Štev. 35. Cena edne številke dinar. Poštnina v gotovčini plačana. 29. avgust 1926. Leto XIII Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko Štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa KalendarSrca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravnimi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Glasilo Slovenske krajine Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm3 75 par; I|4 strani dobi 20%, 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Vleti tekstom cm2 1˙50 D, v»Poslanom <• 2˙50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo, Nedela, 29. avgusta je za vsakoga, ki lübi pravico, Važen den. Te den se ljüdstvo zbere v Murskoj Soboti i v Črensovci i bo protestiralo proti krivicam, štere ščejo pri-zadjati našoj Slovenskoj Krajini! V M. Soboti bomo šli vküpno po Vélkoj božoj slüžbi pred Dobrajov hotel. Iz drügi far naj pridejo do desete vöre k slüžbi božoj i Dotom vsi vküp na spravišče. V Črensovci bo shod ob trej odvečara. Trgovci, obrtniki in industrije! do ob ednoj vöri meli shod v Dittrichovoj dvorani. (Govorili bodo g. Jelačin predsednik i g. Ogrin podpredsednik obrtne zbornice i drügi domačini.) Naše poti. Za krščansko stališče je bilo od vsega začetka agrarno pitanje očivesno. Dve istini sta stale pred nami Prvič, ognoti se boljševizma šteri pravi, da je sve vsej; drugič kapitalizma, šteri pravi vsaki si lehko grabi bogástvo po miloj voli i lehko dela miljone, čiravno njegov bližnji pri tom strada i zmrzavle. Niedno je s kr. Ščanskoga stališča ne prav. Da je -komunizem nemogoči i proti božim zapovedan je več kak očivesno. Rusija nas vči. Očivesno pa je tüdi, da je kapitalizaem ravnotak nevaren. Vnožine siromakov, ki robijo miljonarom, kda že nemrejo več nositi breme živlenja, postanejo brezčütni i se podajo v boljševizem. Prava je sred na. To tüdi vala za agrarno reformo. Lastninska pravica mora stati. Brezi te je narodno verstvo i napredek nemogoči. Rusija je v začetki boljševizma tüdi odpravila lastninsko pravico i povedala, da je vse vsej, pa se je morala za kratak čas nazaj povrnoti. Kak bi pa tüdi zgledajo, či bi tistomi ki si je žmetno pripravo par plüge-cov zemle, naednok povedali, to je ne tvoje, to je tüdi tistoga pijanca i manjaka, ki je vživao i manjaro, kda si ti delao. Čí pa lastninska pravica stoji, mora stati tüdi za veleposestnike. Na drügoj strani pa stojijo vnožine, štere so mogoče brezi lastne falinge siromaške pa Iščejo delo za svoje roke i za delo zaslüžek, preživež. Te vnožine pa majo pali pravico, de držáva stvori takše prilike, da se bodo mogli z delom i skrblivostjov preživeti. Posebno njim ide ta pravica zdaj po bojni, kda se morali tej siromacje ravnotak, pa ešče bole kak veleposestniki i miljonarje, braniti z lastnim živ- lenjom vküpno domovino. Krvni davek je najvekši, je vekči od miljonov, i toga davka so nájveč plačali ravno siromacje. Čüt pravičnosti teda zahtavle, da se lastninska pravica nekelko skrči na hasek siromakom, ki majo pravico do toga. Dozdajšnje davanje dela berošom i rezarom je ne zadosta, ar so po bojni vnožine brez dela vekše, zaslüžka pa je menje. Zato pa pravica i zdajšnje razmere zahtevlejo, da širomaki dajo veleposestnikoin primerno ceno za njihovo lastninsko pravico i tak pridejo do dela i jela,. Ali pa se je Prinas tüdi to melo pred očmi ? Ne. Vmes so prišle banke i drüge osebe, Štere ščejo meti z agrarne reforme hasek na rovaš lastnikov velcpo sestva i na rovaš siromakov. Nekdašnje Esterhazy-jovo veleposestvo v dolnjem deli Prekmurja je prišlo v roke bankam, indri pa so se vrinili ljüdje i Parcelirali pa posredovali i pri tom delali velke dobičke. Tü ne mislimo tisti, ki so za spelanje agr. reforme potrebni pa si računajo za svoje 'delo pravičen slüž, nego tiste, ki majo pred očmi samo sebe ne pa siromaka i veleposestnika. Mi smo bili od vsega začetka proti toj špekulaciji. Zagovarjali smo to, ka predpiše tüdi zakon, da si tisti, ki zmorejo, lehko küpijo zemlo, ki pa nemrejo, naj jo majo zarende s pravicov, da je ne zgübijo. Cena za zemlo pa arenda naj se da veleposestniki, ar ma do toga kak lastnik pravico. Tü pa moramo ešče na edno okolščino opomenoti. V dolnjem Prekmurji je tüdi pomenkanje drv ne samo pri siromakaj, nego tüdi pri premožnejši Vküpno dobro zahtevle, da dobijo tüdi tej za primerno ceno drva v doma- či logaj, ne pa da bi morali voziti od indri i plačüvati drago foringo. Zato smo za to, naj se najprle zadole domačim potreb-činam i samo to, ka je odviš, se vozi vö pa da špekulaciji. To naše stališče- je edino pravo. Zato smo nastopali proti vsakomi, ki je tü iskao masne dobičke, zato smo branili pravice i hasek siromaka, pa tüdi pravice veleposestnikov. To je bilo na poti nešternim dobičkaželnim ljüdem, zato so pa odločili -poslanec Klekl i njegova stranka mora iz javnoga živlenja.