ILUSTRIRANI LETNA NAROČNINA ILUSTR. GLASNIKA KRON 8-, ZA DIJAKE KRON 6-; POSAMEZNE ŠTEVILKE 20 VINARJEV :: LETNA NAROČNINA ZA NEMČIJO KRON 10-, ZA DRUGE DRŽAVE IN AMERIKO KRON 13- LETNIK I. * 3. SEPTEMBRA 1914 LASNIK SE POŠILJAJO NA URED-RANEGA GLASNIKA, KATO-- - NAROČNINA, REKLA-ERATI NA UPRAVNIŠTVO TISKARNA V LJUBLJANI ČETRTEK * ŠTEV. 1. današnjo številko smo poslali nekaterim na ogled. Oidor ne misli lista naročiti, naj jo vrne. v Boj pri Sabcu. LNaši vojaki so se z nepopisno hrabrostjo borili in se po težkem boju polastili srbskega mesta V boju s Srbi. (Pripovedovanje ranjenega poročnika.) o* (Razgled po svetu, o* Jtfet v Sabac. (Osebni doživljaji.) Gi Albanska špijonka. (Povest.) o$ Vitka pri Vorodinu. ,,,,,,.....i,umnim.........................i........................................................................................................................................................................................................................ STRAN 2. ILUSTRIRANI GLASNIK 1- ŠTEVILKA ................................................ lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll JIOIIII lllllllllllllllllllll lllll lili lllll......Illlllllllllllllll.......IIIIHIII............................lili".........Illllllllllll.......IIIIIIMIIIIIIII........Illllllllll.........Illlllllllllllll.....I.....II......................................... IIHIIIIIIIIIIIMII IMIIIIIIIIIIIIIMIIII'1 V boju s Srbi. Pripoveduje poročnik Pavel Cvenkel. Most čez Drino je bil zgrajen, ko je prišel ukaz, naj moja kompanija prekorači reko. Bilo je pozno ponoči, okrog enajste ure. Onstran vode je bilo obrežje gosto poraslo z grmovjem in koruzo, odkoder so četaši (komitadži) neutrudno streljali na našo stran. Dobro smo vedeli, da bo ogenj še hujši, kadar stopimo na most, toda povelje je bilo dano. Pognali smo se v teku na most. In res — okrog nas je završal silen ogenj: kanoni, puške in strojne puške s srbske strani so delovale s peklensko vnemo. Bil sem tedaj prvič v pravem, živem ognju. Priznati moram, da sem se začetkoma med prehodom preko mostu nevede, instinktivno sklanjal pred granatami in šrapnelami, ki so letele nad nami, toda ko sem se zavedel, da šrap-nela prej zadene, če ji nastavim upognjen hrbet, ker ji nudim s tem večjo ploskev, sem si rekel: »Pavel, le moško pokonci! Kar je, pa je!« in sem se vzravnal. Srbom nikakor ne morem laskati, da so to pot posebno dobro streljali; kajti med prehodom ni bil od naših nihče ubit, le nekaj jih je bilo ranjenih. Šrapnele so padale v veliki množini mimo mostu v vodo, tako da je eden mojih vrlih vojakov napravil dovtip : Poročnik Pavel Cvenkel, prvi slovenski ranjenec, ki je dospel v Ljubljano. Odlikoval se je v boju s Srbi, dobil pet ran in bil dvakrat pohvaljen zaradi hrabrosti. Fotografija neposredno po prihodu domov. »Alea iacta! Alea iacta! (kocka je padla),« moštvo pa je v silnem veselju klicalo proti oni strani, kjer so se skrivali Srbi: » Sad smo skupa, ,bračo'!« Tedaj smo se skoro zakleli, da gremo rajši v smrt, kakor čez Drino nazaj. Toda tisto noč smo imeli še precej dela, preden smo legli k prvemu sladkemu počitku na srbski zemlji. Sovražnika je bilo še vse polno ne le med drevjem, ampak tudi na drevesih. Ob svitu lune — še danes sem ji hvaležen za njen jasni sijaj tisto noč! — smo mogli dovolj natančno razločiti može med vejami. Merili smo dobro in mnogokrat se je zgodilo, da je počil naš strel in da se je po eni strani utrgal z drevesa četaš, po drugi pa njegova puška. Podpirali so nas naši topovi, vztrajno godrnjajoč s svojim debelim, očetovskim glasom za nami, in njihovo godrnjanje ni bilo zastonj, kajti streljanje je na srbski strani čez nekaj časa utihnilo in sovražnik se je umaknil v bližnje gore. Tako je bila prva postojanka na Srbskem osvojena. Po krvavem delu smo legli trudni in zadovoljni kar po polju in po brazdah med koruzo k počitku, ki je bil kratek — spali smo samo tri ure — pa tem slajši. Drugi dan smo med majhnimi praskami prodrli do gora in smo tam prenočili. To noč sem dobil povelje, da postavim stražo pred svojo kompanijo. Okrog Ljubljana. Vojna kompanija pred deželnim dvorcem. Ljubljana. Vojaki počivajo ob hiši »Glasbene Matice« ene ponoči sem moral osebno zamenjati ve-deto (prednjo stražo). Pri tem zaslišim v ne preveliki razdalji kratko, zamolklo kaš-ljanje, kakor se od-kašlja človek, ki se pripravlja na važno dejanje. Temu je sledilo: sssk-čk! in preko moje glave je šinila krogla ter se zapičila v drevo, ki je stalo za menoj. Vznemirjen in opozorjen na nevarnost, ki mi preti, sem vzel vedeti puško, stopil k drevesu ter se zagledal v temo pred seboj. Kar zagledam dolgo, špiča-što črno kapo in pod njo dolgo belo srajco. »Aha, četaš si s kroglo trga lovorik!« sem si »Bračo, oni' hi-taju (lovijo) ribe!« Preko mostu smo torej prišli v naglem teku. Ko je sovražnik videl, da nas njegov ogenj pri prehodu ne more ustaviti, se je umaknil v bližnje šume, ki so goste in silno razsežne. Od tam so letele preko nas — prosim, preko nas ! — kot palec debele krogle, po katerih smo spoznali, da streljajo iz starih ruskih pušk, ki jih mi vojaki imenujemo Dreiliniengewehr. Nepopisno je čuv-stvo, ki smo ga občutili, ko smo stopili prvič na srbsko zemljo. Častniki smo, čudno presunjeni, vzkliknili Iz boja med Metzom in Vogezi. Nemci zapodili s hrabrim naskokom francosko konjenico v beg. Zmaga na tem bojišču v zvezi z zmago v Belgiji bo najbrže odločila usodo nemško-francoske vojne. ............................................„„„„„,...................................................................................................................................................................................................................................................................................................... čtfvti K A i TTUSTRIRANI GLASNIK 3. STRAN ^ A ^ * 1. ...................................«-» » ........................................................„„„„„„............................mi..................................................................................................................... mislil, kar najhitreje vzel belo haljo na muho in sprožil — toda bela halja izgine in namesto nje se prikaže črna. »Za zlodja!« si pravim, »ali se mi sanja, ali ne znam več streljati? Poizkusimo še enkrat!« — Pomerim, pošljem kroglo v smeri proti črni postavi — in opazim, da se je figura začela omahovaje oddaljevati. Hud, da sem zgrešil, ustrelim še enkrat, toda takrat je postava že bila izginila v koruzi. Nato sem šel deloma s ponosom, deloma s strahom poročat komandantu o nočnem dogodku. Komandant se je razjezil, da z nepotrebnimi streli vznemirjam četo, in mi resno polagal na srce, naj se takih škandalov varujem. Jaz sam nisem dobro vedel, pri čem da sem, in sem nestrpno čakal dneva, da se uganka reši. Drugi dan je dobila patrulja povelje, da slučaj preišče. Našla je dva četaša, enega v beli kmetski srbski obleki, zadetega v glavo, drugega v temni opravi, zadetega v trebuh; prvi je obležal mrtev na mestu, drugi je imel še toliko moči, da se je privlekel težko ranjen v koruzo. — Sedaj je bil komandant zadovoljen in mi je pred bataljonom izrekel pohvalo. Isti dan smo dobili nalogo, da zavzamemo dobro utrjeno goro. Nič nismo vedeli, koliko je sovražnika, — povelje je bilo dano, torej naprej! Dvignili smo se navse zgodaj. Do podnožja gore smo prišli, skrivaje se v koruzi, skoro brez ognja. — Toda na vznožju gore nas je obsul dež krogel in šrapnel. Ko se je moja četa razširila v švarmlinijo, so začele padati prve krogle v našo bližino. Kako je človeku tedaj pri srcu? Nekaj časa smo ležali molče, senismo gibali in smo le čakali povelja. Strahu človek ne občuti, ne misli na dom in na svoje; vse njegove misli so tako osredotočene krog boja, da za druge stvari ni prostora v srcu. Meni se je na primer v mirnem času levica vedno nekoliko tresla; tedaj v boju—sam ne vem, zakaj — mi je bila ves čas popolnoma mirna. Pač pride v začetku boja, ko začno prve krogle razkopavati bližnjo prst, vsakemu vo- Sv. OČe Pij X. na sprehodu po vatikanskih vrtovih. V ozadju kupola sv. Petra. Sv, oče Pij X. Umrl 20. avgusta. jaku na misel, da ena izmed mnogih krogel, ki jih sovražnik še hrani, zadene morda tudi njega, toda — čudno! — v splošni napetosti, ki vlada za časa bitke, ni ta misel prav nič strašna. Takoj prve pol ure je padla štiri ali pet korakov pred mene granata, ki pa ni eksplodirala. Natrosila nam je prsti v obraz, druge škode ni naredila. Tedaj se je oglasil eden mojih vojakov: »Bog daj još takih!