SLOVENSKE
VESTNIK
CELOVEC TOREK 8. NOV. 1988
Letnik XL!!t. Štev.51(2411)
Izhaja v Cetovcu
Erscheinungsort
Ktagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenfurt
Cena:7šil.
700 din
P. b.b.
Start z Borovljami
Danes začenjamo novo mesečno serijo občinskih portretov južnokoroških občin. Prva občina, ki jo predstavijamo stovenski in nemško govoreči javnosti v obširni, informativni in aktuaini obiiki, je občina Borovije. To izdajo dobi vseh 3300 gospodinjstev v boroveijski občini. Portret občine Borovije najdete na straneh od 5 do tO.
Siovenska prosvetna zveza in Zveza siovenskih organizacij na Koroškem
vabita na
KONCERT SPZ
ob spominskem tetu 1938 -1988 pod gestom „bi!anca"
v nedetjo, 13. novembra 1988, ob 14.30 uri v Mtadinskem domu SŠD,
CeTovec, MikschaHee 4
Nastopajo:
ansambel ..Drava" SPD Borovlje, Eda in Siivija Veiik, MPZ ..Podjuna" Piiberk, MPZ SPD ..VaTentin Polanšek, Vokalni ansambei SPD ..Danica" in vokaino-instru-mentaini Trio iz Roža.
Diskutirajo:
univ. prof. Dr. Peter Gstettner, Reinhold Henke (časnikar) in Dr. Peter Kreisky („Neues Osterreich").
Moderator: dr. Marjan Sturm
Namesto pomvnave škode „konccrt" vojaške godbe?
Jutija 1987 je bii Friedrich Hausner, sin zadnjega rabina v Cetovcu, gost mestne občine Celovec. Takrat so Marija Hatmer, dr. Erich Lindner, dr. Jože Messner, dr. Witti Rainer, dr. August Watzt in dr. Markuš J. Wen-ninger sprožiti pobudo za spominsko obetežje v Ptatz-gasse 3, kjer je bita motitnica židovske skupnosti, uničena v kristalni noči teta 1938. S tem bi se po petdesetih tetih spomniti zastedovanja in iztrebtjanja koroških Židov.
V mestnem senatu so pobudo soglasno sprejeti,
PREBERtTE
2 Komentar:
Judovski pogrom
2	Koroški kutt. dnevi v Mariboru
3	Tovarna Obir že zmanjšata osnaževanje okotja
4	Zatožništvo in knjižni trg „Drave"
5	do 10: Občinski portret občine Borovije
10	Menjava denarja, Lotto, Toto
11	Naročite Siovenski vestnik
12	Setanispetv formi: 2 :1 proti KAC
zato so pobudniki predložiti osnutek za spominsko ptoščo s tekstom ki ga je židovska skupnost v Gradcu prevedta v hebrejščino. Ko pa bi mora) celovški magistrat poravnati stroške, je župan Guggenber-ger pozvat Simona Wiesen-thata, naj židovski dokumentacijski center na Dunaju prevzame ptačito stroškov spominskega	'obetežja.
Zaradi te brezobzirnosti ni bit ogorčen samo Wiesenthal. tniciativna skupina sc mu je za početje župana, ki je ravnat zgotj v tastnem imenu, pismeno opravičita.
Končno je magistrat prevzet stroške, zato pa sije dovo-tit naslednji dokaj neokusen scenarij. Prvotno odkritje spominskega obetežja naj bi bita spominska svečanost v znamenju simbolične poravnave škode židovski skupnosti, spregovorit pa naj bi tudi dr. Anton Petinka. Cetovški župan pa je bit mnenja, da bi imet referat Petinke botj „mato smista." Namesto tega naj bi spregovoriti potitiki, da pa je mera potna je, magistrat predtagat za začetek svečanosti „Ptatzkonzert" vojaške godbe. Ogorčenje med inicia-
torji obetežja je razumljivo, zato pa do danes podroben spored ob predaji spominske ptošče, ki bo v sredo, dne 9. tl. 1988, ob 11. uri v Ptatz-gasse 3, uradno še ni znan. Na tozadevno vprašanje so nam na magistratu odvrniti, da iz vabita spored ni razviden. Razne organizacije, ki odklanjajo tovrstno ..uradno" prireditev, vabijo jutri, 9. 11. 1988 ob 14.30 na celovško univerzo, kjer bo v predavat-nici 8 (HS 8) branje dokumentov o ..Kristalni noči" v Cetovcu. Po branju pa bo molčeč pohod v Ptatzgasse 3.
PHberk:,,Pesem združuje"
Pod tem gestom je MePZ zbora - prireditetja so pri gost (na zgornjem posnetku) Podjuna-Ptiberk pretckto koncertu sodelovati še MoPZ Stadtchor Fertach. O kon-soboto vabit na koncert v pti- Fottej Hartman, družina certu bomo obširneje poro-berško gtavno šoto. Poteg Lipuš, skupina „4.!" in kot čati v prihodnji števitki.
SmoMe, po!itika in gospodarstvo!
„Z začudenjem smo zvedeti, da NSKS ktjub dogovoru skupnega gospodarskega odbora, da obe osrednji organizaciji skupaj ustanovita Združenje stovenskih gospodarstvenikov, brez naše vednosti vabi 12. novembra na ustanovni občni zbor Stovenske gospodarske zveze Avstrije. Misiimo, da je tak soio način na iiniji nove poiitike Narodnega sveta, kateremu očitno ne gre za usktajeno enotno nastopanje. Take poteze stovenskemu koroškemu gospodarstvu ne morejo koristiti", je dejat tajnik ZSO dr. Marjan Sturm.
VESTNIKOV
VEČER
Z novo serijo občinskih portretov Stovenski vestnik povezuje tudi predstavitev časopisa širši javnosti, zato bo pripravit „Vestnikove večere". Prva taka prireditev, na katero so vabljeni vsi naročniki in prijatelji tista, bo v torek,
22. novembra !<)88, ob 19 uri v restavraciji
Škerjanec (prej Mtečnik) v Kožentavri/Kirschentheuer
Mit der neuen Seru „Gemeindeportrat" ver bindet der ..Stovenski ves tnik" auch die Priisenta tion der Zeitung. Der Star' erfotgt am Dienstag, deu 22. November 1988? um E Uhr im Restaurant Škerja nec (fruher Mtečnik).
Vsi prisrčno vabijeni/AMc sind herziichst eingetaden!
KOMENTAR
dr.
FBANC/JA
ZkV/TTPA
m/.

JMDOMSKF
po<:noiMf
OA začcrAtt ye oA.st::;:;/:: beseda a/; Ao//c ^vctop/-^cm^A/ sraveA*, A; wa v s voj//: .svrasa:;/: pos/cJ/c::/: a/ /:r/wcrc v vsej sve/ovm /Acrurr;/ zgot/ov/n/. „/V/'c-gova Ar/ a ar/ aas /a aase o/roAc/" /.J/;27,2Jj. Poučno r/ejaaje.' An^cArc/fz /a /noge preZ/fe Arv/.
A/o se v fr A JneA spom/-ajarao jadovsAega pogroma v aoč/ or/ 9. aa /0. aovear&er prej prfJr.se-ffm/ /er/, A/ so ga aac/sr/ c/n/čno /areaova// ,,Pe/cA-sAr/sra//aaeAr" /rajAovsAa Ar/sra/aa noč/, ae moremo ra/aro r/ejsrva, r/a je aa<7oaa//sr/ea/ aar/se-ar/r/zear /me/ ze pr/prav-//eaa /a p/oJna r/a, preg-aojeaa s sro/erao rrar//r /jo Aa/o/ZčAega aar/sear/r/-zma, A/ s/oa/ ra er/ r/rag/a: /rrav aa rea: Marejevera sravAa.
7*a aar/sear/r/zeai je A// še po.seAr/prAofen z/asr/ v po//f/čn/ ag/rac/j/ ve/e-aearca AeAoaererja rer ArščaasAosoc/a/ca Aae-gerja, žaro fn J/ ae čar//, r/a so A/// pror/jar/ovsA/ /zgrer// aa Daaaja v/šeA r/rvjaaja aac/sr/ča/A ro/p v vsear raAraraear aearšAea: rajAa /a ro Arez AaAega oAčaraega aasprorovaaja raAo /areaovaaega z/arega r/aaajsAega srca.
Perr/eser /er je ar/aa/o, aar/sear/r/zeat a/ a/Ajer več zap/saa v srraaA/a/A /r/eo/og/ja/:, v časa A/v-šega r/aaajsAega aar/šAoja Aarr//aa/a A*oa/ga je Aaro-AšAa cerAev /sAreao oAza-/ova/a svoje raArarao rav-aaaje, r/rag/ var/AaasA/ Aoarr/ je /sAa/ por sprave z Var//.
///jaA reraa a/ vzroAov za saarozar/ovo/jsrvo. Er//ao /<a aovo zgrajeao s/aagogo aa Daaaja jv Ar/sra/a/ /toč/ j/A je pogo-re/o 24) aoČ/a r/aa sf/ffz/ z ar/rra/jez/ oAorožeaa poA-c/ja, jar/ovsAa šo/a v r/ra-gea:	oAraja je Ao/j
por/oAaa rrr/ajav/ AaAor pos/opja za ofroAe, sr// aeAa/er/A Aoa;eararorjev avsrr/jsAega	r/sAa,
poseAao še razš/rjeaega aar/ojora;aa;ega časop/-sja vzaeaarjajoče spom/-aja aa sr// ,, Vd/A/.srAer ReoAacArer". //rr///čAa, BeraAarr/, /'egaaaa; se zaajr/ejo zoper aa //sr/ ..eararrere Aaasr ", čerar// a/so Var/je. /4 % aaAer/ra-a/A /1 vsrr/jr ev ae A/pr/vo-A7o v poroAo svoje AčerAe s jaaroar jar/ovsAega poreA/a, A% /1 vsrr/jcev /ara s/aA oAčareA, če se roAaje z Var/ora.
Par// po perr/eser/A /er/A ve/ja. aeAaj gar/ega je v r/eie/r avs/r/jsA/.
					
			H	r?T?-	
Dr. Teodor Dome) (zgoraj je na mar/borsA/ un/Verz/ predava/ o /em/ KorošA; S/o vene/ /n /e/o 7 938 /er razjasni/ zgodo-v/nsAe dogodAe usodne ob/e/n/ce. P/azn/šAa deA/e/a //evoj so nas/op//a v oAv/ru pros/ave 60. ob/e/n/ce us/a-nov//ve A/ubov AorošA/b S/o-vencev.
Koroški kulturni dosežki predstavljeni v Mariboru
Pr/reJ/fev, A/ /ara v Mar/Aora ze aeAaj /er aas/ov /ZorošA/ Aa/rara/ r/aev/, rraja s/cer /e r/va r/a/, ror/a /eros Ao aarož/aa v ajeaea; aas/ova vear/ar/e aprav/čeaa. PrrAAo Ar' reA/r, r/a je prrš/o roArar r/o rerae/j/rej se spreraearAe v vseA/asA/ zasaovr Aa/rara/A aasropaaj s/oveasA/A rojaAov /z /S vsmje v AZar/Aora, Aarse aa pr/arer Aaze /eros v r azsravr Dareraosr aaš/A r/er/ov, Ar so jo prefeAA pereA, aa saarea: začerAa /ZorošA/A Aa/rara/A r/aevov, or/pr/r v Mar/AorsAear poAraj/asAear arazeja. Pazsrmr: Ao or/p/ra r/o A. r/ecearAra, ro poarea/, r/a Ao več Aor aresec r/a/ arogoče g/er/ar/ erao/ošAe prer/arere /z a;arer/a/ae Aa/-rare AorošA/A A/oveacev, se srečevar/ z aj/Aovo Aa/rarao fra J/c//o /a razai/š/jar/ o aj/Aov/ aac/oaa/a/ /r/ear/rer/, A/ jo razjer/a raz-aaror/ova/rr/ pr/r/sA več/asAega aaror/a.
piše V)LI VUK
Razstavo je na otvoritvi opisat dr. Janko Matte, tajnik Slovenske prosvetne zveze, ki je etnološko gradio ob pomoči študentov in sodelavcev iz Ljubljane tudi zbrala, ga pred časom restavrirala in pripravila za razstavo, pri čemer so pomagali strokovni sodelavci Slovenskega etnografskega muzeja. SPZ zbrano gradivo zdaj tudi ohranja v depoju, v Mariboru pa so predstavniki Pokrajinskega muzeja in mag. Marjan Žnidarič, predsednik Kulturne skupnosti Maribor, ki je razstavo odprl, zbirki in SPZ zaželeli, da bi v prihodnosti koroških Slovenci dobili svoj muzej in tako še bolj poglobljeno in učinkoviteje izkazovali svojo slovensko narodnost.
