". PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .60 "Med Padarji in Zdravniki" ter "Pisane Zgodbe" je spisal naš poljudni pisatelj Kač, ki se je posebno proslavil s svojim znamenitim romanom "Grunt". Prva knjiga vsebuje 24, druga pa 18 kratkih in zanimivih povesti. POSLEDNJI DNEVI POMPEJA (2 zv.) ........ 1.25 POPOTNEM, spisal Milan Pugelj. 95 strani. Cena .60 V tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz naš^sa domačega življenja. POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 79 stranL Cena .............................................. -60 Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je Izrazit, njegove misli so globoke in mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. __» PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik. 144 stranL Gena _______________________________________ .50 Povest iz vojne dobe, ko se je v srcih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojenjem domovini uoseže tudi povest svoj viSek. PRED NEVIHTO, spisal L Turgenjev. 96 str. Cena .35 Mojstersko delo slavnega ruskega plsatella. PRIHAJAČ, spisal Fr. Detela. 157 stranL Česa .60 Kakor vse Deteloye povesti, je tudi ta vzeta iz nagega pristnega domačega življenja. PRI STRICU, spisal Gangl, 111 strani........ .«0 PRODANE DUŠE, spisal Joža Likovič. 160 str. Cena .60 Kdor hoče vedeti, kaj počno fašisti a nagim ubogim ljudstvom na. Krasu, nal nročlta to pretresljivo zgodbo, PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 stranL Cena ____________________________ .75 Prgeovori, eseji in misli slavnega indijskega pisatelja. RANJENA GRUDA Spisal Ivan Albreht. 103 stran.. Cena.... .35 Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, ki razmotriva oereče moderne probleme in posega v drugem delu v vojno in povojno dobo. RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 19* stranL Cena .70 V širokem Stilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso. da mora čitatelj nehote z napetim pričakovanjem Citati do konca. RENE MAUPERIN Spisal Edmont de Concuort. 239 str. Cena .40 Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo je polno fines in zanimivosti zlasti v risanju značajev. ROMAN ZADNJEGA CESARJA HABSBUR- ŽANOV ............................................................75 ROMANTIČNE DUŠE, spisal Ivan Cankar 87 strani. Cena .......................................................60 SANIN. Spisal M. ArcibaSev. 488 str. Cena____L— Ta znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem In na Nemškem konfisciran, slika na realističen način ruskega lntellgenta, malomeščana, oficirja, študenta, Žida, žensko v okviru družine in samostojno učiteljicp. SIN MEDVEDJEGA LOVCA spisal Karl May. 160 strani. Cena ............................................... -3« Dejanje te lepe povesti se vrši na ameriškem Za padu* Pestre slike iz indijanskega in pl-jonirske^a življenja. Mayu sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-mer'škem Zapadu je znal dosti natančneje o-pisati kot marsikdo, ki Je živel tam. SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezano. 93 strani. Cena................... ..............-..................50 To je po naše prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma Junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo. SPISJE. Male povesti iz kmečkega življenja. — 67 strani. Cena ................................................ >35 SLIKA DORIANA GRAVA. Spisal Oscar Wilde. 301 strani. Cena ........................1.20 To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti, ki veže bralca z nepremagljivo silo nase. SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 sirbai. Cena.....60 Osem povesti, kl zaslužijo, da jih sleherni prečita. ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI KRUH, spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena -5P Naš mojsterski pripovednik nam nudi v teh dveh svojih delih obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE, spisala Bertha pL Suttner. 228 stranL Cena ............................................... .50 To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati bi morala Citati to knjigo, kajti to je izpoved žene in matere, ki -jp izgubila na bojišču svoje najdražje. SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betels. 176 strani. Trdo vezano. Cena....................... 1.20 Naš znani pisatelj Detela je s tem svojim delom zopet posegel v naše preprosto življenje ter izborno orisal značaje, ki nastopajo v njem. TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. 