« Navadili smo se krogel in čakanja nanje, in ko smo videli, da ne zadevajo, smo se začeli pogovarjati. Od ene strani se je oglasil mož; »Mijo, ali še živiš?« »Meni je šla blizu pete,« je rekel drugi. »Jaz imam testament v desnem žepu.« »Ne pozabi, kar sem ti naročil!« Pozneje, ko le ni nihče padel, smo se začeli smejati in šaliti. Glave so se dvigale in se ozirale za granatami. — Eden je vrgel celo kapo v zrak in rekel: »Naj vsaj kapo zadenejo, če ne znajo mene! Kaj bo rekla žena, če pridem brez rane domov?« Ko smo nekaj časa ležali, je začela tudi naša ar-tilerija delovati. Bila je kakih štiristo korakov za nami in krogle so nam veselo frčale preko glav. (Dalje.) PO SVETU Sveti oče Pij X. Sredi viharnega hrupa, ki je pretresel Evropo, ko je začela država državi napovedovati vojsko, je svet presenetila nova žalostna vest: Dne 20. avgusta je izdihnil sv. oče Pij X. Vest je prišla nepričakovano, ker so zdravniki označili zadnjo kratko bolezen svetega očeta kot brezpomembno. V tem strašnem času, ko bo osirotelo toliko otrok, je osirotela tudi Cerkev. Izgubila je svojega zemskega variha in vodnika, enega največjih papežev, kar jih je poznala cerkvena zgodovina. Ljubljana. Vojaški vlak na glavnem kolodvoru. Nepregledna množica prireja vojakom viharne ova-cije. Železniški vozovi so v cesarskih in slovenskih zastavah ter okrašeni s cvetjem. >Na svidenje! Na svidenje!« Avstrijska straža na črnogorski meji. Avstrijsko brodovje v Adriji. PODLISTEK Albanska špijonka. Povest iz balkanske vojske. Spisal Ivan Dolinar. 1. Ko so jeseni leta 1912. Bolgari, Srbi, Črnogorci in Grki, združeni v balkanski zvezi, napovedali Turčiji vojsko, si ni mogel nihče misliti, da je turška država tako slabotna, notranje razdrta in vojaško nesposobna in da bo združeno balkansko orožje doseglo tako nagle in velike uspehe. Bolgari so naskočili Turčijo s silnim viharjem, njih strašni naval se je ustavil skoro neposredno pred vrati Carigrada, Medtem so Grki zmagovito prodirali od juga, Srbi in Črnogorci od severa in zapa-da, povsod podeč pred seboj turške čete, ki niso pričakovale tako strašnega naskoka. Tudi turška armada Ceki paše, ki je branila severno Makedonijo, je bila v odločilni bitki pri Kumanovu od Srbov popolnoma premagana in razbita v več oddelkov, od katerih so se nekateri umikali proti Keprili-Saloniki, drugi zopet proti Mona-stiru. Največji del armade se je umikal preko Prilepa, ena kolona tega dela pa preko Kičeva. Pred Kičevom in Kruševom so se Turki zopet za silo zbrali in sklenili, da se s pomočjo domačih Albancev postavijo v bran sovražniku, ki je prodiral za njimi po slabih potih in v hudem vremenu. Toda tudi ta odpor je bil brezuspešen; po kratkem boju so se morali umakniti pred srditim navalom Srbov in so v velikem neredu skoro bežali proti Monastiru, kateremu so se pa obenem bližali od juga prodirajoči Grki. V tem času so se vršili dogodki, katere hočemo pripovedovati. Bilo je po bitki pri Kruševu. Turki so že bili v strašni naglici zbežali proti jugu, na bojišču je bilo ostalo le par sto Albancev. Če bi jih bilo desetkrat toliko, bi se ne mogli več Srbom dolgo ustavljati, toda hoteli so sovražnika za vsako ceno še nekaj časa zamuditi, da bi se mogle turške čete umakniti in rešiti. Toda kmalu so spoznali, da je ves odpor zastonj in so se počasi umaknili v gore. Če so jim zasledovalci bili za petami, so se obrnili in streljali ter se zopet umikali dalje, skrivajoč se, kakor so mogli in znali, pred topovi in puškami, ki so grmeli za njimi. Slednjič dospejo do vrhunca. Nedaleč od njih, na drugem robu, se je razprostiral gozd, kjer se bodo mogli zavarovati pred Srbi. Tudi njih boj ni bil zastonj, kajti v sinji daljavi so opazili turške čete, ki so se kakor široka temna reka valile proti jugu in so bile že precej varne pred sovražnikom. Toda komaj so se preganjani Albanci malo oddahnili, kar začno za njimi znova pokati srbske puške, ki jim nikakor niso hotele dovoliti počitka. Preganjana četa se je hitro poskrila za skalami, samo eden izmed njih, mlad, krepak Albanec, se je takoj po prvih strelih zgrudil težko ranjen na pečino. Belo kamenje je zardelo od njegove krvi. Bil je odličnega rodu, to se mu je poznalo po izbrani, bogati obleki in po plemenitih potezah njegovega lepega moškega obličja. Poskusil se je še enkrat dvigniti, pa zastonj; omahnil je na tla, njegova oslabela roka je izpustila svojo zvesto in zanesljivo spremljevalko in prijateljico, dolgo puško. Onstran doline, v megleni dalji, je njegovo oko še enkrat uzrlo belo, trdno hišo, skoro gradiču podobno. To je bil njegov dom, bivališče mnogih slavnih dedov, kjer ga je sedaj v strahu in srčni stiski čakala njegova mlada žena, pošiljajoč k nebu vroče želje in molitve. S težavo je nekoliko dvignil glavo kvišku, in njegovemu motnemu pogledu se je zazdelo, da vidi ljubo obličje, ki ga je tako dobro poznal, kako se z okna skrbno ozira po ravnini ln po hribih. O, da bi ji mogel reči vsaj zadnji zbogom — toda obsojen je, da tukaj izkrvavi, in ni ga sla, ki bi ponesel njegove zadnje pozdrave v belo hišo onstran doline. Nad njim krožijo le vrani, zlobne ptice. »0 Milena!« je vzdihnil ranjenec še enkrat, Tedaj se ga je lotila omotica in glava mu je trdo omahnila na pečino. 05100608100810060708110507070509080308090303090503030610060807091111080509080508050506050505060405050806060306050810060409081010101010101010090510101104100408101110101111050306050708 ...............................................................................................................................................................................................................................lili..........................................................................................................IMIIIIIIIII ŠTEVILKA 1. ILUSTRIRANI GLASNIK 5. STRAN ............................................................................................................................................................................................................................iniijiimiiiiiiiii..................................................................MitMiiiiiiiiiiimiiiiiii................................ Čez nekaj trenotkov so se prikazali na vrhu pečine obrazi Srbov, zardeli od truda, razigrani od boja. Na čelu čete je korakal postaven častnik, ki je štel šele nekaj nad trideset let in je vendar že imel našive majorja. Ko je prišel mimo ranjenega Albanca, se je za trenutek ustavil — opazil je, da leži pred njim odličen in bogat sovražnik. »Škoda te je, ljubi neprijatelj!« je za-mrmral in že hotel stopiti dalje, ko opazi, da se na ranjenčevi levici žarko sveti velik, dragocen rubin. »To si pa vzamem za spomin,« je dejal in se sklonil, da mu vzame prstan; »kadar mene tvoji bratje ubijejo, dobe tvoj prstan z mojimi vred nazaj!« V tem hipu so se odprle ranjenčeve oči, in ko je zagledal srbskega častnika nad seboj, je v njegovem pogledu še enkrat z novo močjo vzplamtelo staro sovraštvo, onemogla desnica je krčevito segla po puški. »Oho! Ali bi se še rad igral s puško?