Z letošnjimi Koroškimi kulturnimi dnevi v Mariboru je združil praznovanje svoje 60-letnice tudi mariborski Klub koroških Slovencev, ki ga kot predsednik vodi Janko Kuster. Tisti starejši člani kluba, ki so se
pri močeh in zdravju, so se zbrali v prostorih rektorata mariborske univerze in z Jankom Kustrom ter tajnikom kluba Jožetom Natkom obudili spomine na 60 let solidarnostnega druženja koroških rojakov, ki so se po plebiscitu znašli v Mariboru, s svojci in seveda vsemi Slovenci. ki so po plebiscitu ostali na svojih domačih, poslej žal avstrijskih tleh. Mariborski Klub koroških Slovencev že 60 let z rednimi mesečnimi sestanki razmišlja o usodi Slovencev v Avstriji in še danes vneto spremlja njihovo narodnostno problematiko. O rezultatih te dragocene in tudi koristne dejavno-
sti sta spregovorila dr. Janko Malte in Nužej Tohnajer, ki sta v imenu Slovenske prosvetne in Krščanske kulturne zveze ter seveda v imenu koroških Slovencev pozdravila člane kluba, poudarila njihovo veljavo in se zahvalila za njihove zasluge.
Za prizadevno podpiranje koroških rojakov pri iskanju njihovih narodnostnih pravic v Avstriji je predsedstvo SFRJ Klub koroških Slovencev v Mariboru odlikovalo z državnim odlikovanjem. Druga posebnost letošnjih koroških kulturnih prireditev v Mariboru je bil sobotni nastop mešanega
pevskega zbora Rož iz Šentjakoba v Rožu v mariborskem gledališču, kjer so izvedli koncert pesmi zatiranih narodov pod naslovom Ponižani in razžaljeni.
Za kulturno dejavnost koroških Slovencev pomeni koncert vsebinsko osvežitev in napoveduje enega od krepkejših korakov v pripravljanju sodobnejših in zahtevnejših umetniških dejanj. Zato je bil prijetno doživetje za mariborsko občinstvo.
Gledališka skupina Slovenskega prosvetnega društva „Do-brač" z Brnce je v soboto v kulturnem domu v Svečini, znanem vinorodnem kraju v bližini Maribora, izvedla komedijo Toneta Partljiča, Tolmun in kamen. Koroške kulturne dneve pa je obogatil tudi dr. Theo-dor Domej. ki je predaval o koroških Slovencih in letu 1938. Zbor Plazniška dekleta iz Šent-lipša pa je popestril proslavo 60-letnice Kluba koroških Slovencev in otvoritev razstave v Pokrajinskem muzeju v Maribo-
/gra/sAa sAup/na SPD ..DoPrač' z Brnce /e v Sveč/n/ upr/zor;7a s Part/pcevo Aofned//o „7b/mun /n Aamen, n/cP/ tvaPr JoPann?" Pevc/ Poza so v mar/borsAem g/eda//3ču /zved/t Aonce/7 pesm/pon/žan/P /n razža/jen/P.
Gedenktafe! fur judische Opfer — Ubergabe mit Miiitarmusik?
Am 9. 11.1988 wirdum 11. Uhr in der Platzgasse in Kiagenfurt eine Gedenkta-fel enthiillt, die an das ehe-maiige judische Bethaus in Kiagenfurt erinnern soli. Wie jedoch die Ubergabe gestaltet wird, ist nicht be-kannt. Die Gedenktafel wurde auf Initiative einer Personengruppe - Maria Halmer, Dr. Erich Lindner, Dr. Jože Messner, Dr. Willi Rainer, Dr. August Wa!zl und Dr. Markuš J. Wennin-ger - errichtet. Die Personengruppe entschuldigte sich jedoch in einem Brief bei Ing. Simon Wiesenthal, da dieser von Burgermeister
Leopold Guggenberger auf-gefordert wurde, die Kosten filr die Gedenktafel zu iiber-nehmen. Filr weitere Be-sturzung in der Personengruppe sorgte der Pro-grammwurf zur Ubergabe der Gedenktafel, die mit einem „Platzkonzert der Miiitarmusik" eingeleitet wer-den solite. Ebenso hielt es Burgermeister Guggenberger fur „wenig sinnvoll", Dr. Anton Pelinka bei dieser Gelegenheit sprechen zu lassen. Anstelle dessen wer-den wohl Politiker das Wort ergreifen, damit unange-nehme Wahrheiten wohl gar nicht angesprochen werden.
Ausweg aus dem Ghetto-Dasein?
Seit Februar 1985 besteht die „ARGE Region-Kultur". Am 21. Oktober besuchte Bundesministerin Dr. Hilde Hawlicek den Sitz der Arbeitsgemeinschaft in Plank am Kamp in Niederosterreich. Bei dieser Gelegenheit zeigte der Osterreich-Vorsitzende Dr. Janko Malle die stiefmiit-terliche Behandlung der slowenischen Musikschule seitens des Landes Karnten auf. Die negative Einstellung zur slo-wenischen Kultur in Karnten ist laut Dr. Malle auch daraus ersichtlich, daU die Subvention des Landes Karntens ins-gesammt nur 0,2 Prozent des Kulturbudgets des Landes ausmachen.
.,1938—1988: Eine Biianz" Konzert und Diskussion
Vor 50 Jahren wurde in Klagenfurt/Celovec in der sogenannten „Reichskri-stallnacht" durch die Zer-storung der Synagoge, durch Verhaftungen, Pliin-derungen von Wohnungen und Geschaften jildischer Bewohner, die gezielte Ver-folgung und Vernichtung der judischen Gemcinde in Karnten eingeleitet. Die "Reichskristaltnacht" stellt auch die Ouvertiire zur Vcr-folgung und Ausiedlung der Kiirntner Slowenen dar.
Der Slowenische Kultur-verband und der Zentral-verband slowenischer Orga-uisationen in Karnten ver-anstalten aus diesent AnlaS am Sonntag, dem 13. No-
Kroaten
besuchten
S)owenen
In Kiagenfurt gab es ver-gangenc Woche eine Be-gegnung zwischcn Vcrtre-lern der beiden Zentral-urganisationcn der Kiirnt-"ut Slowcnen und einer Dclegation des Kroati-schen Kulturverband-es/Hrvatsko kulturno dru-^tvo aus Eiscnstadt. Sci-des Zcntralverban-des slowcnischer Organi-
Mtionen in Karnten nalnn
dur Sekretar Dr. Marjan ^ *U' ni an dem Gespriich
vember 1988 um 14.30 Uhr im ..Mladinski doni" in Kiagenfurt, Mikschallee. ein Konzert sowie eine Podi-umsdiskussion zum Thema „1938-1988": Eine Biianz".
Das Kulturprogramm ge-stalten Ghore und Gruppen dcrslowenischen Kulturver-cine aus Ferlach/Borovlje, Zeli/Sele, Bleiburg/Pliberk, Ebriach/Obirsko, St. Pri-mus/Šentprimož und aus Schiefling/Škofiče, an der Podiumsdiskussion (Moderator Dr. Marjan Sturm) werden Univ. Prof. Dr. Peter Gstettner (UBW-Kla-genfurt), der Journalist Reinhold Henke und Dr. Peter Kreisky („neues Osterreich") teilnehmen.
Kaižnikov
Hanža
Kij imata skupnega Karel Sniolle in Lcch Walesa? - Oba sta razglasila „novi dialog", pa ne najdeta partnerja.
De/os/no skupnost ARGE Region-Kultur(eob/ska/a tudiministnca Raivličkova (desno). Od te) pn'//k/ sta spregovon/a tud; dr. danko Make /n dr. Hans Ra/d (desno).	siiu.- u/e<ngarhier
Izhod iz provinciainega in getovskega položaja?
Pred tremi /ed, nafančnc/e /d. /ebruar/d / 9k5, (e M v K;'ž/'i' Avstrt/7 občm' zbor drnstrn APGE Kegion-Ka/tar. V tem čnstt de/ortm/n (e postn/o itn)pomemtme)še združenje mtctttttvmd skup m v /lr.striji, kt skušnjo u.strurtt/ potrebne pogoje zu kulturno delovanje povsod tam, kjer m kulturnega življenja. 27. oktobra 1.1. se je z delom organizacije seznanila tudi ministrica llanličkova, ki je prisostovala seji APGE Pegion-Kuitur v Planku am Kamp.
MIHA PASTERK	skupnost), zato
____________________________ v smtslu razve
pravtako je delovna skupnost V delovno skupnost glasnik teženj narodnih skup-ARGE Region-Kultur sta nosti med nemško govorečo med drugim včlanjeni tudi večino, obenem paje izziv, da Slovenska prosvetna in bi narodne skupnosti bolj Krščanska kulturna zveza, na zavestno reševale svoje pro-občnem zboru meseca aprila bleme. „Skupaj snujemo pa so za predsednika izvolili načrte, kako bi čim učinkovi-dr. Janka Malleja, tajnika tejše našli izhod iz pro-SPZ. V pogovoru za Sloven- vincialnega in getovskega ski vestnik je Malle predstavil položaja na Koroškem", je nekatera delovna težišča dejaldr. Malle. Menil je tudi, skupnosti, med katerimi je da nemško govorečim Avs-izobraževalna dejavnost od trijcem dostikrat ni eno-ustanovitve dalje osnovna stavno razložiti našo druga-naloga. V zavesti povpreč- čnost. Prepogosto se namreč nega Avstrijca je namreč kul- pojavi očitek, da pesmi, ki jih tura na ravni folklorizacije. pojemo, povprečni Avstrijec Spremeni pa se lahko samo, lahko vidi in sliši-pač v nem-če se ljudje zavedajo svojega škem jeziku - na raznih položaja v kraju, kjer živijo, domovinskih večerih in nena-V Avstriji so kulturno najbolj zadnje v televizijski oddaji zanemarjeni obrobni kraji, „Musikantenstadl". „To so zato delovna skupnost izzivi, da razmišljamo o tem, poskuša s konkretnimi pro- kaj je naša narodna in kul-jekti kulturno poživiti neka- turna indentiteta. Odzivnost terc pokrajine (Vzhodno Šta- nemško govorečih prijateljev jersko, Nižjo in Zgornjo Avs- na naše težnje mora biti za trijo, Salzburško itd.)	nas spodbuba, da skušamo
Dr. Janko Malic je pouda- napake v naši kulturi poprav-ril, da je kultura narodnih (jati, jo spreminjati, o njej skupnosti od vsega začetka razmišljati", je dejal dr. važen sestavni del delovne Malle. Poudaril je, da je
ji nudi pomoč ja, kvalitete,
izmenjava izkušenj in mnenj v delovni skupnosti prav zaradi tega nujno potrebna. Kakor je sodelovanje nujno, je pa tudi plodno, saj obojestransko bogati delo.
Dr. Janko Malle je opozoril na nekatere načrte delovne skupnosti, ki v sodelovanju z avstrijskim kulturnim servisom nudi tudi kulturne programe avstrijskim šolam. Z izjemo nekaterih zavzetih učiteljev pa so šole to možnost docela ignorirale. V sodelovanju s salzburškim Inštitutom za vsakodnevno kulturo (Institut fur Alltag-skultur) bo delovna skupnost izdala videokasete besednih ustvarjalcev. Nadalje je za leto 1990 v načrtu narodnostni simpozij, na katerem bodo spregovorili strokovnjaki iz več evropskih držav.
Ob obisku ministrice Haw-ličkove na sedežu delovne skupnosti ARGE Region-Kultur jo je dr. Malle v diskusiji opozoril na potrebo po izvenšolskem izobraževanju med Slovenci, ki je postalo zaradi ločevanja šolarjev še nujnejše. Nadalje je predstavil mečehovski odnos dežele in države do slovenske glasbene šole, ministrico pa je opozoril tudi na podporo za razvoj slovenske kulture. Negativen odnos dežele se ne nazadnje odraža v njeni finančni podpori, ki znaša skupno le 0,2% koroškega proračuna za kulturo.