86 str. Cena .70 NaS izboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi. TARZANOV SIN. Vezano, 301 strani..........1.2V TUNEL, spisal Bernhard Kellermann. 295 str. Cena 1.2t Globoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evropo in Ameriko. Cele armade delavcev se zarivajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi dela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoče in tisoče delavcev. Toda železna volja Inžlnirja -Allana ne odneha, dokler ne steče med Evro po In Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak. VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena................................ .71 Knjiga vsebuje petnajst pisem, kl jih preveva Iskreno občutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljubezu*. sorodnih dušah. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cena.. .30 Eden najboljših spisov francoskega mojstra, vzeta iz na&ga kmetskega življenja. V KREMPLJIH INKVIZICIJE, spisal Michel Zevaeo. 461 strani. Cena ............................... 1.30 To je mojstersko delo v svetovnimi literaturi z neštetimi zapletljaji In nasičeno vsebino, da bo navezalo vsakega čitatelja, ki ga vzame v roko. V GORSKEM ZAksOTJU, spisal Anton Koder. 130 stranL Cena__________________________________ .40 Zanimiva povest la prejšnjega stoletja. I V MKTEŽU. Spisala Marija Kmetova. 219 str. Cena............L— Pisateljica je v tem romanu globoko pogledala v žensko duSo. Usode petero žensk raznega tipa in značaja se križajo v metežu življenja, iz katerega izidejo vsaka na svoi način. VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo vex. .........75 Mehko vez..........60 V knjigi je vsebovana globoka mlrn« modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. VOJNIMIR. spisal Josip Ogrinec. 78 str. Cena JS5 Zanimiva povest iz časov prekršcevanja koroških Slovencev. V OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert Kraft. DVA DELA 482 strani. Cena............ 1.66 Vseskoz napet roman, ki ga Čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do konca. — Poln najneverletnejSih dogodivščin ln za-pletljajev. V ROBSTVU, spisal Ivan Matičič. 255 strani. Trda vez. Cena ................................................ 1.23 Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in nierrih grozot ter poslrilc, ampak zna tuli vse pretresljivo opisati. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........ 75 Zvezek vsebuje povesti Milčinskega, Premka in Laha. Posebno pretresljiv je spis Milčinskega "Mladih zanikernežev lastni življenjepisi". ZADNJA KMEČKA VOJSKA. Spisal A. Šenoa, poslovenil L. J. za Ljudsko knjižico, obsega 378 strani, in je jako zanimivo pisana povest Cena .......................................75 ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojev- jevski. I. DEL 260 strani, II. DEL 212 str. 2.^. Veliki Dostojevski je podal v tem svetov-noznanem romanu sliko življenja ruskih jetnikov takozvanih katorgah. utrjosla i?tni-ških taborih v Sibiriji. ZLATA VAS, spisal Fr. Malovašič. 136 strani. Cena .60 Poučna in kratkočasna povest iz t-metskega življenja. s ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. 51. Dostojevski. DVA ZVEZKA. Skupaj 605 strani. Cena ..1.25 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opisal duševnost i zločinca kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA HC ZARJA, spisal Conan Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena.....80 Broširana.............00 Čitatelj se mora do solz nasmejati, ko čita poglavja: Kako je izgubil Napoleonov huzar uho; Kako je zavzel Saragosso; Kako je u-bil "brata'"; Kako ga je hudič skušal, itd. ZBRANI SPISL 368 strani. (II. zvezek). Cena 2.50 V tem -zvezku so zbrani spisi našega prvovrstnega pisatelja Maslja-Podlimbarskega, ki je pogledal v široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač oa Slovanov v splošnem. ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA, spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ................................. 70 Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa. lahko razumljiv tudi preprostemu čitatelju. ZMAJ IZ BOSNE, spisal Jos. Ev. Tomič. 229 strani. Ccpa ....................................................75 Roman iz krvave bosenske zgodovine. Boji s Turki; skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj kravave dobe Bosancev. ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. — 202 strani. Cena .......................-....................... .50 Vsekoz zanimiva povest iz našega slovenskega življenja. ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle. 141 stranL Cena .................................................... .60 Najboljše delo ustvarltelja modernega detektivskega romana, v katerem ^ra Sherlock Holmes glavno vlogo. Povesti... Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekč-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 916 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. «* QL1B VABO TML™ ~ New York, Wednesday, November 25, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN T7JSJ9 ŽIVAL!, KI SO NAJBOLJ PAMETNE PRANCOTS OSWALD: Ko je prišel Philippot do poletnega dvorca svojih prijateljev Mistingov, so trije možje kvartali na vrtu, petorica njihovih sinov je pa sedela ob strani in skušala prodreti v kartaške skrivnosti. Stari Misting se je takoj o-brnil na prijatelja: "Ravno prav prihajaš, dragi moj Philippot. Oetrti boš pri igri." "Brž sedi!" mu je živahno prigovarjal drugi. "Očistil se boš že po igri," je dodal tretji. "Z največjim veseljem," je odgovoril Philippot. Prav 7M prav bi mu bilo ljubše, če »bi mu bili pokazali njegovo sobo, a ni se upal vzne-voljiti svojih prijateljev, ki so se vsako leto za velikonoč. povabili v svoj dvorec. Sedel je torej za kvartaško mizo, položil poleg sebe svojo prtljago in svojo palico — elegantno palico iz dragocenega trsta. "Kak lepo palico ima!" je pripomnil eden izmed Mistin-gov. "čudovita!" vzklikne drugi. *4Sijajna!" potrdi tretji. "Da, ni slaba," odvrne Philippot, "in vrhu tega niti ne draga. Kupil sem jo predvčerajšnjim v Novem Bazarju. Stane samo dvajset frankov." "Pa menda ne res!" vzklikne eden. "Nemogoče — dvajset frankov taka ipalica!" pravi dragi. "Šale zbija«,'' doda tretji. "Kaj bi zbijal šale! Če pa pravim, da je res," de Philippot in še doda: "Če vam je moja palica tako všeč, mi bo ljubo, če bom mogel vsakemu izmed vajs ponuditi tako palio. Čez tri dni se vrnem v Pariz, kamor me kličejo opravki. O-stalo mi bo pa*- ur prostega ea-sa, da grem v Novi Bazar." 4 * In nam?" vpraša eden izmed sinov. POVEST O TATU "Kajpak da dobite tudi vi take palice. Tri in pet je osem. Kupil bom osem palic . . In Philippot se veselo zasmeje. Ko je Philippot zapustil pariški kolodvor na Montparnasu je šel v najbližjo restavracijo, ker je bil zelo žejen. Sedel je za prazno mizo in naročil piva. Nato je začel prebirati liste. Naenkrat pogleda na uro in o-pazi, da ima samo še par ur časa, da nakupi, kar se je bil namenil. Brž potegne denarnico, vzame frank, ga položi na mizo in odhiti proti vratom. Ko je bil že z eno nogo zunaj, je zaslišal za seboj oster klic: " Prim ite ga! Tat ..." Philippot se obrne. Neki j bradat gospod skoči k njemu, in mu iztrga palico iz rok. Phi-j lippot ves zardi in za jeclja: "Oprostite, gospod — dovolite, da se vam opravičim. Samo v slepi naglici sem se zmo-j til in vzel vašo palico. Vedite, da sam Philippot, bogat trgo-j vec z vinom. Zatopil sem se! bil v liste in pozabil na nujen opravek. Zakasnil sem se. Pomotoma isem potem v naglici pograbil vašo palico, ki je bila blizu mene in mimo tega podobna moji palici, ki sem jo si-moči pozabil pri mojih prijateljih na kmetih." Vendar je gospod Philipot ob svojem odhodu iz restavracije dolbro čutil, da nikakor ni prepričal bradatega gospoda, ki je, vrni vsi se na svoj prostor, godrnjal sam pri sebi: "Strela tudi! Bil je zatna: Karavana smrti; N« begu » Onru] w ; LMiiSba En Norr Cena -_____________________lj« KRIŽEM Pil JUTKOVRM 4 knjige. 598 rfrani, % slikami Vseblua: Jezero «nrt1; M»»J roman nki Nilu; Kako »eni » Itekko mami; l»rl Prnuarili; Me«l JezMI Cena .......................LM PO »IVJKII M KPISTINU 4 knjige. S*4 sloni, n »ltkaml Vsebfnn: AmatflJ*; Heg |t Kr«.tia sveta; Med dvema umjema Cena ........................I.M PO DEtRM 8MPKTAIUKY 4 knjige, s olikami 577 »tnuil Vsebin« : Brata Alaflflja; Rttt>inM*«iMii*kl «foi»l« Ona .....................1.541 »VIM TOV is knjig- a Mlikami. 1753 nlnuil Vtseblna. Prvikrat na »llrjein zaimritr; Za življenje; N&nM. Ie|tn Indljanka ; I'niklKtrvo zt:ita ; Za detektiva: Med Komandi In A|M»£i; »a nevarnjh politi; Winoetorov roman; Sana Kar: Pri Ffomanrth : vrii»tn*t«>va >mrt; VVin-net ova niMiroko Ce«a ........................* 50 ž IT T I 4 knjige. « »likand. 