« se je začudil Srb, ko je videl, da Albanec ni mrtev. Major se je za časa vojne, vsak dan, skoro vsak hip izpostavljen nevarnosti, lokavosti, zahrbtnosti, odvadil dolgo premišljevati, preden je kaj storil. V naslednjem trenutku je potegnil svoj vojaški samokres, med skalami se je razlegel slaboten pok in na Albančevem čelu se je prikazala majhna črna rana. »Sedaj se ne boš več branil, dragi sovražnik. Posloviva se v prijaznosti,« je rekel, snel mrtvecu prstan in ga nataknil na svojo roko. Rubin se je svetil v zahajajočem solncu kakor sveža kaplja krvi, toda major ni tega opazil. Vsak dan vojskovanja je prinašal toliko čudnih dogodkov s seboj, da ni bilo časa za kakršnekoli občutke. Ni se več ozrl na albanskega veljaka, temuč je s svojo četo veselo korakal dalje. 2. Naslednje jutro so Srbi, ki so se neusmiljeno maščevali nad albanskimi vasmi za njih pomoč Turkom, prodirali dalje proti jugu. Na pohodu so prišli tudi do bele, z močnim zidom utrjene hiše, gradiču podobne, na kateri so prejšnji večer počivali hrepeneči pogledi umirajočega Albanca. S krikom in vikom je vdrla srbska četa v hišo, prevrnila vso opravo, odprla zaklenjene omare in shrambe, grabežljivo spravljala redke dragocenosti, ki jih je bila premožna hiša polna, in plenila po volji. Toda divje vpitje se naenkrat poleže, razbijanje in plenitev poneha, četa utihne in se ustavi kakor ukopana pred vrati sobe, v katero je ravnokar hotela vdreti. Pred vrati se je prikazala krasna, še mlada žena, nepremična kakor kip, veličastne postave, srditega, poveljujočega pogleda v dragoceni obleki odličnih albanskih gospa. »Vi hočete biti vojaki?« jim slednjič zakliče, polna plamtečetfa gneva, po srbsko. »Razbojniki ste, ker plenite miroljubno hišo!« Če bi bil kdorkoli Srbe tako razžalil, bi plačal s smrtjo svojo predrznost, toda pred to krasno ženo so stali kakor onemeli in začarani. In vendar se ne ve, kako bi se bil prizor končal, ko bi se ne bil takrat med svojimi vojaki preril major, katerega smo spoznali v včerajšnji bitki in ki je slišal zadnjo besedo odlične gospe. »Ali je mogoče?« je dejal začuden, ko je stal pred njo. »Vi govorite srbski, kakor eden izmed nas, kakor bi govorili svoj materin jezik!« »Da, jaz sem Srbkinja,« je odgovorila gospa hladno, »toda danes, ko sem videla divjaštvo Vaših vojakov, me je sram, da sem Srbkinja.« Major je vojake krepko ozmerjal, jih zapodil iz hiše, pristopil h gospe in ji poljubil roko. »Kolika sreča, da smo našli v tem izgubljenem, sovražnem albanskem gnezdu rojakinjo!« je vzkliknil. »Milostna gospa, bodite prepričani, da ste Vi in Vaša hiša pod mojim varstvom in da Vam moji vojaki ne bodo nobenega lasu skrivili. Toda moram Vas obenem nadlegovati s prošnjo. Prosim Vas, da me vzamete za nekaj dni, dokler se bo naša četa mudila v tem kraju, pod streho. Pred vsem pa dovolite, da se Vam predstavim: Major Pero Jordakovič.« V tem hipu se je izvil gospe iz prsi pretresljiv, hripav krik. Prestrašenega, str-mečega pogleda se je zazrla na majorjevo desnico, na kateri se je blesketal prstan, ki Rajni sv. oče Pij X. je bil rojen 2. junija 1835 v majhni zgornjeitalijanski vasi Riese in je izhajal iz skromne, revne družine. Njegov oče Ivan Sarto je bil občinski sluga in pismonoša, mati Marjeta pa šivilja. Z velikimi žrtvami so starši poslali svojega nadarjenega sina Jožefa v šole, kjer je dobro napredoval, in ko je stopil v semenišče, se je lotil bogoslovnih in modroslovnih študij s tako vnemo, da je bil med vsemi gojenci prvi. Dne 18. septembra 1858 je bil Jožef Sarto posvečen v mašnika in je bil po novi maši nastavljen za kaplana v Tombolu. — Rajni papež je tako začel z najnižjo du-hovsko službo in je napredoval do najvišje, vsled česar je dobro poznal in tako modro vodil cerkveno življenje. — Kmalu je postal župnik,nato 1.1875. kanonik v Trevisu in leta 1884. je bil imenovan za škofa v Mantovi. — Škof Sarto je v javnosti veliko deloval. Bil je brezmejno radodaren — o njegovi radodarnosti se pripoveduje toliko ljubkih zgodb — in je na shodih in v društvih deloval za zmanjšanje bede v revnejših slojih. Znal si je pridobiti vdanost in ljubezen ljudstva in duhovščine, tako da je bila cela škofija v žalosti, ko je leta 1893. zapu- stil v Mantovo. — Leon XIII. ga je tega leta imenoval za kardinala in kmalu potem za patriarha v Benetkah. Tudi kot patriarh je nadaljeval svoje vneto škofovsko delo. Veliko in uspešno se je trudil za povzdigo in utrditev cerkvenega življenja, za dobro časopisje, socialne organizacije kmetov in delavcev. Ljubljenec prebivalstva pa je postal zlasti vsled svoje radodarnosti, ki je bila veliko večja nego njegovi dohodki. Leon XIII. je umrl 1.1903., in takoj po njegovi smrti so se zbrali kardinali, da izvolijo novega papeža. Tudi kardinal Sarto se je napotil v Rim k volitvi, a je na svojo izvolitev mislil tako malo, da si je celo kupil tudi vozni listek za nazaj v Benetke. Toda božja previdnost, ki se poslužuje ljudi in njih dejanj, da doseže svoje nepreračunljive namene, je odločila njega za vodnika Cerkve. Bil je izvoljen za papeža in si je nadel ime Pij X. Za geslo si je vzel pri vladanju apo-stolove besede: »Obnoviti vse v Kristusu!« in se je zvesto po njih ravnal. Preuredil je notranje cerkveno življenje, izdal več Srbske žene se uče streljati. IIIIIIJIIIIIIIIIIIIIIII 11111111111 ■ 111111 ■ 1111 ■ 11 ■ 11 ■ mini ni iiimiimimiiiiiiiiiiimin STRAN 6. ■ i m• 111 ii ii < 11 lili HHIIIIIIIIIIIIIIIIIII11111111111II llllllllllllllllllllll lllllllllllllllll.....IIIIHIIIIIII.....I.....HllilHII.....................................IIIIHII ___ ILUSTRIRANI GLASNIK ,.,„„„„„„.................................................................................................................................................................... IIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIHIIHIIIMI** važnih novih pravnih določb, utrdil pravo-vernost in iztrebil iz katoliških krogov vsa semena krivih naukov, podpiral je pravo vedo in zlasti študij svetega pisma. Morda najvažnejši njegov odlok je poslanica o pogostem svetem obhajilu, s katero je hotel vzgojiti katoličane v svete in junaške vernike po vzoru prvih kristjanov, kakršnih današnji hudi časi zahtevajo. Pij X. je umrl, toda sadovi njegovega svetega življenja in neutrudnega dela bodo ostali vekomaj. Po papeževi smrti so se zbrali kardinali, kar jih je moglo priti, da izvolijo novega papeža. Te volitve so silno resne in stroge — v živem nasprotju s posvetnimi volitvami, ki tolikokrat razburkajo strasti in oropajo ljudi hladnega premisleka. Kardinali so ločeni od zunanjega sveta, prebijejo dneve volitev v zbranosti in molitvi, tu ni strankarstva in sovraštva — vsi se trudijo po najboljših močeh, da izvolijo tistega za papeža, kogar zahteva blagor Cerkve. In kmalu se bo dvignil iz dimnika nad Vatikanom, kjer kardinali zborujejo, bel dim v znamenje, da je papež izvoljen, po katoliškem svetu se bo pa razlegel radosten klic: »Habemus papam!« Avstrijski monitorji na Donavi. 