Tovarna Obir je zmanjšata stopnjo onesnaževanja okotja
Na povabilo vodstva ]o, da bo zaradi teh ukrepov nacijo okolja izposluje višje tovarne Obir je rebrško dohodek tovarne mesečno za subvencije, podjetje v soboto obiskal 2,5 do 3 milijone šil. manjši, Manj spodbudne so bile deželni referent za vprašanja ker se bosta znižali tako besede predsednika koroške okolja Herbert Schiller. Po kakovost kot količina proiz- Delavske zbornice Josefa dveurnem razgovoru so vodnje.	Ouantschniga, ki je na
skupno ugotovili, da so Schiller je poslovodstvu, občnem zboru zbornice ukrepi tovarne privedli do navzočim zastopnikom delav- krivdo valil na tovarno Obir. manjšega onesnaževanja cev in občine ter županoma Z zgolj zatrjevanjem, da se okolja. To so pokazala tudi Hallerju in Posodu zatrdil, da prizadeva za vsako delovno novejša merjenja. Poslovod- smatra delovna mesta na mesto, Ouantschnig navzočih stvo Obirja je Schillerja tudi Rebrci za zelo pomembna, da svetnikov vsekakor ni uspel obvestiki, da bo v ponedeljek pa se mora izvesti splošna prepričati, da se dejansko predložilo še dodatne pred- sanacija okolja. Komunalni zavzema za nadaljnji obstoj loge za znižanje onesnaževa- politiki ter delavski svet pa so Obirja, nja, hkrati pa je tudi poudari- Schillerja pozvali, naj za sa-	-ma
Aktualni intervju
V Jrt)g/ po/ou/cA /c/A) 79^6, Aro so <r/rožo^o;'A; /Jroce ^pre;'e/A so/tocAjsAA progrrAAA), A/ no; JA po<r/;cA;'c pr/ter/AJ /z /At A rt/Ar; A' gAronom^^e ArAze, so pArvAvA/; Jr. /Ag/go Afročn/-Aor - <7o AcJr:;' ;'e goc/z/o An;7gorno - no// z orgcAnAsLvon; zo/oz&g. Vpogovorn s ^oJe/avcem .S7ovgY;,sAggo vasOnAo M/Aom 7A;.s/grAoo; ;'e spregororA/A) o oAn/n/ngo; An;7z-ngw programa An o pomeaa zo/ožAg no .s/oggn.sAgm An aemžAem An;Aznen! Arga. Ao;'o.snA/o po ;'g /n<r/A .sgo;'g s/a-AA,s'gg Jo ngAofgrAA; nopoJov no Za/ožJo Drava, A A .so JA/A prog v zaJa;em gos o oJ;av//eaA v čosopA.sAA;.
Zaiožništvo
in knjižni
trg ,,Drave"
SV: PreJ A/vemA) /eAoma s)e p o/gg voA/.sAra Anpgarne prev-ze/A areJnAžAvo zo/ož/sg, AA ;e zače/a Azsvgoo' načrAsanacA;e. V čea: ;e JA.sfvena raz/AAa /ngr/ važAm pos/ovan;em An po.s/oga-/;/gn; va.šA/; preJAoJnAAov?
Mračnikarjeva: Predvsem v tem, da je prejšnje vodstvo takorekoč „zajemato iz potnega", medtem ko moramo sedaj strogo preračunavati vse stroške, se pač ravnati tudi po gospodarskih zakonitostih. Lahko pa bi tudi rekta, da gre razvoj v smeri kvahtete. Pri tem je treba tudi omeniti, da družabniki Drave nikoti niso posegati v zatožniški program. Zatožbo programsko usmerja zatožniški sosvet, ki je sestav-tjen pturatistično. Natoga vodje pa je usktajevanje programa s finančnimi sredstvi, kar pa ne pomeni, da je za izdajanje knjig ekonomski vidik edini kriterij. Da zatožba tahko izvaja svoje kutturno postanstvo, potrebuje trdno gospodarsko osnovo. Ravno pri tem vprašanju pa je prišto do razhoda med družabniki Drave in prejšnjim vodstvom.
SV:	gn; pa trg, npr.
zaAoJnoevrop.sAA? KaAo s AprA-znJeenre, da An .se Zn/ožJa Drava ave/javA/a na/A na An/Až-ngn; trga v ZveznA repaJ/AJA AVemčA/A An v A?vAcA oz. v ce/oA-nem nerusko govorečem Au/-Aarnem pro.sAora?
Mračnikarjeva: V tem oziru se naša zatožba sooča z istimi probtemi kot vse avstrijske. Vetike nemške zatožniške hiše kot npr. Suhrkamp, Fischer in Rowohtt, da jih naštejem samo nekaj, so v ZR Nemčiji. Seveda pri njih objavtjajo svoja deta tudi avstrijski pisa-tetji in tako pogosto vetjajo za „nemške" pisatetje, to se pravi, da manjka zavesti, da niso vsi nemško pišoči pisatetji „Nemci", pač pa, da so tahko tudi „avstrijski" pisatetji in da avstrijski pisatetji ne pišejo samo v nemščini. Da bi dvigniti zavest o tem, so avstrijski zatožniki na tetošnjem knjižnem sejmu v Frankfurtu prirediti večer pod gestom „Ostcr-reich - Literatur - jetzt" (Av-
strijska hteratura - sedaj). Med soprireditetji tega večera je bita tudi Zatožba Drava. Z Gustavom Janušem, ki je na tem večeru brat tudi v stovenš-čini, je bita enakopravno upoštevana tudi koroška stovenska hteratura. To je bit takorekoč začetek. Sicer pa smo na sejmu v Frankfurtu spet razstavtjati na skupnem stojišču avstrijskih zatožnikov.
Za uvetjavtjanje v nemško govorečem kutturnem prostoru pa je, kar se tiče stoven-ske titerature in naše zatožbe, odtočitna kvahteta prevodov. Izdajanje stovenske titerature v nemškem prevodu je štej ko prej eno izmed gtavnim programskih težišč Zatožbe Drava.
SV: ,S' AnA.s'nin;A Agfa ram A .se .srgga/eAe pr A Azda/aa/a prerodov r nem.seAn A?
Mračnikarjeva:	Največji
probtem je v tem, da nimamo razvitega prevajatstva in dokter je tako, pač ni možno, da bi na teto izdati več knjig. Dober prevod zahteva svoj čas. Da na Koroškem nimamo, če izvzamem Ktausa Dettefa Otofa, izrazitih prcva-jatskih profitov, to ni te probtem naše zatožbe. Prav na Koroškem pa bi zaradi dane dvojezičnosti tahko imeti razvito prevajatstvo. V bikuttur-nosti bi ga morati razvijati pravtako kot druge kutturne zvrsti. Da je bito tetošnje pisa-tetjsko srečanje na Obirskem posvečeno prav tej tematiki, smatram za znamenje, da se zavest o tem te prebuja.
SV: /maAe r prAprarA AzJa;o AaAgga preroda An AaAo Azg/eda s prrrn/nn/em Az nrm.ščine r s/orguA Ano?
Mračnikarjeva:	Prihodnje
teto bomo izdati „Pomtadni dan" Cirita Kosmača v prevodu Ktausa Dettefa Otofa. To bo po ..Tantadruju" in „Ba-tadi o trobenti in obtaku" tretja Kosmačeva knjiga v nemščini. V programu imamo še nekaj drugih det, za nekatere pa še iščemo prcva-jatce.
Kar se tiče prevajanja iz nemščine v stovenščino, je
Dr. /-/e/ga MračrtAAar r pogovoru s predsed/i/Aom Društva s/ovetisAAb p/saAe//ev RudA/em ^e/Agom.
treba reči, da je to novost pri Zatožbi Drava. Začetni korak smo storiti teta 1986 s pesnitvijo Petra Flandkeja „Pesem trajanju", ki jo je prevede) Andrej Kokot. Trenutno pa sta v pripravi še dve Handke-jevi knjigi in sicer „Pisate)jevo popotdne" in „Otroška zgodba". Prav tako je v pripravi prevod pesniške zbirke Petra Turrinija „Nekaj korakov nazaj". V knjižni dar Stovenske prosvetne zveze za leto 1989 bo vključena zbirka pesmi Ericha Frieda v prevodu Andreja Kokota.
SV: V zvezi s Aapgo ..Pc.sem Ara;aa;a" ;e prAs/o do zap/eAov.
V	Kngževm/; /A.sA//: „De/a" z dne 29. 9. A. /. ;e /n/o med dragim zapisano, da ;e Za/ožAa Drava ,,/VovA revip" prep/ggi/a o/Ja v o „PesmA Ara;aa;a" v prevoda ,SA/vA;e /AorovmA Aa Fa/Ja/a: /7a/ner;a. KaAo;'epri-ž/o do podvojenega prevoda An Aa; Arna pri Aem vaša za/ozba?
Mračnikarjeva:	Zatožba
Drava si je čisto po običajni poti, namreč z ustreznim ptači-iom, pridobita pravico do izdaje stovenskega prevoda tega deta. V pismu zatožbe Suhrkamp z dne 6. 4. t987 je rečeno, da je bito za „Peseni trajanju" imenovanih več pre-vajatcev, da pa avtor žeti prevod Andreja Kokota. To so dejstva, več o tem ne kaže razpravljati. Do hkratnih prevodov pride, če sc prevajatec/ prcvajatka ne pozanima gtede pravic.
SV: O.sAanivn še pri očitAi/r
V	že citiranem prispe v An v Književni/) /i.sAi/) je /n/o rečeno, da je oz. da je /n/a pri Dravi na programa ..prežvečena memo-ar.sAa //AeraAara", dnnaj-,sAa revija ../'a/Aer" pa je /J. 7. /9/A/A Dravi očiAa/a, da Azr/aja .samo ..parAizan.vAo /iAeraAnro" An da se sicer omejuje na ..maaj-.šin.sAo Anjiževno.sA". KaAo je .s Aem?
Mračnikarjeva: Rekta sem že, da program Drave tudi v času prejšnjega vodstva ni bit sporen in da je ostat po njegovem odhodu nespremenjen. Ker pa je zatožniško deto vezano tudi na čtoveka. ki ga opravtja, pride do uvetjavtja-nja drugačnih poudarkov.
Osebno me je vedno motito podcenjevanje tako imenovane ..manjšinske titerature". Mistim, da je popotnoma zgrešeno, če temu, kar nastaja tako rekoč med nami, priznamo vrednost šete tedaj, ko se je uvetjavito kje drugje. V tej zvezi bi opozorita samo na Lipuševe „Zmote dijaka Tjaža", ki so dvanajst tet vetjate za ..manjšinsko htera-turo", dokter jih za nemški kutturni prostor ni odkrit Peter Handke. Mistim, da je med to ..manjšinsko" titeraturo dosti biserov in kvahtete, ki pa jo tudi sami statno podcenjujemo. Zatožba Drava je odprta vsem koroškim stoven-skim avtorjem, seveda se pa ne omejuje samo na izdajanje koroške stovenske titerature. Enako vetja tudi za partizansko in memoarsko titeraturo, ki je prav tako upravičena. Vodja na novo ustanovtjene Zatožbe Wieser je svoj čas kot svojo prvo knjigo pri Dravi izdat nemški prevod knjige Karta Prušnika Gašperja „Gamsi na ptazu". Mistim, da se partizanske literature ne smemo sramovati. Sicer pa mi je jasno, iz katerega kota prihajajo taki očitki in kdo so tisti, ki poskušajo Dravo postavljati v stabo tuč, da bi sami čim bot j zabtesteti.
SV: /'rej .sAe omenA/A Atu novo a.sAanA)v/;eno Za/ožJo tDc.ser. KuAo g/ec/oAe m/ prjav, Ju se;c na KorožJem po;avA/a nova .s/oven.sAa zn/ož/?a?
Mračnikarjeva: Dejstvo, da je Lojze Wicser po svojem odhodu od Drave ustanovit svojo zatožbo, je pozitivno. S kutturnega vidika na to ni mogoče gtedati drugače, kot da je razgibano zatožništvo v prid ustvarjanju in ustvarjatno-sti. To je bito tudi stahščc Drave od vsega začetka. Od časa do časa pa sc ne morem znebiti vtisa, da se to vehko-dušno in kutturno gtedano v bistvu edino pravitno stahščc ne obrestuje. Nekateri očitno mistijo, da jim ugtcd in pomen rasteta s tem, da odrihajo po drugih. Prepričana sem, da se tudi njim tako ravnanje dotgo-ročno ne bo obrestovato.
