ŠteV. 15.
Na Dunaju, 25. novembra 1897.
Letnik X.
Slovani, na straži!
Na zvunaj je mir utvrjen, najbrže za dalje časa. Velesile ga hočejo imeti; v to so se združile, prvič, v dve veliki skupini, v zaščito druge proti drugi; potem obe skupini z Anglijo vred glede na vstočno vprašanje v Evropi, in Avstro-Ogerska naposled ni ostala le v trozvezi, temveč je pridobila pod posebno ugodnimi uslovji tudi Rusijo na svojo stran, torej tisto državo, radi katere jo je bil Bismarck zvabil v zvezo najprej z Nemčijo, potem z Italijo.
Status quo so proglasili za Turčijo in za ves Balkan, in Goluchowski je naravnost izjavil, da je od-zvonilo tistim »špekulantom«, ki so peharili sedaj Rusijo, sedaj Avstrijo, da bi na Balkanu dosegli sami svoje specifične dobičke.
Avstro-Ogerska je na zvunaj tako okrepila se, kakor morebiti n kdar poprej, in ko so se še pred malo časom bali lojalni politiki za njen obstanek radi prevelike zavisnosti od Nemčije, v katero jo je bil ugnal Bismarck, je sedal relativno osmosvojila se ravno s pomočjo Rusije.
Zreli" politiki vedo, kaj hoče pangermanska politika doseči z Avstro-Ogersko. z Balkanom in z vsem evropskim Jugovstokom; no, to v najbliži čas vsaj avstro-ogerskih Slovanov neposredno ne briga; o posrednih interesih in skrbeh za balkanske Slovane bode čas premišljevati in sovetovati. Sedaj je bila ura in sicer uže pozna, pa — vsied najnovejše evropska kon-stelacije — ne še prepozna ura, da stvori Avstro-Ogerska, in da stvorijo njeni Slovani svojo dolžnost. Mir na zvunaj je izpodkopal vse malovredne pretveze, da bi naše cesarstvo ne moglo napraviti in doseči miru tudi na znotraj. Ako je bilo treba, da govorimo z Go-luchowskega besedami, le nekoliko zaresne volje, da ste Avstrija in Rusija iztaknuli principe za sporazum-ljenje, in da ste tako naznačili s tem dogodkom pomenljivo, nekako novo dobo skupni Evropi in posredno tudi^drugim svetovom, je treba pač še manjše mere zaresne volje, da se doseže v naši monarhiji sami spo-razumljenje med narodi in pravi notranji mir v naši celokupni državi.
Ta mir bi mogel zavladati ne le tostran, temveč vi celi monarhiji. Položenje na zvunaj je ugodno za obe polovini cesarstva, in Madjari vendar ne morejo misliti, da se je monarhija utvrdila na zvunaj, da bi
toliko laže oni uganjali svoje razposajenosti in da bi nadalje teptali prava nemadjarsklh narodnostij. To ne pojde, če razumejo drugi narodi sedanje položenje in svoje zadače. Med Madjari je celo Fran Košut, sin pok. prekucuha, obsodil duvalizem sosebno radi tega, ker ne more dati narodom, kar jim gre, ker dopušča hegemonije tu in tam, dasi Košut vidi hegemoniste samo v tej polovini. Madjari se boje svojih Romuneev, kakor so to razkrili v dan, ko je Goluchowski imel svoj znameniti govor. A vest bode Madjarom očitala grehe tudi nasproti drugim narodnostim in ne le nasproti Romun-cem ; in če še navidezno spi ta zavest in vest, je dolžnost pritiskanih narodov, da jo do časa obude s pravimi pomočki.
No, nam se je treba sukati najprej v tostranski polovini. Saj pravi čas za razgovarjanje z Madjari in o madjarskem gospodstvu še le pride, ko bode treba iz tak6 ali tako določenega provizorija dospeti do dejanske obnovitve pogodbe.
Tostran so sedaj Slovani v opasnosti, v veliki nevarnosti, da bi jih ne preslepili z raznih stranij. Mladočehom je treba na ves glas zatrobiti na ušesa, da so napravili osnovno, torej napako prvega reda, da so se bili udali za jezikovne naredbe, drugič, da so. kar takč, sami zase paktovali z vlado, in da so se do današnjega dne omejevali izključno na jezikovno vprašanje, v tem ko je treba spraviti v zaščito narodnost in jezik, in narodnost na prvem mestu. Mladočehinaj čitajo Lipsiške »Grenzboten«, tednik, ki je bil in je menda še tudi Bismarckov organ. Ta, po vsebini drugače izborni časopis pušča avstrijskim Slovanom njih jezik, torej to, kar imenujemo mi nekako lupino, v vsem drugem pa prišteva tudi češke in druge zapadnoslo-vanske dežele nemški kulturi, torej prav za prav nemški narodnosti. Čehi, Slovenci in, če hočemo, tudi še kaki drugi Slovani, naj premišljujejo, koliko je resnice v tvrditvi velikonemškega lista. Vsekakor se kaže tudi iz takih izvodov važnost narodne kulture, torej tudi potreba svobode in zaščite ne le jezika, temveč tudi narodnosti.
Sedanja vlada, kakor se vidi, pa ne pozna potrebe, da bi se narodom spravila tudi narodnost pod posebno zaščito. Tol ko bolj so dolžni slovanski narodi povdarjati potrebo zaščite narodnosti in jezika. Zaščita in svoboda obeh je zagotovljena v 61. XIX. drž. osnov, zakonov.
Vprašanje jezikovno na prvem mestu urejevati, to je načelna napaka, in je v Avstriji celó nemožna. Urejenje narodnostnega vprašanja še le vključuje uslovja tudi za pravilno rešenje jezikovnega vprašanja. Kdor rešuje v Avstriji najprej jezikovno vprašanje, zida od strehe navzdol, in tu nastaje za Slovane še opasno vprašanje, ali pride tak zidar tudi dejanski do tal, ali marveč ne obvisi med nebom in zemljo, takó da ostanejo slovanski narodi bez — fundamenta gledé na narodnostno vprašanje, in da jim takó v resnici zapravijo tisto pravo o zaščiti narodnosti, kakoršno jim je izrecno in svečano podeljeno v ustavnem osnovnem zakonu.
Cehoslovani in še v veči meri drugi Slovani bi z re-šenjem samo jezikovnega vprašanja ostali bez svobode in samodoločevanja gledé na razvoj svoje narodnosti celó v slučaju, ko bi potem dosegli svoje historiško državno pravo. Kajti Čehi so dolžni pomisliti, da ostanejo tudi v okviru svojega državnega prava združeni z nemško narodnostjo, katera bode močna dovolj, da bi mogla tudi pozneje zaprečevati pravilni razvoj tega, kar spada pod narodnost vsakega naroda. V tem pogledu niso Cehoslovani nič na boljšem, nego Slovenci, in zato je dolžnost čeških zastopnikov, da se potegnejo za rešenje narodnostnega poleg jezikovnega vprašanja.
Mladočehi so pa tudi nepoboljšlivi grešniki v tem, da tvrdijo še v najnovejši čas, da rešenje jezikovnega vprašanja spada v deželni zbor.
Taka napaka, naj se Čehi sezivljejo na karkoli, je nedostojna slovanskih zastopnikov, ker izroča na milost in nemilost celó nekatere češke zemlje nacijo-nalnim nasprotnikom, še bolj pa Slovence, istrske Slovane in sosebno tudi gališke Maloruse.
Če bodo Mladočehi vstrajali pri tvrditvi, da na-cijonalno ali tudi samo jezikovno vprašanje spada v deželne zbore, tvrdili bodemo, da izdajfijo oni če-hoslovane same in ostale negospodovalne narodnosti, torej najbolj navedene slovanske narode.
A pñ Mladočehih se bojimo še jednega izdajstva, takega, kakoršno so bili zagrešili pri Dunajskih punkta-cijah separati-itiški in celó partikularistiški Staročehi.
Mi ponavljamo aksijom našega preverjenja: Čehi jie sm ejp pogajati se z Nemci na Češkem, če Nemci v obče in vlada ne privóle v reševanje narodnostnega in jezikovnega vprašanja v istem času za vse narode, torej tudi za moravske in sileške. oziroma nižeavstrij-ske Čehaslovane, potem Maloruse in tostranske Slovence pa Hrvate. Od ugodnega ali neugodnega postopanja Čehoslovanov v skupnosti je zavisna tudi usoda navedenih Slovanov, in Mladočehi in v obče Cehoslovani morajo biti preverjeni ali pa kmalu priti do preverjenja, da ne vlade, ne Nemci, ne drugi gospodovalni narodi in noben mogočen faktor se ne bodo brigali za naštete, doslej nacijonalno tlačene slovanske narode, ako se ne prične akcija reševanja nacionalnega vprašanja hkratu za Čehe in te narode. — Ako so imeli Čehi do danes opraviti toliko, ko se vendar štejejo sami, da so številni kulturno močni ali celó »jednakovredni« z Nemci, koliko več sitnosti bi delali Nemci, Pojaki, Italijani tem šibkim narodom! Kdo bi se zmenil za nje! Ali ne pojmijo tega razsvetljeni Mladočehi? Ni res, da Čehi bodo pomagali laže ostalim Slovanom potem, kedar uže oni dosežejo kaj. Tudi ko bi separatisti ne bili, pridejo zapreke, da bodo imeli Čehi zavezane roke, in potem bodo gledali, kakó
naj pa nje pozdravljajo Malorusi, Hrvatje in Slovenci z obupnim izrekom: Morituri vos salutant!
Malorusi, Hrvatje in Slovenci imajo pa dolžnost, da sami opominjajo Mladočehe do časa, da ne zabredejo, kakor so zabredli ob jezikovnih naredbah. V najhujšem slučaju so ti Slovani dolžni opominjati Mladočehe javno, na shodih itd., da, če in kedar pride do novih pogajanj, se oprimejo načela vzajemnosti. Ako proglašajo Nemci »obče poroštvo« od plemena do plemena, od dežele do dežele, imajo Slovani stokrat veči vzrok, takega poroštva dejanski držati se.
Nič ne stvori, če bode treba še čakati; v jub1-lejnem letu vladarjevem se more vse prigotoviti, d& se začne skupna akcija, in da se nacijonalno vprašanje skupno z jezikovnim reši ali vsaj napravi načrt za rešenje, in sicer za vse narode. Le tako se morejo nadejati vsi doslej zanemarjeni slovanski narodi, da ne ostane na veke mrtva črka člen XIX. drž. osnov, zakonov.
Ko bi hotela vlada zares pričeti spravljanje Čehov in Nemcev, razvidijo narodi takoj, da taka akcija bi bila taktično zagrešena, ker bi sc skrčila samo na dve narodnosti v posebnih deželah. Avstrija potrebuje na znotraj občega nacijonalnega pomirjenja, in na Češkem je le jeden del, ki pričakuje takega sporazum-ljenja.
Nemci bi nikdar ne trpeli tega, kar se godi Slovencem, Malorusom in tostranskim Hrvatom. Iz tega pa, da imajo Nemci aparat za glasno agitacijo, v tem ko ga pogrešajo Slovani, ne sledi ši, da bi Slovani ne bili stokrat bolj potrebni nacijonalnega in jezikovnega prava. Poslanci so zato, da stvorijo vsaj oni, česar ne morejo narodi, katere zastopajo. Poslanci so v dotiki z mladočeškimi poslanci, in tak6 morejo Mladočehom kazati na opasnost, ako zabredejo, io oni gotovo v novo zabradejo, če ne bodo poštevali stališč in argumentov, ka':or smo jih tu označili le poprečno. Slovani so dolžni biti na straži v svojem interesu in v interesu celokupne monarhije, da jih nihče ne prehvapi in ne preslepi glede tega, kar se dostaje normalnega reševanja nacijonalnega in jezikovnega vprašanja. Če se to ne reši pravilno, tudi povoljno ne bode, in na dobiček bi bilo naposled — le pangermanskim interesom; saj je le preočitno, da sedanji boji proti pravu in pravici Slovanov ne pomenjajo drugega, kakor očitne ali prikrito namero, dežele, naseljene s tlačenimi Slovani, pridobiti za nemško narodnost in naposled za veliko Germanijo. Torej na straži, Slovani!