1. ŠTEVILKA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii"«1 Vojska s Srbijo. Boj s Srbijo se je začel na Donavi ob Belgradu. Mestu samemu, ki leži razprostrto ob Savi, kakor je razvidno z naše slike, so naši topovi prizanesli. Njih ogenj se je obrnil proti starim belgrajskim utrdbam, katerim so naši topničarji prizadeli mnogo škode, tako da jih Srbi sedaj v naglici popravljajo. V nočnem boju pri Belgradu so se posebno odlikovali s svojo urnostjo in neustrašenostjo naši monitorji. Pripluli so v neposredno bližino srbskega obrežja, ga razsvetlili s svojimi svetlobnimi reflektorji in izzvali srbske baterije v trdnjavi, da so začele streljati. S tem je sovražnik sam odkril svoje postojanke, na kar so ga naši topovi napadli. Toda boji pri Belgradu, ki je prazen, kajti kralj in vlada sta se umaknila v trdnjavo Niš v notranjosti Srbije, so bili le uvod za velike boje, ki so se kesneje vršili ob Savi in Drini. Dasi je prehod bil zelo težaven, so naše čete na več krajih udrle v srbsko ozemlje, si osvojile važno vojaško postojanko Šabac in zasedle tudi važne točke ob Drini. Naši vojaki so se borili z nepopisno hrabrostjo, tako da so se Srbi, ki so prenesli junaške bolgarske naskoke v zadnji balkanski vojski, s strahom umikali pred avstrijskimi bajoneti. Srbi se bore obupno, ker vedo, da jim gre za življenje in smrt, ter ne izbirajo sredstev proti sovražniku. Zastrupljajo vodnjake, napadajo iz zasede, se poslužujejo vseh zvijač in ga je vzel Albancu. »Saj — saj —« je zajec-ljala in stopila z grozo en korak nazaj. »Kaj Vam je?« je vprašal major začuden. »Ah ... ta rubin!« se je nasmejal, ko je opazil, kam gleda. »Včeraj sem ustrelil nekega odličnega Albanca in sem si vzel to malenkost za spomin. Gospa, s sovražniki in na bojnem polju smo tolovaji,« je pristavil, ko je videl, kako neprijetno jo je dir-nilo njegovo pripovedovanje, »toda v prijateljski hiši smo najdostojnejši ljudje. Sicer je pa bolje, da sem ga vzel jaz, kot kdo drugi, ki bi ga niti ceniti ne znal.« »Pa za Boga, kaj Vam je,?« je rekel, ko je opazil, da je gospa prebledela in se opotekla. »Ali Vas ta dogodek tako vznemirja? Nam vojakom se primeri vsak dan mnogo strašnejših reči.« Hotel jo je opreti, toda v trenutku, ko se je je hotel dotakniti, je že premagala svojo slabost. »Pustite me!« mu je velela in odšla v svojo sobo, medtem ko je major z zadovoljnim nasmehom zrl za njo. Nič ni slutil, da mu je ta trenutek postala smrtna sovražnica. Kajti bila je Milena, žena umorjenega albanskega veljaka, ki mu je Jordakovič vzel prstan z rubinom. Gospa Milena Prenk Roda, kakor se je imenovala po možu, je v svoji sobi kakor omotena omahnila na minder. Svojega plemenitega, blagega moža je neizrečno ljubila — in sedaj je bil mrtev, njegov morilec pa stanuje pod njeno streho in je gospodar v hiši! Ta misel se ji je zdela prvi trenutek neznosna, toda gospa Milena ni bila take krvi, da bi se prepuščala brezplodni boli ali slabotnemu ogorčenju. Njena strastna, odločna, delavna narava je zahtevala dejanja — maščevanja! Najrazličnejši načrti so se ji podili po glavi, toda kmalu je spoznala, da so skoro vsi neizvršljivi. Ne, treba je bilo potrpeti in počakati ugodne prilike, ko bo maščevanje prišlo samo od sebe, med tem časom pa ukazati svojim očem in ustnicam in vsaki kretnji, da ne izdajo skrivnih misli srca. Morilec naj mehko spi in slastno je in naj brezskrbno gospodari pod njeno streho — toda ko pride ura maščevanja, bo tem strašnejša! S tem sklepom se je čez nekaj časa vrnila k častniku, ki je nestrpno čakal pred njenimi vrati. Bilo ji je težko, kazati se prijazno in vljudno nasproti človeku, ki ga je sovražila iz vse duše, zlasti ker je bil čez mero vsiljiv. Nadčloveško pa je postalo njeno premagovanje, ko je naslednji dan zvedela še za drugi zločin svojega gosta. Milena je namreč imela brata, ki je v krvavi noči leta 1903., ko sta bila kralj Aleksander in njegova žena umorjena, poveljeval kraljevi straži v palači in je padel od krogle zarotnikov. Njeni starši, ki so bili zvesti pristaši dedne dinastije, so se po umoru izselili iz Srbije v Avstrijo, kjer je Milena spoznala in vzljubila Albanca Prenk Roda, s katerim se je pozneje poročila. Major Jordakovič se je tedaj po dobrem kosilu, ki mu ga je Milena pripravila, pohvalil, da je tudi on kot mlad poročnik sodeloval pri umoru kralja Aleksandra. Pripovedoval je, da je bil eden izmed prvih, ki so vdrli v kraljev konak, in da je, tvegajoč lastno življenje, s samokresom ustrelil poveljnika kraljeve straže, ki mu je hotel zastaviti pot. Toda sredi pripovedovanja je naenkrat utihnil, ko je videl, kako je gospa pri teh besedah prebledela. Pa Milena se je hitro zopet zbrala, njen obraz je bil zopet vljuden in smehljajoč kakor vedno in nič ni razodevalo na njem, kako strastno sovraži svojega gosta. Le včasi, kadar je Jordakovič jel govoriti o tem, kako jo občuduje, in ji razkladati svoja goreča čuvstva, se je zabliskalo v njenih lepih očeh s pritajenim bliskom; ta hipni, neopazni blisk je edini govoril o silni želji po maščevanju, ki je gorelo v njenem strastnem srcu. Pa srbski major ni tega opazil. V vojaški službi, ki ga je vodila iz boja v boj, iz nevarnosti v nevarnost, je pozabil ozirati se na take tihe, skrite znake sovraštva. Bil je vajen bliskanja pušk in samokresov, lesketanja nožev in bajonetov — le ti so se mu zdeli nevarni; tlečih isker lepih oči ni videl. (Dalje.) ....................III MIIIIIIMIIIIIIIIIIIII IIIIMMIIIIIIIIIMIIIIIIIIII! ................i.....m....................................■■■m............................i.............i..............................u............. ŠTEVILKA,!...........................................................................................JM^—IJB^iT................................................................................................................................................................................................... ..................................................................................................................................... 7. STRAN iiiiiiiiiiiiiiiiini mučijo ranjence na nepopisljiv način. — Pero ne more zapisati vseh grozovitosti, o katerih pripovedujejo naši vojaki, ki so se vrnili s srbskega bojišča. Srd in junaštvo naših čet je pri tem ravnanju še bolj razumljivo. Ne bore se več samo zato, da kaznujejo predrzne morilce in maščujejo grd zločin, ampak da ubranijo sebe pred divjaki. Vojska z Rusijo. Rusi so začeli vojsko s tem, da so na več krajih poizkusili udreti v Galicijo, Bukovino in Prusijo. Bili so na mnogih mestih od naših in nemških čet junaško zapodeni nazaj, tako da kmalu ne bo nobenega oboroženega sovražnika na avstrijskih tleh. Po veliki zmagi avstrijskega orožja pri Krasniku na Ruskem Poljskem je naša meja popolnoma varna, in kadar se združita nemška in avstrijska armada, se bo ruska vojna moč morala umekniti daleč nazaj in je pričakovati, da se bo bil boj za Varšavo. — Ruski vojaki so slabo preskrbljeni s hrano, slabo opravljeni in gredo le neradi v boj. V nekaterih krajih na Ruskem vlada lakota. Razen tega se Rusi v lastni državi ne čutijo varnih. Na Ruskem Poljskem se Poljaki prostovoljno zbirajo v vojaške čete terhočejoAv-striji in Nemčiji pomagati v boju proti Rusiji, stoletni sovražnici Poljakov. Na Črnem Morju se kakor za časajaponske vojske dviga-joupornimor-narji in odpovedujejo častnikom pokorščino; v osrčju ruske države same se pripravlja revolucija. Ruski car se je med vojsko preselil v Moskvo, ki je v notranjosti države in ni izpostavljena sovražnemu napadu kakor ob morju ležeči Peterburg. Nemška vojska s Francijo In Belgijo. V mirnem času so vedno hvalili veliko izvežbanost nemških čet, njih hrabrost in disciplino in sedaj v vojski se je pokazalo, da ta hvala ni bila pretirana. Ker se je bilo bati, da uderejo Francozi skozi Belgijo na Nemško, so jih Nemci prehiteli in jim prekrižali račune s tem, da so sami začeli prodirati skozi Belgijo na Francosko. Z neverjetno naglico so spravili svoje čete preko meje, pripeljali topove - velikane pred belgijsko trdnjavo Litih in jo v najkrajšem času osvojili. Potem se je obrnil glavni del nemške vojske proti jugu, da prodre na Francosko; na poti jim je bila močna trdnjava Namir, toda tudi to so v najkrajšem času zavzeli in so sedaj že na francoskih tleh na poti proti — Parizu. Obenem se je manjši oddelek njih čet obrnil proti zahodu in je brez boja zavzel Bruselj, glavno mesto Belgije, medtem ko se je kralj umaknil v obmorsko trdnjavo Antverpen, katero so pa Nemci tudi že zastražili. PaŠiČ, srbski ministrski predsednik, odličen državnik, ki je s svojo dvoumno politiko sokriv sedanje svetovne vojske. -TIPI flVJTRO-OGRJKE flPHRPE"- l.Domobi-.Ulanec 2.atrijski domobranec 3.Bosanski lovec 4 Avstrijski lovee 5.