SV: KaAo .so po Važem mnenja na novo zu/ož&o reagAra/A a^Avarja/cA, avAor;A, Aa/AarnAAA? L KnjAževnAA /A.s)A/) 29. 9. / 9/A/A ^em pre/?ra/ AzreA, Ja ;e „PeAer A/unJAe v/ečnA Aon; za Za/o-ž/io tTAe.ser".
Mračnikarjeva: Mistim, da tahko rečem, da so biti tisti, ki so mishti, da se morajo gtede obeh zatožb odtočiti „za" ati „proti", izjema. Večina kut-turnikov je po moji oceni, ostata gtede tega indiferentna. Ni mi znano, da bi se Peter Handke v tem vprašanju opre-deht. Sicer pa je že izraz ..vtečni konj" sumtjivega izvora. Peter Handke je s svojimi prevodi Ftorjana Lipuša in Gustava Januša in ne nazadnje tudi s svojimi deti totiko prispevat k afirmaciji stovenske titerature v svetu, da bi ga botj kot ..vtečnega konja" morati imenovati ..zvezdo vodnico"... Pravzaprav je nepomembno, kdo si koga jemtje v zakup. ..Dobro deto se samo uvetjavi. če ne danes, pa jutri..." mi je ob predstavitvi „Zmot dijaka Tjaža" na Dunaju samozavestno dejat Ftorjan Lipuš. In čeprav se zavedam, da bi tako mištjenje v založništvu imeti tahko usodne postedice, moram priznati, da je na tem nekaj resničnega.
SV: PovraAmo ^e A programa Za/ož6e Drava. Govo-rA/A .smo o prevoJA/? Aa o AorožAA .s/ovea.sAA /AAeraAarA, Aa; pa Drava po/eg Aega že AzJaja? Ka; prApravJaAe Aa Aa; ;e AaAo reAoč AAA prej AzAJom?
Mračnikarjeva:	Ponovno
smo skupaj s Stovenski znanstvenim inštitutom začeti izdajati knjige v seriji „Diser-tacije in razprave". Prva v tej seriji z novo zunanjo opremo Toma Weissa je bita knjiga Petra Gstettnerja „Zwanghaft Deutsch?" Razmeroma visoka prva naktada je bita razprodana po nekaj mesecih, tako da smo natisniti že drugo izdajo. Povpraševanje po knjigi je povečata tudi živčna, rekta bi, histerična reakcija koroškega tiska, četo koroški dežetni zbor sc je ukvarjat z njo, kahade pa je vtožit tožbo proti avtorju in zatožbi. tt. novembra bomo Pri Joktnu predstaviti nastednjo knjigo iz te serije in sicer študijo o koroški ..psihopatotogiji" prof. Ktausa Ottomcycrja z nastovom „Ein Brief an Sie-gtinde Tschahuschnig/Pismo, nastovtjeno Sicghndc Tscha-buschnig", v kateri avtor obravnava med drugim tudi ..histerijo" okrog Gstettner-jevc knjige. Knjiga .,Wohncn und Bauen in Sudkarnten" jc sicer manj spektakutarna, vendar nič manj zanimiva. Izdati jo bomo skupaj s knjigo „Kmcčkc hiše v Karavankah" Toneta Cevca in Ignaca Primožiča (skupno z Zatožni-štvom tržaškega tiska) meseca decembra in jo predstaviti v Cctovcu in Ljubtjani. Pred izidom pa jc tudi knjiga „Zwci-sprachigkeit und Identitat" skupine avtorjev na četu ' prof. Larchcrjcm. Prav tako bo še novembra izšta knjiga škofa Grmiča ..Christcntuni und Soziatismus". 18. novembra pa bomo v knjigarni predstaviti pesniško zbirko Fabjana Hafnerja ..Indigo".
SV: 7'm'e;, Lr/m Je/o )))))))/A)). Ze/))))o Po))) )))/)A)go t).s'pe/))) An se F))/)) zcArnJF* ;emo zo pogovor.






/
,







6 8. november 1988
Slovenci potrebujemo konkretne rezultate
Klima v boroveljski občini je na splošno res dobra. Kakšno pa je resnično vzdušje, pa se bo izkazalo, ko bo šlo npr. konkretno za upoštevanje slovenščine pri vzgoji otrok v občinskih otroških vrtcih. Doslej je vse preveč zavito v nedeljske govore. Narodna skupnost pa potrebuje dejanske rezultate.
Tudi dvojezične table -vsaj tiste, ki jih predvideva zakon o narodnostnih skupinah - bi morale biti že zdavnaj postavljene. Pristojnim v občini pa še vedno delajo preglavice, odločitev o postavitvi še niso sprejeti
Tudi v sami občinski stavbi ne najdemo opozoril v slovenskem jeziku, optično je vse samo nemško.
Na zadnji občinski seji (junija 1988) sem vložil predlog, da je treba postaviti dvojezične krajevne napise v Slovenjem Plajberku, Bro-deh, Podnu in Strugarjah. Povsod govorijo o Evropski skupnosti, v naši občini pa so vasi brez imen! Na ta način je ogrožena celo varnost, saj tujec niti ne ve, kje mora voziti počasneje, kje se začenja področje naselja. Argument, da za table ni denarja, pa sploh ne more držati, če le pomislimo, da so vložili nepotrebne milijonske investicije npr. v skakalnico. Reakcije na moj predlog še ni bilo.
Mislim, da mora tudi občina kot uslužnostna inštitucija prispevati k temu, da občan izgubi strah pred uporabo slovenskega materinega jezika na občini. V
bodoče pa bi bilo pri zaposlovanju treba upoštevati, da bi nameščali ljudi, ki obvladajo oba deželna jezika tudi na stopnji pismenega jezika, sicer ni mogoče govoriti o enakopravnosti obeh jezikov.
Sedaj, ko se je gospodarski položaj nekoliko umiril, ne smemo pozabiti, da je, preden so Kestag zaprli, marsikdo „farbal" delavce. Mislim, da smo mi pravočasno opozarjali na dejansko stanje. Zato smo z vsem prepričanjem zagovarjali ustanovitev delovnih mest in še posebej tistih, pri katerih je soudeležena sosednja država. Borovlje profitirajo tudi od kupcev iz Slovenije in nič ne bi bilo slabega, če bi to dobrososedsko nakupovanje prišlo do izraza tudi vizualno.
Še posebej se prizadevamo zastopati interese
Peter tVa/d-hau-ser/z Žab-n/ce (Podna) je mandatar 1/oMne skupnost/
obrobnih krajev in področij. Vedno smo bili proti ukinitvi šole v Slovenjem Plajberku. Najprej je bilo za najnujnejša popravila predvideno
300.000	šilingov, vendar do oktobra še niso začeli z delom. Sedaj pa je za obnovitev šole predvidenih
1.600.000	šilingov. Ravnatelj Kristijan Zeichen pa je povsod priljubljen.
Podpore gorskim kmetom so vse premajhne. Za izboljšanje svojega položaja potrebujejo večjo pomoč.
In še v zvezi s športom -Postavili so skakalnico, v neposredni bližini pa ni niti enega skakalca. Za masovni šport (pa razen prog za smuški tek) ni nobenega projekta.
BMckpunkt FeHach
Der ...SVorcM.sk/ vesm/k" .sprurk m/t den Vertretern ver-.schir&mrr GememdcraH/rakdonen /Zhrr d/e gegenrvdrd-ge Luge und dker das Zu^ammen/eken ke/der Vu/k.sgrup-pcr; /n der Geme/nde. Daratrs e/a/ge Gedaakea.
,,Wir haben schon aufgeholt"
hat die Gemeinde einiges gelernt; der Burger wird ge-ringeren Belastungen ausge-setzt. Die Lage hat sich be-ruhigt.
Die Volksschule in Win-disch Bleiberg wird bis spa-testens 1990 generalsaniert werden. Nach dem Ausbau eines stadtischen Kindergar-tens konnte der Wunsch nach einer zweisprachigcn Kindergartengruppe reali-siert werden, wenn der Wunsch der Bevolkerung gegeben sei.
Burgermeister Dr. Helmut Krainer (SPO): Nach dem Zusammenbruch der Kestag hat die Gemeinde wieder aufgeholt. Beson-ders qualifizierte Arbeiter fandcn neue Arbeitsplatze. Die Kaufmannschaft kann mit der Lage zufrieden sein. In Zukunft werden in Fer-lach besonders Impulse ftir den Fremdenverkehr not-wendig sein. Der Ausbau eines Radwegenetzes steht auf der Tagesordnung. Beim Ausbau des Kanals
Europareif ohne Tafetn?
Mag. Peter Waldhauser (Volilna skupnost): Das Klima in der Gemeinde ist wirk!ich gut. Wie gut es wirklich ist, wird sich an konkreten Fragen zeigen. Fiir den Bestand und die
Še nekaj številk
Občina Borovlje ima v svojem rednem proračunu (1988) 94 milijonov šilingov. Od tega plača deželi za socialne potrebe 5 milijonov šilingov, za zdravstvene inštitucije 2,5 milijona, za vzdrževaje (glavnih) šol 4,2 milijona in 1,2 milijona šilingov deželnih dajatev. Skupno torej okrog 12 milijonov šilingov.
Posledice ukinitve Kestag je čutila tudi občina. Leta 1985 je iz davka od vsote plač (Lohnsummen-steuer) prejela še 4,5 milijona šilingov, 1986. leta 2 milijona manj. To je občinsko blagajno seveda prizadelo. V tem času je z ustanovitvijo novih podjetij spet za približno 1 milijon šilingov več dohodka. Kljub temu pa je bilo potrebno, da je zvezna vlada po zakonu o finančni izravnavi letos občini prispevala 564.000 šilingov. Leta 1987 pa je prav zaradi tega, ker je izostal omenjeni davek od vsote plač, občina prejela tudi enkratno podporo s strani finančnega ministrstva v višini 1,2 milijona šilingov.
.-A



Večina vedno diktira"
„Boroveljska ljudska iniciativa (FBI) je pred leti nastala zato, ker takratni občinski mogotci niso upoštevali mnenja občanov, ker so ravnali samovoljno. Bili smo proti prevelikim dajatvam v zvezi s kanalizacijo, nismo pa bili proti kanalu nasploh! S svojim odporom smo dosegli, da so pristojni vse še enkrat premislili, sedaj imamo celo 30% manj dajatev. Povrhu tega izvedejo kanalizacijo prav do hiše.
Naš predlog je, da se uvede mešana pristojbina (tarifa) za uporabo kanala. Treba bi bilo upoštevati površino poslopja in porabo vode.
Zadovoljni smo tudi, da je občinski svet soglasno odklonil centralno odlagališče posebnih odpadkov. Odpor smo sprožili s posebnim anketiranjem občanov,
županu smo predali zahtevo za nujnostno obravnavo v občinskem svetu, vendar je to zavrnil. Na sami seji pa je mag. Peter Waldhauser s svojim dobrim poznavanjem „AGO" začel takojšnjo obravnavo problema in glej - naenkrat sta bili proti odlagališču tudi SPO in OVP.
Sicer pa je treba župana Krainerja pohvaliti, ker se prizadeva za nastanitev novih podjetij v Borovljah.
Kot mestni svetnici sta mi seveda posebno pomembni dve zadevi: najti moramo rešitev za dokončno uporabo preostankov prečiščevanja. Potrebujemo okolju ustrezno deponijo, kjer bo imelo to posebno blato čas, da se res neškodljivo razkroji. Sedaj ti preostanki morda še niso nevarni, toda čim več bo priključkov, tem več je nevarnosti, da strupene snovi zaidejo v kanal.
Er/ka Le/fgeb (FS/)je referentka za okolje /n varstvo narave.
Občan pa bi moral imeti možnost, da vsaj enkrat mesečno nekje odda nevarne odpadke (npr. baterije). Občinska orodjarna (Bauhof) bi bila za to ustrezno mesto.
Uspelo nam je, da se odvažanje smeti v nekaj letih ne bo bistveno podražilo, naš odbornik Wutte je prispeval k sanaciji kapetškcga pokopališča. O vprašanju dvojezične otroške skupine v vrtcu pa še nimamo skupnega stališča, toda klubske prisile pri nas ni."