597 Rtrsnl Vsebina : R«J t medvMd.ini: Jama Hrasti I Je*; Ron-^»o — : lllb. In njegov« r>f««U*.lnJn Cena ---------------------ijs§ "Glas Naroda" New York, N. V. Belgijski zoolog, ki je po naročilu svoje vlade dolga desetletja v kolonijah raziskoval življenje živali, je pred kratkim napisal o živalih obravnavo, ki se v marsičem razlikuje od dosedanjih trditev naravoslovcev. Učenjak je pri živalih zlasti presojal, ali morejo -živali kaj "misltii" ali imajo kaj spomina, ali jih je mogoče kaj naučiti. V tem pogledu je učenjak našel osem vrst živali, ki vsem drugim v teh lastnostih prednjačijo. Med opicami se najbolj odlikuje šimpanz, ki je posebno gibčen in okreten. Nauči se lahko celo pri mizi sedeti, sam jesti in zna tudi samega sebe obleči. Orang utang sicer ni manj spreten kakor pa šimpanz vendar ga rade primejo kake nenadne muhe, vsled česar vse skupaj pokvari. Gorila je š(< bolj spretna, vendar je za čuda trmasta ter sa nerada uči. Slon _ie največji modrijan med živalmi. Kakor hitro je vjet, takoj razume, da bo njegovo življenje v ujetništvu v marsičem še udobneje, kakor pa v svobodi, zaradi česar «ploh ne skuša uhajati iz ujetništva. Slon ni nikdar prestar za uk. Vedno ise rad uči. Nazadnje je že tako navajen, da zadošča včasih kratka besedica, pa bo slon samostojno o-pravljal najtežja dela, katerih se je bil naučil. Svoj hlev, v katerem spi, sam zapira, če se mu dozdeva, da je premraz. Kakor hitro pa mu je pregorko. pa sam odpre vrata svojega hleva. Pes ima pred drugimi živa-limi to prednost, da že dolga tisočletja živi s človekom. Psa naučiš različnih reči. Vendar pa po naravi ni toliko razumen kot na primer opica. Bober ima močan nagon in smisel za stavbarstvo. _ Znano je, da so bobri, ki so bili zaprti v živalskem vrtu, začeli sami kopati rove, da bi ušli izza ograje, ali pa so začeli delati pravcati most čez ograjo. Konja more človek tako dobro d resi rat i, da razume že čisto majhen migljaj, da stori ker je človek od njega želel, kar pa je moral seveda že prej znati.. Tjulenj se hitro uči in dolgo ne pozabi. Toda tjuleni kaže svoje spretnosti rad samo zaradi tega, da bi potem bil deležen riib. Zato vidimo včasih po cirkusih, da tjunji samo tam kaj radi in spretno delajo, če so vajeni, da bodo potem dobili ribe za nagrado. Medved je velik šaljivec. Strašno rad ima, če ga množica hvali. V tem o-ziru je pravi igralec in komedijant. Vse, česar se je bil enkrat naučil, rad ponavlja in izvaja, samo Če ve, da mu bodo ploskali ali mu kakorkoli pokazali svojo zado-voljnost. Sicer pa tudi ve, da je staro krušno skorio treba popre i ntakniti v vodo. da se razmehča, preden jo poje. Tudi mačka ie pametna, vendar se ne da dobro učiti ker «e drži svodih navad. Tako jo sama svoja. dn ne uboara "ikogfr na t°m božjem svetu, če se ji ne ljubi. L. Ganghofer: Grad Hubertus ^ ■■ »m :: Roman :: GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijate-Ite, to 'lahko stori. — Naročnina in stari kraj 1 stane f7. - V Italijo lista ne pošiljamo. 64 Ko se je Forbeck bližal klopi, se je Mali rdeča odmaknila stran in France je načemeri! obraz. Na slikarjevo prošnjo, naj bi se mu postavil za model, lovec ni takoj vedel kaj naj odgovori. Šele ko mu je Mali vzpodbujajoče prikimala, se je dvignil in rekel: "Če gospod slikar misli, da je na meni kaj slikanja vrednega, .naj bo. Za urico že utegnem." Forbeck in France sta odšla v zgornieo in delo se je takoj pričelo. Lovec, ki ga je slika hudo razveselila in se ni mogel dovolj načmli-li, kako je "ljuba kontesa,? podobna sebi, je brž zapopadel svojo nalogo. Toda ko je .ntkaj časa stal. kakor mu je bilo ukazano, je povesil roke in zamišljeno zmajal z glavo. "Ali ste Utrujeni je vprašal Forbeck. "Bog varuj! Toda sodim, da bi mogla stvai •nalo boljše izpeljati. Mislim si res, da nosim spet konteso, kakor takrat. Toda prava moč bi se dala boljše naslikati, če bi imel kaj na rokah — kaj težkega. Ali me menite tudi vi tako T' "Vsekakor—" Tedaj je stekel France k vratom in zaklical doli po stopnicah: "-Mali, daj. pridi brž malo sem gori!'' Dekle je prišlo z Ančieo v izbo. Ročno je raz-gnn.il France svoj pkašč po podu, posadil nanj otroka in mu dal verižico z bingljajočimi za kladi za igračo. "Kaj vendar počenjašje jecljala Mali. "Kaj se je zgodilo V "Poglej!" se je zasmejal France in si v hipu dvignil dekleta na roke. "Tako, gospod slikar, zdaj pa začnite!'' Med smehom se je 'hotela Mali upirati; toda Francetove