—H—S——■
Delegacije.
Avstrijska in ogerska delegacija zborujeti letos na Dnnaju; otvorili ste se obe 16. nov. Prvi delegaciji je predsednik gr. Fr. Tliun, ogerski pa gr. Jul. Szapary. 17. nov. opoludne pa je obe delegaciji slovesno sprejel cesar. V nagovoru se je dotaknnl najprej vsto&ne politike ter pristavil, da jedino evropski koncert je odstranil vstočne zmešnjave, tak6 da se je vojna omejila le na Turčijo in Grško. Isti koncert dožene tudi, da ostane Kreta sicer pod Tufifiijo, da pa dobi široko samoupravo, ki bode poroštvo za boljšo bodočnost.
»Z zadovoljstvom, pravi cesar dalje, morem naglašati, da naši odnošaji so k vsem državam najbolji. Poslej kakor
prej je naš odnošaj k Nemčiji in Italiji nepremakljiva podstava vaši politiki. Moje vlada stremi nepremično, da se ohrani in okrepi ta podklada.«
»K dosedanjim poroštvom miru se je pridružilo še prijateljsko vstvarjenje (Ausgestaltung) našega odnošaja k ruskemu carstvu. Ponovljeni shodi, katere sem imel z nj. Veličestvom carjem Rusije, so me preverili o soglasju našega mišljenja (Gesinnungen) in so utemeljili odaošaj vzajemnega zaupanja med našimi državami, in konsolidovanje tega zaupanja more obetati le veselo za bodočnost.«
Nato se spominja obiskov nemškega cesarja na Dunaju in v Budapešti, da je on obiskal lani romunskega kralja in poslednji letos njega.
»Hranjenje interesov evropskega miru bode tudi nadalje glavna zadača moje vlade, in jaz se nadejam, da moremo v tem pogledu zanesljivo gledati v bodočnost.«
Vojna uprava je varčila, kolikor je mogla, ker pa se je kazala opasnost začetkom leta, treba je bilo nagloma do-polnjenje vojnega materijala. Vendar pa se ni prekrafiil okvir določenih sredstev in se ne prekorači tudi 1. 1898. Bosna in Hercegovina pokrijeti stroške za upravo tudi dalje iz svojih sredstev.
Cesar se nadeja, da delegaciji srečno zvršiti svojo zadačo.
Nato je nagovoril posamične delegate; najzanimiveja je pripomnja cesarjeva, da v parlamentu morajo dospeti stvari zopet v normalni tir, on se nadeja, da tudi provi-zorij se sprejme kmalu. Grledč na razpravljanje o pomoči za dežele, ki so trpele po povodnji, je pristavil vladar, da take stvari se vendar ne morejo vleči bez konca in kraja.
Predsednik ogerske delegacije je v svojem nagovoru zahvalil se, da je cesar sklenul napraviti spomenike nekaterim zgodovinskim možem ogerske zgodovine, in da je omogočil, da se bodo mogli madjarski mladeniči vojaški izobraževati v večem številu. Ti sklepi, pristavlja Szapary, so oduševili vso Madjarsko, in municipi so takoj odločili fundacije v doseženje cilja, ki ga je postavil cesar. Sza-pary je tudi namignul, češ, naj se vse stvori v tostranskem osrednjem parlamentu, da ostane pogodba od 1. 1867 nedotaknena.
Vseh stroškov je proračunjeno za leto 1898 v skupnem znesku 161,185.025 gld., in sicer rednih 145,197.118, izrednih pa 15,987.907. Zvunanje ministerstvo potrebuje za centralno vodstvo 634.900, za dispozicijski zaklad in pol. informacije 600.000, za diplomacijo 1.604.300, za konzule 1,305.700; — vojno ministerstvo: za vojsko 140,175.200, za vojno mornarico 14,581.260, torej skupej 154,756.460 ; — skupno finančno ministerstvo 199,307; — za pokojnine 2,146.207; za škupni najviši računski urad 137.458. Vseh skupnih dohodkov je le 2.799.277, torej je treba pokriti čisti znesek 158,385.748 gld. — Carina znaša na čistem 53,598.890; ostane po tem odbitku še potreba pokritja za 104,786.858; Ogerska plača najprej 2% od tega zneska, to znaša 2,095.737; ostane še skupnih stroškov 102,691.120; k tem donaša tostranska polovina 70%, t. j. 71.883,784, Ogerska pa le 30,807.336; torej je tostranska polovina samo pri kvoti na škodi za pro-vizorij 1. 1898 najmanj za 20 mil. gld., in ko bi Oger-sko prisilili bili na 40%, bi znašal provizorij tudi tako najmanj 10 mil. gld. za našo polovino. Največ skupnih stroškov gre za armado, 128,194.793; vojno ministerstvo zahteva še posebe za i. 1897 znesek 7,500.000, ker je začetkom leta pripravljalo orožje in vojni ma-terijal radi opasnega položenja na Balkanu. — Ce se
račun dela prapravilno, je stroškov za vojsko in mornarico 166.884.060, ali za 8 mil. več nego 1. 1897. Tostranske dežele morajo dati 74.2 od sto, Ogerska pa le 25.7 in Bosna 0 1 od sto. Bosna ne daje nič za skupne potrebe. Dohodki Bosne in Hercegovine znašajo uže 19,244.250 gld. Cesarstvo pa daje za ti dve deželi nad 8 mil. O dohodkih razpolaga Kallayeva vlada neomejeno ; delegacije doslej nimajo nobene kontrole nad to upravo. »Pol.« priporoča, naj bi pri obnovljenju pogodbe delegacije dosegle kontrolo tudi nad up:avo Bosne in Hercegovine, če se zdi primerno, da bi se za ti dve deželi ne vvedlo še ustavno življenje.
Dne 20. nov. je imel madjarski odsek za zvunanje stvari sejo, za katero je bil uže naprej naznanjen govor zvunanjega ministra gr. Goluchowskega. Poročal je Žid Falk. Ta je hvalil trozvezo, potem pa je pohvalil zvunanjega ministra za zaslugo, da je naša monarhija stopila v ozko prijateljstvo z Rusijo. Vsled tega da se je utvrtilo tudi naše odnašanje k Franciji; pomenljivo da je tudi potovanje Golucbovvskega v Italijo, vsled česar še je gotovo utvrdilo tudi naše prijateljsko odnašanje k Angliji. Nato je pozval zvunanjega ministra, da razloži svojo politiko.
Goluchowski je razložil vse v dolgem pojasnilu, katero samo po sebi se prijetno čita radi razločne dispozicije in jasnega sloga. Mudil se je najdalje časa pri vstočnem vprašanju in je vse faze gibanja na Kreti in diplomatiških korakov razložil. Kar se dostaje postopanja diplomacije, podal je minister takih dokazov, iz katerih moremo soditi, da je prav za prav Anglija kriva, da so se stvari zavlekle na Kreti, in da je potem nastala tudi vojna med Turčijo in Grško. Go-luchowski je, kakor znano, sovetoval velesilam do časa, naj bi tako rekoč zagradile Kreto, da bi ne mogli nanjo ne Grki, ne Turki. Tako bi bila evropska diplomacija vsilila na Kreti tisto samoupravo, ki se tak6 ali tako vvede kmalu pri skupnem delovanju evropskega koncerta. Anglija ni hotela sprejeti nasovetovane blokade ker ni hotela delati nikakih uslug Turčiji; pozneje pa se je udala za drugačno blokado, kakoršno je nasoveto-vala Nemčija; tudi ta blokada je bila koristna, dasi je nastopila prepozno. Goluchowski očita Turčiji zani-karnost, Grški pa črezmerno lehkomiselnost. Grška se ima le evropskemu koncertu zahvaliti, da jej ostane Tesalija, izvzemši košček zemlje radi mejnikov; tudi finančna kontrola za poplačevanje vojne odškodnine je Grški le na korist; saj drugače bi Grška ne dobila niti potrebnega posojila, vsled tega pa bi ostale turške čete v Tesaliji.
Če tudi imajo vse evropske velesile zasluge, da se je grško-turška vojna omejila na določene kraje, vendar ste Rusija in Avstrija največ pripomogli k ohra-njenju občega miru na Vstoku. Ob začetku homatij ste obe ti velesili sporazumeli se za složno postopanje na Balkanu; ta korak je vedel dalje, konečno do sporazumljenja in prijateljstva med obema državama. Ti dve velesili imati na Vstoku največe interese; kajti če ste složni onidve, mora nastat/ evropski koncert v tem pogledu; ta koncert se je obnesel sedaj, in je nadeja, da pokaže v analognih slučajih svojo silo tudi v bodočnosti. Anglijo je bilo treba poštevati, tudi če je tu in tam ostala trmasta, ker ni bi bilo varno bez njenega soglasja ukrepati glede na Balkan. Minister govori s toplimi besedami o evropskem koncertu ter pravi, da je prestal preskušnjo ob požaru, in ta pre-
skušnja ga sposobi, da ostane važen činitelj pri uravnavanju vstočnih razmer. Kar je letos dosegel ta koncert, more se prištevati, misli govornik, najboljšim delom diplomatiške umetnosti.
Tako bodo odslej sledile tudi reforme v Turčiji, seveda ne po zapadnoevropskem zgledu, temveč take, da bode življenje in posestvo varno, in to more, ako hoče, tudi sultan doseči. Sultan ima mnogo dobre volje, ko bi ne bilo zapeljivcev in intrigantov okolo njega.
Kar se dostaje odnošajev Avstro-Ogerske k po-jedinim državam, pravi minister, da je naše zavezno razmerje k Nemčiji danes, kakor poprej, in, kakor se nadeja, še dolgo vrsto let glavni steber naše politike. To razmerje sloni na jednakomernem razdeljenju vzajemnih prav in dolžnostij. Trozveza je dobila državljansko pravo v Evropi, in naša ivunanja politika stremi nepremično, da se konsoliduje to mesto trozveze. Minister se je sam preveril na dvoru v Monzi, da italijanski državniki popolnoma soglašajo z nami v pol. vprašanjih. Naša zadaha pa bi bila ne popolnoma, ko bi s-», ne trudili, pridobiti prijaznih in zaupnih odnašanj k ostalim državam.
S takim stremljenjem je Avstrija dosegla spora-zumljenje z Rusijo. Ob homatijah vstočnih je naša diplomacija spoznala, da ni nikakih diferencij, ki bi se z dobro voljo ne mogle poravnati med Avstrijo in Rusijo. «Hitro ko se je moglo konstatovati, da obe velesili želiti vzdržati status quo, da Rusija jednako, kakor mi, odločno zavrača vsako misel privojevanja na balkanskem poluostrovu, in da je na obeh straneh tvrden sklep, spoštovati nezavisnost in samodololbo poj edinih balk, držav, in da obe izkljucujeti prevesje vplivanja na njih notranjo usodo, je bila nakrat vstvarjena podstava za sporazumljenje."
„Pod takimi okolnostimi smo lehko spoznali, da se nikakor ne križajo naši interesi, da tenrveč, kot državi, katerih se najbolj dotikajo vstočne homatije, imamo popolnomo vzrok, držati skupej iri ostati v stalni dotiki, da bi zaprečili vsako razposajeno gibanje na Balkanu, in da bi napravili konec dosedanjemu rogo-viljenju, ki nas je, dnigega proti drugemu, izrabljalo na svoj dobiček."