<3v5tr. injanterist. 6.Ogrski injanterist fčllpinee 8.Bosanski injanterist 9. Honvebni ihjanterist. 10. HusaM 11 Hu5Qr K 12. Lovce. 15 Dragonee ^ Ulan iS.pomor-ŠeaK Te nemške čete, ki prodirajo s severa, podpirata še dve armadi, ki pritiskata na sovražnika z vzhoda. Francoska armada se jim na celi črti umika. Francoski vojaki so baje tudi slabše oskrbljeni kot nemški in ne morejo nikjer trajno Japonska« Tudi Japonska se nahaja sedaj v vojnem stanju z Nemčijo in Avstrijo. Osvojiti si hoče kitajski kraj Kiaučau, katerega je imela doslej Nemčija v najemu. Vojska z Šabac. Finančna postaja ob Savi, iz katere so Srbi streljali na naše vojake. vzdržati sovražnega napada. Angleži so izkrcali svoje vojake v Belgiji in Franciji, da pohite ogroženemu zavezniku na pomoč, toda tudi od te pomoči ni bilo pričakovati posebnih uspehov. In res smo kmalu doživeli, da so bili angleški peš-polki od Nemcev tepeni. Japonsko je za nas brez pomena, ker se bo zmaga odločila na evropejskih bojiščih. V vzhodnih vodah se nahaja sedaj tudi avstrijska bojna ladja »Cesarica Elizabeta«. Dobila je od vladarja povelje, da se udeleži nemškega boja proti Japoncem. "Rusijo^ 7.500.000 mož jriple-Žnlenta A A Jroncija-5500.000 mož J Irozveza J^mčija-4.500.000 mož. dvsfro-ogerska. Irahja 3.500.000 mož Anglija- J?S-000 mož Vojna moč posameznih držav. ...............................................................................m........mi.............................................m....................................................................................................................................................................................................................... STRAN 8. ILUSTRIRANI GLASNIK 1. ŠTEVILKA •■(■■•(•■■(((■■((■■(■(■••■(••((■■■■■(((■■■■■■■■•■■■■■■■■■■(■■■■■■■■■■■(■■(■■■(■■(■■lllllllinillllllllllllllltinnmninnn, .........i,,.....,„„„......111 ■ 1111111111M111111II111II111111111........Illlllllllllllllllllllllllllll.................................................................................................................................111 lllllllllillllllllllllll Izlet v Sabac. (Osebni doživljaji.) Avgustova vročina je neznosna. V uradu nikakega dela; sopara in dolgočasje delata človeka nerazpoloženega, da se jezi nad vsako malenkostjo. V takem slučaju stori vsak najbolje, da vzame dopust in odpotuje. bela čuvajnica obmejnih stražnikov, trop povodnih ptičev sfrfota v zrak, nikjer nobenega sela, vse pusto in neobljudeno. Tako je celo obrežje do Šabca. Na naši strani je breg višji in ni nikoli poplavljen. Kamor oko seže, se raztezajo rodovitna polja, med njimi pa so kot gnezda vasi. Kjer je breg nižji, so pašniki in črede konj se prosto pasejo po njih. Belgrad. Pogled na glavno mesto Srbije z avstrijskega obrežja. Že par let sem so pisali časopisi čudovite stvari: o Srbiji, sreči in blagostanju tam doli, o jugoslovanstvu in sam Bog vedi, o čem še vse. Ni čuda, da se je vzbudila tudi v meni želja, da si ogledam to »obljubljeno« deželo in razmere v njej. Vrnil sem se pa zelo razočaran. Ker službujem v Mitrovici ob Savi, sem bil že na meji, in samo Savo bi mi bilo treba preskočiti. Da ne napravim na Srbijance vtisa, da sem tihotapec, če bi se prepeljal v čolnu, sem si preskrbel potni list in sklenil, da se odpeljem z ladjo do Šabca. V kovčeg sem nametal samo najpotrebnejše perilo, prej sem pa še brzo-javil svojemu prijatelju v Šabac, da pridem. V mitroviškem pristanišču je že čakala ladja, pripravljena za odhod. Pokazal sem svoj potni list, nakar sem mogel kupiti vozni listek. Na krovu je že sedela tropa kmetov in kmetic; po obleki sem jih takoj spoznal, da so Sr-bijanci. Napol leže so sedeli v kučmah in ovčjih kožuhih, kot bi bili v januarju. Jedli so slanino, prigrizovali čebulo in se menili o kupčiji. Na mostiču je stal kapitan, z nasmehom gledal kmete, nekaj zamrmral, potem pa dal znamenje za odhod. Mornar je trikrat pozvonil, v dimni-kovi bližini je rezko zapiskala para, na dnu ladje se je za-čulo zamolklo ropotanje strojev, Ladja je v velikem loku zapustila Mitrovico in plula po sredi Save med dvema državama, katerih razlika v kulturi in produkcijski moči se je ravno tu prav jasno pokazala. Na levi smo imeli našo Mitrovico, moderno mesto s tovarnami, z mnogimi kulturnimi zavodi, na desni, na srbi-janskih tleh, Malo Mitrovico, par hiš, na savskem bregu pa na stotine prašičev. To močno razliko sem opažal prav do Šabca. Ladja je plula enakomerno, Mitrovica je izginila za ovinkom. Na srbski strani se je obrežje znižalo in razširilo v nepregledno planjavo, polno močvirij, pritlikavih vrb in grmovja. Tupatam se zablešči Na obrežju sede pastirji in piskajo na piščali one znane hrvaške popevke. Eden je pritekel na breg, zakričal in zamahnil z gorjačo . . . Morda v pozdrav! Cela srijemska ravnina je ležala pred nami, v ozadju vinorodna Fruška gora. Spomnil sem se svojega prvega potovanja po tej bogati deželi: Videl sem mlade ljudi, kako se gnetejo v železniške vozove ; odhajali so polni moči in siti pše-ničnega kruha v Ameriko. Še zdaj jim zveni Amerika kot nekaj španskega. Stari sede po gostilnah, pijo žganje in zapijajo žitna polja, iskre konje in hrastove šume... Dekleta gredo za modo, kupujejo in obešajo si dukate okoli vratu . . . Žene in Bruselj, mestna hiša. Glavno mesto Belgije je bilo od nemških čet brez boja osvojeno. starci pa hodijo ob popoldnevih na pokopališče in »kukajo« na grobovih o starih časih . . , Pa sem se spomnil tudi našega kmeta, ki ima skoraj povsod na poljih več kamenja kakor prsti. Njemu dati to zemljo v roke, cekini bi mu rasli v klasju namesto zrn . . . Parnik je plul počasneje. Sava je tu posebno široka in je bila radi dolge suše precej upadla. Zato je bilo treba previdnosti, da ladja ne nasede na plitvino. Na rtu ladje je stal mornar in z dolgim drogom meril glo-bočino. Ta kraj je baje tudi najbolj pripraven za tihotapstvo. Zato stoji ob bregu poslopje finančne straže, a obenem je postaja za ladjo, ker je vozadjunajbrže kaka vas. Ker je voda preplitva, ne more ladja k bregu. Odvezali so čoln in ga spustili v vodo. Dva mornarja sta skočila vanj in v par minutah sta bila na bregu. V čoln so vstopile tri osebe, družina. Komaj je čoln odrinil od brega, se je dogodilo to, kar se tolikrat dogaja na savskem bregu in kar vedno vzbuja dovolj jeze, smeha in sočutja. V divjem teku je pridrvela na obrežje oseba z belo bisago na hrbtu: — Hej, brate, počekaj! Mornar je na to nekaj odgovoril, česar pa na ladji nismo razumeli. -— Ne bo ga počakal, je uganil kmet v moji bližini. Vsi smo napeto pričakovali, kaj se zgodi. — Ama brate, počekaj, molim te! Na to prošnjo je odgovoril drugi mornar: — Skoči za nami; ne moremo čakati! Nekateri na ladji so začutili potrebo, da se zasme-jejo. In oseba — pozneje so pravili, da je bil cigan — se je res zaletela v vodo. Bog ve, kako nujne opravke je imel možak. Medtem sta pa mornarja še bolj pristisnila v vesla. Oj brate, tako ti Boga!... Prevaran v nadah je obstal v vodi skoro do pasu, potem pa zamahnil z roko in žalosten odšel k bregu. Iz čolna se je slišal krohot, kmet poleg mene pa je dejal: — Norci! V par zamahih je bil čoln ob parniku. Po lestvi je priplezala na krov ciganska družina. Vsi trije, oče, mati in sin, še popolno otroče, so kadili iz pip in v najkrajšem času popljuvali v krogu enega metra in pol krov na ladji. Ciganče se je zavedlo takoj svojega ciganskega poklica in začelo beračiti pri kmetih za slanino in čebulo. K meni je prišel z drugo prošnjo, ker je najbrže vedel, da slanine in čebule nimam. — Gospodine, — pri tem si je naslonil glavo na levo ramo in iztegnil roki — gospodine, samo jednu cigaretu! — Ne kadim, nimam cigaret. — Pa krajcar, gospodine! ..............