roke so bile vajene obdržati, kar zgrabile. In ko se je s prosečo besedo oglasil še Forbeck, je Mali svoje itak ne preveč resno u-piranje opustila in r^kla: "Ker že hoče gospod slikar, v božjem imenu!" Forbeck je delal s tiho vnemo, dočim je jutranje sonce široko hn .svetlo sijalo skozi okno na oba strpljiva modela. Ziatopila sta se pri tem tako zelo, da je France preslišal enajsto uro. Mali pa govorjenje, ki se je oglasilo spodaj v veži. Oba starejša Bruknerjeva otroka sta prišla iz šole in na cesti naletela ina očeta. Ko je gospodar videl, da je hiša prazna 111 ognjišče v kuhinji mrzlo, je poklical sestro. Tedaj je zaropotalo v zgornjici in 'prestrašen moški glas je zaklical: "Marija ina Jožef. Enajst proč! — Zdaj bo pa sila!" Zgoraj so se odpahnila vrata, po stopnicah so zaropotali urni koraki in France je s puško in palico zvihral kakor ubežnik mimo kmeta, ne da bi ga pozdravil. Bruckner je prebledel. S trepetajočo kletvijo je sezul čevlje in »skočil po stopnicah. Zgoraj je na pragu odprtih vrat obstal, ne vedoč, kaj bi. Bal se je bill, da bo našel sestro samo. Zdaj pa je stala z Ančico na rokah poleg slikarja in se veselo razgledovala po platnu. "Mali! Otroka sta doma!" je dejal kmet z omahuj očim glasom, se dbrnil in odšel spet v vežo. Tu je čakal. Ko se je sestra prikazala, jo je temno pogledal v obraz. Maline oči so se veselo svetile. "Zdaj pa skuham takoj!" je rekla in se namerila mirno brata v kuhinjo. Zastopil ji je pot in aijegov pridušeni glas je bil liripav: "Kako pride lovec v hišo?" Smejoč se mu je hotela odgovoriti. Ko je pa uzrla bledi, od razburjenja drgetajoči bratov obraz, jo je smeh minil. "Toda Lorene ? Kaj ti je spet ?'' "Kiako pride lovec v hišo?" Maline obrvi so sp namrSile. "Malo Špasno sprašuješ!" Bila je spet mirna. "Slikar gori slika Franceta in si ga je pripeljal v izbo. Tli mene je tudi potreboval. Ali je pri tem kaj krivega?" Bruckner si je potegnil z ožuljeno roko čel lase in se obrni! ^trari. Zdaj ga je zadržala sestra. "Ti si začel go voriti, Lorene. Zdaj se pogoriva do kraja!" "Nimam kaj več govoriti." "Utegne biti. da bo prišel France kdaj zaradi mene. Ali bi ti morda ne bilo kaj prav?" Bruckner je molčal. Njegove oči so blodile. "Govori, Lorene. Ali nima France službe 111 dela? Ali nima' hiše in zemlje? In ali ni Človek, ki ga mora imeti rad?" 'Mali je opazila, da je brat pokimal predse. "No torej? Čemu bi potem opoi ekal ?'' "Ne sprašuj!" Kmet se je izognil sestrinemu pogledu. "Ne storilo bi dobro govoriti." "Ali govoriti se bo moralo, danes ali kda,j drugič-" Tedaj je kmet spet prikimal in brezzvočiao ponovil besede: "Danes ali kdaj drugič!" "Povem ti na^ivno-t; rad me ima. In jaz sem mu dobra. Govoril še nič ni. A toliko vidim: midva ne bova izpustila." Kmet je zastrmel v sestro, kakor bi mu bila oznanila težko nesrečo. Mislita je, da ga razume. "Nič se ne boj, Lorene! Pri tebi ostanem, dokler me potrebujejo tvoji črvički." Ančici je v Maliuem naročju pošlo potrpljenje, bebljajoč je plosknila z ročico dekleta po licu in pritisnila drobni nosek 11a njeno lice. Mali se je zasmejaki in oči so se ji ovlažile. "Jaz? Da bi zapuščala tvoje otroke, ah ne! France in jaz, oba sva Še mlada "111 lahko čakava. Ali tla 'bova zrastla enkrat skupaj, lo je gotovo, ko enkrat ena."' Težko sopeč je odkimal Bruckner z glavo. "Ne more biti!" "Tako?" Mali se je vzpela. "Zakaj ne?" Kmet je dvignil bledi obraz. "Tako rada ga imaš.' Potem se mi smiliš, sestra! I11 tiako gre spet. kakor je šlo na svetu že tolikokrat: Če pade eden, potegne za seboj še druge! — Ne razumeš me? Potem ti moram povedati. Pojdi!" Vsa barva je izginila iz M al i nega obraza, ko j° prijel kmet za roko In jo potegiail za seboj v hišo. Sonce je pri odprtih vratih sijalo v vežo iii na dvorišču so odmevali veseli glasovi obeh otrok. Stikala sta po travi pod sadnim drevjem ter pobirala jabolka "111 hruške, ki so se naletele ponoči. Na cesti je zapeketalo. Dvia jezdeca sta so gnala mimo: grof Robert in njegov sluga." Urno sta stekla otroka k vrtnini vratcem, da bi si od blizu ogledala to v vasi tako redko čudo. Grofu Robertu je branila njegova čast. da bi hodil skozi vas 111 pristajališče, kjer je go-mazelo letoviščarjev, v "irhasti maske radi", ki je bila pa za lovsko kočo strogo ukazana. Zato je cxljeztlil maprej, da bi se šele med potom nekje spremenil v lovca po okusu svojega očeta. Četrt ure pozneje sta šla njegova brata s puško in palico mimo Bincknerjevega