„ Pri predpolaganju teh principov smo vsekdar pripravljeni, gojiti najože sporazumljenje z Rusijo, in mi vidimo torej v nedavno srečno pričetem odnošaju k Rusiji zanesljivo novo mogočno poroštvo za evropski mir."
S Francijo, s katero ni navskrižij v interesih, je cesarstvo v najboljih odnošajih. Skupno ste postopali obe velesili tudi ob vstočni krizi. Z Anglijo je ravno tako, kljubu temu, da je bila vlada v navskrižju z nami gledč postopanja na Kreti in v navskrižju celo z Angleži samimi. Z Romunijo so odnošaji zaupni, in te stremiti obe vladi ohraniti in še okrepiti, in zato imajo romunske stranke razum, in se ne dajo motiti po hujskačih, — misli naš minister. K balkanskim državam ima vlada simpatije, in mera teh se bode ravnala po stopinjah prijaznosti teh držav k našemu cesarstvu. Treba jih je pohvaliti, da so se vedle letos v soglasju z velesilami.
V obče se je ohranil mir; treba bode premagati še kako težavo, no dosedanja sredstva, ki so se obnesla, bodo pomagala tudi dalje. Treba se je tega nadejati, ker. kakor se kaže, smo dospeli do obrata v raz-
voju Evrope, ki nas prisili k pozornosti na drugo stran. Veliki problemi gmotne blaginje se vsiljujejo od leta do leta z večo silo, in se ne smejo prezirati. Napočil je boj konkurencije s prekomorskimi deželami in zahteva brze pa odločilne protibrambe, ako nočejo evropski narodi trpeti škode ter hirati pa poginuti. Ta zadača je težavna, in najbrže dobi bližnja doba njen značilni znak. 16. in 17. vek so polnili verski boji, 18. vek liberalne ideje, 19. vek označujejo nacijonalni boji, in 20. vek bodo najbrže polnili boji za obstanek na trgovinsko-politiškem poprišču; zato so dolžni evropski narodi združiti se, da bodo mogli vspešno boriti se za uslovja svojega obstanka Čas miru je napočil, naj ta čas porabijo narodi v zbiranje svojih sil, da jih obrnejo k temu cilju. S to željo završuje naš minister svoja pojasnila.
Madjarski delegati so se baz izjeme in bez pridržka zahvalili voditelju naše zvunanje politike. Pl. Berzeviczy se tolaži tudi glede na Romunijo ; njeni državniki, če so poprej tudi irredentistiškega mišljenja, so potem lojalni in zastopniki domačih interesov. Treba pa je, da romunski državniki tudi nadalje potlačijo irredentistiška pojavljenja. Delegat se raduje tesne zveze z Nemčijo, in so mu nepozabni dnevi prebivanja cesarja Viljema v Budimpešti. Tudi Italijo pošteva on kot Madjar ravno tako, kakor Nemčijo, in z Italijo je razmerje Avstrije ravno tako intimno, kakor z Nemčijo. Simpatično se izraža o stavkih, ki se dostajejo Rusije. Delegat tvrdi, da Ogerska ni nikdar bila neza-upna nasproti Rusiji in njenemu naravnemu razvoju. (No, no, spomnite se zadnje rusko-turške vojne pa pisanja vaših listov še za Stambulova etc., pa se pokaže vaša sedanja tvrditev v drugačni svetlobi. Op. stavčeva.) Rusija, ki gleda na svoj notranji razvoj, je najboljši zaščitnik evropskega miru in kot tak naš naravni prijatelj.
Priporoča ministru v pospeševanje, da se zasnuje stalno mednarodno razsodišče. To je Gol. tudi obečal. Kar se dostaje ministerske izpremembe v Belgradu, pravi minister, da na njo ni on vplival čisto nič. To bi bilo tudi v protislovji z dogovorom z Rusijo, da ne bode ne ta, ne Avstrija iskala prevesja v vplivanju na balk. države. — Falk je naposled izrekel soglasje in priznanje vodstvu zvunanje politike.
0 izvajali avstr. delegacije pa v bodoče. —i- ■
8 milijonov je več nego 15 milijonov!
Avstrijski Nemci zagovarjajo svoja prava in pred-prava ne le z dejstvi, opravičenimi razlogi, temveč tudi z različnimi sofizmati; Slovari pa poslednjih ne razkrivajo primerno in jih še manj pobijajo. Slovanske stranke v državnem zboru se ali naravnost posmehujejo ali pa se v obče vedejo, kakor da bi bile zmagovite uže radi tega, ker je pravo in pravica na njih strani. Mnogo tvrjenj z nemške strani je res tako plitvih iii malovrednih, da se pošteno mislečemu ^človeku ne zdi vredno, reagovati in odgovarjati. Sosebno kar so letos zagrešili nemški zastopniki in celo vse-učiliščni profesorji, nameščeni v Avstriji in Velikonem-čiji, je tako podlo, nizko in lažnjivo, pri vsem tem črez vse mere lehko mišljeno in tvrjeno, da količkaj zreli politiki na take logične in dejstvene kozle ne
morejo in ne marajo odgovarjati zaresno. Tu pa tam je v navedenih zagoyorih nemških strankarjev nekoliko resnice in nekoliko lažij, in kolikor se taki razlogi obračajo k širšim množicam nemške narodnosti, večinoma dosežejo svoj namen, ker množice ne morejo razločevati finosti zavijanja in preobračanja dejstev, zajedco so uže naprej razpoložene verovati kot čisto resnico to, kar jim dan na dan propovedujejo različni politiški apostoli in agitatorji. Zgodovino avstrijsko so ti voditelji nemškega naroda takó popačili, da bi lažij ne iztrebili, ko bi več rodov zaporedoma popravljali in govorili na podstavi dognanih zgodovin-I skih dejstev.
Tudi ko bi vse drugo ne pomagalo čisto nič, nemške mase so danes v vseh slojih preverjene, da Nemci imajo v Avstriji zaslužene predpravice, in da hegemonija jim mora ostati i nadalje v naši državi. Prvenstvo je nemškemu narodu danes takó čista resnica, kakor kak stavek iz Marxove teorije današnjim socijalnim demokratom.
No, mi se hočemo tu dotakuuti jednega samega sofizmata nemških agitatorjev. Še dr. Russ je v 25. seji od 12. nov. t. 1. v zbornici poslancev nasproti gr. Badeniju zaklical: „A ne z manjšino v tej zbornici, temveč z največim, najomikanejšim in delavnejšim narodom („Volksstamm") te države, je vlada v hudem nasprotju ..."
Mi se tu oklenemo tvrditve o veličini, velikosti nemškega naroda, ki bi bil po tvrditvi nemškega liberalca dr. Russa in drugih nemških somišljenikov naj-veči narod ne le tostranske polovine, temveč v obče skupne Avstro-Ogerske. Dr. Russ je rabil besedo|„Reich", in to pomenja po današnjih pojmih nemškega jezika ne le državo, temveč specijalno skupnost kakega velikega politiškega okvira, kakor govoré o „Reichu" v protestantskem cesarstvu, in pri nas tedaj, kedar razumevajo celo našo monarhijo.
Dr. Russ s tovariši ima navidezno prav, dejanski pa nima prav. Slovani pa ravno na to stran tak sofizmat mirno poslušajo in glas o njem molče požirajo. To pa iz inn< gih tehtnih vzrokov ni prav.
Nemci sestavljajo in predstavljajo v združenju raznih svojih plemen v resnici največi narod v tostranski poiovini in tudi v skupnem cesarstvu. Na kaj pa se opira ta skupnost? Na nič drugega. ne, kakor na dejstvo, da imajo poleg svojih živih narečij tudijeden obči literaturni jezik. Drugače so razdeljeni na plemena, kakor avstro-ogerski Slovani. Mase nemškega naroda same občutijo veliko razliko med svojim govorjenim narečjem in občim pisanim jezikom. Še letos so nemški zastopniki celó v drž. zboru pobijali Badenijeve jezikovne naredbe s tem, češ, da ni dovolj, da zna sodnik samo velikonemški, marveč mora znati tudi narečje tistega plemena, med katerim" in za katero je nameščen v določenem sodnijskem okraju. Iz tega je razvidno, da se, kl.jubu občemu literaturnemu jeziku, Nemci sami delé | o raznih plemenih in narečjih, katera govoré ta plemena. Poslednja tu in tam celó pišejo svoja narečja, in kolikor je to dejanska resnica, se ta plemena čisto nič ne razločujejo od slovanskih plemen, katera so se po raznih zgodovinskih vplivih, z razumom in nerazumom, oprijela posebnih pisanih jezikov, ki so kot taki tudi umetna tvorba, nikakor pa ne toliko oddaljena od živih narčij, kakor so od-
daljena in različna narečja velikih narodov od njih velikih občih literaturnih jezikov.
Naj pa so n. pr. narečja nemška in slovanska pisana ali ne, faktum ostane, da nemški narod ni kot tak kaka posebna fizijologična celota, temveč je nekak abstraktum, ki prezira razlike plemen in pošteva le to, kar je skupnega vsem plemenom nemškim. Na to skupnost je delovala kultura, pri Nemcih sosebno tudi s pomočjo občega literaturnega jezika. Podstava vsej tej, naposled kulturni skupnosti so ravno razna nemška plemena. Radi te raznoterosti plemen bi Nemci ne bili dosegli nikdar sedanje kulturne jednote, ko bi ne bila vplivala na to obča, Nemcem črez tisoč let ugodna politika in uže blizo 400 let s politiko vred tudi sedanji visokonemški literaturni jezik. Podstava pa ostajejo i nadalje tudi Nemcem in njih skupnosti razna nemška plemena. Ko bi tem plemenom danes pobrali vse, kar so vstvarila tekom 1C00 let, začela bi se zopet boriti in delovati in poleg vseh razlik v mišljenju, čuvst.vovanju in vidnemu delovanju, — bi dospela črez toliko in toliko vekov zopet do kake kulturne skupnosti in morebiti tudi do skupnega literaturnega jezika.
Slovani so glede na sestavo plemen popolnoma analogni in jednaki Nemci; jedni in drugi so sestavljeni iz plemen: razlika je le v tem, da so slovanska plemena do danes delovala bolj ali manj ločena, da so tako hote ali ne hote sprejela odseljena narečja tudi za pisane jezike. Politika, ki je bila močnejša, nego posamična plemena, je učinila, da so ta plemena ostala bez skupnosti, in so tako, kakor so mogla, delovala po svoje, naposled vstvarila tudi taka in taka kulturna dejanja. V mnogih stvareh je bil njih razum močnejši, nego njih fizična in politiška sila, in ko bi jih bil vodi! zgolj razum, bili bi še v tem stoletju dospeli do veče kulturne skupnosti, nego se kaže danes. Vsaj pisanih narečij in različnih Abc bi neimeli toliko, kakor jih kažejo sedaj. Naj pa so te kulturne razlike kakoršne koli, dejstvo vendar ostane, da kri slovanska ni še uničena v raznih plemenih, in da je ta sposobna delovati tudi drugače, ugodniše za kulturno in torej tudi literaturno skupnost, nego doslej. Dajte tem plemenom povoljne politiške svobode, pa sama dojdejo do tega, kako je treba poleg domačih narečij gojiti tudi kako vččo bolj občo kulturno in ž njo vsporedno združeno literaturno skupnost.