« V te, namen so nastavili novo stranko k šteroj so nešterni pristopili z razločnimi nameni; v te namen davlejo dva lista, šteriva drügoga ne delata, kak vodita boj pro ti g. Klekli i vsemi, ka je z njimi v zvezi. Ali so pa kaj dosegnoli ? Ne. Naše IJüostvo je v tej sédmi letaj po bojni dosta sprobalo. Vidlo je, kak so se stranke nastavile z Vsefele nameni pa ime-natni. Vse te so drügo ne dosegnolo, kak razdvajale pa slabi! en as. Ljüdstvo vidi tudi—to, da mamo za naš kraj zebraniva ešče dva radičovca, od šteriva pa níšče nikaj ne čüje. Pri kortešaciji so dosta obetali, pa nikaj dali, či ravno majo oblaszt v rokaj. Niti to ne včinijo, ka bi posamične krivice odpravlali i kaj sprosili za svoje volilce. V§i tej se obračajo na g. Klekla, ar so tam ne zavržene njihove zadeve, nego kelko se da napraviti, telko se včini za vsakoga, naj je že pristaš te ali ove stranke včini se za to, ar tak veli krsčanska ljübezen do bližnjega! Zato se je nakanenje nove stranke zjalovilo. Za dolnjelendavsko avanturo se níšče več dosta ne briga. Pa tüdi to je ne spravilo k pameti tej bojevnikov. Da bi svoj velki neuspeh zakrili, so začeli delati za to naj se naš kraj spravi pod hrvatsko oblast, naj se vpela v vse naše javno živlenje srb-hrvaščina, naj se pod tov oblastjov püsti, da bodo ležej delale hrvatske banke miljone na rovaš našega siromaškoga ljüdstva. Tü pa so segnoli v zadevo ne samo Ljüdske stranke, ne samo v zadevo ednoga samernoga poslanca, nego v zadevo národa samoga. Narod 'bo pa znao braniti svoje pravice. Zato se'bodo dnes (v nedelo) zbirale vnožice našega ljüdstva v dvema mestoma, da bodo protestiral proti tlačenji svoji jezikov ni i verstveni pravic. V Murskoj Soboti se zbere ljüdstvo z gornji far, v Črensovci pa z dolnji. Pridejo Slovenske matere, da povejo, ka njuvoj deci naj ne silijo drügoga jezika, pridejo moški i povejo pred svetom, da zavržejo vsakoga, ki nam sili oblast miljonarov, ki šče iskati svoje nedovoijene dobičke pri nas. Odaviete nas lehko, nego našega osvedočenja, naše vole nete mogli odati! Kleklnova stranka nalaga neznosne davke. (Tak pravijo gospodje okoli nove lendavske stranke. Zdaj pa poglejmo kak so g. Klekl govorili za zmenšanje davkov v državnoj zbornici, kda so dače nametavali.) I šteri so zroki toga slaboga stališa (najmre našega ljüdstva) Poleg toga, da so se dozdašnje vlade ne brigalo, kda so nametavale dačo, vidimo ešče štiri zroke, iz šteri Prihaja te žalosten stališ. Prvi zrok leži v toro, da so odpravleni vsi prvéjšnji madjarski zakoni (törvényi). V uradaj so nastavleni uradniki, ki so izobraženi po avstrijski zakonaj i to tüdi včasi samo za silo i nevejo madjarskega jezika. Grüntni izpiski za nametavanje davka i davčne knjige pa vse, po šterom se davki merijo, nametavlejo je ostalo v madjarskom jeziki. To je glavni zrok, da se pri nas telko tožijo proti nametavanji davkov. Nihče se je ne brigao, da bi te knjige prestavili v slovenščino, naši uradniki pa ne vejo madjarščine, zato nam dostakrat nemrejo pomagati, čiravno.bi šteli. Drügi zrok, šteroga sam samo mimoidoč omeno, je to, da smo dobili nešterne samo za silő“ izobražene, uradnike. Državni haski pa terjajo, da moramo meti ravno na meji prvovrstne uradnike. Jaz nemam nikaj proti osebi voditela davčnega oblastva v Murski Soboti, štero osebo spoštüjem i ljübim, nego cela javnost zahtevle, da toga urada nemro voditi gospod, ki ma samo štiri meščanske šole. Na takšem mesti mora biti dobro naobražen jurist (ki se vči zákone. Ur.) Madjari so pošilali na mejo najbogše ljüdi, naj te že v šole ali drüge urade, i tak bi moralo biti tüdi pri nas. Godi se pa Vnogokrat ravno naopak. Tretji zrok naše krivične obremenila z dačov je v tom, da ešče dozdáj nesmo meli občinski volitev, čiravno smo na to pritiskavali i so nam to oblübili nešterni od vladne večine. Mi mamo ešče izda gerente i tej rabijo dostakrat zakone tak, ka pobijavlejo drüge stranke, vladne stranke pa podpirajo. Kda so se lansko leto vršile kortešacije za volitvi, je meo kandidat vladne stranke v ednoj vesi shod. Toga kandidata je podpirao tüdi gerent tiste občine, šteromi je naš pristaš odgovoro s par ostrimi i istinskimi rečmi. Te je zmero, pa se je javno popreto, da se znese nad njim pri prijavi dohodkov za nametavanja osebne dohodnine. (Na 2 NOVINE 29. avgust 1926. levoj strani: »Čüjmo, Čüjmo !) I tak se je tüdi zgodilo, Javo je davčnoj oblasti, da je odao več živine, kak je za istino, na podlagi te krivične prijave je morao te sirmak na stotine več dohod-nine plačati kak bi njemi po pravici šlo. Pa to je ne edini slučaj, takši slučajov i pritožb je ešče vnogo. (Fr. Smodej: To je bio pokvarjeni gospod !) Štrti zrok naše najvekše davčne obremenitvi pa je iskanje strankarskih haskov. V Prekmurji so vpelali avstrijske zakone, vsaka dača se pobira po avstrijski zakonaj, samo či se ide za hasek stranke, se porabi tüdi madjarski zakon. Spomenem samo tű na vodno Zadrugo v Dolnjoj Lendavi, Madjarska vláda je to Zadrugo Občinam v Dolnjem Prekmurji vsilila. Ide se predvsem za potok Ledavo. Te