Weiterentwicklung brauche die Volksgruppe konkrete Resultate (z. B. eine zwei-sprachige Gruppe im Kin-dergarten). Auch habe die Gemeinde die zweisprachi-gen Ortstafeln, welche das Volksgruppengesetz vor-sieht, noch nicht aufgestellt. Bei der zuktinftigen Anstel-lung im Gemeindeamt solite eine Person zum Zuge kom-men, die Slowenisch auch in Schrift beherrscht. Die For-derungen ftir die Bergbau-ern seien zu gering.
Ruckgang
Mit dem Niedergang der Kestag ist auch wcniger Geld in die Gemcindekasse geflossen. Vom Jahr 1985 auf 86 ist die Lohnsummen-steuer um 2 Millioncn zu-rtickgegangen. Durch Be-triebsneugrtindungen wurde cin Teil des Rtickganges aufgeholt, doch waren one ein-malige Bundesbedarfszu-weisung (1,2 Mio) notwcn-dig, auBcrdem bekam Fcr-lach mehr Mittel nach dem Finanzausglcichsgesetz.
Fur den Ganzjahrestourismus
Wirtschaftsrcfcrcnt Al- Handel gefahrlich. Auslan-fred Peterlin (OVP) findet dische Betciligungen seien
' ^


..... . S '	„--------^
die gcgcnwartige Art des Zusammcnlebcns der bci-den Volksgruppen ideal.
im Grenzgcbiet normal. Mit dem Kanalbau sei zu spat begonnen worden, da es frti-
AuBerdem sei Fcrlach eine her noch mehr Forderungen
Einkaufsstadt Slowenicns geworden. Das erklare auch
gab. Die Rcbcrnigmuhle solle als Impuls ftir den
das gestiegene Interesse fur Ganzjahrestourismus in Fer-
das Erlernen der slowcni-schcn Sprache. Doch sei auch die Uberkapazitat im
Wohin mit dem K!arsch!amm?
lach moglichst batd ftir ein Rosentalmuseum adaptiert werdcn.
Umwe!tschutzrefcrcntin Erika Lcitgeb (FBI) hat ins-besondere zwci Wiinsche: 1. Errichtung einer umwcltgc-rechten Klatschlanimdcpo-nic, 2. Errichtung einer Sta-tion, bei der die Gemeindc-btirger mindestens cinmal monatlich ihren Sonder-mtill dcponicrcn konnen, am hesten z. B. im Bauhof.
wo geeigncte Behalter auf-zustcllcn warcn. Ftir die Ka-nalbentitzung solite cin Mischtaril cingcfiihrt wcr-den, der die Wohnf!achc und den Wasscrvcrbrauch beriicksichtigt. Zufricdcn-hcit hcrrscht tiber die cin-stinunige Ablchnung der zentralen Sondcrtnulldepo-nic.
Rechte der S!owenen
Zusatzlich zum Dcut-schcn ist in der Gemeinde Fcrlach das Slowenischc als Amtssprache zugelassen. Es darf zwischen Burgcrn aus Windisch Bleiberg oder aus der Stadt Fcrlach kein Un-tcrschied gcmacht wcrdcn.
Bei der Vcrwcndung von Formularcn hat das Amt die Pflicht ftir eine Uhcrsctzung zu sorgen. Das Slowcnischc dail audi gegenuher der Gcndarmcrie und bei Bc-zirks- und Landcshchordcn vcrwcndct wcrdcn.
BOROVLJE - števi!ke, dejstva in podatki
#	Mestni svet (Stadtrat)
Župan dr. Helmut Krainer (SPO) podžupana Franz Schleicher
(namestnik: Franz Herzeie) in Richard Scheilander (namestnik: Heimut Karpf) - vsi SPO drugi čtani Erika Leitgeb (Werner Socher) FBI
Rupert Sereinig (Manfred Rasser) SPO Aifred Peterlin (Franz Kralj) OVP Gerhard Wutte (Helga Koller) FBI
#	Občinski svet (Gemeinderat)
15 mandatov SP, 6 Ferlacher Biirgerinitiative (FBI), 4 VP, 1 Volilna skupnost (VS) Borovlje, 1 FP.
#	Kraji v občini Borovije
(Ortschaften der Gemetnde Ferlach)
Babnjak (Babniak), Bajtiše (Waidisch), Borovlje (Ferlach), Brodi (Loibltal), Glinje (Glainach), Goriče (Gortschach), Jaklin, Kajže (Dorfl), Kapla na Dravi (Kappel a. d. Drau), Kožentavra (Kirschentheuer), Liplje (Laiplach), Loka (Laak), Medborovnica (Unter-ferlach), Otrovca (Otrouza), Podgora (Unterbergen), Podljubelj (Unterloibl), Resnica (ReBnig), Rute (Rauth), Sapotnica (Sapotnitza), Slovenji Plajberk (Windisch Bteiberg), Struga (Strau), Strugarje (Struga-riach), Trata (Tratten), Trnje (Dornach), Vesca (Unter-glainach), Žabnica (Bodental), Ždovlje (Seidolach)
Nadmorska višina (Seehohe)
Borovlje 466 m,
Mlaka (Marchenwiese) 1032 m
Skupna površina (Gesamtfiache): 117,13 km*
Števiio prebivaicev (Einwohnerzahl): 7569 (10. 10. '87)
Števiio gospodinjstev (Haushalte): 2903	(popodat-
Števiio podjetij (Betriebe): 310	kih z dne
#	Lestvica koroških občin
(Rangliste der Karntner Gemeinden) 1986:
Po številu prebivalcev (7.623) je bila občina Borovlje leta 1986 na 9. mestu.
Po finančni zmogljivosti pa jo z 5.489,31 šilinga po občanu izmed 121 koroških občin najdemo le na 46. mestu.
#	Pravice siovenskih občanov
(Rechte der slowenischen Gemeindeburger)
V občini Borovlje je poleg nemščine kot uradni jezik priznana tudi slovenščina. Vsak občan - ne glede ali je iz Slovenjega Plajberka ali iz Borovelj - ima pravico uporabljati slovenski jezik. Pri uporabi obrazcev je urad dolžan poskrbeti za prevod (npr. rojstni list). Občani imajo pravico do uporabe slovenščine tudi pri okrajnih in deželnih uradih. Tudi na carini na Ljubelju mora biti stalno prisotna oseba, ki zna slovensko.
#	Proračun (Budget) 1988:
Redni proračun skupaj s 1. dodatnim proračunom:
(Ordentlicher Voranschlag, gemeinsam mit 1. Nachtragsvoranschlag): ............. 94,365.000.-ši).
Izredni proračun skupaj s 1. dodatnim izrednim proračunom
(AuBerordentlicher Voranschlag, gemeinsam mit L Nachtragsvoranschalg): ............. 58,470,000.-ši).
skupno (gesamt) ................... 152,835.000.-ši).
#	Važnejši projekti (wichtigere Vorhabert): Občinski svet je odobril finančne načrte za sledeče projekte:
#	Smučarska skakalnica v Žabnici (Poden)
Sprungschanze 589.000.-
(1986: 373.000.-, 1987: 554.000.-)
*	Sanacija ljudske šole
v Slovenjem Plajberku	1,600.000.-
*	Sanacija Čep (2. del)	361.000,-
*	Izgradnja občinskih cest	617.000.-
*	!zgradnja in popravilo cest	2,000.000,-
*	Razširitev pokopališča v Kapli na D.	650.000 -
*	izgradnja vodovoda	6,800.000.-
# Zadotženost občine
(Vcrschutdung der Gemcinde): jc znašala leta 1987 na vsakega občana 1960 šilingov. Skupna vsota posojil znaša 15 milijonov šilingov. Vsota dolgoročnih deželnih pospeševalmh posojil z nizko obrestno mero pa znaša 80,4 milijona šilingov.
FERLACH - Zahten, Tatsachen und Daten
yNajhujše smo ze prestah..."
5 predstavnik: ohčhMkzh /rakci) smo se pogovar)a/i o trenutnem gospodarskem poioža)a občine in v občini ter ):'h vprašali za njihovo oceno o narodnostnem sožit/a. Objavljamo glav-nejse misli iz teh pogovorov.
Župan dr. Helmut Krainer (SP) vodi občino od 1985 da/je
Po razsulu Kestaga so si Borovlje že nekoliko opomogle. Najhujše smo prestali, nekateri pa še danes čutijo posledice. Vsi niso dobili novih delovnih mest, našli so jih predvsem kvalificirani delavci. In to predvsem v podjetjih kot so „Mirco-precis" (Haaf), „Unior", Glock idr., najmlajše pa je podjetje Kor-Eko.
Mislim, da brezposelnost v Borovljah trenutno ni večja kot je v koroškem povprečju. Prizadela nas je tudi ukinitev proizvodnje pri puškarjih (Sodia), k sreči so nekateri dobili delo pri razširjenem podjetju Glock.
Položaj trgovcev je trenutno odličen. Upam, da sedanji naval kupcev ne pomeri le enkraten beg financ iz sosednje države. Le odvržena embalaža ob Ljubeljski cesti nam dela težave.
V bodoče nameravamo razvijati predvsem turizem in povečati ponudbo. Poleg obiska Čep in možnosti za kopanje naj bi turistu ponudili tudi razvejano mrežo kolesarskih poti. Dežela bo izgradnjo take mreže na podeželju podpirala in upam, da bo s tem zbudila tudi privatno iniciativo.
Odlagališče smeti je dokončno ,.ad aeta".
Glede kanalizacije se je ozračje že pomirilo. Priznam, da smo v Doljah najbrž premalo govorili z ljudmi. Toda kanal je potreben. Treba je pač zbuditi zavest, da je odplake treba urejeno odstranjevati, finančno pa za posameznika to ne sme biti preveliko breme. Uredili smo ugoden način odplačevanja in imeli smo veliko razumevanja za ljudi v stiski.
Pri gradnji kanala smo se marsikaj tudi naučili. Sedaj delamo po „plan-kvadratu", določeno področje sistematično obdelamo, vgradimo tudi vodovod, nato jarke čim hitreje zasujemo, tako da čimmanj motimo normalno življenje občanov.
Za ljudsko šolo v Slovenjem Plajberku smo pred kratkim oddali dela za generalno preureditev. Občinski svet je za to odobril 1,6 milijona šilingov. Letos pozimi bodo najprej sanirali vlažne prostore pod razredi. Najpozneje 1. 1990 pa bi morala biti kompletna preureditev in posodibitev šole zaključena.
Drži tudi, da so predstavniki Slovenskega prosvetnega društva Borovlje z menoj in kulturnim referentom Franzem
Schleicherjem govorili glede ustanovitve dvojezične skupine v otroškem vrtcu. Če bo želja prebivalstva po tem, bomo to zagotovo realizirali. Na vrsti je gradnja vrtca v Kindergarten-gasse. Ko bo izvedena, se bomo že približali kaki rešitvi.
Če kdo žeii uporabljati slovenščino na občinskem uradu, se je samoumevno iahko poslužuje. Ustregli mu bodo brez problemov. Pri nas je zaposien tudi tajnik bivše občine Slovenji Plajberk (Ogris), ki je na voljo.
Občina se smatra tudi kot del servisne siužbe. Občana je treba obravnavati, kot si to žeii."
Slovenski vestnik: „Zakaj potem 'Rundbrief des Burger-meisters' (županova okrožnica) ne upošteva slovenskega jezika?" Župan Krainer: „S tem ste mi dali važno pobudo. Dobro jo bom premislih"
V bodočnosti v Borovljah ne pričakujem kaj spektakularnega. Ohranjevati moramo doseženo in marsikaj izboljšati. Mesto in občino moramo napraviti takšno, da se bodo občani dobro počutili. Občan naj bi imei občutek, da se brigamo zanj.
,,Tunzem potrebujemo vse teto"
„Sedanje stanje sožitja v občni se mi zdi ideaino. Vse, kar je nacionalnega, naj bi opustili. To vedno razdraži drugega nacionalca.