No, še kljubu najneugodnišim politiškim in zgodovinskim dejstvom, ki so krojila in izolovala slovanska plemena, so ta plemena vstvarila mnogo analognega, podobnega in celo jednakega v raznih kulturnih pojavljenjih in tvoroah. Toliko bolj bi delovala v smislu kulturne in literaturne skupnosti, ko bi jih ne tlačila politika in vsiljujoča se kultura gospodovalnih in he-gemonistiških narodnostij.
Naj pa se koncem koncov označujejo slovanska plemena s kakoršnimi razlikami koli, toliko je v njih občega, da so ostala in so še slovanska, in da imajo vsaj toliko sposobnosti in tvorbenega duha v sebi, da bi mogla, ob ugodnišein politiškem položenju in raz-vitišem razumu za občo kulturne vezi, delovati v smislu skupne kulture in literature, kakor drugi veči in manjši narodi. To so dokazali Rusi in, dokler so bili skupej, tudi Poljaki. Tak razum so imeli in ga še imajo tudi Cehoslovani in Slovaki; tak razum so kazali v prvi tretjini tega stoletja tudi ! igoslovani, imenoma Hrvati,
Srbi in Slovenci, in proti Jugoslovanom se je vtikala deleča separatistiška politika, da se niso združili v jedno kulturno in literaturno jednoto.
Podstava je torej Slovanom analogna in jednaka, kakor Nemcem in drugim velikom narodom. Slovanom so vsaj v tem stoletju poleg plemenskih imen pride-jali tudi splošno generalno ime »Slovani«. Ali naj ostane to ime samo radi parade, radi lepšega? Nemci v „rajhu" in lu doma tvrdijo, da se boré proti Slovanom, proti Slovanstvu? Kakó razumevajo ta boj? Ali takó, da vidijo na jedni strani n. pr. skupno Nemštvo, na drugi strani pa jedenkrat samo Čehe, potem zopet samo Slovence itd. ? Ali pa vidijo avstrijske Nemce na jedni strani v skupnosti in Slovane na drugi strani zopet v skupnosti? Nemški boritelji, kakor se vidi, razpolagajo s Slovani, kakor se jim zdi primerao za vsako ločeno akcijo ; za Češko porabljajo skupnost avstrijskega Nem-štva in celó »obče poroštva« zvunanjih Nemcev ; kedar pa govoré v obče, v smislu agitacije, tedaj predstavljajo množicam avstrijsko Slovanstvo v skupnosti, da bi bolj ogreli te množice za svoje namere. Za Češko so vzdvignuli na boj toliko — in tolikokrat domače in 50 milijonov zvunanjih Nemcev.
Po taki logiki bi mogli tudi Slovani vspešno braniti se. V tostranski polovini je vendar le kakih 8 milijonov Nemcev in kakih 15 milijonov Slovanov. Ako Nemci v bojih proti Slovanom prezirajo svoja plemena in se čutijo in vedejo le kot Nemci, imajo tudi Slovani analogno pravo, prezirati ime raznih svojih plemen, pa se v resnici, po zgledu Nemcev, smatrati Slovani. Potem dr. Russ m tovariši ne bodo imeli več tolikega poguma, tvrditi, da so Nemci v cesarstvu ali tudi samo v tostranski polovini »največi narod«. Nemci sestavljajo v primeri s Slovani skupne monarhije jedno tretjino slovanskega naseljenja; njih je torej trikrat manj, nego je Slovanov, in v tostranski polovini je Slovanov vsaj dvakrat toliko, kakor Nemcev. Če v obče velja kaj splošno ime „Slovan", treba je je poštevati tudi v politiki; takó ali takó.
Slovani sami pa imajo prvi dolžnost, da ne ostanejo to samo po imenu, temveč tudi dejanski. Še le potem bodo videli, v kakem tužnem položenju je njih politikovanje. Če pogledajo Slovani v zbornico poslancev centr. parlamenta, vidijo, da 15 milijonov slovanskega naseljenja nima več zastopnikov, nego pa 8 milijonov Nemcev. To je napravila Schmerlingova volilna geometrija, ne da bi bili to geometrijo popravili ob novi volilni reformi. S stališča volilnih redov pomenja 8 milijonov Nemcev v resnici več, nego 15 milijonov tostranskih Slovanov. Dr. Russ in tovariši bi morali drugače govoriti v parlamentu; tvrditi bi morali, da skupnost nemških poslancev je najveda v drž. zboru, ne pa daje nemški narod največi v skupnem cesarstvu.
Tudi gledé naobraženja lehko govori dr. Russ v superlativu; saj so Nemci sami odmerjali niže, srednje in najviše šole najprej sebi in potem, kakor so hoteli, drugim narodom. Gospodarstvo državno so tudi takó merili, da je pripadlo največ nemški narodnosti na korist; potem more narod dospeti tudi do največe marljivosti. Tudi Slovani so marljivi, kjer imajo, pri čem biti; če pa se morajo izseljevati, potem seveda morajo kazati svojo marljivost drugod, zvunaj domovine.
No, nam ni tu do razkrivanj o drugih sofizmatih; dovolj je, če smo primerno zavrnuli tvrjenje, kakor
da bi 8 milijonov Nemcev znašalo več nego 15 milijonov Slovanov.
Nemški zastopniki in agitatorji vedó dobro, kake slabosti so med Slovani; med poslednjimi so za Slovanstvo Poljaki vedno manj zanesljivi, nego najbolj razvpiti nemški ultramontanci, in sedaj se kaže, da Nemci so nacijonalno jedini, in je poroštvo med njimi, da bi se združili takoj vsi, kedar koli bi pretila nemški narodnosti zaresna opasnost. Med Slovani pa ni takega poroštva, in Poljaki so najtužniši primer za to tvrditev. A tudi bez Poljakov bi kakih .12 milijonov tostranskih Slovanov še vedno kazalo na več, nego kaže število 8 milijonov Nemcev. Poslednji pa imajo Žide za seboj in ves notranji aparat in celó zvunanjo politiko, in nemški obstrukcijonisti so se nadejali pomoči od velikonemške diplomacije letos, takó, kakor je bila ista vrgla v svoj čas Hohenwarta in njegove fundamentalke. Ne veličina ali velikost, ne večina nemškega naroda ne zmaguje nad pravom slovanskih narodov, pač pa ves aparat, ki stoji v brambo nemške hegemonije. Toliko veča potreba se kaže, da slovanska večina naseljenja doseže vsaj svoja prava, ki so po zgodovini in ustavi jednaka s pravom drugih narodov. Faktična večina se bori za pravo proti hegemoniji manjšine ; vsaj v tem smislu je tudi dr. Herold naglašal resnico v drž. zboru. a
—>-5—S-»—
Prvi snieg.
Svanu hladno jutro. Nebo tmasto, sivo, Zasičeno sniegom sipa ga ko pljeva, — A na velik prozor palače gospodske Stupi krasna dama, pa pospano zieva.
Pramen črne kose spustio se na grud, A zamamne forme košulja sakrlva.	„
Sjajni pogled sueno uprla na cestu, Pa o Budučnosti skoroj slatko sniva . . :
Vidjela se veče k^o prvu zviezdu Na zabavi svakoj, na svakomu balu; Oko nje se šapče zavišču, divljenjem, — A ona uživa u svom karnevalu. . .
Uz nju se okuplja cieli roj mladiča; Sva „jeunesse d' oré" je uprav' začarana, — A ona se smieši, ili žarko gledne, Iti biesno pleše sve do biela dana.
Ta jošte je mlada', u cvietu života, Stupila je tekar na poprište svieta; — A njen stári suprug volju svaku vrši, Ne če da joj prieči, da joj sreči smeta ...
. . . Eno tamo spava . . . Pritisla ga ljeta, Sjedine ga rese, teško , ..- teško diše .. . Ah, a ona mlada kao kaplja rose, Pa uz suhu biljku mora da bitiše I...
Poglednula mrko na svog starog druga, Pa se podsjetila mladog štovatelja . . . Razvedri se pogled . . . Stari če izdahnut . ... Onda ée se moči vršit svaka želja 1...
A vani sve tiho prvi snijeg sipi, Spusta se lagano na krovove grada, Kano da če pod tim zastorom nevinim Trag iščeznut svaki nevolje i jada . . .
U podrumu iste palače gospodske Plače malo diete samo, ostavljeno. Tu je skromni stanak nekog ubogara .. . Ah ono je samo — a tako je zdeno 1 . ..
U jutr^ je pošo na nadnicu otac, Da 'za kom kruha gdjegod sto zaradi; — Tako bar je reko svojoj pa!oj ženi, — Pa joj preporučo da se poda nadi.
Ta več drugi d.an je što nemaju kruha, A žena se skita i absintora tješi,
Što joj dajn njeni prijatelji vjerni;---
Kad želudac biesni tko da tad ne grieši?!.
I danas je majka otišla za mužem, Ostavila samo djetešce nejako .. . Neka čeka .., čeka ... Nek se poda nadi . . . Ta uz absint sada tako joj je lako , . t
I dok ona biesno absint u se ljeva, Neki „ludi" jadnik u rijeku skoči . . .
Zagrgolji voda--pa se dalje gnra---
U podrumu diete sdmo suze toči .. .
A po gradu buka od poslenih ljudi. Prvi snijeg sipi na krovove grada, Kano da če pod tim zastorom nevinim Trag iščeznut svaki nevolje i jada! . ..
Zagreb, 11. XI. 1897.	Vladimir J. Teharski.
Lepa čestitka.
DiSni naš pesnik, čistiti ijuhovnik Janez Bilo v Bistriei na Notraejskem, zložil je sivemu svojemu pobratimu it. mladeniskih let, g. M. A. T., ob njegovem na-značenju na više sodniško mesto to-le pesmico :
Slovenska naša domovifia Spoštuje vernega Te sina, "Ki vsaki čas, na vsaki hod Podpiraš, ljubiš bratov rod. Ti čistil milo govorico
Slovencem si preziranim, In branil vknjiženo pravico Primorcem si zatiranim. Narodu svILiiui srcem vdan, /V/A^vl , Iskren, značajen si Slovan.	' .
In ko obhajaš častni dan, Ko te vsprijel je dom krasan, Kjer viša sodna je oblast: Dusegla v Tebi slavo, čast Slovenska draga domovina, Ki vrlega rodila sina. ¿^ft	V
'Mik
Mnogaja leto zdrav nam bodi, Premnoga leta modro sodi;
Resnica sveta in pravica ...	■ i (
Še dalje -bodi Ti vodnica In Bog ne daj Ti prej umreti, Da bratom lepši dan prisveti.	~
Gospod Te milostno ohrani, Dokler zagledaš, da Slovani, V Primorju narod starodavni, Osrečeni, enakopravni ■ Veseli dan so doživeli, Dosegli to, kar so želeli. —

-S—I-
Vladimir Ivanovič Daij.
22. sept. t. 1. prazdnovala je Rusija v predalih svojih povsednevnih izdanj 2¿letnico smrti velikega svojega sina Vladimira Ivanovioa Dalja, umršega °2. sept. 1872. 1. v prvoprestolni Moskvi.
. Na iiuskem je menda le malo ljudij, bavečih se s knjigami, kateri bi ne znali, kdo da je bil Dalj za Rusijo sploh, posebno pa za preprosti ruski narod i njegovo tvarino — narodni jezik. Vsaj To.ikčbbiii <vioB&pi> acHBČro Be«.iiiKopyccicaro ,h3Bik& je plod uma i truda, kateremu ni bilo i še skoro ne bode para,
kar se tiče izvirnosti i bogatstva tvarine. Za predali Rusije Dalja tudi znajo učenjaški krogi, vzgajajoča se mladina mi pa menda ne bo nehvaležna, če jej podam nekoliko črtic o možu epohalnega pomena v ruskem učenem slovstvu.