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................III................................................. 11111111111 ■■ 1111 • ŠTEVILKA 1. ILUSTRIRANI GLASNIK 9. STRAN g||gg||||||||||(|||||tllllltlllllll>ltlllSBISIIIIIII>llllllllllllllllllllltllf IIICIIIIIIIilllllllllllllllllllll>llllllllllllllllll(BBIIIVtlCI>l>lllllinCVItlinitMM(lf .......................................................................................Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll..........IIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIII.....I...................................................... Dal sem mu krajcar, katerega je ob-liznil — ne vem, čemu — in se v zahvalo zanj postavil pred menoj na glavo. — Potni list, prosim! Za mojim hrbtom sta stala orožnika. Ker sem šel ravno pred krizo v 1. 1912. čez mejo, je bilo pregledovanje potnih listov sila natančno. Pregledala sta ga in ga z vljudnim salutom vrnila, Zdolgočasilo se mi je. Pokrajina vedno ista, enakomerno ropotanje strojev na dnu ladje, udarjanje koles ob ladijskih bokih in kipenje vode mi je odmevalo v glavi. Neprijeten vonj po olju in nafti, sopara iz spodnjih prostorov, pekoče popoldansko solnce nad nami mi je postajalo neznosno. Kmetje v kučmah so polegli po krovu, ženske so dremale. Stopil sem k najbližjemu. — Kam, prijatelj ? — V Šabac, gospodine. — Pa nisi iz Šabca? — Iz Majurja sem, blizu Šabca. Ko sem ga ogovoril, se je dvignil, popravil si kučmo in uravnal brke, ki so mu silili v usta. Iz oči in glasu sem mu spoznal, da ne govori s strahom ali iz spoštovanja, v očeh in glasu sem opazil neko globoko vdanost, skoro suženjsko vljudnost. Ko sem govoril z njim, se je še par drugih kmetov vzravnalo, kmetice so odprle oči. — Si bil po opravkih v Mitro-vici ? — Radi prašičev sem šel; pa takole kako malenkost . . , Naenkrat je prenehal, pogledal mi v oči in skoro zašepetal: — Pa nisi morda uradnik? Ko sem mu zatrdil, da sem zasebnik, da grem samo na obisk v Šabac, mi je pripovedoval, da si ob takih prilikah navadno kupi kako malenkost, — Pri vas je vse ceneje. Pa privleče izza opankov nož. Za dinar sem ga dobil; pri nas bi plačal vsaj dva, če ne več. Pozneje sem se sam prepričal o silni draginji v Srbiji. Stekleno blago, železnina, kemikalije, smem trditi: skoro vsi tvorniški izdelki so najmanj še enkrat tako dragi kakor pri nas. A cene delajo mali trgovci. Škatlica vžigalic stane pet vinarjev in so državni monopol. Zato je živež, razen kruha, cenejši. Mesa je veliko, a ga ne jedo. Pri nas bi mislili, da imajo Srbijanci vsak dan pečenko na mizi. A privoščijo si jo le ob velikih praznikih. Najpopularnejša jed je slanina. Srb jo nosi s seboj, kamor gre, S slanino si snaži opanke, s slanino maže stroje in žage, namesto z oljem. Na bregu smo zaslišali indijansko vpitje. Kopica otrok se je kopala, metala pesek in pergišča vode proti parniku, pa ga ni dosegla. — Deca ! — je menil kmet, moj tovariš. — Imaš otroke ? — Četvero jih imam. In dobri so, hvala Bogu. Nasmehnil se je, da se mu je videla sreča v smehu. — Kako pa vaša gospoda? — Eh, ne vprašaj, gospodine ! Zamahnil je z roko in si popravil kučmo. Pripovedoval mi je, da ima pisarček petnajstih let v občini skoro več oblasti kakor okrožni načelnik. (Dalje.) Bitka pri Borodinu. (Iz romana »Mir in vojna« L. N. Tolstoja.) * 1. Dan pred bitko pri Borodinu, dne 25. avgusta, sta prišla prefekt cesarske palače gospodBoseinpolkovnikFavije, prvi iz Pariza, drugi iz Madrida, k Napoleonu v njegov stan pri Valujevi. Bose, oblečen v dvorno uniformo, je ukazal, naj odnesejo veliki ovoj, ki ga je prinesel cesarju, v šotor, in je sam stopil v sprednji oddelek šotora, kjer je v pogovoru z Napoleonovimi adjutanti začel ovoj razvezovati. Favije pa ni stopil v šotor, temuč je ostal ob vhodu in se je pomenkoval z znanimi generali. Cesar Napoleon se je v svoji spal- nici še napravljal, Sopihajoč in prhaje je obračal zdaj svoj mesnati hrbet, zdaj svoje široke, porasle prsi pod krtačo, s katero mu je drgnil sluga telo. Drugi sluga, ki je držal majhno steklenico v roki, je škropil polno cesarjevo telo s kolinsko vodo. Kratki Napoleonovi lasje so bili mokri in so padali v štrenah po čelu. Njegov obraz pa je, dasi je bil zabuhel in rumen, izražal, da se telesno dobro počuti; »Le še, krepko, še krepkeje!« je klical slugi. Adjutant, ki je bil stopil v šotor, da cesarju naznani, koliko ujetnikov so dobili v včerajšnji bitki, je stal po sporočilu še pri vratih in čakal dovoljenja, da sme oditi, medtem ko ga je cesar nagrbanega čela motril od strani. »Nič ujetnikov,« je ponovil adjutan-tove besede. »Rajši se dajo pobiti; tem slabše za rusko armado,« je dejal. »Še krepkeje!« je zaklical možu, ki ga je drgnil, in se je sklonil ter mu nastavil svoja mesnata pleča. »Prav! Naj vstopita gospod Bose in gospod Favije.« »Takoj, sir,« in adjutant je izginil skozi vrata. Dva sluga sta veličanstvo hitro opravila v uniformo garde in cesar je s trdimi in hitrimi koraki stopil v sprednji oddelek šotora. Bose je bil medtem urnih rok ravno pred cesarjevim prihodom razstavil na dveh stolih cesaričino darilo, ki ga je prinesel. Toda cesar se je bil tako nepričakovano naglo napravil in je stopil ven tako hitro, da Bose še ni bil popolnoma gotov s pripravami. Napoleon je takoj uganil, kaj se godi, in ker jim ni hotel pokvariti veselja, da ga presenetijo, se je delal, kakor da Boseja ne vidi, in je poklical Favijeja k sebi. Strogo nagubanega čela je Napoleon molče poslušal, kar mu je Favije poročal o vdanosti in hrabrosti čet, ki so se borile na drugem koncu Evrope, pri Salamanki, in ki so želele samo to: da se izkažejo vredne svojega cesarja, in se bale samo ene stvari: da ga vznevolje. Izid bitke je bil žalosten in Napoleon je napra- vil par posmehljivih opomb, medtem ko je Favije pripovedoval, da brez Njegovega Veličanstva sploh ni moglo drugače biti. »To reč bom moral pri Moskvi popraviti,« je rekel Napoleon. »Kmalu na svidenje!« je pristavil in poklical Boseja, ki je bil slednjič s presenetljivim darilom gotov; razstavil ga je bil na stoleh in ga zakril. Bose se je priklonil s pozdravom starih francoskih dvorjanov in je pristopil ter cesarju izročil pismo. Cesar se je zadovoljen obrnil k njemu in ga potegnil za uho. »Veseli me, da ste tako zelo hiteli. No, kaj govori Pariz?« je dejal in je zamenjal svojo prejšnjo strogost s prijaznostjo. »Sir, ves Pariz obžaluje Vašo odsotnost, saj ni drugače mogoče,« je odgovoril Bose. Dasi je Napoleon vedel, da je Bose moral reči to ali kaj podobnega, mu je bilo vendar prijetno, ko je to slišal, tako da ga je zopet potegnil za uho. »Žal mi je, da ste morali tako daleč potovati,« je rekel. »Da, zelo obžalujem, da ste se morali tako dolgo voziti.« »Sir, nič manj nisem pričakoval, kakor da Vas najdem pred vrati Moskve,« je dejal Bose. (Dalje.) .............................................................................................................................................................................................................,„.,„„„...............................................................................„„„„„„„„„„...................,„,„„„„, STRAN 10. ILUSTRIRANI GLASNIK ....................................■■•■>■■■■•■•........................................................................m...........i......i.........,,,,,,,,........................................................................................... 