potok preteče dosta vekši deo gornjega kak pa dolnjega Prekmurja, pa se je vendar v gornjem Prekmurji ne nastavila vodna zadruga. Zakaj ne ? Zato ne, ar tam nega veleposestev. Vsilili so vodno Zadrugo v Doljem Prekmurji zato, ar tam voda teče skoro izklüčno po gosposkoj zemli. V Gor. Prekmurji se je mislilo : či voda trga kmeti zemlo, naj si jo sam brani; v dolnjem pa : da voda ne poplavi Veleposestva, naj brani kmet Tam so teda morali kmetje Siromaki popravlati potoke za Veleposestva. (Fr. Kremžar : Ešče dnes !) Bom tüdi od toga gučao. Od leta 1902, kda je bila nastavlena vodna zadruga naše občine neso dobile nikdar kakše podpore, da bi mogle popravlati svoje potoke, čiravno so leto za letom dosta davale za vodno zadrugo. Vse je požrlo veleposestvo. Naši si- romacje so morali delati za zbog-šanje Veleposestva. Za čiščenje svoji potokov pa neso niti filera dobile od toga, čiravno so-to terjali, kak na pr. občina Turnišče. Celo takše občine, štere so več kilometrov daleč cd Ledave i nikak nemrejo po zakoni príti do toga, so potegnjene, da s svojov pomočjov podpirajo Veleposestva. (Ivan Vesenjak : »Niti krave ne!) Niti krave nemrejo iti , ta pit. Ta vodna zadruga je par let pred i po vojni henjala. Naednok pa so si nekši gospodje zmislili, da bi bilo dobro, či bi pali oživela. Pitali so občine, či ščaje ešče duže ostati pri vodnoj zadruge ali pa odstopiti. Vse občine so ednoglasno izjavile, da odstopijo, pa si bodo svoje potoke same popravlale i resan so to občine včinole. Tak čtem v pritožbi, štero sa občine poslale na ministrstvo. Naednok pa so dobile naše občine komisara. (Fr. Smodej: Že pali komisar !) Vladni komisar terja od občin pali prispevke, čiravno so odstopile. Toga državnoga komisara morajo občine drago plačüvati i te komisar dela s pomočjov davčnoga urada v D. Lendavi po madjarski zakonaj. (Jv. Vesenjak : Ka je to za ftička ?) I po tom madjarskom zakoni oni ljüdje, ki pravijo, da so narodnjaki i naprednjaki izcecavlejo zadnji filer z našega kmeta i to v tistom kraji, kde je bilo lansko leto v malom kotički napovedani 17 ek-sekucij zavolo zaostanjeni davkov. Od našega polodelavca terjajo 32 din. za fo vodno Zadrugo, pri tom pa se državna podpora, štero je od našega ministrtsva dobila, obrne za zbog-šanje veleposestniške zemle, pola ljüdstva pa prepüšča vsem vremen-skim nesrečam. (Fr. Smodej : Što je postavo komisara?) Prejšnja vláda. (Dr. Pernar: Hvala Bogi! Fr. Smodej: Sami ruski belševiki !) (Ljüdstvo présodi samo, kelko je istine na tom, da prej g. Klekl nalagajo neznosne davke. Ur.) NEDELA. po risalaj štirnajsta. Sv. Evangelij je Spisao sv. Mataj v 6 poglávji od 24. do 33. vrste. ..Nihče nemre dvema gospodoma slüžiti. . . Nemoreta slüžiti Bogi i Mamoni. Kak naravnoč i uprav sa denéšnje dneve napisano. Denešnji svet poleg vnogo slaboga tüdi to teži, ar je človečanstvo preveč, pogroženo v svet-ska dugovanja i je vnogo lüdi'v robstvi svoje lelovnosti. Vnogi idejo samo za tem, da si kem več bogástva nag-rablajo vküp. Noč pa den samo na to mislijo, kak bi obogateli, kak bi se njive vnožile, kak bi več dobička bilo pri blagi i. t. d. Ka Bog, ka boža zapovid I tak govorijo i živejo tej ljüdje. Nihov Bog je zlato tele, penez i bogástvo, njihova glavna zapoved je grabi i pali grabi, pa tüdi, či ide to proti zapovedi krščanske lübezni do bližnjega. elke Vzapovedi ljübezni do bližnjega takše düše ne ščejo poznati. Te ljüdi Opomina i kara v denešnjem evangelijomi Kristus. Dvema gospodoma, Bogi i Mamoni na ednok nemremo slüžiti. Mamon pomeni dobiček, bogástvo štero dostakrat tak zakopa človeka i ga tak Prikapči na sebe, da na Boga pozabi. Ka pa, či si što za živlenje potrebno spravla, ali je to greh ? Ali slüži Marnom tüdi tisti, šteri se trüdi za več zemelski dobrot, kak je za živlenje potrebno ? Ne. To je nej greh, samo, či je to ne proti božoj zapovid! i pri tom ne pozabimo Boga. Zakaj je to ne greh ? Zato ne, ar nam je Bog dao živlenje i zdravje. Peta boža zapovid nam pa zapovidava, da čuvamo živlenje i zdravje. Toga pa občuvati nemremo brezi zemelski dobrot, zato je ista spravlati včasi tüdi dužnost. Tak bi na. pr. stariš grešio, či nebi skrbo deci za telovna potrebna. Pa tüdi tisti, ki majo dosta ešče ne slüžijo Mamoni, či to ka odviš majo, obračajo na almoštvo i podpirajo siromake i dobre naprave. To so siromacje v dühi. Grešijo samo tisti, ki neredno iščejo zemelske dobrine i pozabijo pri tom na Boga, na dušo i na večnost. Strašna nesreča na Müri. Cela naša Krajina je z grozov i žalostjov govorila od velke nesreče na Müri poleg Ižakovec. Tri prilüblena osebe so najšle smrt v hladnom valovji Müre. Ižakovčarje majo gaje na Štajerskom kraji i si morajo drva pa krmo od tam spravlati z ladjam. Žmetno i nevarno delo. Tüdi Horvatov! so vozili veje prek i so za te poseo naprosili brodara, Miinafičovo-ga Štefana. Prvokrat so' srečno pripelali i so šli po več. Pri drügoj vožnji se je pa brodar! potrla štanga