Vladimir Ivanovič je bil rodom prav za prav Dat-čanin, veroizpovedanjem pa protestant, dasi se je rodil v Luganji slavjanosrbskega ujezda jekaterinoslavske gubernije 10. nov. 1801. 1. Njegov otee Ivan Dalj služboval je v državnem luganskem zavodu — tovarni kot vrač (zdravnik), je priše! v Gatčino pod Petrogradom v taistem zvanju, a naposled je postopil v mornarico črnomorsko i se preselil v Nikolajev.') Od tod odpravili so 1814 1. malega Dalja v mornarsko šolo v Petro-gradu, katero je z odliko okončil 1819. 1.
Velika oTčnecTBeHHaa Boima probudila jo v dre-mavšem, no uže ne opavšem ruskem narodu vse sile narodnega obstanka, med kojimi je prva seveda sila plamennega domoljubja. Pojavila se je samozavest v vseh plasteh ruskega občinstva od mjjkhkš. do 6a-pinia. našli so ruski narod, oporo Rusije, a pojma „/¡jsop-jihctbo" i „n6rT,.ioe cocToanie" *) odšla sta krat za krat v večnost. Beraški i zabit je bil ta narod vnanje, notranje pa je projavil toliko sil, da so takoj govorili o narodnem duhu, kojega najvidnejši izraz je narodni govor: rusko občinstvo zamolvilo je po dolgem plenu v inorodnih tiskih jezikom svojega naroda, izpregovorilo ie po — ruski. To veliko metamorfozo, to globoko prerojenje ruskega družbinskega življenja i nastroienja čutila je najsilneje ruska mladina. Ta mladina je kmalu dala odrastke, je poznala mladike, katerih se je okle-nulo narodno dviganje: narodna ideja si je našla svoj konkretni izraz, se je utelesila v svojih najgorših 7iosi' teljih, h kojim je pripadal tudi Vladimir Ivanovič Dalj.
V mrzlo zimno noč skripele so po cesti iz Petro-grada v Moskvo okorne poštne sani. Na saneh sedel je mlad mornar — mičman Vladimir Ivanovič Dalj. Sedel je v novem formenem plašču Obleka bila je res lepa, topla pa ni bila, i Vladimir Ivanovič zvijal se je na lik kače od mraza, od katerega je kar pokala vsa okolica. Voščik, prebrisana glava iz Novgorodske gu-bernije, ogledoval se je s srčno boljo na trepatavšega od stuže (mraza) sedoka i obrnuvši svoj pogled k nebu, izreče mu v tolažbo: „aaMO.iasKiiBaeTt!" — „Kaici. 3a-Mo.iaaciiBaeTi?" — povprašal je Dalj. Voščik mu je pojasnil besedo, katero je Vladimir Ivanovič, ne glede na silni mraz, t r c-j zapisal v svoj dnevnik pojašnje-njem Novgorodca: ,.aaMOJtSvfciTnaTB — iiiiaT-ie nacMvpirfiTL — bi. HoBrop. rvčepH. SHŠratTi. 3 ai-i o.i ž kiib a t r> ca: Tinami, roBopa o neo-h, k.iohiitt,oh ki. HeiiftcTLio . . Te vrstice bile so prve, bile so zarodišem velikanskega truda, kateri je vsemu učenemu svetu znan pod uže navedenim naslovom, ali prosto »Daljevega slovarja.« Če pri-
') Ivan Dalj, prirodni Dateanin, sprejel je rusko poddan-stvo 1. 1797. Bil je plameni ruski domoljub ter je 1. 1812. gorko žalel, da njegovi otroci po malosti svoji še niso mogli braniti svoje domovine. More biti, da je tukaj glavni ključ toliko plam-teče sinove ljubezni k vsemu ruskemu.
*) Seveda v smislu Fonvizi t «ke Prostakove, katera je, britko toguje, tvrdila: „Dvorjanin, če hoče, celo sluge ni voljen (= ne sme) našibati! Zakaj so nam nlki dali ukaz o voljnostih dvorjan-stva?!" (Manifest Petra III. 176i. 1.) D. V. Davydov pa tako poje:
A r.iH^mni, — Haun, ¿iac^aaTi,,
lipvn, ir.in 4'aopiiniii
My3KiiHKOBi> nofli. npeCB K-ia^eTt
BariiCT-is ct cBeK^OBimeii . . . (jih preša v pejso I)
pomnimo, da je slovar začel izhajati 1. 1861. do leta 1868., je torej razvidno, da je zbirka za slovar trajala od 1. 1819., torej celih 4.0—50 let! To so leta več kot srednjega življenja, i kakega raznoterega življenja!
V mornarici služil je Vladimir Ivanovič le kakih 5 let. 1826. 1. pa je postopil v Jurjevsko vseučilišče na medicinski oddel z Inozemcevim i Pirogovim, katera sta pozdneje dosegla prvenstvo med ruskimi vrači-učenjaki. A Jurjevske univerze Dalj ni skončil redno, pač pa so mu dali »doktorja« uže črez dve leti ter ga odposlali na vojeno torišče proti Turčiji, kjer se mu je pripetila velika nevzgoda z njegovo zbirko za slovar, katero je nadaljeval marljivo, premarljivo. Nakopilo se mujetvarine toliko, da so mu dali svojega verbljuda, kateri je vozil Daljeve zapiske. Okolo Adrianopolja zginul je nakrat verbljud, ugnali so ga Turki. Osiro-tevši Dalj je tugoval po svojih zapiskah bez konca i kraja, ko mu črez dober teden vrnejo verbljuda z za-piskami: kazaki so ga odbili nazaj i t.iko rešili pozornega plena Daljev slovar . . .
Vojno proti Turčiji zmenila je prva poljska vstaja, katera tudi ni minovala Vladimira Ivanoviča, odličiv-šega se v njej na podobje Horacija Koklesa. Julija 1. 1831. Knez Paskevič oblega Varšavo. Ridigar, poveljnik 9. kora, v katerem je bil tudi Dalj, podstopa k Varšavi, da bi ščitil svojega glavnega poveljnika od poljskih čet. Ruska podporna vojska prispela je uže do vesi Jožefovoj. Nakrat prišla je vest, da 12tisočna vojska poljskih vstašev napira z zada Ridigerjeva kardela. Preprava črez Vislo bila je nemožna, most so uničili vstaši do prihoda Rusov. V odredu Ridigerja inženirja ni . . . Tedaj je Vladimir Ivanovič podspel k svojemu poveljniku, popeljal ga je v svojo bolnišnico — žgan-jarski zavod ter mu pokazal celo goro praznih sodov, prigodnih na most. Most so provedli, pospeli pa so tudi Poljaki. Vladimir Ivanovič pogovarja se ž njimi, dokler se ni prepravil poslednji ruski vojak. V sredini mosta je drzni Vladimir Ivanovič skočil v sod, v katerem si je poprej priredil ostro sekiro ter ž njo preseka tolste vrve, samega sebe pa je priporočil valovom Visle, katera mu je prizanesla, most pa z neprijatelj-sko vojsko, je takoj unesla, da od njih ni ostalo niti sleda ... A vražje krogle ? Tudi te so ga velikodušno minovale, i Vladimir Ivano\ič je dospel bla-gopolučno i srečno na levi breg Visle, kjer ga je vsa vojska sprejela radostno kot svojega rešnika, kot spasi-telja ruskega znamenja, ruske vojene cesti i slave!
L. 1833. je Vladimir Ivanovič ostavil medicinsko službo ter je odpravil se v Orenburg k znamenitemu grofu V. A Petrovskemu. S poslednjim bil je v pohodu (vojni) proti Hivinskemu hanu, okončivšem se ne le malovspešno, no prosto žalostno. O tem pohodu napisal je Dalj nekoliko pisem, katera so še za njegovega življenja pojavila se v „PyccK. ApxHB&". Ta pisma Dalja kažejo človeka nenavadno skromnega i opreznega.0)
°) V svoji skromnosti si je Vladimir Ivanovič sam najtoč-neje označil veljavo i mesto v ruskem slovstvu. „Jaz nisem umetnik, to ni delo mojih rok," tvrdil je on svojim prijateljem v odkriti besedi. „Jedno je, izkopati zlato iz skritih rudnikov narodnega jezikaibit.a ter postaviti ga svetu na pokaz; drugo pa—predelati izkopano rudo v mična izdelja. Na to najdejo se ljudje pomimo mene." Prirodnih literaturnih sposobnostij mu seveda nikdor ni odrekal; a vsa njegova beletristika bila je nekaka poskušnja, pridati praktičen smisel tem bogatim, gorostastnim zapasom znanja ruskega narodnega bita, ruskega jezika i ruskih nravov, katere mu je dalo. zorko opazovanje, globoko izueenje i večno delavno i nenavadno raznoobrazno, dolgo življenje.
V njih niti besede ni o poveljniku ruske konjiče, zlobnem na Rusijo Poljaku Giolkovskem, dasi so znali vsi, da je glavni vinovtiik (krivec) neudace bil rav7io ta Poljak, omamivši Perovskega i namišljeno pogubivši v snežni planjavi celih 12 tisoč iferbljudov! Ko je Pe-rovskij uredil se v Petrogradu, kjer je postal kmalu minister notranjih poslov, Vladimir Ivanovič odrinul je tudi v Petrograd za svojim darovitim i vplivnim pokrokoviteljem, kateri pa je vedno tvrdil sam, da bez Dalja mu kar ni bilo možno živeti, kar se prav dobro strinja z navadnim javljenjem, da visoka go.-poda treba svoje obrazne štafaže. Vladimir Ivanovič svoje svobode i samostalnosti seveda grofu ni ustopal nikoli i nikjer; a fakt je to, da so nanj vzvalili ves odgovorni trud celega ministerstva: Dalj je napisal vodilo gubernskim pravljenjem, kateio do danes ni zastarelo ; Dalj je urejal dvorjane — reveže, pa tudi kmete velikih posestnikov je prav za prav on ustrojil ;Dalj ie pisal vse doklade (poročila) za carja i je sestavljal letne račune ministerske; tudi vloge v gosudarstveni (državni) sovet bile so delo Da-ljevo. Tolika delavnost je seveda s časom nadlomi a jeklene sile Daljeve. Graf Perovskij je volens — nolcns moral pritvrditi prošnji svojega neumornega pomočnika, naznačiti ga upraviteljem udelne kontore2) v Nižnjem Novgorodu. L. 1849. zapustil je Vladimir Ivanovič na vselej Petrograd i, prosluživši ne dolgo na Volgi, stopil je v pokoj v prvoprestolni Moskvi, kjer se je do poslednje minute svojega življenja havil izključno »lovstvom.
Glavna slovstvena dela Vladimira Ivanoviča so : „Ck&3kh ajraiiCKaro Ka3aK&", „slovar", „IIotvioBinija PyccK,aro Hapo^a" i „Co.i^aTCKie 11 Mai'p6ccicic ^ocjrn".
Pravica zahteva, da „CKa3Ke" cenimo z zgodovinskega stališča, ne pa s stališča kritike našib dnij. Kakimi proizvodi je mogla pohvaliti se tedanja ruska literatura gled6 opisanja življenja, prostega ruskega naroda? Kdo je znanil tedanje rusko občinstvo s poseb-nostimi selskega bita, selskih šeg i navad ? Dramatični proizvodi Poljevoga i Kukoljnika so mikali tedanje občinstvo svojim globokim domoljubjem, to je res: a selski prizori tedanjih dramaturgov so površni i utnrovani, a Bulgaritiski romani so še bolj slabi izvirniki ruskega istino-narodnega življenja. Daljeve „skazhe" bile so prve resnične slike narodnega bita, življenja ruskega naroda, naroda robskega. pa vendar naroda vstvarjenega po podobi božji. Sim Puškin je od radosti pod vplivom Daljevih skazek napisal zkazko o „PBi6airii n 30„iotoh pBišicfe" ter jo posvetil i v rokopisu poslal Vladimira Ivanoviču z naslednjim podpisom: „Tboji otb TBOirxT>! CKascan-ifiKV ka3akf .ayraTrciio.\iy ck&3ouhhk'ž> AjieKcaii.Tj)^ itvnikiiha,."