11111111*111 m iimiiiiminiiiiiiii um n 1- ŠTEVILKA lllllllllllllilllllllllllllMIlllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIHI,! Ob vojni. Gj, pili smo, vino je teklo, in trkali smo glasni. V kraj vino, dokler iz ran v vojni junakom vre srčna kri. Jn peli smo radostne pesmi ter zbijali šale v smelj. Molk, dragi, dokler naši borci ječe v skelečitj bolel). 9n devali cvetke na prsi, zatikali jilj 30 klobuk. 9roč ro$e, dokler 30 bratom umira nam brat poln muk. Oiedar bomo zmago slavili, kedar bo njif) trud končan: takrat pridi pitje in petje in cvetje zopet na dan! Dr. /. M. Kriišnik. DOGODBE Pij X. in župnik. Pri avdienci, ki jo je imel pred nedavnim časom srbski poslanik dr. Vesnič pri sv. očetu, je bil sprejet od papeža tudi župnik iz Taggia, majhnega mesta z laške meje. Duhovnika, ki je bil navzoč pri pogovorih o ureditvi razmer med Vatikanom in srbsko vlado, je kardinal Merry del Val predstavil, sv. oče pa ga je pozdravil z besedami: »Veseli me, da Vas vidim, monsi-gnor!« Preprosti župnik je zardel in zajecljal: »Vaša svetost, motite se, jaz nisem monsignor, temveč navaden župnik iz Taggia.« Sv. oče se nasmehne in odgovori z ljubeznivostjo, ki ga je vedno odlikovala: »Mi smo te imenovali monsignora, sin moj, in če nisi, moraš postati, ker se papež ne moti.« In obrnivši se h kardinalu mu reče: »Vaša eminenca, storite vse, kar je potrebno, da bo od danes župnik iz Taggia nosil ta naslov.« Novi monsignor je bil tako presenečen in zmeden, da se je komaj mogel zahvaliti za odlikovanje. Zadnja prošnja slavnega zdravnika. Ko je svetovnoznani zdravnik dr. J. P. Frank ležal na smrtni postelji ter videl okrog sebe nekaj zdravnikov, ki so se z raznimi sredstvi trudili, da mu pomorejo, se je dvignil in jim je z naporom rekel: »Gospodje, zahvaljujem se vam za vašo veliko vnemo, ker vem, da mi vse najboljše želite. Toda dovolite, da vam povem zgodbico. V bitki pri Fonteneju je nekega francoskega vojaka zadelo deset krogel. Stal je še nekaj sekund pokonci, potem pa se je zgrudil, rekoč: »Čemu toliko krogel, da ubijejo enega samega človeka?« Tako vprašam jaz vas: Čemu toliko zdravnikov, da se reši nekaj, kar se rešiti ne da?« Miroljubni panter. V nekaterih krajih Meksike smatrajo ljudje panterja za svojega prijatelja. Kdor ubije jaguarja, dobi veliko nagrado, kdor pa ustreli panterja, plača kazen. Jaguar je velika nadloga za prebivalstvo, ker napada živino, medtem ko panter ne, temveč se preživlja z divjačino, in če je sila, tudi s kunci. Meksikanci pripovedujejo mnogo zgodb o panterjevi miroljubnosti. Mladi sin nekega pastirja je ležal na ravni strehi svoje kolibe in je odtam pazil na govedo. Naenkrat vidi, da stopa živina v ograjo, kakor da jo kdo tjakaj žene. Vedel je, da se ob tem času govedo ne goni domov, in je mislil, da pride za živino kmalu njegov oče in mu pove, zakaj goni čredo s paše. Slednjič se prikaže pastir, toda ne njegov oče, marveč panter. Prestrašeni deček skoči dol in ostane od groze kakor ukopan na mestu. Zver gre mimo njega, ga pogleda, mu pokaže zobe in ga udari z repom. Nato gre na bližnji hribček, se razgleda po okolici in se zopet vrne. Ko pride mimo mladeniča, ki je kakor začaran stal še vedno na istem mestu, ga ošine še enkrat z repom, kakor za spomin, in izgine. Napad na amerikanski parobrod. Nedavno je dobil glavni agent neke amerikanske paroplovne družbe, gospod Sumner, pismo, ki mu je zatrjevalo, da je pisec iz dobre in bogate hiše, da pa se je vsled nesreče zadolžil in da nujno potrebuje 50.000 kron; potrebni denar naj mu da paroplovna družba, sicer da bo na enega izmed družbenih parobrodov prinesel dinamita, ki ga bo zažgal sredi oceana, tako da bodo uničeni vsi popotniki, vse blago in ladja sama. Denar naj bi se mu izročil na sledeči način: Glavni agent mora sesti na vlak, ki ob določenem času odhaja iz Nju-jorka, in na določeni postaji vreči zavoj z denarjem iz voza. Glavni agent je pismo izročil detektivom, ki so označeno postajo zastražili. Gosp. Sumner je sedel na določeni vlak in na postaji vrgel ovoj, v katerem pa seveda ni bilo denarja. Detektivi so čakali zastonj, ker ni bilo nikogar, da bi ovoj pobral. — Nekaj dni pozneje je dobil gospod Sumner še eno pismo iste pisave, ki je pozivalo agenta, naj porabi drug vlak in naj med vožnjo vrže ovoj na nasip. V znamenje, da bo to storil, naj gre preko nekega trga v Njujorku in naj tri minute s prstom kaže na kip, ki stoji sredi trga. Gospod Sumner je tudi to pismo pokazal detektivom, ki so mu svetovali, naj tako stori. On je ukaz izvršil, pa ni videl, da ga kdo opazuje. Za vlakom, s katerim se je vozil gospod Sumner, je šel poseben vlak, v katerem je bilo mnogo oboroženih detektivov, ker so mislili, da bo izsiljevalec to pot prišel, pa ne sam, temuč v družbi svojih prijateljev. Strojevodju je bilo naročeno, naj vlak takoj ustavi, ko zasliši žvižg detektivov. — Gospod Sumner je vrgel ovoj na nasip, in ko je prišel posebni vlak, so detektivi opazili moža, ki je naglo bežal od proge. Zasledovali so ga in ujeli. Bil je zamorec Buston, ki je izsiljevanje priznal in tudi potrdil, da bi bil grožnjo izvršil, če bi ga gospod Sumner ne bil ukanil. ZDRAVSTVO Alkohol, kava, močna mesna juha zelo dražijo živce in srce. Hipni svežosti sledi takoj utrujenost. Najškodljivejši je alkohol. Vsa ta razdražljiva sredstva ne dajejo telesu ni-kake moči, kakor mislijo ne samo preprosti ljudje, nego tudi nekateri zdravniki, ampak mu moč celo jemljejo. Bolezen in značaj. Vpliv bolezni na posameznike je različen. Mnoge zapušča z boleznijo vred razdražljivost, drugi se je pa med boleznijo nalezejo. Ozdravelim sladkosnede-žem sladkarije ne ugajajo več ter zažele sami od sebe preproste jedi. Vonj, ki je človeku prej ugajal, mu postane po bolezni zoprn. Pa tudi druge posebnosti značaja se menjajo. Pisatelj na primer izgubi po bolezni veselje do pisanja. Skopuhi postanejo večkrat darežljivi in zaupljivi. Oni, ki so bili prej molčeči kot riba, se izprevržejo včasi v največje klepetulje. Marsikateri brezverec začne po bolezni moliti in se sprijazni z Bogom. — Oni, ki trpe na revmatizmu, so navadno molčeči in hitre jeze. Melanholija je znamenje kroničnih bolezni v želodcu ter je večinoma v zvezi s pesimizmom. Nasprotno postajajo jetični z razvojem bolezni veselejši in prijaznejši. Znano je, da velika večina jetičnih umira v nadi, da bodo popolnoma ozdraveli. Prebavljivost mesa. Zdravniki trdijo, da more vsak želodec prebaviti divjačino, perot-nino, večino rib, zlasti če so morske ribe. Za otroke in bolnike, ki okrevajo, ni prebavlji-vejše in redilnejše jedi kot so ribe. Govedina je v vsakem oziru izvrstna hrana; nasprotno je pa teletina težko prebavljiva, če ni bila žival starejša od štirinajst dni. Svinjsko meso naj se je samo takrat, ako je dobro kuhano ali pečeno. Sploh je pa meso od premladih ali prestarih živali težko prebavljivo. S kako vodo naj se umivamo? S toplo ali mrzlo? Vedno slišimo to vprašanje. Določenega pravila, ki bi veljalo za vsakega, ne moremo postaviti, ker pri tem pride v poštev zdravje dotičnega. Slabokrvni nimajo dovolj svoje toplote in bi jim naravnost škodilo, če bi se umivali v mrzli vodi. Zdravim ljudem pa odločno priporočamo mrzlo vodo. Po kopanju ali umivanju v mrzli vodi čutijo zdravi ljudje posebno svežost, ki jo povzroča hitrejše pretakanje krvi. Umivanje z mrzlo vodo zvečer je zdravo, pomiri živce in povzroči mirno spanje. Tako umivanje pa naj se vrši vedno v topli sobi. — Otroke priuči na mrzlo vodo. Nežnost kože ohraniš, če v pol litra mleka strešeš žličico boraksa in žličico vinskega cveta in si s to zmesjo, ki mora biti hladna, namočiš zvečer, preden greš k počitku, obraz, roke in vrat, ter pustiš, da se samo posuši. S tem postaja koža bolj sveža, nežnejša in lepša. — To sredstvo je jako staro. Znano