ravno kda so v strženi bili. Tak so bili brez pomoči. V ladji so bile štiri osebe : brodar, Horvat, njegova žena Tonča i punica. Vse je bilo zdaj pre-püščeno valovji. Voda je nesla ladjo naravnoč pod mlin. Horvat, ki je bio v gobci ladje, je bio telko pri sebi. da je z lancom skočo v navod-ni kump. Šteo je s kumpa ladjo zadržati i tak rešiti vse, nego zaman, rešo se je le. sam. Zadnji tao ladje se je dol obrno pa prišeo med raz-bor. Či mlin ne bi mleo, bi se ešče rešili, tak so pa lopate pograbile ladjo i jo z tremi lüdmi i vejom vred pogrozila. Tak so najšli rano smrt v hladnoj vodi brodar pa mati s hčerjov. Hčer je ešče dvakrat voda zgro-zila, potom pa je vtonila. Materi se je obleč zadeo za veje, zato je ostala pod prevrženim vejom i plavala z vejom i ladjov vred do Melinec, kde so vse vküp zgrabili i splavili na süho. Brodara i hčer pa so dozdáj ešče ne mogli najti. Nesreča i grozna smrt mlade Horvatove žene, Tonče, je globoko genola vnoga srca tüdi v M. Soboti. Tonča je slüžilo celi 5 let v sobočkoj bolnišnici i je tű znana kak jako lübezni va i vrla" oseba. Vnogi, ki so se Vračili v bolnici, se ešče spominajo potrpežlive Tonče, štera je pomagala č. sestram pri fežkoj slüžbi. Nikdar je ešče prej ne bilo telko žalosti v bolnici, kak te, kda je ona Šla s slüžbe. Pa tüdi doma kak- babica je opravlala dela krščanske lubezni do betežnikov. Zato pa Tebi, Tonča valajo Kristusove reči: »Kajkoli ste včinoli ednomi med malimi, ste meni včinoli." Bog naj Ti da najem za Tvojo lübezen do betežnikov, ki so Te lübezni najbole potrebni. Pa tüdi brodar!, ki je pomagao svojemi bližnjemi i Tvojoj materi, naj bo Bog smileni I Vsi trije počivate v mili, dokeč -se ne vidimo ! Domačim pa naše sožalje i pomilüvanje ! GLASI. Slovenska Krajina. — Z obrtne rastavo v Ormoži. Zavolo lepote svojiti izdelkov so dobili odliküvanje tüdi nešterni prekmurski obrtniki. Stara fabrika za marele v Lendavi, Kornel Anton pintar i Hajd-njak Anton kolar v Črensovci so dobili zlato medajlo. Drügi pa so dobili srebrne. —I Turnišče. »Vašim novinam“ v pojasnitev . moramo povedati, da g. Klekl ne hvali i priporoča demokratske hranilnice. Gospodje v uredništvi so jako zaspani, ali pa so popunoma slepi -— ar telko govorijo v zasleplenosti — i .zato še niti zdaj ne vejo. da se je v Turnišči ostanovila nova hranilnice pod vodstvom g. kaplana Greifa. 'Gospodje pišejo, da nemrejo i ne smejo lagati, ar je to neodpüstliv greh. Ka pa je drügo, če ne laž, kda što piše edno stvar, v šteroj ne osvedočen, da je istinska. Pri drügoj priliki priporočamo več pazlivosti, da nam ne bo trbelo znova davati kakši naukov. — Rana smrt. V Törnišči je umrlo osemletno dete trgovca Jožefa Rosa. To je že drüga smrtna zgüba, Štera je zadela g. Rosa: umrlo njemi je že v tom leti tüdi edno mlajše dete. ■ — Nesreča pri mlatitvi. Mlatitev z mašinom se v Trnji ne končala brez nesreče. Ravno pri zadnjoj hiši je potegnola nego med drumline okoli 20 let Staromi, dečki Jožefi Zver. Nogo njemi je v gležoji odtrgali. Odpelali so ga v Soboto v špitao i ga včasi v nočj operirali. Njegov stališ je bio jako na najgi, le skrblivosti zdravnikov je zahvaliti, čí ostane. Za zdaj je vüpanje da, či kaj vmes ne pride, ostane pri živlenji. — Tišina. Lepo slavnost so nam zadnjo nedelo pripravili bogojanski Orli. Že telovadba, pri šteroj je mladina pokazala svojo gibkost v teli i odločnost v voli, nam je dopadnola, dopad- IZJAVA. Lansko leto sta bila ukinjena šesti in sédmi razred naše gimnazije v Soboti. Na energičen protest domačinov in z ozirom na izredno izjemno važnost gimnazije za našo obmejno krajino, je ministrstvo prosvete dovolilo, da se šesti razred zopet otvori. Letos je zopet ukinjen sédmi razred in naši dijaki se morajo seliti v druge zavode izven naše krajine, kjer v nekaterih zavodih s svojim številom dopolnjujejo razrede, ki bi se Sicer morali ukiniti, ker nimajo toliko učencev, kolikor je po zakonu določeno, da kak razred še lahko obstoja, Ker naša gimnázija ni letos prav nič manj Važna za našo krajino ko lansko leto, izjavlja podpisano drüštvo, zbrano dne 9 avgusta 1926. v Murski Soboti soglosno sledeče: 1. Predsedstva podpisanega društva je znano, da obstojajo nelepi nameni okrniti našo gimnazijo na štiri nižje razrede, oziroma sploh deg-radirati na nižjo srednjo šolo, in te namene podpirajo z argumenti ki so žaljivi za naše ljudstvo in škodujejo ugledu slovenskih gimnazij kakor tudi ugledu slovenskih profesorjev. 2. Vsem merodajnim krogom so znana, oziroma bi morala biti znana sledeča dejstva: Naše izjemne kulturne in .gospodarske razmere, pomanjkanje domače inteligence in ravnotake pomanjkanje sredstev za šolanje dijakov izven naše krajine. Ljubezen in ponos našega ljudstva nad domačo gimnazijo ter požrtvovalna pripravlenost pomoči pri povečanju gimnazij-skega poslopja, zlasti pa izredno neraščanje . od leta do leta na novo vpisanih učencev zahteva, da se gimn. izpopolni. Na vse to so bili opo-zorjeni že vsi merodajni krogi. 