»Daljev slovar« našteva več nego 80.000 besed, se je tiskal v teku celih 8 let na sredstva carska i po volji pokojnega Aleksandra Nikolajeviča. Pomen tega velikanskega dela objasnil je sam Vladimir Ivanovič v „Han^raoMi. C^ioBi" k »slovarju«. On meni, da se je ruski jezik od Petra Velikega do njegovih časov grdo Kvaril inozemščinoj, da tako dalje ne sme i ne more biti. Dokazom temu služijo nadarjeni, istino ruski pisatelji Deržavin, Karamzin, Žukovskij i Puškin, kateri izbegajo v svojih tvorjenjih inostranščine, katera se šopiri v oficijalnih krogih. Jedi?ii pravi izvirnik bodočega ruskega kulturnega jezika more i mora biti le ruski na-
2) Udel — apanage, kontora — comptoir, torej upravništva» katera upravljajo zemlje i sploh iinetje, katerim živč carski, ve-likoknežji i knežji dvori.
rodni govor. Drugega, jednakega poslednjemu, vira ni i biti ne more. Da je Dalj zadel pravo, vo pač vsak v6, kateremu je vsaj nekoliko znan razvoj novejšega ruskega kulturnega jezika.
»Poslovice ruskega naroda« zagledale so beli dan leta 1862. Vladimir Ivanovič je to zbirko narodnega blaga precej raneje dovršil, nego slovar. A to i drugo delo je zadrževala Petrograjska Akademija nauk, v kateri so tedaj seveda sedeli čistokrvni Germani, če ne izključno, pa vsaj v velikanski večini. Tudi III. otde-lenije ni nic blagovolilo k velikemu naredniku, to se pravi, prijatelju ruskega preprostega ljuda, na katerega so tedaj obrazov ani ljudje, med njimi deloma tudi ruska vlada, gledali kot na živino, bez vsakih človeških dostojnostij. Po povodu »skazek« so ga za-brali i skrili tako globoko, da ga je jedva zopet našel vsesilni i blagi Žukovskij. Carja Nikolaja Pavloviča je vse bezpokojilo, a literaturni naucniki i obrekovalci mu kar spati niso dajali. Odkopali so v zbirki narodnih rekov celo množico takih pogovorek, katere so neki silno protivorečile pravoslavni pisani morali. Tako so se silno izpodtikali nad pogovorko „cepeta Aa naT-Hiiua xo3nitHy bt, /u)Mri> He yK&3HHna" ;**) tudi reka „y Hero p^KH ^č.irn" = on ima obširno oblast — i „y Herč p^kh ^.raiHHBi" = krade, da kar smrdi — bila sta večini Daljevih cenzorjev strašno nepovoljna. K temu je vsa umna Rusija gledala na Vladimira Ivanoviča kot na veliko narodno prikazen, narodno svetilo, katero je poslala previdnost božja na spas i slavo ruskega naroda v najgoršem pomenu te besede. Sam ostroumni Belinskij povzdvignul je Dalja do Gogolja, kateri je po njegovem mnenju bil najveci ruski pisatelj.*'**) Sam Vladimir Ivanovič toži v prijateljskih besedah na „crt-CHiiTe.zii.HbM CHJCTOHTejiTiCTisa", katera je najbolj videl v „yH§HMxi> no 3B&niio .iH)^Hxr_b", i katera so se zbolj-šala še le s smrtjo carja Nikolaja Pavloviča. Še le prejemnik tega je dal narodu svobodo ter je ocenil po zaslugah njegove predstavitelje, izražavše v svojih proizvodih istino narodni duh i narodne težnje. Daljev »zbornik« je nekako zrkalo narodnega gradiva v vseh obzirih narodne misli. Broji on 38 000 poslovic, pogovorek i raznih rekov. Če ima »slovar« najprej značaj jezikovni, ima »zbornik« najprej pomen duhovni, oba pa sta v okviru narodne slovesnosti taka spomenika, kakoršnim ni predalov časa: dokler bo živ ruski narod, dotlej bosta živa tudi »slovar« i »zbornik« Daljeva, a v njih bo živel i veliki um velikega truženika — Vladimira Ivanoviča.
Ruskemu prostemu narodu pa je ostavil Dalj svoje »dosuge«, kar bode po slovenski »svobodne ure«. V »dosuge« izlil je Vladimir Ivanovič vse svoje znanje ruske narodne duše, vso svojo ljubezen k ruskemu preprostemu narodu. Ti proizvodi so kaj prigodni za narodna čitanja, katera se za poslednje čase prirejajo po vsej ruski zemlji. Seveda Daljevo znanje i ljubezen k ruskemu narodu nimata nič občnega s taisto narodno literaturo, katero so vstvarili »narodniki« od 60tih pa do naših let. Vladimir Ivanovič stoji na zgodovinskih tleh, v tem ko »narodniki« stoje na tleh mimoletnega
**) To se pravi: Če si svoj gospodar, če imaš s čim gospodariti i nisi berač, pač moreš postopati samostalno, ne vziraje na običaje i obrede celo cerkvenega pomena — ne postiti po sredah i petkih . . .
***) Tega mnenja je tudi velik mislitelj neslovanske narodnosti, katerega pa tu ne imenujemo. Op. ur.
vlečenja. Vladimir Ivanovič stoji za starino i strogo versko pravoslavno narodno prosveto i odgojo, »narodniki« pa pod ličino napredka izpodkopujejo narodne ustoje ter tako grozijo obezličenjem pogubiti na veke večne svojega malika, t. j. ruski preprosti narod.
Vladimir Ivanovič piše razprave na teme iz sv. pisma, »narodniki« pa pravijo, da ni Bog vst varil sveta, a svet je proizšel sam po sebi. »Verujtemi« — govoril je Dalj — *Rusija propade le tedaj, če izsahne v njej pravoslavje.« Zgodovina poslednjih let nam priča, da i ruski carji, i ruski državniki gredo po stopinjah Daljevih, ne pa sanjarijah ruskega »narodničestva« — gredo, dasi posle 7iekolikih let grenkih izkušenj ... Za take i jednake rfbecedne istine dostalo se je Vladimiru Ivanoviču od ruskih literaturnih absolutistov, alias zapadnikov — oj, oj! kako mu je dostalo se !! Krasotami svojega leksikona: »nevednežem«, »mračnjakom«, »nazadnjakom«! i t. d so ga kar zasipali! Menili so, da so tako stv(orili pred narodom svojo dolžnost, a spominu Daljevu posadili so tako marogo, iz-za katere nikdar ne zagleda beloga sveta. No najnovejše faze ruske prosvete kažejo, da Vladimir Ivanovič ni bil kratovidneiž, ko je tvrdil, da je treba poprej primernega čtiva, potem še le bo možno dramiti narod; bez primerne dnhovne hrane buditi narod, pa se pravi le dražiti njegove bolečine, ne imaje sredstev zalečiti mu skeleče rane... Od teh prepirov je prošlo pol veka, zvezda Daljeva ne mrkne, pač pa se razgreva, a rusko narodnicestvo s pokladko zapadničestva hira, i poslednji njegovi poborniki bez vsake nadeje pojejo svojemu detišču odhodnico, vzivaje i »morituri te salutant!«
Polna harmonija slike zahteva še naslednjega dodatka. Kakor smo uže rekli, bil je Vladimir Ivanovič po svojih roditeljih prav za prav Nemec i tudi vere nemške. A kar se tiče narodnosti, označil je Dalj svoje stališče jasno i bez vsake dvombe. »Ni poklic, ni vera, g i kri predkov ne delajo človeka lastnino te ali druge narodnosti. Duh, duša čeloveka — tukaj je lastnina človeka te ali one narodnosti. Cim i>a se izraza lastnina duha ? Seveda projavljenjem duha — z mislijo. Kakor kdo misli, tako je tudi njegova narodnost. Jaz mislim po — ruski.'*) Taka odkritosrčnost je pač besila nemške sršene v Rusiji, i ta stvar nam mnogo kaj pojašnjuje v epopeji Daljevih izdanij. Sila kola lomi — Vladimir [vanovič dosegel je največih nagrad za svoje velike zasluge,4) pa dosegel jih je uže sivovlasi starček, njegove »izdaje« pa mu ruski Nemci nikoli niso odpuščali
I) „Narodniki'1 so bili začetkoma, v šalo ali resno, to pač nič ne de, slovanofili, kot odločni zagovorniki naroda i njegovih pravic. Pozdneje pa je prešla ta klička k stranki z ru-dečkastim praporom. Ta stranka je sovražila Vladimira Ivanoviča ter je bila pred kakimi 40 leti, če ne vsesilna, pa vsaj vse modna. Od nje je ostalo še malo mohikanov, sploh pa je iz njeizrasla novinki neomarksistov s historičnim „laissez faire" do bolj udobnej krati . . .
3)	Tako opredeljenje narodnosti je seveda bolj zanesljivo, nego je teorija, da so v Daniji nekdaj bili Slovani, med njimi rod Daljev, dasi P. J. Melnikov pravi, da je Vladimir Ivanovič kar likoval, ko so mu pokazali žurnalno razpravo na omenjeno pred-položenje.
4)	Tako, na primer, dobil je Vladimir Ivanovič za svoj slo-ar od Jurjevskega vseučilišča najvišo nagrado, od Geografič-nega obščestva pa Konstantinovsko zlato spominčico, a od Petro-grajske Akademije nauk Lomonosovsko nagrado. I ¡emu se pač nikdor ne bo čudil; kajti po bogatstvu i važnosti vsebine Daljev slovar nadkriljuje vse, kar je bilo kedaj v Rusiji stvorjeno siloj rok jednega človeka, da, i v inorodni literaturi je le malo podobnih mu tvorjenj.
i mu je tudi nikoli ne odpuste. Dalj pa ni gledal ni na pravo ni na levo, pač pa je hodil to ravno pot, katera se imenuje pot resnice i pravice. Rano je ura-zumel ruski duh, rano si je osvojil usodo ruskega naroda. Poljubiv ta narod i uverovav v njegovo svetlo bodočnost, našel je Vladimir Ivanovič to istino, katero je iskal vse svoje življenje. Ta istina se mu je odprla v ruskem pravoslavju. v katero je prestopi* za leto do svoje smrti ter se je tako na veke večne zlil z ruskim narodom.	Božidar Tvorcov.
—»-i—H—
Slovenski dijaški živelj - nekdaj in sedaj.
Bilo je ob petindvajsetletnici „Slovenije". Na večer, ko seje na Duoajn praznoval s komerzom rojstni dan istega društva, zbralo se je tudi v Ljubljani 25 bivših Členov pod vodstvom svoječasnega predsednika osnovalnemu odboru „Slovenije": prof. Levca v klubovi sobi „pri Slonu", da proslave svečani dogodek. Takoj po običajnem pozdravu in vvedenju stoloravnateljstva dvignula se je vsa družba ter ©tvorila večer s staroslavnim „Gaudeamus". — Milo be je stvorilo tedaj vsem prisotnim pri srcu; poznan star, a skoro da uže pozabljen duh prevzel je vse in tesno zvezal družbo. Sivolasi možaki s 50 in več semestri pa mladeniči, ki so jevna završili prvo polovico svojih študij, vsi so se Čutili jedini. Živo so stopili v duh vsem spomini mladostnih let, in solza navdušenja za nekdanje dni utrnula se je v vsakem očesu.