je, da so ga uporabljale odlične Rimljanke in plavolase Germanke. O kužnih boleznih. Trije faktorji povzročajo, da je bolezen kužna: 1. telesno razpoloženje, pri katerem nastane tako mešanje sokov, da se morejo bakterije zadostno hraniti; 2. nagle izpremembe v toploti, zlasti spomladi in jeseni; 3. krajevne razmere, zlasti podnebje in kakovost tal. Profesor Emmerich je v najnovejšem času dokazal, da kolera ne nastane od neposrednega vpliva vibrionov, marveč da se ti tako izpremene, da nastane zelo strupena soliterna kislina, ki črevesju škoduje in ga razje. Bakterije, ki povzročajo kužne bolezni, se najlaže razvijajo v vlažnem staničevju in pri toploti, ki je enaka toploti človeške krvi. Kdor hoče, da se obvaruje kužnih bolezni, naj biva v solnčnih prostorih, ker svetloba bakterije pomori. Zato več solnca, kakor umivanja s karbolom! Nekateri povzročitelji kužnih bolezni rabijo za svoj obstoj kisik, ki ga jemljejo človeku. Tedaj se množina ogljika v človeku neprimerno zviša, kar povzroča hiranje. Sem spadajo: influenca, jetika in kuga. Obvaruješ se teh najlaže, če paziš, da ti bo stanovanje zračno in svetlo in če uživaš preprosto, tečno hrano. Fižol, leča, riž, sadje zamore bakterije. GOSPODINJA Pohištvo iz orehovine se »poti«, pravimo, če je vlažno, in izgublja svoj sijaj. Temu od-pomoremo na ta način, da pohištvo umijemo z navadnim milom in ga z volneno krpo dobro obrišemo. Napravi zmes iz dveh žlic terpen-tinovega olja in ene žlice črnega vina, v to namoči volneno krpo in pohištvo dobro zdrgni. Ko se posuši, ga dobro obriši in sijaj se mu bo vrnil. Tvoj ptiček bo le takrat pel, če bo zadovoljen in če ga ne bo nadlegoval noben mrčes. Da ga rešiš mrčesa, napolni platnen žakeljček z žveplenim prahom in ga obesi v kletko. iiMiitiitininimiiiiiiiiiiniHimiinifn^^ ŠTEVILKA 1. ILUSTRIRANI GLASNIK 11. STRAN IIIIIIIIIIIIIMHIIIIIIIIIIII.......................................................................................................................................................................IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIII......II111M111IIII Ml IIIMII11.......................................................................................... Ptiček se ti bo s petjem zahvalil, da si ga rešila sovražnikov. Prahu ne trpi v svojih sobah. Prah je zlasti škodljiv za sobne rastline in cvetlice, posebno poleti. Veliko uslugo jim storiš, če jim listje od časa do časa opereš — pozimi z mokro gobo, poleti s škropljenjem. Če opaziš na listih uši, odstraniš jih najlaže, če prideneš vodi, s katero škropiš rastlino, nekoliko mila. Da je mleko modrikasto, povzroča bacil, ki se razvija takrat, če mleko dolgo časa stoji in če posoda ni snažna. Tekom 24 ur opaziš na površini modre madeže, ki se vedno bolj večajo. Razvoj bacilov je pri nižji temperaturi počasnejši. Zato pazi, da je posoda vedno snažna, prostor, v katerem hraniš mleko, večkrat razkuži in takoj, ko pomolzeš, pusti, da se mleko ohladi. lica, ki gleda izpod bele lasulje, se ne more utajiti. Velika pomoč v vojski so psi, ki kot člani Rdečega križa prinašajo ranjencem zdravila in okrepčila ter z lajanjem, zlasti ponoči, naznanjajo, kje je ranjenec. Rdeči križ v Nemčiji ima za pse posebno šolo, kjer z velikimi napori priučijo pse za pomožno službo. Ko pes najde ranjenca, laja in cvili pri njem tako dolgo, dokler ne pride pomoč in ranjenca odnesejo. Francozi pa dresirajo svoje pse ravno nasprotno. Odvadijo jih, da ne lajajo, ampak da vzamejo ranjencu kak predmet ter ga prinesejo na obvezovališče. Predmet mu vzamejo in pes takoj steče nazaj k ranjencu, sanitejci mu pa slede. Računa se, da se rodi na celem svetu v enem letu okrog 40 milijonov otrok. Iv Belgrajska trdnjava, ki jo sedaj pod vodstvom srbskega kraljeviča Jurija popravljajo. •Mil' •iiir •nir •nir t g o w 8 o DROBIŽ ¥ 8 o ¥ 8 o •nir •nir •nir •nir 8 o f O O LISTNICA W 8 o W 8 o Protest proti ženskam, ki kade. Emancipacija ni pripeljala žensk samo do marsikaterih smešnosti, ampak hoče uveljaviti tudi nekatere razvade, ki bi bile sila nezdrave. Ženske v Združenih državah kade cigarete že v toliki meri, da je nastopilo v marsikateri državi proti tej razvadi samo javno mnenje. V Massachusettsu nameravajo nasprotniki kadilk predložiti oblastem to-le zakonsko osnovo: »Kdor proda ali podari ženski tobak v kakršnikoli obliki, se kaznuje z globo 200 K. Nadalje se prepoveduje ženskam kajenje na ulici in javnih poslopjih.« — V Bostonu je policija kajenje na javnih prostorih že prepovedala. Visokost naših prednikov. Poprej so domnevali, da so bili naši predniki močnejši in večji nego mi, kar pa ni res. Nikoli ni bilo na svetu rodu velikanov. Egiptologi so na mumijah dokazali, da Egipčani niso bili posebno velik rod. Pettenkofer je pa potom Homerja dokazal, da so grški in trojanski junaki bili najbrže še manjši nego smo mi. Vojaki rimskih legij so bili visoki približno 1'725 m in tudi danes dosega 10% Italijanov to višino. Germani so bili Rimljanom zelo všeč radi visoke rasti, pa tudi zdaj so Nemci višji od Italijanov. Leta 1897. so odkrili v Ander-nachu karolinški grob in stari okostnjaki imajo isto višino kot sedanji. Ako so kje pri naborih znižali višino, je to samo radi tega, ker jemljejo vedno več ljudi v vojsko. Prej so pa izbirali le najpostavnejše. Beli lasje bodo moderni. Odkar je neka francoska igralka uvidela, da beli lasje povzročajo poseben sijaj oči in nenavadno sve-žost kože, in je z belo lasuljo začela nastopati tudi na odru, so jo začele mnoge dame takoj posnemati. Lasje se bodo nosili tako, kot so jih nosile nekdaj lepe markize. Čar mladega vojnem času je potrebna zanesljiva ura ali žepna budilka, kakoršne Vam nudi resnično domača svetovno-znana tvrdka, ki je največja zaloga zlatnine in briljan-tov, sedaj po znižanih cenah. Naj nihče ne zamudi prilike ! F- ČUDEN, LJUBLJANA samo Prešernova ulica štev. 1 Lastna tovarna ur v Švici .. Naročujte veliki cenik zastonj, tudi po pošti Iranko. Prodajalna 0(atol. tiskovnega društva (0. Mičman) priporoča slavnim krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom svojo veliko in bogato zalogo šolskih potrebščin, kakor: zvezke, ovijalni, pisalni in risalni papir, svinčnike, šestila, ravnila, peresa, črnila, radirke, gobe, kredo, šolske knjige itd. Cenjena naročila se hitro ,. in točno izvršujejo .. Mttttttt illlllllllllll Mi G. K. S. V Sp. /. Fotografija je žalibog prestara in je ne moremo priobčiti. Priporočamo se za nadalje. Mnogi navdušeni glasovi iz občinstva, ki so nam prišli, ko smo list komaj naznanili, so nam dokaz, da je bil »Ilustrirani Glasnik« res nujno potreben. Storili bomo vse, da naši naročniki ne bodo razočarani, temuč da bomo njihova pričakovanja presegli. »Ilustrirani Glasnik« bo družinski list v pravem pomenu besede ! Prinašal ne bo le obilo slik z doma in iz sveta, temuč tudi povesti, popise bojev, vojaške dopise, poučne članke, ustrezal bo potrebam mladine, gospodarja in gospodinje. Prijatelji dobrega in potrebnega lista, pridobivajte »Ilustriranemu Glasniku« novih naročnikov ! Pri prvi številki se utegne primeriti kak nedostatek bodisi pri posameznih naročnikih, bodisi pri razpečevalcih. Vsak tak nedostatek naj se takoj javi upravništvu »Ilustriranega Glasnika« v Katoliški tiskarni. Kdor ne bo vrnil na ogled poslane številke, ga bomo smatrali kot naročnika. Častitim naročnikom »Ilustriranega Glasnika« v pojasnilo: Prvotno smo poslali nekaterim gg. poverjenikom reklamne liste, kjer smo imenovali naš list »Glasnik s slikami«. Ker se nam je pa dozdevalo prvotno ime preneokretno, smo list prekrstili v »Ilustrirani Glasnik«, kakor se bo odslej vedno imenoval. Položnice priložimo eni bodočih številk. Tiska in izdaja Katoliška tiskarna v Ljubljani. Odgovorni urednik Josip Klovar. „