3. Smatramo za največjo kulturno krivico, da se pokrajini s sto tisoč prebivalci ne da možnost, da se razvije edini Srednješolski zavod v Murski Soboti v popolno osemrazredno gimnazijo, ko sta že itak ukinjeni obe meščanski šoli v Slovenski krajini. Največje kulturna potreba Slovenske krajine je Popolna, osemrazredna gimnázija. Zato podpisano drüštvo najodločneje protestira, da se gimnaziji v Murski Soboti ne da možnost neoviranega razvoja v popoln osem-razredni zavod. Izjavlja, da je pripravljeno Odkriti vse nelepe namene in neodkrite sile ki delujejo proti razvoju naše gimnazije. Obenem stopa domače visokošolsko dijaštvo skupno s svojim ljudstvom v odločilno borbo za razvoj popolne osemrazredne gimnazije v naši Soboti. Slovensko katoliško akademsko drüštvo "Zavednost" v Prekmurju, dne 9. avgusta 1926. Predsednik: ’ Podpredsednik: Bajlec Franc m. p. Baša Ignacij m. p. cand inris. cand. med. vet. 29. avgust 1926. N O V I N E 3 Doli so ram pa tüdi govori, pri šteri so nastopiti naši dijacje. Lepo je to, da naši dijacje ne špilajo gospodstvi, nego ostanejo v zvezi z narodom, iz šteroga so prišli i za šteroga bodo ednok delali. Vera, ljübezen i pripros-tost bo tisto vezalje, štero nas bo drüžile. Vidli smo tüdi, da je za mladino potrebno dobro kat. drüštvo, v šterom se izobražüje, vzgaja, namesto, da bi hodila po nedovoljeni potaj. — Nesreča pri mlatitvi. V sobočko bolnico so pripelali v soboto večer ednoga moškoga s potretov nogov. voznik, ki ga je pripelo, je ne znao kak se piše, betežnik pa je nemi. Sledkar se je zvedilo, da je doma s cvenske občine na Štájer. Ponesrečo pa se je tak, ka je spadno z oslice kda so slamo skladati, pa si je pri tom pod kolenom nogo potro. — Vélki ogen v Nemščaki. V pondelek noč se je priplodila na Mürsko pole močna nevihta. Treskalo pa grmelo je kak da bi sodnji den Šteo biti. Treščilo je v štale na marofi Nemščak, šteri je lastnina grofice Marije Zichy i strela je vužgala seno. Naednok je bila v ognji cela hramba. Držina i gasilci iz Dokležovja, šteri so bili prvi, tam so rešili živino. Dokležovske gasilcov ki se neumorno delali, se je zahvalil, ka se je ogen ne razširo na poleg stoječo hišo. Rušt pa krma na štalaj je zgorela, samo stene se ostale. Kvar je ešče ne določeni, vendar pa se že zdaj lehko pove, da je velki. Gorelo je ešče v pondelek celi den. — Izlet so meli gg. Salezijanci iz Veržeja 21. t. m. na Tišino í od tam v Radince. Na Tišini so je gostolüb-ni ljüdje sprijali i je pogostili! Vsem, ki so skrbeli, da je bio izlet lepi i prijeten prav lepi: Bog plati ! — Nesrečen spada]. Minoli tjeden so Knez Ivan, kmet z mali Bakovec pelali zrnje na marof Med potjov so zavozili v globoki žlak, ar je po vnogom dežčovji vodé spodjen cesto, i voz zrnja na šterom so oča Knez sedeli, se je prevrgeo v potok. Pri spadaji njim je prišla noga pod copanj i ovači so se tüdi preci pobili. Pa to ešče ne bi biIo tak nevarno; v potoki so se vse zmočili i prehiadili. Tak je k drügim poškodbam ešče prišlo zvüžganja plüč. To so 75 letni Starec ne mogli prenesti i so v soboto mrli. Naj počivajo v miri ! — Siveljski tečaj Skupna Obrtna zadruga v. M. Soboti naznanja šivel-jam, da priredi za nje prikrojevalni (za zrezavanje) tečaj, či se ji zadosta prijavi. Ar se te tečaj vrši naskori, zato Opominamo prizadete šivelje, naj se do 30. avg. t. 1. to je v pondelek dopodne zglasijo pri imenüvanoj zádrug!. - Načelstvo. — Dr. Josip Muster odputuje od 30 avg. do 14 sept. - — Divjaški sin. Z vesi K. poleg Müre smo dobili dopis, da je nedavno zdivjani mladenec V. S, so z nožom i kolekom proti svojoj materi, štera je že 60 let stara. .Mlajši sin ki je pošteni, je šo mater branit. To je svadilo starejšega, i je mlajšega zbio pa večkrat z nožom rano. Mati i mlajši sin sta moralo iskati zdrav-niško pomoč. Divjaka je oblast vtek-nola v lüknjo. Cela ves se je nad tam divjaštvom zgrozíla i nezahvalnoga sina obsodila. — Posredovalnica dela se je ustanovila v M. Soboti. Poslovanje začne s 1. septembrom v pisarni Kmečke posojilnice poleg bolnice (špitala) Delodajalci, ki iščejo delavce i delavci, ki iščejo delo naj se glasijo osebno ali pismeno. Uradne vöre so vsaki delaven den od 9. do 12. Naslov: Posredovalnica dela, Murska Sobota, Kolodvorska ulica 123. — Izjava. Podpisani izjavlam, da se lendavske novine proti mojoj voli tri krat prišle na moj naslov. Štrtokrat sam je nazaj poslao, i takši novin več ne potrebüjem. Sam zadovolen z Kleklovimi ali S. L. S. novinar, štere nam kažejo pravico i krščanskoga düha, ki naj bi prehodo srca vsej politikov. Anton Magdič, Ižakovci. — Našim mladencom! Te dneve se pali vršijo vojaški nabori. Žalostno je gledati, da se nešterni mladenci te dneve napijejo i se lamlejo po cesti. Letos pa je v tom pogledi nekolko bogše. Mladenci, bodite veseli te dneve, popevlite lepe pesmi, nego pijanost i nedostojnost Odpravite. V Rim odpotüjeta 30. toga meseca