Naj se deklamuje, kolikor se hoče, da Slovenci nimamo zgodovine, naj se opetuje, kolikor ljubo, da slovensko dijaštvo nima svojega, posebnega dijaškega življa, redki pojavi, kakorŠen je bil le ta, svedočijo najboljše, da Še danes živi in se vedno v novo oživlja pristno slovenski dijaški duh.
Res so slovenski dijaki hodili do srede četiriuajstega stoletja na laške velike šole, res so se poslej učili po nemških deželah, bodi si tudi le na priljubljenem Dunaju ali bližnjem Gradcu, vendar jim to ni jemalo posebnosti, to jim ni vzelo zavsem domačega značaja. So-li bili Nemci in Francozi v onih časih po laških vseučiliščih bolj nemško — ali francozsko-narodni nego naši ljudje? Da so imeli oni svoje „narodnosti", je bilo pred vsem gospodarskega pomena, in Slovenci, ki so se družili s »Trans« ali »Cis« montansko skupino, ostali so svoji. Saj v onih časih je bil skupni jezik prosvetljenih krogov latinski, in domača narečja uporabljala so se la v to, da so se skrivnosti zakrivale tnjcem.
Do srede prošlega stoletja radi tega o jezikovnem vprašanju po vseučiliščih niti govora ni bilo, in le izvor po domu je odločal vsaketeremu „naridnost". S cer pa še o tem res mednarodnem času govori pl. Radics v Letopisu „Slov. Mat.", da je „učeča se mladež z ljubeznijo gojila narodni jezik ne le doma, ampak tudi po visokih šolan ria Dunaju, v Solnemgradu, in po inih deželah: v Tubigi, v Virteubergu, kjer so posebno na kranjske stipendijate neposredno vplivali slovenski prelagatelji svetega pisma." Da, na drugem mestu meni celo, da ni „nemogoče, da bi bil Trubar, kateri je študoval na Dunaju, tam seznanil se s slovnica in s s' rjem Berlogarjevim, ker ste morebiti obe ti knjigi, sedaj pozabljeni, za Trubarjevih študij v izvirniku ali prepisu med slovenskimi nasslniki potovali iz roke v roko?'"
Dasi mu ne sledimo tako daleč, dobro vedč, da so naši predsedniki po stari kranjski navadi bili veseli »kon-fratres«, ki so se radi prisedli v neobligaten „kolegij"
poleg bokala tedaj slavljenega Vipavca — in so tedaj po sebe gramatikalne študije uganjali zlasti pri polni kupi vina, — vendar se ne moremo odrekati mnenju, da so sosebno, kjer so bivali stalno v veftem številu skupej, spoštovali stare pa zanimive domače običaje. V tujih deželah jih je bilo vedno tako malo, da so se radi držali drug drugega; na Dunaju, kjer jih je bilo več, so bili do cela udomačeni, a v Gradcu tujega ži/lja sploh niso poznali.
Na zunaj seveda ponašali so se jednako dr gim dijakom. Nosili so poseben svrhnik »scapulare«, prevezan s pasom, fcrezenj pa naramnik- s kapo, »cuculum«. Orožja tudi niso pogrešali; in dasi so dijake Šesto zasmehovali radi te posebne nošnje, nosili so jo radi vsi, ker jih je privilegovala nasproti neakademiškim, filistroznim oblastvom.
No, v ostalem se je razvijalo njih življenje za vsem kaj razlikovito. Stare italijanske velike šole na j edni strani in mlade nemške z Gradcem vred na drugi stojč si na tem mestu v silnem nasprotstvu, Dunaj pa posreduje med obema strujama in zanimivo veže posebnosti obeh.
f Janko Vencajz.
•--\--i"--
Rusija in zahodni Slovani.
(Reklama g. Murku.)
VII.
Motto: Iz Nježina (Rusija v Mur-cijo): Taic-To Bh, MaTBiiii MapTbiiioBiiTi,, noMHDTe Hainy x.i'liot-co.iL *)
Podpisal J. K. S.
Iz Murcije vNježin: M. H. Pri nas so norci in fantasti, ki v nebo povzdigujejo Rusijo, vem, da ni res, kar pišem, no tre ba je poeenjanje teh bedakov paralizovati; in v nameček plačuje mi »Presse« (menda) 20 gld. za listek; ti pa se na ulici ne valjajo.
Podpisal J. Grec. (Correspoudanoe intime entre X et J. le Grec.)
Nadaljujetno s citati iz Murkotovega spisa: „Vpro-vinciji na Ruskem", ki dokazujejo, da g. gorje-pro-fesor, ko daje parallelno svetiti s svojo ignotancijo iti arrogancijo. ne povečuje s tem svoje „znanstvene" avtoritete, temveč le smeši velikega poznavalca, g. Murka.
Dr. Murko tvrdi, da v Avstriji se vračajo z onega sveta tisti, ki so obsojeni, da se obesijo, ustrelš itd., in da prosijo za revizijo svojih kriminalnih pravd, v tem ko se v Rusiji jednaki zločinci pošiljajo v Sibirijo (torej ne juštifikujejo) ter ne morejo uže nič več opraviti g-Dde revizije svojib^pravd. Sibirja da je ravno predaleč. „Lj Zv.", str. 721.
„Lj. Zv.", str. 718, psuje g. Murko ruska vseučilišča : Program za preskušnje na filologiški fakulti Pe-trograjskega vseučilišča ne zahteva od eksaroinandov nič drugega, kakor „znanje zaglavij treh šolskih knjig." Te smešno najhme zahteve so dijaštvo neki tako razjarile, da se pričakujejo novi »bunti študentov«. — Tako neumnih dijakov pač ne bode, da bi napravljali »bunt«, ker izpraševalna komisija zahteva premalo od njih. Str. 717 govori g. gorje-profesor (bez državne preskušnje) o ruskih državnih preskušnjah, katere, kakor morem zagotavljati, se izvršujejo, kakor v Avstriji, Nemčiji, t. j. od profesorjev, vladnih odposlancev itd. G. profesor, ki hoče za vsako ceno a la Wolf psovati na Rusijo, polni dve strani teksta z insultami
*) x.Tiit>'i.-co.ii. = Gastfreundschaft (gosteprijiinstvo).
na učne razmere Rusije. »Nezmisel«, »smešno«, »malenkostno«, »policija«, »prekletstvo« so še najmehkejši pokloni tega »prmejduš« profesorja na adreso ruskega zakona o državnih1 preskušnjah. Potem ko je g. Wolfu (hotel sem reči g. Murku) ušla sapa vsled zmerjanja na dveh straneh, pravi v drobno tiskanem asterisku, skritem in izgubljenem pod tekstom med množico drugih asteriskov (zvezdic), da se v Rusiji državne pre-skušnje izvršujejo, takó, kakor v Avstriji, t. j. v prisotnosti vladnib odposlancev, id est policije. Ali je to pošteno? Ali ne spominja to na Iro-ta? Sicer pa mi poznamo uže davno resnicoljubje „tujestrupenega" profesorja. Iro je lagal v pismu do Kathereina, g. Murko pa v tisku v »Slovanskem Svetu« (II). Ondisto piše on povodom uniformovanja dijakov: I budet v'sja (pač vsja) svatája Rus' (pač Rusj) — kazarma (pač kazar-moj) — torej dve ortografiški in jedna sintaktična napaka. Ako uniformovanje dijakov v Rusiji pomenja
—	kazarmo, pomenja isto tudi y Angliji, Franciji itd., kjer so uniformovani dijaki. V Nemčiji se uniformujejo dijaki sami. Ali morebiti tli bil uniformovan Tereti-janec, ki je v Terezijanišču ob 25 letnici ogerske ustav , kakor znano nejslabše 7ia vsem svetu, deklamoval na slovenskem jeziku slavospev na Madjare, ki ga je sestavil dr. Murko t
Ondisto pripoveduje z vidnim zloradstvom g. gorje-profesor, da je ruski dijak z dejanjem razžalil jednega profesorja. Kaka jezMurkovim protektorjem Jagicem, ki je na ukaz madjaronov izsledil, oziroma potvrdil bošnjaški jezik??
Str, 589 nosi naslednji biser sloga in nesmisla učenjaka Murka. Gnoj se zove ruski »navoz«, ker se na uliceQ navozi. Str. 673 nahaja se zopet biser: rNeomikanost ruskih svečenikov in slabosti pravoslavne cerkve je slikala meni dama podobna bolj mo-šikm, nego ženskim." Torej vir Murkotovega znanja ruskih razmer niso knjige, temveč ženske, nihilistke, s katerimi se je vozil na parobrobrodu po Volgi, in katere je sam imenoval „živi tovar" (vlačuga) posebni
—	bez tiskarskih pomot — odtisk, 63, 27 str.). Ca-veas, domine Majhnič!
Str. 673, vrsta 19. psuje učenjak Murko na ruske ženske gimnazije in pravi: Iz ženskih rokodelij se v ruskih ženskih gimnazijah nič ne uči. Nekoliko vrst dalje pripoveduje isti učenjak, da mu je sporočila ruska gospa, da se je na gimnaziju učila „umetnega šitja".
—	No, kakó torej? Šitje — rokodelje ali morebiti — nosodelje? V ruščini se imenuje to: kurja pamet..
(Dalje pride.)
Kratek odgovor člankom*)
„Ru.sija in zahodni Slovani".
Napisal Dr. M, Murko.
Opozorjen na članke »Rusija in zahodni Slovani« pač nisem pričakoval, da se morejo pod takim bombastičnim naslovom skrivati samo najgrši napadi na mojo osebo. Razjasnil sem že 1. 1895 v „Slovanskem Svetu" (str. 444) g. A. L. M. Leskovcu, kar se mi je zdelo potrebno, ali kakor vidim iz njegovih letošnjih člankov (št. 4, 6, 7, 9), kar se tiče moje oseba, nisem imel uspeha. Da si g. pisatelj ne bo domišljeval, da jaz »požiram« njegove »poklone« (gl. str. 91), žrtvujem mu malo svojega dra-
*) Uredništvo pri tem odgovoru na željo avtorjevo ni v nobenem pogledu fliato nič izpremenilo.	Op. ur.
gega časa, dasi je težko odgovarjati na tako pisarjanje, kakor-šnega še nisem čital niti v mladih — bolgarskih listih,
G. pisatelj se zaganja v moje članke »V provinciji na Ruskem«, ki so izšli že 1. 1889 v »Lj. Zvonu« in v ponatisih za prijatelje in znance. Bili so to moji »potni spomini in vtiski«, katerim bi jaz danes očital, da imajo premalo zveze in ne ločijo dovolj važnih reči od malenkostnih. Drugič pa so res nekoliko preveč polemični, ker sem imel nesrečo, da sem se na Ruskem preveč in predolgo brigal za kroge, ki mislijo, da bi rešili za-padne Slovane vseh nadlog, ako bi nam poslali nekoliko crkvenih knjig in zvonov. Da ti krogi, posebno pa peterburški epigoni velikih moskovskih slavjanofilov, katerim bodi vsa čast, dasi se ne strinjam z njihovimi nazori, danes v ruskem društvu nimajo več nikaüe posebne veljave, sprevidel sem še le po malem. Sicer pa vprašam g. pisatelja, je li našel v mojih člankih kajkoli neresničnega ali neverjetnega. Mislim, da ne, kajti dru-gači bi mi poleg tiskarskih pomot pač v prvi vrsti očital neresnico. To se mu seveda ni moglo posrečiti, ker bi pri meni nekaj podobnega zastonj iskal. Čudno je tudi, da se g. pisatelj ne ozira na moje poznejše članke in spise, iz katerih bi se lehko prepričal, kako jaz sodim, o raznih slovanskih vprašanjih na temelju svojih študij in opazovanj, ne pa predvzetih misli. Sicer pa drage volje sprejemljem odgovornost tudi za vse. kar sem 1. 1889. pisal v svojih feljtonističnih člankih.