doma. Na čelu malega sprevoda je hodil France, ki se je prežeče na hitro ozrl po oknih in dvorišču. Tasilova močua postava je bila v prepere-|i lovski obleki kaj lepa; toda mjegove resne oči niso kazale, da gre v gore 11a "veseli lov". Za njim so korakali trije nosači, težko obloženi z nahrbtniki, in daleč zadaj Vili s starim Mo-serjem, ki je nosil Robertovo puško. Oba sta se med smehom pogovarjala in se vedno znova o-airala nazaj po cesti ter mahala z roko, kakor bi jemala veselo slovo na skorajšnje s videli je. Ko jima je predmet njunega veselja izginil izpred oči. je stari Moser kakor v šiali dregni! s komolcem svojega mladega gospoda v roko. "Mar nisem rekel, gospod grof? Kaj tako lepega ,n i na vsem svetu več!" Vili si je sukal brčice. "Ali da mi ne bos kaj stegoval kljuna, Moser!" "To vendar veste, da vam iz srca privoščim malo zabave. Le ne izpustiti! Zdi se 1111, da je ribica že prijela!" DALJE PRIDE Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo le« pih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" *&L39 wzmoam* I II New York, Wednesday, November 25, 1936 TMW UXRGKBT BUOVUNE DAILY IN UJ9J3. Potnavzgor □ ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. 37 ZA <4Da, potem, ko ho izgubil vesolje do rednega dela, ko se bo kot izgubljen ženij p d tik a l okoli. Potem je beda gotova in ti boš imela na svoji vesti, samo ti. Kajti, odkar si njegova žena, se je popolnoma predrugačil. Nanj nimam nobenega vpliva več." ' Ker ga ljubim in vanj verujem," pravi Gita jezno. " Molči — ti — ti! Ali hočeš reči, da svctjega &ina nimam rada f1' "Tmla vanj ne veruješ." "Veruješ, veruješ! Verujem, kar vidim. Moj sin mora hiti pameten in mora svoj kruh pošteno služiti in svojo družino dostojno preživljati. Predober je, da bi kot izgub-h* m ženij hodil okoli. In kratko rečeno, ne maram, da od-poveš svojo službo, Džorž. Toliko oblasti bom nad teboj še imela, tla ne 'boš delal proti molji volji." L>žorž prebledi. Oči mu žare. Toda njegov glas je miren in obvladan, ko pravi: Službo sem že odpovedal, mati, Ln vse jo že p ripravlje-no. Prvega oktobra moram biti v Parizu." Mati težko nasloni roko na mizo in ga jezno posrleda. "Tako, kar čez mojo glavo, ne da bi me vprašal?" "Da, mati; kajti naprej sem vedel, da mi ne boš dovolila. Sedaj sem dovolj star, da sam odločujem o svojem življenju." Mati omahne v svojem stolu.. "Potem seveda — potenj nimam več nobene besede. Potem moram že dovoliti, da drviš v svojo nesrečo." Džorž jo objame, kajti v bolesti se mu zasmili. "Nikar ne bodi tako obupana, mati. Imej vendar pogum. Videla boJš; vse bo še doftro in nekega pra,Ša zlomljena na duši in telesu. Džorž z roko poseže v svoje lase. "Samo če in če brez konca in kraja! Ti znaš vzeti človeku pogum " (iita ga roteč prime za roko. "Džorž!" Džorž jo pri vije k sebi. "Ne imej nikake fskrhi; to sem rekel samo svoji razburjenosti." Stara žena pogleda Oho polna jeze. "Samo rada bi vedela, zakajj ga naravnost s silo goniš od .sebe," pravi z rezkim glasom. "Ker je za njegovo srečo potrebno," odvrne Gita resno. Mati trudno vstane; bila je k6t ubita. "Potem pa grem spat. Laliko noč!" Džorž jo pridrži. ^'Ali me boš pustila iti brez blagoslova, kadar grem?" Trudno in medlo ga pogleda. "Moj blagoslov te spremlja na vseli tvojih potih, moj sin. I udi na kri v rh potih — in tam ga potrebuješ še najbolj" pravi z vzdihom. ' 1 v Xato «ro iz sobe, ne da bi Giti, kot navadno, za lahko noe ponudila roke. Gita in Džorž gledata za njo. "Da bi jo bilo mogoče prepričati, bi morali priti angeli z neba in ji povedati, da hodiš po pravi poti," pravi Gite tiho. Džorž z roko poteguj preko oči. "Dal Bog, da bi bila prava!" Gita objame njegovo roko in ga bolestno pogleda " Ah še dvomiš o tem? Ali Še nisi gotov, da je to pot, po Kateri moraš iti?" "Da, moram iti po njej, to je gotovo!" Gita ist* mu strastno vrže na prsi. "Samo ii<» bodi tamo dvomljiv, Džorž!" Džorž se smeje in jo prisrčno objame. "Ne, Gita, dvomov ni v meni. Toda ne maram se precenjevati. Uspeli jc~ varljiv tovariš. iSedaj pa se tudi ti ne prepiraj z menoij." ' Mati o tej stvar j ni nikdar več govorila. Naglo potp-cejo dnevi do Džorževega odhoda. Gita junaško premaga bojazen pred dolg;o ločitvijo. Džoržu kaže jasen obraz. Tem temnejši pa jo bil materin obraz. Z Gito je govorila samo o najpotiebntljših stvareh in kolikor mogoče neprijazno ter je jasno kazala svojo jezo. Gita pa je njeno jezo tiho prenašala. Toda