Borovije so pravo nakupo-vaino mesto za Slovenijo. Zato se v zadnjih letih vedno več otrok uči tudi slovenščino. Pred dvajsetimi leti so tako učenje ocenjevati kot obremenitev. Tabie bi pustili ob strani, jeziki pa so potrebni, sptoh če bo prišla Evropa. Ne vem pa, če je dovoij potrebe za dvojezično skupino v vrtcu. To preveč zahtevajo od zgoraj. Povrhu tega pa določa tisti, ki piačuje.
V trgovinah imamo nad 50% kupcev iz Siovenije. S tem jc povezana nevarnost preveiikih kapacitet na dciovnem sektorju. Da pa imamo v Borovljah sedaj več podjetij z ude-
ležbo iz Siovenije, je za obmejno mesto normalno, na Ziiji pa investirajo Italijani!
Z razpadom Kestaga se je nivo zaslužkov znižal, puškar-stvo pa trpi, ker so z izdelki preveč obremenjeni s stroški izde-iave.
Gradnja kanala je draga zadeva in „poiitikum". Škoda je, da se ga niso lotili prej. Načrtovan je bii že leta 1962. Leta 1967 so načrte umaknili, žal, tedaj so biie namreč javne podpore še veliko višje. Sedaj se je zadeva že pomirila.
Borovije, ki nimajo pravega mestnega središča, naj bi postaie še lepše, potrebujemo pa turizem čez vse teto. Muzej puškarjev je že stalna inštitucija, v bodoče pa bi bii iahko to tudi „Rebernigov miin", ki bi ga bito treba spremeniti v „Ro-sentaimuseum".
Gos-
po-
darski
refe-
rent
,4/fred
Pefed/n
(VP)
Obvoz Boroveij na severu odpade, odprt pa je še obvoz Kožentavre. Gradnja Karavanškega predora pa nam ne bo odvzeta kupcev.
V kmetijstvu pravih kmetov skoraj nimamo več (morda še kakih 10), večina si mora poiskati dodatno zaposlitev. Ko smo obravnavah iovišča, smo opažih, da so kmetje v Slovenjem Piajberku še preveč odvisni od Marescha.
Kuj bo z Ljubeljsko Borovnico?
Bo ena izmed nasiednjih tem ijudskega povpraševanja v Borovijah probiem potoka Ljubeijska Borovnica? Boroveljska ljudska iniciativa (FBI) ga napoveduje, ker menda obstajajo načrti za zasutje aii preusmeritev potoka. Poiaganje cevi in zasipanje bi staio okoii 7 miti-jonov šiiingov. Z enakimi stroški bi iahko s pomočjo dežeie aii zveze oiepšaii obrežje, ohraniti naraven živijenjski prostor, morda četo urediti Schoizev park in ga odprti za javnost.








Odseljevanje - kultura - mobilnost - brezposelnost
Brezposelnost (Arbeitslosigkeit)		
Stanie (Stand) 19. 10. 1988:146oseb/Personen		
Po podatkin delovnega urada v Celovcu (Angaben laut Arbeitsamt Klagenfurt)		
	v Borovljah	Koroška
brezposelni v/Beruf	in Ferlach	Karnten
	število/Zahl	sept. 1988
kmetijstvu (L. u. Fw. Beruf)	0	116
gradbeništvu (Bauberufe)	7	461
trgovini (Handelsberufe)	16	1159
lesni stroki		
(Holzbe- und verarbeitung,	3	166
tekstilni stroki (Bekleidung)	1	282
živilstvu (Nahrungsmittel)	4	186
tehničnih poklicih (technische		
Berufe)	3	202
pisarniških poklicih (Btiro)	23	1259
gostinjstvu (Gastgewerbe)	28	2561
kovinarstvu (Metallberufe)	24	688
pomožnih poklicih (Hilfsberufe)	16	519
zdravstvu in šolstvu (Gesundheits-		204
und Lehrberufe)	3	
kemiji (Chemie)	0	48
strojništvu(Maschinist)	1	74
prometu (Verkehrs-)	3	222
čistilni stroki (Reinigungs-)	4	379
ostalih poklicih	10	
Razvoj brezposelnosti (Entwicklung der Arbeitslosigkeit)		
	januarja Janner	julija Juli
	število oseb	
1955	114	25
1965	186	48
1975	133	74
1980	198	50
1981	191	60
1982	190	61
1983	239	118
1984	281	91
1985	294	104
1986	322	143
1987	341	141
1988	326	148
Vozači v Borovljah (Berufspendier in		Ferlach)		
	1973	1976	1979	1982
Prebivalci (Wohnbevolkerung)	8.483	8.043	7.696	7.648
nesamostojno zaposleni (unselbst. Beschiiftigte)	3.006	2.593	2.643	2.726
vozači iz občine (Auspendler)	608	621	618	607
vozači v občino (Einpendler)	916	952	1.065	1.149
Slog vS/ovenjem P/ajberku
Kultura
Odseljevanje iz obrobnih krajev močno ovira tudi kuiturno delovanje v Slovenjem Plajberku. Slovensko prosvetno društvo Vrtača v zadnjih letih npr. ni v stanju izvajati fednega organiziranega kulturnega dela. Predsednik društva mag. Mirko Lau-segger pravi, da je odseljevanje mladine glavni vzrok za težave. Prebuja pa se samostojen mladinski zbor, veliko privlačnost pa imajo dvojezične prireditve, ki jih organizirajo starši, društveniki in ravnatelj Kristijan Zeic-hen ml.
Abwanderung
Ferlach hat in den Jahren 1982-1986 eine negative Wanderungsbilanz. Die Zahl der Abwanderungen iiber-stieg die Zahl der Zuwande-rungen.
Auch steigt die Zahl jener Personen, die taglich zur Ar-beit auBerhalb der Gemeinde (insbesondere nach Klagen-furt) pendeln. „Die Gemeinde Ferlach stellt immer mehr das Wohnungsgebiet der Landeshauptstadt dar", stellt u. a. Mag. Valentin Wieserin seiner Diplomarbeit uber den Wirtschafts-Standort Ferlach fest.
L/MOR-Fer/ach empt/eb/1 s/cb besonders m/t se/nem
Hanc/M/erkzettgf-Programm
-	tur Kfz-Mechan/ker -furE/ekfr/ker
-	fur /nsta//ateure
-	far 7/scb/er and
-	fur Gartner.
#	Scbraubendreber^-sa^
#	Bits-Programm ^Scbraabendrebere/nsa^
#	Doppe/gabe/scb/tisse/
#	Doppe/r/npscb/asse/
#	S^ecFscb/iisse/sa^ze
#	Kombinat/onszangen
#	Mam- and Se/Yenscbne/derzangfen
#	Seeger-Montagezangen
#	Gr/ppzangen
#	Gartenscberen
DN/OR /sl e/n tve/fbekannles L/nlernebmen tur d/e Frzeugung a//er Arten s/on Ranc/tver/tzeog, Sc/im/ec/e/e//en /ur d/e Aulo/bduslbe /z. B. Idr VW, SM1V, Renau/lj sow/e C/VC-gesleuede
Mefa//bearbe//ungsmascb/nen.
/Veben se/nen /V/eder/assungen /n Deulscb/and, /fa//en, Span/en and S/ngapur bal L/MOR /eIz! aocb e/nen tve/leren Belr/eb /n Fer/acb.
Das dnlernebmen tvdnscb! s/cb gole Zusam-nienarbe/! m/! a//en Fer/acber Geme/ndebur-gern und empf/eb/! s/cb m/! se/nen Frzeugn/s-sen.
HANDWERKZEUGFABR!K TOVARNA ORODJA
PRODUKUONS- UND HANDELSGESELLSCHAFT m.b.H. PROZVODNA )N TRGOVINSKA DRUŽBA Z.O.J.
LOIBLSTRASSE 34 A-9170 FERLACH/BOROVLJE AUSTRtA S (0 42 27) 3515 TELEX 422614A TELEFAX (0 42 27) 3515-18
L/M/OR-Borovl/e l/a m pr/poroča svoj
program ročnega orot%a
-	za aMfome/tan/ke
-	za e/ekfrikar/e -za /nšta/ateiye
-	za m/za/ye -za trrtnar/e
nudimo Mam;
#	izvijače
#	blts-program jnastavke za izvijače /n za mebanlčno vrtanje)
#	dvostranske v/7/časte k//'uče
#	odročne k//'uče
#	nasadnek//dče
#	komd/n/ranek/ešče
#	k/ešče za šč/panje /čelne /n stranske)
#	segerk/ešče
#	univerzalne k/ešče z vretenom
#	k/ešče gr/p
#	vrtnarske /n sad/arske škage
L//V/OR je svetovnoznano pod/el/'e za /zde/o vanje vseb vrst ročnega orod/a /n odkovkov za av!omod/7sko /ndustnjo /npr. za BMW, Renau/1). Po naročilu /zde/u/e tud/ računa/n/ško vodene stroje za obdelavo kov/n. Poleg svoj/b predstavništev v Memč/j/, Ital/j/, Špan/j/ /n S/ngapuru ima L/kl/OR svoje pod/et/e ludi v Borovl/ab.
Želimo s/ dobro sodelovanje z vsem/ boro-ve//sk/m/ občan/ /n se pr/poročamo s svojim/ /zde/k/.
10 8. november 1988
100 tet mestne knjižnice
V mestni knjižnici v Borovijah imajo ta čas 13.649 knjig.
Približno četrtina jih je namenjena mladini. V knjižnici ugotavljajo rastoče zanimanje za knjige. Podatki kažejo, da si je 1958. leta 171 bralcev izposodilo 3217 knjig, lansko leto pa je že 906 bralcev prebralo nad 21.000 knjig. Boroveljska knjižnica je
Za izseljence
Zveza slovenskih izseljencev v Celovcu sporoča, da ima govorilne ure vsak četrtek od 10. do 12. ure. Vsak, ki ima vprašanja, potrebuje pomoč ali se hoče informirati o zadevah, lahko pride v tem času na Zvezo slovenskih izseljencev v Celovcu, Tarvi-serstraBe 16, ali pa telefonira na številko: 0 463/514300-71.
OGLAS
Privater Flohmarkt (Beklei-dung jeder Art, u. vieles mehr) am 12. 11. 1988 bei jeder Witterung zu Billigst-preisen. Alois-Schader-Stra-Be5, Klagenfurt, St. Peter.
druga najstarejša v Avstriji.
Za slovenske bralce je sicer nekaj knjig na voljo, vendar izbira seveda ni bogata, kot tudi s strani bralcev ni pravega zanimanja.
Na petkovi svečanosti so kulturni spored oblikovali domači šolarji, iz svojih del pa je bral koroški avtor Alois Brandstatter.
Panta rei...
... se imenuje prva kaseta Ansambla „Drava", na kateri so posneli 12 starih slovenskih ljudskih pesmi. Z napornim delom so pesmi deloma priredili, deloma so stara besedila sami uglasbili. ...heiBt die bisher einzige Kasette der jungen slowe-nischen Ense-mbles „Drava". Die jungen Musi-ker stellten auf dieser Kasette 12 alte slowenische Volkslieder vor, die sie selbst re-konstruiert ha-ben bzw. tei!wei-se selbst Texte vertonten.
Planine v sliki
Slovensko planinsko društvo Celovec organizira 4. razstavo planinskih fotografij. Otvoritev razstave bo 5. 12. 88 ob 19. uri v kulturni taberni „Pri Joklnu", Pauli-tschgasse v Celovcu in bo trajala do 17. 12. 88.
K sodelovanju ste prisrčno vabljeni vsi fotoametarji!
Pogoji:
Vsakdo lahko razstavi do 3 barvne ali črno-bele slike. Na nahrbtni strani slike naj napiše geslo in ime motiva. Ime in naslov avtorja pa naj bo priložen v posebni kuverti. Slike pošljite do najpozneje 30. 11. 88 na naslov: SPD Celovec, Tarviserstr. 16, 9020 Celovec/Klagenfurt.
Slike bo ocenjavala posebna tričlanska strokovna žirija. Pet najboljših slik bo nagrajenih!




' Ti





v*-'N
"*v
Be//aško k/efno gledališče ;e v petek Izvedlo krstno upr/zoritev teksta zahodnonemškega avtorja Petra 1-lacksa „Adam in Eva", čeprav sta dramaturg/ja in rež/ja pomanjkljivi ali vsaj dokaj tradicionalni, pa preseneča kakovost igre nastopajočih. Tud/ vsebina - učlovečenje človeka v realni družbi - je zelo zanimivo grajena, saj ji tudi ne manjka dosti ostre in pikre kritike na račun današnjega kapitalističnega sveta.