vlč. g. poslanec Klekl i urednik »Novin" Ivan Jerič. Med potjov si po-glednata tüdi misijonske razstavo v Turinu, grob sv. Frančiška v Assisi i varaš Benetke, šteri je na morji zozidani. Či de mogoče, bo urednik šo tüdi v kraje, kde je bio na bojišči da obišče grobe svoji sovojakov i opravi pobožnost za nje. — Küpüjte srečke za lote-rijo Martinišča, zdaj dokeč se dobijo, ar sledi do že zfalile, i de ništernom! Žao za nje. Edna Srečka košta samo 5 dinarčkov. Država. Hiša je zgorela z v vsemi gospodarskimi hrami pri Šoštari-čovi na Staroj cesti poleg Ljutomera. Rešili so samo živino. Nesreča je zadela celo okolico, ar Šoštaričovi radi pomagajo siromakom s foringov. Zlate penezè so pali pripelali v Beograd Že večkrat smo čüli, da vozijo zlate dinare, žalilo da ji ne vidimo v prometi. Velkoga morskoga psa zo zgrabili ribičje blüzi Cirkveni-ce. Velikan je dugi "6 metrov, žmeten je pa 15 metercentov, io je telko kak 2 močniva bika. Nobel tovaje. Blüzi Horvatske meje je zadnji čas büo več tovajij po poštaj. V ednom mesti so kaso odnesli, pa prle-kak so jo mogli gorvtrgnoli so je pregnali V drügom mesti so gorvtrgnoli, pa so najšli samo malenkost drogni penez notri. Tej vtički se vozijo na tovajijo v Čarnom automobili. Pravijo, da so prej z Zagreba. Domača politika. Politični krogi so se po občinski volitvaj v Srbiji nekelko pomirili. Radikali so jako pobiti, ka so Belgrad zgübili. Kak smo že pisali, so tam dobili Občinsko ravnanje v roke Davidovičovi demokratje. To se pravi, da v Srbiji tüdi napredüje, čiravno Počasi, avtonomistična miseo. Po tej volitvaj so hodili ministri na Bled k krali. Tam so se vršili tüdi vse vrste politični iazgovorí. Zdaj so tüdi postavili vküp odposlanstvo, štero de šlo v Žéne-vo na seje Drüštva narodov. Radič je dosta gučao od te dele gacije i se rusto kak nede šo, či do šli ljüdje, ki so njemi ne povoli. No, kak je že stara navada, je Radič pali ponižno sprijeo vse, ka so njemi Radikali naklali. Nekaj malo poslov so njemi v tom odposlanstvi dali, v bole Važni zadevaj pa nede meo on nikaj za opraviti. Bojijo se, da nebi pa s svojimi vnogimi guči kaj pokvaro i zmenšao ugled države. Odbor za zenačenje davkov dela naprej. Zdaj se ide ravno za hišne dače. Pašič se je najbrž zosagao demokratske zmage v Belgradi, zato prej pride nazaj s toplic, gde se je vračo. Nešterni radikali, posebno tisti, ki majo v rokaj vlado se bojijo njegovoga prihoda v Belgrad. Svetovna politika. Grčija je poleg Portugalske držáva, v šteroj so večne revolucije. Prvejšnjega ravnitela države Pangalosa je pregnao general Kondilis i postavo svojo vlado. Novi ravniteo pravi, da je že ednok čas, ka se vojaške oblasti naj ne vtikavlejo v politiko. Cela revolucija se je zvršila brezi prelevanja krvi. Za nas je bilo zanimivo, kakše stališče zavzeme nova grška Vlada do naše države. Naša držáva je s prvejšnjov grškov vladov pred kratkim sklenola pogodbo, v šteroj sta poravnale med sebov vsa nasprotna pitanja. Posebno Važna je ta pogodba zato, ar je Grčija dovolila, da sme naša držáva meti prosto pot prek po njenoj zemli na Egejsko morje. Vsi, ki se za to zanimajo, so čakali, ka pove k lomi nova grška Vlada. Ta pa pravi, de šče z nami v prijateljstvi živeti i ešče ednok preglednejo pogodbo, či nega nikaj notri ka bi nasprotüvalo haskom Grčije, jo potrdijo. Angleška. Stavka delavcov, ki premog (Šteinkol) kopajo, trpi naprej. Delavcom že preci po-tenci hodi podpora, štero dobijo od tovarišov v drűgi državaj, zato so se pred kratkim pogajanja z delodajalci obnovila. Pa tüdi tokrat so se razbila i delavci bo do dale štrajkali. Med delavci je že tű pa tam opaziti potrtost i zmešlavico. Meksika. Nešterni nezadol-neži so šteli izrabiti nezadovols-tvo katoličanov, štere Vlada preganja i napraviti revolucijo: Nadpüšpek mehikanski je znova opominao predsednika republike, da katoličanje drügo ne iščejo kak sloboščino düšne vesti i zato majo pravico. Predsednik je grobo odgovoro. Nato so Višešnji pastirje katoličane pozvali, naj se upirajo vladi brezi orožja. Oglasi v „N O V I N A J.« majo najbolši Uspeh. POLITIČNI ZAPISKI. Tiskovna pomota. »Naše Novine" p.šejo — Moderni Koriolan. Pravilno pa se glasi: — Mosok Koriolanus. Naš kmet na nikoj ide. .Vidimo den za dnevom, kak ide na nikoj naš kmet, ar se níšče ne briga žjirn, ar vsaki samo hasek šče imeti ž njega" — pišejo v novinaj nove stranke. ,.Vsaki" — s tem se pravi, da tüdi gospodje, generali nove stranke, tisti, šteri so si v nešterni letaj spravili več sto plügov zemle, nove hiže, automobil, šteri so čemerni, ar so njim gospod poslanec Kleklin prekrižali račune pri parcelacijo tisti žteri tržijo politične, kulturne in etnografične ideje iz muzejske zbirke gospode Mosoka Korjolana. Če so te „vsaki“ slavne lendavske .Naše Novine" — potem vaše reči izjemno tüdi mi podpišemo. Dobri in zavestni profesori. Kak lübijo naši neodvisni tam v Dolnjoj Lendavi slovensko uradništvo, to so povedali v svojoj