težko ji leže na srce misel, da bo morala sedai celo leto biti ž njo ,>ama. Kako se ji je krčilo srce, kadar mishla na ločitev. Tn tudi Džorž se je bolj in bolj bal ločitve. Skoparila sta z vsako minuto, ki jima je še oatala in sta skušala eden drugega razvedriti, da si ne bi težila srca. Navzlic temu pa sta vedela, kako jima je pri srcu. Zvečer pred Dzorževim odhodom pride Hartman, da bi se nekaj ur prebil s svojim prijateljem. Džorž ga prosi, da, včasih pogleda po obeh ženah in da so za nje nekoliko zavzame. Hartmain mu to obfabl Potuj brez skrbi, prijatelj; nič te naj ne tare in vzne-m|Pa- Sflmo svoji umetnoteti, da enkrat dosežeš svoj <-ifj Kadar mi bo mogoče, bom ob tvoji odsotnosti prišel ?ovoril o tebi. In za malo zabave 1>om tudi skrbel. \stopnic v gledališča in za koncerte imam dovolj na razpolago Eno leto -bomo « skupnimi močmi že prebili za to 'bom že jaz skrbel." ' Tftko iskreno pravi Džoržu. Ko pozneje odide, še obljubi, da bo prihodnje jutro, če - ie mogoče, prišel na železniško postajo. 1937 SLOVENSKO-AMERIKANSKl KOLEDAR 160 STRANI ZANIMIVEGA CT1VA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company New York, N. Y 216 West 18th Street SADJE IN ZOBJE Uživanje sadja je eden najuspešnejših pripomočkov za oh ranitev zob. Že davno ie znano, da imajo ljudje, ki redno jedo tea d je in zelenjavo, po navadi lepe zobe in da le redko trpe zavoljo zobobola. Skoraj vsi raziskovalci južnih krajev pripovedujejo, da imajo tamkajšnji domačini najlepša zobovja in da so tam zobni kamen. zobna gniloba, lomljivost ulogo pometača in snažilca ustne dupline in opravlja to ulogo na temeljit, čeprav rahel način, vdira sadna kislina v vse luknje in vmesne prostore med zobmi ter uničuje tu povzročitelje zobnih bolezni. Sadna kislina pa uničuje tudi tiste izločbe ob robovih dlesni, ki povzročajo tvorbo zobnega kamna in s tem nastajanje mučnih obolenj. Pri tem je treba zob ;n druga podobna obolenja poudariti, da sadna kislina sklenini zob ni nevarna, pae pa redek pojav. To je umljivo, kajti ti ljudje se hranijo po večini s sadjem in zelenjavo. V sadju je narava nakopičila pod vplivom sonca mnogo sveže življensk« majo potem imamo običajno zjutraj v ustih, in o slabem duhu, ki prihaja iz njih, ne bo nič ali pa le malo sledu. To bi si morale zapomniti posebno matere in skrbeti za to, da dobe njih otroci vsak večer preden odidejo spat, svoje jabolko. S tem jih ne bodo očuvale samo marsi-kakšne nevarne nalezljive bolezni, temveč jim bodo ohranile tudi lepe, zdrave zobe. so hranilne soli v sadju zobni rasti zelo potrebne. Kdor se hoče prepričati o resničnosti tega. naj použije >Tle in to spre je- vsak večer, preden se vleže, eno sadjejedni vase. | ali dve jaibolkf in naj potem Kadar žvečimo sadje, prihaja j zjutraj ouazuje učinek. Že svp-to, kakor tudi kislina iz nje-jži okus, ki R-a bo imel v ustih, £Ca v dotiko tudi z najbolj od-jga bo poučil, <3a jabolka dobro dalj enimi zobmi. Med tem ko opravljajo svoje delo, kaiti o prevzame mesnati del sadja' kakšnem plehkem okusu, ki o-n (Dalje prihodnjič.) Važno za potovanje. Kdor ie namenjen potovat) v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila ln tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre. 9«to se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste,. vi/eje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem Času, in kar je glavno, za najmanjše stroške. Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washington^ povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, trpi najmknj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York. N. Y. HOTESKI VRATAR POVABLJEN NA KRONANJE \ aršavski listi pišejo, da je angleško poslaništvo v Varšavi povabijo bivšega hotelskega vratarja Trakinskega. ki stanuje danes v Vi ln i, naj se udele ži kronanja kralja Edvarda VIII. Povabilu je priložilo ček za 25 funtov šterlingov. S tem denarjem naj bi mož kril stroške za potovanje v London in nazaj ter za bivanje v Londonu. Trakinski se je bil pred nekoliko leti izselil iz Poljske v .Tohansesbur^. Tam jo dobil službo kot vratar pri nekem hotelu in v tem hotelu se je seznanil s tedanjim princem Wa-leškim, sedanjim kraljem. Ko je princ pdstal kralj, mu je Trakinski poslal brzojavko, v kateri mu je želel srečo, ob tej priliki c:a je spomnil na njegovo bivanje v Johanesburgu. Na to brzojavko je prejel zahvalni odgovor kraljevega tajništva. Pred nedavnim se je bivši vratar obrnil pismeno na