Cerkveue zadeve. Blagoslovljenje kapelice škapulirske Matcre božje na Kušernikn. Najlepši kinč vsake dežele so gotovo lepe, bele cerkve, posejane po visokih gričih. Na svojih potovanjih, osobito po slovanskib zemliah, okusil sem dosti dušnega veselja, videč mnogo krasnih cerkva, za kojimi tudi premila Slovenija, zlasti vesele Slov. gorice ne zaostajajo. Za večjimi cerkvami zavzemajo odlično meslo manjše kapeliee, sv. križi in sploh kršeanska znamenja ob potih; s čemur se smejo Slov. gorice v prvi vrsti v Sloveniji ponašati. Jedno tako novo kapelico imamo v Slov. goricab, in sicer v tihi dolini pod Kušernikom, o kateri bi rad častitim bralcem poročal. Dne 3. vel. srpana sveeer se je slišalo mogočno streljanje iz Garla pod Kušernikom, in to dolgo v noč; kar se je ponovilo drugo jutro. Vsak je ugibal, da se bo v Slov. goricah vršilo nekaj izvanrednega. G. M. Rajšp, nadučitelj pri Sv. Juriju, ima na Garlu »gorco«, lep vinograd, in ta kraj sta Ietos z blago soprogo obdarovala z lepim krasora; postavila sta lično kapelico z mičnim zvonikom v čast škapulirski Maleri božji. Goslje so se oni dan takoj prepričali, da jih je slrelba privabila na pravi kraj. Ko so so prebližali b »gorci« poštenega Rajšpa, zapazili so po strehah lepe zaslave; jednako je na kapelici plapolalo mnogo zastav, osobito trobojnic. Jedna je bila papeževa, a druga eesarska. Zanimali so nas tudi lepi mlaji z mičnimi napisi okrašeni slavoloki. Na prvem smo čitali: »Prisrčni pozdrav in poklon od Rajšpove obitelji z veseliem prieakovani častiti duhovščini!« A na drugem: ,,O Marija, sprejmi v svojo varstvo nas, Ki k tcbi vpijemo — Bodi mati mila, nam rešenje!" Pri kapelici smo, ki nosi napis: »1895 Postavila Malevž in Marija Rajšp iz hvaležnosti k sv. Juriju v Slov. gor. darovani in semkaj preneseni škapulirski M. božji. Knezoškof. mešna licenca podeljena 11. vin. 1895 št. 3329.« Okolo te lične kapelice se je od 8—9. ure sešla iz sosednih krajev lepa Iruma pobožnih Marijinih častilcev, da bi bili priča blagoslova kapelice in prve sv. maše, v nji darovane. Točno ob 9. uri so topiči in zvon naznanili prihod ee. gg. duhovnikov. Prišli so iz Maribora preč. g. ,i. Bohinc, kanonik in siolni župnik; _. g. Fr. Ferk, župnik od Sv. Marjele, ter č. Ant. Šijanec, kaplan od Sv. Jurija. Tudi lastnika kapelice sta prišla takrat, in njun majbni vnukec je poklonil g. kanoniku lep Sopek. ttedaj se je začelo blagoslovljenje s peljem »Miscrere« in litanijami vseh svetnikov itd. Po cerkvenili obredih so g. kanonik na vzvišenem prostoni zbranemu ljudstvu ganljivo opisali to slavnost; posebno obitolji, ki je mnogo žrtvovala za stavbo te kapelice. Končnu so razložili pomen blagoslova karmelsko M. 13., pri kateri bi naj vselej in vsaki sili iskali pomoči ter kc zatekali v obrambo. Prvi del je bil s tera končan! Kaj pa sodaj? »Oj draga, tiba, med drevjem in vinogradi zakrita d<>linica, srečno te smemo imenovati, kajti nisi dobila le blagoslova te lične kapelice, nego v tebi se bode od danes zanaprej večkrat služila najsvetejša daritev sv. maše! Srečna torej tiha dolinica, srečna obitelj Rpj-pova! Ko se je pričela sv. maša, je bilo res ganljivo gledati, ko so pobožni verniki na tem nonavadnem tihem kraju pokleknili in se z duhovnikom Bogu priporočevali med daritvijo sv. maše, pri kateri sta g. naduuitelj Rajšp in njegova soproga pristopila k mizi (Jospodovi. Blaga zakonca Rajšp se nista ustrašila ogromnih stroškov pri zidanju kapelice »Karmelske M. li.», katero sta postavila iz hvaležnosti. Jednako sta tudi na drugi strani poskrbela in pokazala izvanredno gostoljubnost. Okolo 60 oseb se je podalo po blagoslovu, pridigi in sv. maši od kapelice v njuno prekrasno in okusno okinčano poslopje, kjer smo bili dobre, poštene volje. Bog plali in Marija Mati! A. V j.