javnoj spovedi pod naslovom »Na naš narod. Kak lübijo posebno Slovenske žandare i vučitele, to so naznanili čii-duvajočemi sveti v posebnom „člankL“ Zdaj so pa gospodje Profesorje prišli na red ar pišejo, da dobre in zavestne (šic !) profesora prosijo od vlade. Povedati pa moramo, da je eden „slovenski stan" šteroga prej lübijo prekmurski neodvisni, lübijo naše rešetar . . . Škoda je, zakaj se ne povedali tüdi zdaj kak v članki „Na naš narod" — da lübijo „rešetare“ — kak koza nož. Spijo. Po osmon septembri 1912. leta so se zgodile po sveti sledeče malenkosti. Meli smo svetovno bojno. Razpadnole so velke države in vrženi so bili s prestola zmožni casarje in krali. Nastanole nove države in mali narodi (med njimi tüdi Slovenski narod !) so začnoli terjati svoje pravice. Bosi, goli i lačni, šteri so na vse kraje in konce sveta nosili žmeten križ vojnoga trplenja so začnoli misliti s svojov glavov in v svojimi možgani. Naslovi, štere je dala lüdem zibelka, so postali smešni spoštüvani so pa gratali naslovi štere si spravimo s poštenim delom. . . . Pravimo, da samo telko se je zgodilo po sveti. I povejmo, da so te dogodke ..Naše Novine" prespale, ar inači ne bi se trüdite in obračala po farizejska oči zato, ar dnes lüdje že ne mnisliji tak kak dne 8. .septembra 1912. leta. Samo tisti mislijo dnes tak, šteri so spali in dremali, kak na priliko bodi povedano, gospod Mosok Korjolanus. To je naša reč, s šterov poglavje od dremanja gospodov neodvisnih zamučimo. Ešče ednok rešetarje. V zadnjoj številki lendavski novin se gospoda okoli nove stranke šče obrániti, da se prej ne dela norca z reše-tarov, i pišejo : ,,Kda, kde i z kakši rokodelcov srno se mi norca delali ? Posvedočite to i ne lažite !" Na to pa pisec na vse pretege hvali rešetare, kak so ga prej včili spevati, kda je mali bio. No, no gospodje, za dokaze 4 NOVINE 29. avgust 1926. preveč ne kričite. Evo ga: V prvoj številki vašega lista pa pišete etak: »Kelko je imela Slovenija rešetarov, žlajfarov, cekerašov, sklecarov, falot-pepijov, vsi so se sipali na naš narod .... ki so širili stranske evan-geliume, autonomije, hegemonije i šte vrag bi znao, ka vse.« Rešetare, ki so rokodelca postavlati v edno vrsto s falotpepiji, ali se to ne prav) z nji norca delati ? Gospod kulturni inženir Mosokoviče, povejte, kakša pa je ta kultura. Gospa (gospod) ,,Igla“ Vas dobro poznamo, čiravno ste se v iglo potegnoli. Pišete : ,,Alomaš majo (najmre Beltinčarje) pa je na lückem, majo eletriko, pa jim ue bo svetila. Zakaj ? Ar kak se guči, do tak, ležsj svoje podpise davali ništernimi za vsakšo bedarije. Igla." Kak mo si mi Beltinčarje svetili i ka bomo podpišü-vali to Vas č. g. »tejla« nikaj ne briga. Vi se ráj bogajte za svoj slovenski pravopis. Vej pa mate slovenskoga očo pa mater, 12 let ste duže v šolo hodili kak mi, pa vendar mate v 24 kratki redekaj 29 pravopisi hib. Tü je pravo mesto, gospod, se napelajte ..elektriko" ka de svetila, beltinsko občino pa püste pri miri. Ta je najbole svetla, kda Vas med nami nega. Beltinčarje. GOSPODARSTVO. Za gojitev živadi bi se moralo naše ljüdstvo vse bole brigati, kak se to dostakrat godi. Že smo pisali, da naš Človik preci drogni izdatkov ravno pokrivle s tem, ka dobi za belice ali živadi. Da živad, posebno pa kokoši ne nosijo zaželeni dohodkov, je kriva nesnaga, v šteroj mora včasi biti. Najhujša je v tom pogledi kürja vüš ali kürečnica. Kokoši, med šterimi so se zaperile kürečnice, postanejo mršave, se rade prepelijo v prahi i henjajo nesti. Posebno skrb mora meti Vertinja, da se kürečnice preveč ne zaperijo. Največ k tomi pripomore primeren kürnjek. Pri siromaškoj hiši kűri spijo na drevji, to bi ešče za v leti bilo, v zimi pa živad zna-mrzne i na protoletje, kda so belice najdragše, dugo ne nese. Zato je dobro napraviti za kokoši poseben hlev. Najbogši je zidani ali pa z blata. Z lesa delati je ne priporočlivo, ar na lesi nastanejo spoknje, v šteri se ležejo kürečnice. Vsikdar pa morajo biti stene od znotra dobro zrajhane, da nega reškov. Drogovje, na Šteri živad sedi naj bodo tak pripravleni, da je lehko vzememo vö. Te trbe vsaki mesec osnažiti i v vapnenoj vodi dobro namočiti. Istotak je potrebno, da kürnje-kove stene vsaki mesec z vapnom pobelimo i ga zmečemo. Na očiščena tla je dobro posipati natenci praj nepogašenoga vapna. To čiščenje se mora zgoditi vsaki mesec konči ednok. PoIeg toga mora Vertinja vsaki den kürnjek dobro prezračiti, v zimi pa dobro zadelati. da je zadosta topeo. Le tak se lehko vüpamo, da be živad Zdrava i nam bo plačala trüd z dosta vekšimi dohodki. Krmlenje svinj. Vnoga Vertinja misli, da svinja jako raste, či njemi dosta zrnja spolaga. Pa je ne resan. V zrnji je preci štirke, štera je toti potrebna živinčeti, nego menka pa potrebna belakovina. Belakovine, ma dosta zelena detelica pa sedeno mleko i cmer. Zato je dobro mešati krmo za svinje, posebno dokeč rastejo i polagati ne samo zrnje i krumpiče, nego tüdi