kralja, da bi mu omogočil obisk svečanosti kronanja. To prošnjo so mu tudi hitro izpolnili SHIPPING NEWS Na parnikih, ki so debelo tiskani, ar vrše v domovino izleti pod vodstvooi izkušenega spremljevalca. -b. novembra : Conte di Savoia v Geno* 2. decembra: yiieen Alary v Cherbourg Manhattan v Havre 3. decembra : Champlaiu v Havre 4. dm-mbra : Europa v Bremen 5. decembra: Vuit-ania v Trst decembra : Nnrmaudie v Havre Berengaria v Cherb< u^g 12. deecmbra : Itcx v Genoa decembra : f-tr«"Tti»'ii v Kremen Washington v ITavre i«i. decembra : Mary v Cherbourg -h. il^vtuliru : N'ormandfe ▼ Havre januarja : Cbamplain v Havre Bj'rengarhi v Cherbourg En ropa v Bremen Manhattan v Havre 0. januarja : Saturnia v Trieste Lafayette v Havre JH. januarja: Washington v Havre Aquitania v Cherbourg 15. januarja: Kremen v Bremen 16. januarje : Rex v (Jenoa Paris v Havre 20. januarja : Berengaria v Cherbourg 22. januarja * En ropa v Bremen 2:>. januarja: <'onte di Xavoia v Genoa ('bamplain v Havre '-7. januarja: Aquitania v Cherbourg Manhattan v Havre 2. februarja: Bremen v Bremen Berengaria v Cherbourg '5. februarja : Paris v Havre Ilex v Genoa .». februarja • Europa v Bremen Ki. februarja : Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 1'!. februarja: Con te di Navoia v Genoa tO. februarja : Bremen v Bremen 2o. februarja: lie de France v Havre Saturnia v Trst :I4. februarja : Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg —februarja : Europa v Bremen 27. februn rja : Paris v Ilairc Ilex v Genoa BOŽIČNA ODPLUTJA VULGANIA REX 5. DEC. v JI'GOS LA VIJ O 12. DEC. preko GENOVE ■■■mm* O* 1* J U G O NAJHITREJŠA SLA DIREKTNA V I J A SLUŽBA Odpravite se v svojo domovino po SOLČNI JUŽNI PROGI, ki je pozimi idealna pot. Njenega poletnega podnebja in lesketajočih se voda se najlažje veselite na ladjah Italian Line; ladjah, neprekosljivih v udobnostih in ugodnostih modernega oceanskega potovanja in posebno zgrajeni^, da vam dajo vse izborne in užitka polne prednosti JUŽNE PROGE VULCANIA SATURNIA Naravnost v Jugoslavijo—5. DEC., 9. JAN., 20. FEB. REX C. di SAVOIA Preko Genove — 12. DEC., 16. JAN., 23. JAN. Za podrobnosti in prostore vprašajte pooblaščenega a gre nta. ali v našem uradu: 624 FIFTH AVE. N.Y.C va2no za naročnike Poleg naslova Je razvidno do '-daj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. I>a nam prihranite nepotrebnega dela in stroSfcov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasne poravnati. Pošljite miročuiuo naravnost nam aH Jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu Izmed zastopikov, kuj i h imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi Uruge naselbina, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. Pišite nam za cene v osnih 11-nov. reservacljo kabin ln pojasnila ca potovanj«. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) i 216 W. 18th 8k, New York | |t „ I CALIFORNIA: San Francisco, Jacob La us bin 'OLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. SaftlC W a Isenliurg, M. J. Bavuk LVblANA: Indianapolis, Fr. Zupan£l£. , 'LLINOIS: Chicago, J. Bevčlč. J. Lukanlch Cicero. J. Fabian (Chicago, Cicero ln Illinois) Jollet, Mar j Bambich La »alle, J. Spelicb Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Joe Zelene KANSAS: CJirard in okoliea, Joseph Mofriik MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Yodoplrec MICHIGAN: Detroit. Frank Stular MINNESOTA: Chisholm. Frank Gouže Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John PovSe Vlrgina, Frank Hrvatleh MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L, Champa NEBRASKA: Omaba. P. Broderlck N'TCW YORK: Gowanda, Karl Strnlshs Uttle Pall«. Frank Maul* f OHIO: 'J Barberton, Frank Troha jj Cleveland, Anton Bobek, Cbaa. Karl- linger. .Tawih Resnik. John Slanolk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kumee Youngstown, Anton KikelJ < )REGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezovee Coverdale in okolica, M, Rupnik Export, Louis Supanili Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant. TauSelJ Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogaiar, Philip Ppv gar Steelton. A. 'Uren Turtle Creek, Fr. Schlfrar West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West AIIls, Pr. SJak Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Tauchar Dfamondville, Joe Rolich Vsak zastopnik Izda potrdUo a____ | la, katero Je prejel. Zas^pnlke topi« i' priporočano. I V7PRAYA -flLAR NARODA"