Kot vidimo, ni nujno, da industrijska zgradba pokrajino skazi. Dravska elektrarna Eorov/je-Ž/hpolje.
Elektrarna, ki neguje dobre sosedske odnose!
Z dobro voljo ni nujno, da je elektrarna tuj železobeton-ski element sredi pokrajine. Če imajo tehniki, ki izdelajo načrt, le malo občutka, se lahko tudi elektrarna harmonično vključi v okolje. Primer za to je vsekakor boroveljska hidroelektrarna ODK, ki je
začela obratovati leta 1975.
Pri tem lahko ugotovimo: Po hudih naporih obnove v prvih povojnih letih, so v sedemdesetih letih najprej na risalnih deskah načrtovali čisto novo generacijo elektrarn, potem pa sojo tudi uresničili. Cilj ni bil samo, da bi
proizvajali dragoceni tok, hoteli so biti tudi čim bolj obzirni do narave in zgraditi čim ustreznejšo infrastrukturo. Pri elektrarni v Borovljah so uresničene vse tri komponente: Z letno pro^ izvodnjo 300 milijonov kilovatnih ur el. toka sodi poleg elektrarne pri Aninem mostu med najbolj produktivne elektrarne ob Dravi. Tudi zbiralno jezero so kar se da harmonično vsadili v pokrajino, in še danes bregova urejujejo po sodobnih spoznanjih. Z gradnjo elektrarne pa so znatno izboljšali tudi infrastrukturo, kar danes lahko občuti vsakdo:	naj
navedemo le most preko Drave, peš pot ob jezu, s katero je bila vzpostavljena zveza z Žihpoljem, ali pa kopališče, ki ga Boroveljčani zelo radi obiskujejo.
Skratka:	Gradnjo	in
obratovanje elektrarn danes ne pojmujemo več samo enodimenzionalno (usmerjeno v končni produkcijski cilj), temveč tudi kot doprinos k negovanju dobrega sosedstva. In tako nameravajo Avstrijske dravske elektrarne delovati tudi vnaprej.
Z gradnjo so ured/7/ tud/ kopa//šče v Borov/jah.	srn«. Oo*
MENJAVA DENARJA (VALUTE) dne 7. n. 1988
		dobite (šil.)	plačate (šil.)
za 1 ameriški dolar	$	12,30	12,90
za 1 angleški funt	č	21,70	22,90
za 100 franc, frankov	f	201,00	211,00
za 100 itai. tir	Lit	0,92	0,97
za 100 dinarjev	DiN	0,23	0,31
za 100 švic. frankov	sfr	828,00	848,00
za 100 hoiand. guidnov	Hfi	614,50	630,50
za 100 nemških mark	DM	693,80	710,20
8 !6 22 37 38 42 (32) !XX X!X (!X 2XX
Joker: 458424	b.j. Stava: 3:1. 1:1,1:1,2:2 b.j.
SLOVENSKE
VESTNIK
izdajate)] in zaiožnik:
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16. tel. (0 463)51 43 00-30/31/32/33/34, teleks 42 20 86 ZSO. Glavni urednik: Ivan P. Lukan; urednika: Andrej Kokot, Andrej Mohar. Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. Zastopstvo za Jugosla-vijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/II, p.p. 171 61000 Ljubljana. Letna naročnina: 300 avstr, šilingov; za Jugoslavijo 18.000 dinarjev. Ogiasi: 1/1 stran 12.000 avstr, šilingov, za Jugoslavijo 1,500.000 dinarjev.
SLOVENSKI VESTNIK
Naročite m sirite Stovenski vestnik
3/ovcn,sA/ vevm/A/e s!n/;// v novo odoAje/ OJ 4. oAroArc da/je pr/Aaja v Vos Jon! JvaAra/ reden.sAo, /n ,s/cer v.sv;A foreA ;n pe!cA. Z dcaAra!;;/;;: /zAajanjen; se je Je/o/n n jpremenda fnJ/ vse A/;;;; /n zunanja o/J/A n čn.sop/.sn.
Najvažnejše spremembe so v tem, da Vas bo torkova številka SV obveščala v prvi vrsti o aktualnih dogodkih, v petkovi številki pa bomo poleg obveščanja o novicah iz vseh področij skrbeli tudi za razvedrilo ob koncu tedna.
TORKOVA ŠTEVILKA 8 STRAN!:
#	aktualno politično dogajanje znotraj narodnostne skupnosti
*	aktualne novice s Koroške in prostora Alpe-Jadran
*	aktualne novice z vsega sveta
#	rubrika v nemškem jeziku z najpomembnejšimi poročili
#	rubrika z novimi deviznimi tečaji, lotto, toto itd.
*	reportaže o večjih prireditvah na kulturnem področju
#	aktualna	in obsežna
športna stran z reportažami, poročili, nogometnim ogledalom, statistiko itd.
PETKOVA ŠTEVILKA:
8 DO 12 STRANI
#	politično	dogajanje v
deželi in državi
#	tedenski	politični ali
gospodarski komentar
#	poročila iz prostora Alpe-Jadran
#	Obširni in informativni mednarodni obzornik
#	razširjena stran za naše nemško govoreče bralke in bralce
#	kulturna dejavnost koroških Slovencev
#	novice iz domačih krajev
#	koledar prireditev
#	tedenska križanka in Vestnikov roman
T) o nspežn/ preareddv/ jč 8/oven^Aega ves/n/Aa v jaAjn /an.sAega /cm, Ao ča.soprs n/ .spremen// /e zuann/e oAAAe /n Jbrntara. temveč .se /e m J/ v.seA/n.sAo prdagod// daua.šnjenn; me-d/j.sAerua ,s;an Jarda m pr/-čaAovanjen! naž/A Aru/A m Ara/cev, smo s 4. oAfoArom /. zače// /zAnjau JvaAra/ reden.sAo, m s/cer v.saA toreA m pete A.
Raz/og za to oJ/oč/tev je nujno potreAnu Arep/tev /njorrnac/j,sAe dejavno.!// zu Aoro.sAe .S/o vence, pu tuJ/ zu nemšAo govoreče so Je-
SPREJEL# SMO /ZZ/1/7
že/ane ter za vse za-/nteres/rane Ara/ce /zver: ozA/A AorosA/A meja, At že/tjo A/t/ oAž/rno /n aAtua/no o A ve.sčera o doga-janju znotraj naroJnostne sAupnosti /n sp/oA na Koro.fAem. OJ/oč/tev nagega aredn/ž/va pa je tuJ/ rezu/tat teme/j/te ana/Zze stanja /njorm/ranja v Ježe//. /zAajamo namreč /z Jejstva, Ja nam čas /n razvoj v po//t/A/ nareAujeta taAo Arep/tev /njormac/jsAe dejavnost/, saj je /njorna;-c/jsAo področje ena po-memAn/A Aomponent v Aoju za oAran//ev narodne /Jent/tete ter /stočasno /n.s/ramen/ za zAAževanje mej soseJnj/ma aro Jonu;. V tem sA/opu je Jva-Aratno /eden.sAo /zAajanje S V samo začeteA are.sn/če-^anja /zJe/anega Aoncepta 'n e J /zJajate/jen;, Zvezo s/ovensA/A organ/zae/j na A^oro.fAem /;< aredn/ž/vorn S/ovensAega vestn/Aa. /čaz-koj Ao že/ Ja/je.
Da smo pr/ tem na prav/ pot/, nam JoAazajejo dosedanje /zAažnje. .Stevdo no-v/A naročn/Aov je ArepAo naras/o, .S/ovensA/ vestn/A je posta/ jaAtor na Aoro.sA/ meJ/jsA/ scen/, m/mo Aate-rega tud/ nemžAo govoreča javnost več ne more. /Vov/ Aoncept .S/ovensAega vest-n/Aa, AaAržen se je v zadnjem /etu že nve/javZ/, s tem AoraAom ne Ao spremenjen, temveč postav/jen že na ž/ržo zasnovo.
S/rian, odprtost ter pravden pr/stop Jo nov/nar-sAega Je/a pa je Arez dvoma zagotovdo za uspe-sen razvoj, taAo na časop/-snem Aot tud/ na Jrug/A področj/A narodnostnega ž/v/jenja AorošA/A .S7ovence v. 7'o je naša g/avna smern/ca, za Aatero se Ao seveda treAa pr/zadevat/ /z dneva v dan.
Ivan I nkan, glavni urednik
#	tedenski televizijski in radijski spored s posebno rubriko, namenjeno sporedu slovenskih oddaj v koroškem radiu
#	pestra in zanimiva „zadnj a stran" z novicami s Koroške in iz Slovenije
#	športni magazin, športna napoved
..GOSPODARSTVO in priloge
Še nadalje bomo vključevali Zadružni list in tudi priloga „Gospodarstvo" bo vsaj enkrat četrtletno obogatila vsebino Slovenskega vestnika! Vsak mesec pa bomo predstavili eno južnokoroško občino!
DVE ŠTEVILKI ZA ISTO NAROČNINO!
In še razveseljiva novica za naše naročnike: do konca leta 1988 ne bomo spremenili naročnine, tako da boste prejemali tedensko dve številki po „stari" ceni!
' ' SK


Werden auch Sie Abonnent des „S!ovenski vestnik"
VVerte Leserin, vverter Leser!
Die Redaktion des „Slo-venski vestnik" hat die Her-ausforderung der Zeit ange-nommen, ebenso wird dem VVunsch der Leser nach noch mehr Aktualitatentsprochen. Der ..Slovenski vestnik" er-scheint ab 4. Oktober 1988 zvveimal vvochentlich, und zwar jeden Dienstag und je-den Freitag.
Unser Blatt ist nicht nur die erste Zeitung einer Volks-gruppe in Osterreich, die of-ter als einmal vvochentlich er-scheint, sondern auf Grund ihres deutschsprachigen Teiles auch die erste Minder-heitenzeitung, die neue VVe-ge in der Informationspolitik
beschreitet und damit zu besseren Beziehungen zwi-schen Minderheit und Mehr-heit beitragen will.
Mit dem zweimaligen Er-scheinen pro Woche sind im ..Slovenski vestnik" auch wichtige, auf unsere Leser abgestimmte Anderungen -sowohl inhaltlich wie auch gestalterischer Art - verbun-den. So wird die Dienstag-Ausgabe in erster Linie dem aktuellen Geschehen Rech-nung tragen, die Freitag-Ausgabe wird neben neuen aktuellen Meldungen aus Politik, VVirtschaft, Kultur und Šport auch einen umfangrei-chen Service-, Reportagen-und Unterhaltungsteil auf-weisen.
Die bei unseren Lesern be-sonders geschatzten Beila-gen mit den Schwerpunkten Alpen Adria, Frau, Literatur, Kind, dem „Portrat des Mo-nats", sowiederWirtschafts-beilage ..Gospodarstvo" und andere Sonderbeilagen, stellen einen vveiteren Be-standteil der Zeitung dar.
Die Redaktion des „Slo-venski vestnik" hofft mit die-ser Neuerung einen vveiteren, vvichtigen Schritt in Richtung seiner vielen tau-send Leser in Karnten, im ub-rigen Osterreich, aber auch in Slovvenien und Friaul-Ju-lisch-Venetien getan zu ha-ben.
Mit freundlichen Gru8en
Ivan Lukan
(Chefredakteur)
SLOVENSKI
VESTNIK
Ime in priimck/Vor- und Zuname
Naročam ..Slovenski vestnik"
Ich bcstcHe den ..Slovenski vestnik"
nasIov/Adresse
pošta/Postamt
Obvezujem se, da bom naročnino redno plačeval(a)
Ich verpflichte mich, das Abonnement regelmaBig zu bezahlen
(kraj in datum/Ort und Datum)
(podpis/Unterschrift)
1/saA nov/ naročn/A prejema S/ovensA/ ves/n/A prv/ mesec brezp/ačno. Naročnina za /e/o 7988 znaša 300 š/7/ngov. Jeder Neuabonnen/ des „S/ovensA/ ves/n/A" erba/7 d/e Zedung e/n Mona/ /ang gra//s. Der Abopre/s /Or das gesam/e JaAr 7988 be/rag/ 300 Scb////ng.