zeleno detelico i či mogoče nekelko vsaki den mleka. Pri toj krmi prolnik dobro raste. Za rodno žito je glavni pogoj, da zadosta globoko orje-mo, Žito ma tenki, pa dugi koron, zato potrebüje na globoko zorano rahlo zemlo. Troja rao k tomi dosta pripomore, Opazi se pa lehko, da Vnogi vért orje preplitvo. Kak je žiti globoko rao navao, nam kaže naredba, štero je dala italjanska Vlada za polodelavce. Što zorje za žito 20 Centimetrov globoko 1 hektar (približno poldrügi plüg) dobi 75 lir premije, što pa ravnotelko zorje 30 cm. globoko, dobi ešče ednok telko premije. Znamenje na kelko štimajo strokovnjaki globoko rao žiti. Cene s Zrnje : 100 kg. (metecent) pšenice 270 Din., žita 180 Din., ovsa 150 Din. kukarice 180 Din, ječmena 190 Din., hajdine 260 Din., prosa 215 Din,. Živina: Govenska v Ljubljani kg. 7‘50—8 Din., teoci 9—10 Din., svinje 12—13 Din. Krma : Sena 60—70 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza s 1 Dolar 56 Din 40 par, Schiling 8 D., Čehoslovaška krona 1 D. 67 p., Nemška zlata marka 13 D. 53 p., Francoski frank 1 'D. 61 p., Švicarski frank 10 D. 96 Taljanska lira 1 Din. 84 par. Mali oglasi. SÜHE GOBE ! GRBANJE ! Küpüjem vsigdar po najvišišoj ceni. Zapomnite si i odavajte grbanje vsikdar v tgovini FRANC SENČAR Lotmerk K odaji je lehki konjski koleslin, v dobrom stanji po nizkoj ceni i s proste roke pri KOLOŠA MARTINI Bogojina. Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za „Novine“ pri I. HAHN trgovina s papir-jem, s pisarniš-kami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski ' Soboti. ERDÖŠ1 BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št. 180. poleg rim, kath. cerkvi ino p o š te. Učenec, ki je zvršo 4 razrede meščanske ali Srednje šole se sprijme za zobotehnika. Pozvedi se v PREKMURSKI TISKARNI v Murski Soboti. Samostalno podporno drüštvo ,,SVETI KRIŽ" v Chicagi III. je jako dobro za prekmurske Slovence i Slovenke. V drüštvo se sprejmejo moški od 16. do 50., ženske pa od 16. do 45. leta. Vstopnina eden dolar pri sprejemi v drüštvo, mesečna plačila za drüštvo eden dolar. Za to plačilo dobi vsaka kotriga ob priliki betega vsaki den eden dolar podpore, za smrtnino pa 500 dolarov. Kotrig ma 215, gotovščine 8000 dol. Seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci popoldne ob treh na No 1802 S. Racine Ave. Odborniki so : predsed.: Stefan Ros, prodpreds.: Ignac Krapec, nadzorni predsed. : Martin Kelenc tajnik: Šte- fan Hozjan, podtajnik: Martin Horvat, blagajnik: Štefan Jakšič, paziteo betežnih : Mihael Gjörek, računovodja: Matjaš Grüškovnjak i Jožef Čurič, paziteo društva: Štefan Vučko, vratar : Ivan Černjavič. K ODAJI JE 70 hektolitrov 3 pa pol gradov močnoga beloga i rdéčega vina; liter po 5 i pol dinara. — Zvedi se pri ERDÖSSI BARNABAŠ! trgovina s papirjem i igračami v Murski Soboti. Dve novivi senji je dobila č r ensovska občina. PRVO Živinsko i kramarsko je 20. oktobra, DRÜGO samo Živinsko pa je 14. marca. Poleg toga, ta starivi senji obdržanivi kak dozdáj v pondelek po sprotolešnjeoj i jesenskoj križoskoj nedele Senja v Črensovci se sama priporočajo. OČB. ODBOR. Razglas. Oda se itaki kmetsko imanje, obstoječe iz zidane hiše i zidanoga gospodarskoga poslopja z velikov prešov 8 oralov njiv, 8 oralov travnikov, 7 i pol oralov gostoga loga z Vsefele lesom, Polovica stavbenoga lesa (debele jeličovje, bori in hraste) in 1 i pol oral sadovnjaka. S imanjom vred se proda tüdi vsa opráva, ki je za kmetijo potrebna, vinska posoda za okoli 20 polovnjakov, plügi, brane, 2 žmetna gospodarska kola, 1 lahek voz, koleselj, 2 mladina stroja z vi-teljem (gepl) vred, slamorezni stroj, vprežna živina, konji, jünci krave i vse drüge gospodarske potrebščine, ki se rabijo na kmetiji, vse po naj-nižji ceni. Posestvo leži v Župetincih, fara sv. Anton v Slov. gor. je oddaljeno 3 vöre od mesta Ptuj, na ravni cesti proti Ptüji, v dolini in bližini glavne ceste, je jako rodovitno in vse vküper Proda se imanje le zavolo toga, ar je lastnik istoga državni uradnik in ga sam ne more nadzorüvati. Pozve se pri Josipu Korošak sodnem kanclistu in zemlj. knjigo vodji v Ljutomeru. Naznanjam cenjenim damskim krogom, da v začetki septembra odprem v M. Soboti Štev. 64 (V Czörovoj hiši) ženski modni salon. Za bla-gohotna naročila se Priporočam! S spoštüvanjom. NOVAK STEFAN krojač za ženske obleke. Podpirajte „N OVINE"! Vljudno naznanjam vsem p. n. interesentom, da bom imel že za prihodnjo šolsko Ieto v zalogi šolske tiskovine in knjige za gimnazijo ».vse osnovne šole v Prekmurju. — Gg. profesorico, učiteljem in trgovcem s knjigami Priznavam 10%-ni popust pri večjem naročilih Priporočam se I. HAHN trgovina s papirjem in knjigami v MURSKI SOBOTI. v MURSKI SOBOTI r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo. Obrestuje hranilne vloge po 8 °|o - Kmečki penezi naj se vložijo v kmečko posojilnico naj slüžijo kmečkomi lüdstvi. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik: IVAN JERIČ.