Januš Golec:8 Po dtvjin<ali Kanade Ljudska povest po raznih virih. Gruber je prežal z nožem v roki v odprtini šotora. Bil je že v dvomih radi pravilnosti svoje pameti. Videl je, kako sta skočila naenkrat dva volka. Čul je udarec sekire; razločil je, kako se je skotalil eden volk po tleh, drugi pa se je speljal pod dvignjenim orožjem skozii in je pograbil orjaka za bok. Slišal je paranje obleke, in nato jio napravil ikakor maček en skok in že je itičal zveri nož do ročaja v prsih. Ponovno je napadel eden od urnih sovragov Lavisona, prekotalil se je nazaj, razbit od železa. Bil je tili boj. Velikan je zapiral pot do tovariša in telet. Niti enkrat ni zakričal. Za vsako zver je rabil en zamahljaj in udarec; z neverjetno sigurnostjo je širil s-mrt in nudil molče sovražniku — čelo. Z bliskovitimi udarci je podiral divje bele severne pse, in ko ni nadaljeval nobeden več z napadi, se je izvil v mrzli molk iz orjakovih ust glasni: »Ho! Ho!« »Lavison! Lavison! Kaj je s teboj?« je vpraševal Gruber in plezal izpod šotora. »Suknjo imam raztrgano, drugega nič, prijatelj.« Trije psi so bili mrtvi; četrti in zadnji jo še nckoliko hropel, a je istotako poginil. Noč, ki je sledila pokolju volkov, se je dozdevala lovcema vsled prestanega straliu in nadčloveškega napora kakor neverjetne sanje. Zmrzla trupla pobitih in s sekiro na dvoje preklanih volkov so ob svitu jutra jasno pričala, da nista sanjala o bitki z zverinami, ampak sta jo tudi res bila in zmagala. »Če bi imela vsaj nekoliko prehrane, bi še dosegla kočo«, je rekel Lavison. »Psi in volkovi so pa strup.« Gruber je našel med vso razno ropotijo na saneh samo eno patrono. Z zadnjim nabojem v pušldni cevi sta krenila dalje proti jugu. Nekatere smreke so se pojavile na pusti ravni in sledovi severnih j^lenov so vlivali novo upanje v obupana srca lovcev. »Tam! Med smrckami«, je šcpetal Gruber in je spustil motvoz, za katerega je vlekel sani. Med črnim drevjem &o se gibale sivkaste postave. »Jeleni!« je rekel Lavison. »Hitro! Streljaj! Ne zgreši!« Na strel pozvani je čakal. Poznal je vrednost radnje krogle. Posedal je potrpežljivost lovca. Ko je hotel jelen preko jase, je Nemec zažvižgal. Šele nato je pomeril ter sprožil. Na 400 korakov j« rabila krogla gotovi, četudi trenutni čas, da je zadela v cilj. Kako neBkončno dolgo! Oba možaJkarja sta čula razločno votli udar svinca. Jelen se je zgrudil, se pognal kvišku, zbežal navzdol, se spotaknil in ni več vstal. Ena ura odpočitka z ognjem in -mesom je spremenila na mah za oba potnika celi svet. Svetlikujoča snežena pokrajina je naenkrat zgubila bridki mraz — smrtno grožnjo. »Kaj je to?« je vprašal Gruber. Sled raznih indijanskih mokasinov (čevljev). \7S>c stopinje so bile obrnjene proti severu. »Proti severu! Kaj naj to pomeni?« Ameriicancc je stopal naprej in zmajeval neverifitno z flavo. Zopet noč, čista, mrzla, srebrna, tiha noč! — Lovca sta se odpočivala in čakala na strahotno tulenje. Zopet dan, beli dan, tihi dan! Lovca sta potovala naprej, naprej in zmiraj naprej in čakala, kedaj se bodo oglasili volkovi. Ko se j« zdanilo, sta bila oddaljena samo še 30 milj od koče. Samo en dan še! Amerikanec je govoril le o kožah, o prelepih belih kožah, katerih ni mogel vzeti s seboj. Gruberja so bili vse na svetu mali bizam-voleki, k,i so kopali in izkapali izpod snega hrano. V tej noči je odrekla čuječnost. Preve. utrujena narava se je zoperstavila, oba moža sta zaspala. Amerikancc se je prvi zbudil, porinil odcje s sebe in skobacal izpod šotora. Strahoviti iz.bruhi jeze, pomešani s kletvicami, &o priklicali tudi Franca ob stran tovariša. Neposredno v senci šotora, na mestu, kjer sta jih privezala, &o ležali mali bkam-voleki na rdečem snegu z otrplimi udi — mrtvi . . . Sled indijanskih mokasinov je razodevala lovcema dov-olj jasno cekitni potek žaloigre. (Dalje sledi.)