Dobria vas si je mnogo obetaia, a Kiopinj je bi! premočan — izid je dokaza) premoč gostov
Giadka zmaga
SLOVENSKE
VESTNIK
ŠPORT
Do&ro/carn /tofc// prcvzcf/ vot)-.sfvo na /c.sfr/c/, a prof/ /(/op/n/a so /zrrtcr/// .svoje sp os o/n; osa'. Gospe so /grtf// spreO/eje /n zas/azeno zwaga/f.
Že v prvih desetih minutah se je pokazalo, da Kiopinjsko moštvo ni nezasluženo prvo na lestvici spodnje lige-vzhod. Tudi v Dobrii vasi so si pod vodstvom zanesljivega dr. Mertla priborili premoč, ki je v bistvu skozi vso igro niso več izgubili. Bilo je samo še vprašanje, kdaj bodo Klo-pinjačni to svojo boljšo igro tudi potrdili s prvim zadetkom. Toda Dobrolčani so se v prvih 40. minutah uspeli ubraniti pritisku gostov.
Kljub temu pa igralci Klopi-nja niso popustili in so bili v stalnih napadih nevarnejši kot domačini, ki so svoje možnosti zapravljali brž ko so prišli v bližino kazenskega prostora. Domačini so se pokazali šibke predvsem v napadu, povrhu tega pa očitno vsa njihova napadalna vrsta tokrat ni bila najbolje razpoložena. In zgodilo seje kot običajno: gostje so bili naposled pred vratmi uspešnejši in zasluženo zmagali z 2 : 1.
Nepotreben poraz SSZ !
Za fr/ dobro/ske napada/cejepoveč/n/zac/osfova/en bran/7ec K7op/nja.
Šahisti Slovenske športne zveze Cartrans I so v soboto doživeli prvi poraz v tekmovanju za koroško šahovsko prvenstvo v spodnji ligi-vzhod. Izgubili so proti Post SV Karnten II z 3 : 5 in tako zdrsnili na sredino lestvice. Poraz slovenskih šahistov je bil popolnoma nepotreben, -fsa se dva igralca sploh nista udeležila tekme, tako da je nasprotnik brez igre osvojil dve točki. Na ostalih šestih deskah je bila borba za točke izenačena. Edino zmago je 'dosegel Silvo Kovač, remizirali pa so Gorazd Živkovič, Ivko Ferm, Herbert Rulitz in Ivan Lukan. Ponovno pa je po nepotrebnem izgubil Alojz Gallob, saj bi bolj precizno igro brez težav iztržil najmanj neodločen izid.
Nogometno ogledalo
MoHta) - SAK	0:0 (0:0)
Obervellach, 150 gledalcev, sodnik Hauk (dober); postava SAK: Datanovie; F Sadjak, L. Sadjak, Štern. Čertov; Kreutz, Luschnik (50. Burger), Kunčič, Gorenšek; Gato, Flanser. -SAK je imel v celi igri le eno priložnost, ki pa jo je zapravil Luschnik. Ostali rezultati: Wietersdorf - Magdalen 0:1, Rapid Lienz- Pliberk 2:0, ATSV Wo)fsberg-Matrei 2:0, VSV/Beljak - Breze 1:1, Trg - Šmohor 3:2, SV Šentvid - ATUS Borovlje 2:1.
Dobrtavas-Ktopinj	1:2 (0:1)
Dobrla vas, 420 gledalcev, sodnik Ruppitsch (dober); postava Dobrie vasi: Novak; Karel (12. Sirnik), Par, Mišic, Pizzera; Hribar, Vugrinec, Partej; Sadjak, Lesjak (55. Dollinger). Roscher. Rdeči karton: Vugrinec (52. prekršek). Goie so dosegii: Hribar (85., enajstmetrovka) oz. Mertel (40 ), Kollmann (80., enajstmetrovka.
Rnda-Šmihc)	0:1 (0:0)
Ruda, 200 gledalcev, sodnik Zechner (povprečen); postava Šmiheia: Leitgeb; Gollautschnig, H. Krausier, Pajenk, St. Btažej; Grubelnik (76. Buchwald), Djurič; Šumnik, Gross (86. Ambrosch), W. Krausier, A. Blažej. Zadetek Šmiheia: A. Blažej (50., enajstmetrovka po prekršku). Ostati rezuitati: ASV Celovec - ASK Celovec 2:0, Liebenfels - Žitara vas 1:0, Frantschach - Mostič 2:1, Bad St. Leonhard - SCA Šentvid 10:0, Treibach-Šentandraž 1:0.
Radenthein - Bitčovs	1:0 (0:0)
Radenthein, 200 gledalcev, sodnik Krappinger (povprečen); postava Biičovsa: Woschitz; Maierhofer (60. Krainer). Schle-mitz, A. Ouantschnig, Schellander; Hobel (74. H. Ouantsch-nig), Ogris, W. Kuess, Stojilkovski; Partl, J. Kuess. - Bilčovš-čani so bili skoraj brez možnosti za zadetek in tako le po sreči tako tesno podlegli. Ostaii rezuitati: Šentjakob - Dellach 2:0 prekinjeno; Brnca - Wernberg 3:2, Treffen - ASV Lienz 3:0, Ir-schen - Rožek 1:2, Sachsenburg - Lendort 1:1, Wei8enstein -Baško jezero 0:3.
Sete-KAC Cetovec	2:1 (1:1)
Sele, 150 gledalcev, sodnik Kronlechner (dober); postava Seia-nov: M. Oraže; Stanko, Mak. Kuhrtež, Užnik; Wieser, Fera, Z. Oraže; N. Hribernik, Certov. A. Oraže. Coia Seianov: Wieser (21., 69.). Ostaii rezuitati: Globasnica - Reichentels 2:0, Tinje - Žrelec 1:1, Galicija - Metlova 0:2, Sinča vas -Šentpavel 2:2, Velikovec - Podkrnos 2:0, Crehinj - Železna Kapla 3:2.
Odiičen Milan Oraže
Končno je prišel v formo sicer izvrstni vratar Selanov Milan Oraže: proti KAC je gotovo odigral doslej svojo najboljšo tekmo v letošnjem delu prvenstva. S tem pa je spet stopil v zavest vsem tistim, ki bi ga že dalj časa radi videli v vrstah Slovenskega atletskega kluba. S to svojo odlično tekmo pa je Milan Oraže tudi dokazal, da je bila „črna igra" proti Žrelcu le hud spodrslaj, saj je tedaj sam v bistvu zakrivil kar tri gole. Proti KAC se je pokazal s svoje najboljše strani in bil zanesljiva opora celotnemu moštvu, ki je tako lažje razvilo svojo igro. Selanov prav zaradi tega tudi ni zmotil edini zadetek Cclovča-nov, ki je pomenil izenačenje v prvem polčasu. Nadaljevali
so s svojo ofenzivno igro in tako z dvema lepima zadetkoma Mirka Wieserja zasluženo zmagali z 2 : 1.
Veliko slavje končno spet v Globasnici, ki je na domačem igrišču premagala Reichen-' fels kar z 2 : 0. Gola za Globa-šane sta dosegla Sadjak in Thonhofer in tako Globasnico rešila hude zadrege. Zdaj ima Globasnica na 12. mestu že pet točk prednosti pred zadnjima na lestvici, Galicijo in Tinjami. Globa-šani bodo zdaj lahko mirneje zaigrali naslednjo soboto v Železni Kapli, ki je tokrat podlegla Grebinju s 3 : 2. Točko pa je v tem kolu zapravilo tudi vodeče moštvo iz Žrelca, ki je proti Tinjam, zadnjim na lestvici, doseglo le neodločen izid -1:1.
Tokrat poraz
Ljubljanska Olimpija je ta vikend gostovala pri OFK Kikinda in zgubila z 1 : 0. Kljub temu je obdržala svoje tretje mesto na lestvici, za vodečim Borcem (19 točk) pa zaostaja za tri točke. Drugi je Proleter s 17 točkami.
KAC zmaga)
Vil kolih avstrijske hokejske lige je bil VSV/ Beljak brez poraza, v nedeljo pa je prav koroškemu tekmecu KAC podlegel kar s 7 : 2. V celovški sejemski hali jc potekala zelo hitra in napeta igra, v kateri so bili Celovčani za spoznanje hitrejši in boljši. KAC še naprej zaseda drugo mesto na lestivici, štiri točke za VSV.
Dob od)ičen
Odbojkarji §K Dob/ Aich so v dobri formi. V petek so v Pliberku premagali drugo moštvo Hypo VBK Celovec s 3 : 0 (7/10/11). V torek igrajo s ATSC Celovec, v nedeljo pa jih bo koroška odbojkarska zveza počastila v Wolfsbcrgu, kjer jim bodo predali lovoriko koroškega prvaka za lansko leto. Dobro igrajo tudi mladinci.
Oc///čno je zaigra/ M/ian Oraže (Se/e).	s/;/<a Mo/tar
Koroška !iga	H Spodnja !iga-vxhod H Spodnja !iga-xahod H I. razred D
1. Lienz	14 9 4 1 30:10 22		1. Klopinj	14 8 4	2 17:10 20		1. Irsehen	14 8 4	2 32:16 20		1. Žrelec	14	10 3	1 39:12 23	
2. SAK	14 7 4 3 25:12	18	2. Treibach	14 9 1	4 48:22	19	2. Rožek	14 7 5	2 20:13	19	2. Velikovec	14	7 5	2 23:14	19
3. Breže	14 6 6 2 25:14	18	3. St. Leonhard	14 7 5	2 32:t7	19	3. Brnca	14 8 2	4 22:17	18	3. Grebinj	14	7 3	4 34:25	17
4. Trg	14 5 7 2 27:13	17	4. Žitara vas	14 7 3	4 24:11	17	4. Sachsenburg	11 <- 5	3 26:21	17	4. Žel. Kapla	14	7 3	4 23:17	17
5. VSV/Beljak	14 5 5 4 17:16	15	5. Liebenfels	14 8 1	5 27:21	17	5. Radenthein	14 7 2	5 29:19	16	5. Metlova	14	6 4	4 18:19	16
6. Matrei	14 6 3 5 17:26	15	6. Dobrla vas	14 6 5	3 22:17	17	6. Lendorf	14 4 6	4 30:25	14	6. Sele	14	6 3	5 22:24	15
7. ATUS Borov.	14 6 2 6 21:15	14	7. Šentandraž	14 5 5	4 18:17	15	7. ASV Lienz	14 5 4	5 11:11	14	7. Sinča vas	14	5 3	6 20:19	13
8. Pliberk	14 4 6 4 19:17	14	8. Ruda	14 6 2	6 20:17	14	8. Šentjakob	14 6 2	6 18:31	14	8. KAC Cel.	14	4 5	5 13:12	13
9. ATSV Wo!fs.	14 5 4 5 17:18	14	9. Frantschach	14 6 2	6 23:23	14	9. Baško jezero	14 6 1	7 20:25	13	9. Reichenfels	14	5 3	6 17:18	13
10. Molita!	14 4 5 5 17:22	13	10. Mostič	14 5 3	6 21:16	13	10. Treffen	14 4 4	6 21:22	12	10. Podkrnos	14	3 6	5 13:16	12
11. Wietersdorf	14 5 2 7 22:32	12	1). ASV Cel.	14 5 2	7 15:17	12	11. Bitčovs	14 3 6	5 14:19	12	11. Šentpavel	14	4 4	6 26:31	12
12. SV Šentvid	14 3 5 6 12:13	1!	12. ASK Cel.	14 4 2	8 20:23	10	12. WeiBenstein	14 4 4	6 13:18	12	12. Globasnica	14	4 4	6 18:25	12
13. Šmohor	14 1 5 8 12:30	7	13. Šmihel	14 3 3	8 16:27	9	13. Wernberg	14 5 1	8 24:27	H	13, Galicija	14	3 1	10 14:28	7
14. Magdalen	14 1 4 9 12:35	6	14. SCA Šentvid	14 0 0	14 2:67	0	14. Dellach	14 1 2	11 11:27	4	14. Tinje	14	3 1	10 17:37	7
Zmaga in poraz...
Prva namiznoteniška ekipa Setanov je tokrat zmagata v !andskronn s h : t. Točke so dosegti ! ettkemann (2), Ž. Smrtnik (2), Ramovš (!) (er dvojica Lettke-mann/Ramovš. !)rnga ekipa Se) je doma pod-)eg)a Bekštajnn s 6 : 2.