Očitanje, da jaz spadam v Avstriji med »rusožrce, ki kljub u
svojemu cesarju (kursiva pisateljeva!).....ščuvajo proti
Rusiji«, je več nego naivno in celo smešno, ako se moja malenkostna oseba stavi naravnost v zvezo z avstrijskim — cesarjem. G. pisatelju naj služi samo na znanje, da je malo ljudi, ki bi se lehko tako dobro sporazumeli z Rusi o vseh vprašanjih, kakor jaz, ali pravim z Rusi, ne ua z ljudmi, ki hočejo biti bolj ruski nego so najboljši Rusi sami. Da nazori, kakoršne zastopa g. pisatelj, ne bi podpirali dobrih odnošajev med Avstrijo in Rusijo, bodi samo omenjeno, kajti ne spada dalje semkaj, ali naj se vsaj ne pozabi, da je podobne dopise iz Ruskega v »Slovenskem Narodu« grajal celo javno res sam — avstrijski cesar.
• G. pisatelj sicer izjavlja, da z mojo »osebno častjo« noče imeti čisto nič opraviti, ali vendar ji je celi II. članek posvečen. Kako se jaz »vsiljujem slovenski žurnalistiki kot znalecruskih razmer«, lehko g. pisatelj poizve pri urednikih slovenskih časopisov in Matičinega „Letopisa", ki mu bodo vse kaj drugega povedali! Z druge strani pa mu pri vsej skromnosti moram reči, da ne pišem samo za slovensko občinstvo ampak za vse slovanske in učene kroge sploh, kar g. pisatelj vend .r lahko ve, dasi »prebiva daleč«. Zaradi tega je tudi dolgo iskal ponatise mojih člankov, ali lehko bi jih našel v cesarski javni biblioteki v Pe-terburgu in pri nekaterih Rusih, ki so bržkone tudi njemu znani. Sicer pa je nehotö imel vendar naravnost z menoj opraviti. Prišel je g. „Leskovec" v c. k. dvorno knjižnico na Dunaji in tako močno zahteval moje članke, da so uradniki prišli mene vprašat, kje sem izdal neznani jim spis. Dasi sem prvokrat v življenju izvedel, da se v javne knjižnice hodi tudi s — psevdonimom, sem jim vendar za g. Leskovca (pri rubriki »Wohnung« je zapisal: Nordbahnhotel) drage volje postregel. G. Leskovec torej vidi, da mu nisem niti v tem i.lušaju ničesar prikrival.
Iz vseh psovk, kar jih je nasipal g. pisatelj na mojo glavo, povdarja se nekolikrat, da sem »vedoma lagal«. To je sicer naj-veča laž, da ostanem pri njegovem finem izrazu, ali to je še vendar edini slučaj, v katerem mu ne morem dokazati »mala fides«. L. 1895. mi je očital, da sem jaz »čužejaduyj« prestavil s »fremdgiftig«. Na to sem odgovoril, da jaz takih reči v nemške liste nikoli nisem pisal, torej »odpadejo vse opazke o mojem znanju ruskeg.i jezika.« Ta »fremdgiftig« je bil takrat edini označeni mi greh, ali še le letos sem izvedel, da si je g. pisatelj moj slovenski izraz »tujestrupeni« sam prestavil v »fremdgiftig«.
Vse drugo pa je neverjetno natolcevanje. V ponatisih sem na konci prosil »bralce, naj se ozirajo na popravke tiskarskih pomot, ker nekatere so prav neprijetne,« ali g. pisatelj jih na naslednji strani ni videl ali pa ni hotel videti. Naj torej še enkrat pogleda, da so mnoge tiskarske pomote, o katerih več po tem, res „popravljene". Ponatisov samih jaz tudi nisem popravljal, kar mora iz moje prošnje biti vendar vsakemu človeku dobre volje popolnoma jasno.
Moja dela, tiskana v -zdajah dunajske in zagrebške akademije, so pisatelju „v resnici le kompilacija iz ruskih knjig pod navodom ruskih profesorjev." Tega, g. pisatelj, torej ni zapazil peterburški akademik in specijalist za rusko povestno literaturo A. N. Veselovskij, ki je zahteval naj pripravim izdajo »Povesti o semi mudrecach« za rusko akademijo, ter mi pisal, da »se mora od mene učiti, kar se metode tiče«; prav» nevedneža sta prof. Jagič in Musaffia, specijalist za isto
povest, ki sta v Dunajski akademiji sodila o moji razpravi; pravi nevednež je francoski specijalist Gaston Paris, eden iz 40 nesmrtnih akademikov, ki je mojo razpravo hvalil v svoji »Ro-manii« ter še letos, kakor se mi je pisalo, v svojem parižkem seminarju, izrazil o njej in o drugi v „Zeitschrift für vergleichende Literaturgeschichte" »une opinion très flatteuse« ; nevedno je uredništvo ravno omenjenega časopisa, ki je sprejelo moj v prvem odgovoru niti omenjeni članek »Beiträge zur Textkritik der historia Septem sapientun-« ; neveden je italijanski specijalist, florentinski profesor Pio Rajna, ki mi od one dobe pošilja vse svoje razprave, dasi moje od mene ni dobil. Najbolj čudni ne-vedneži pa so razen Veselovskega še drugi ruski redni vseuče-liščni profesorji, ki takemu kompilatorju, katerega osebno niti ne poznajo, pošiljajo svoja dela (poverjeniku g. pisatelja jih drage volje pokažem!); eden izmed njih pa je celo tako zablodil, daje v rusko izdajo Brockhausovega »Enciklopedičeskega slovarja« postavil moj — životopis in pregled mojih spisov. Med tem časom se je g. pisatelj tudi iz »Žurnala ministerstva narodnago prosvê-ščenija« (št. za maj) vendar lehko prepričal, kako sodijo Rusi o mojem delovanju, celo o takem drobižu, kakor je bilo moje habilitacijsko predavanje »Prvi koraki ruskega romana«, kateremu je tam (str. 255) posvečena cela drobno tiskana stran.
Nočem rabiti pravega izraza za pisateljevo trditev, da pišem »kompilacije iz ruskih knjig«, kajti lehko sodbo mirne vesti prepuščam vsakemu poštensmu človeku. Meni po vsem, kar sem navel, g. pisatelj sicer ni mogel več škoditi, ali naj se pomisli, kako bi se godilo kakemu začetniku, ki še ne bi imel tako utrjenega stališča!
Kdor se pa upa enake trditve v svet pošiljati, kjer se mu lehko takoj dokaže nevednost in hudobna volja, ravna se sevela še bolj v drugih rečeh po pravilu »Calumniare audacfer, sempêr aliquid haaret«. G. pisatelj bi me hotel kar k telesni in moralni smrti obsoditi, ker sem čital neko delce o Cehih na Volyuji, ki „ni v prodaji". S tem sem seveda hotel podomače povedati, da se je tiskalo kot »manuskript« ; jaz pa ga tudi nisem dobil od kakega uradnika sv. sinoda, ampak ponudil mi ga je neki učenjak,_ ko sva se pogovarjala o Cehih. Da jaz, ki sem se vedno za Cehe neizmerno zanimal ter govorim in pišem (sicer tudi brez izpita!) njih jezik, te ponudbe nisem odklonil, pač ni greh. Sicer pa sem ta „tajni" spis potem obširno čital tudi v čeških »Närodnich Listech«, ki so takrat bili vendar na vrhuncu svojega opozici-jonalnega, po navadni terminologiji torej slovanskega duha.
(Konec pride.)
--i.-
Drobtine.
Odbor akad-tehn. društva „Triglava" v Gradcu, voljen pri I. obč. zboru dne 6. t. m. za zimski tečaj 1897/98, se je sestavil tako-le: Predsednik: iur. Rasto Mulej; podpredsednik: phil. Davorin Majcen ; tajnik: iur. Rasto Pustoslemšek ; blagajnik: med. Gvidon Pregl; knjižničar: phil. Janko Koštiâl ; gospodar : iur. Matej Vargazon; odb. nam.: pbil. Dragotin Ozvald.
Gospodičina Eliška Krâsnohorskâ, plodovita in znamenita pisateljica češka, je praznovala 501etni rojstni dan; pojedine osebe in različna društva od vseh krajev domovine so jej ob tej priliki čestitali. Ženske, za katere je uže toliko stvorila ta leposiovska umetnica, so se jej posebe poklonile tudi s primernimi darovi, kakor albumi, cvetkami, monogrami itd.
Proti Th. Mommsenu se ni obrnul samo Bismarck v »Hamb. Nachrichten«, temveč ga odločno zavrača mnogo bolj znamenitih listov, ki kažejo tudi na njegovo prošlost v tisti dobi, ko je dobival veliko vsoto letnih dohodkov od Napoleona III. — „Magazin für die Literatur" pravi, da Mommsen je zamolčal mnogo, kar je resnica, med tem tudi to. da nemške stranke nimajo plodovitih idej, kakoršne so potrebne za Avstrijo. Nemci bodo zopet na čelu, če spoznajo, kaj je.treba stvoriti v naši državi. List pravi dalje: Slovanski narodi hočejo dati državi posebno obliko, v kateri bi se mogli tudi razvijati svobodno. Takega svobodnega razvoja pa ni možno zavirati šiloma. Zakaj bi ne bilo možno, da bi Nemci vst,varili tako državo, v kateri bi se dobro počutili ostali narodi ? Stara ustavoverna stranka tega ni mogla. Pod njenim vladanjem so čutili drugi narodi le silo. Ona je imela pol. ideje, a te niso bile v takem tiru, na katerem se mora razvijati ta država. Sedaj je stopila na njeno mesto naci-jonalna stranka; tej pa ni do tega, da bi se država uravnala v skupnosti . . . Hvalijo Lechnerjev dolgi govor; ko bi stranke imele ideje, ne bilo bi treba toliko govoriti ...
•——2—ž—-
RAZGLED PO SLOVANSKEM SVETU.
a) slovenske dežele.
Kranjsko. Pri dopolnilni volitvi v dež. zbor za Vipavsko-Idrijsko bil je z veliko večino glasov izvoljen kandidat narodne stranke proti kandidatu „Slovenceve" stranke. Izvoljen je rodoljub Božič, ki je znan iz tako zvane Poddraške afere, ob kateri je zaklical v posebnem članku „SI. Svetu" „Slovenec" s perfidno-hinav-skim: „Quousque tandem". Kakor da bi se hotela usoda po drugih potih maščevati nad tedaj cvetočim denuncijanstvom »Slovenceve« stranke, je prodal proti njej ravno tisti rodoljub, katerega so poleg »SI. Sv.« najbolj dolžili, kakor da bi bil on kot najbliži akbeur, orovzročil gibanje v smislu stremljenja k pravoslavju. Ironija na to stran je pa zopet huda; zmagala je sedaj namreč tista narodna stranka, ki je bila najbolj mlačna in popustliva v najhujšem času prosledovanja tedaj med Slovenci še mladega slovanskega mišljenja. In zmagala je stranka, ne morebiti z orožjem kakega slovanskega programa, temveč s podtikanjem, da latini-zatorska stranka bolj nego okorno postopa v ekono-miškem pogledu »Slovenceva« stranka je streljala v svoji razposajenosti celih dobrih deset let črez tarčo; sedaj je na Vipavskem pa narodna stranka ustrelilo visoko čres tarčo primerne taktike. Tako škodujeti s svojo nezmernostjo nepremično druga drugi, s tem pn ne le kranjskim Slovencem, temveč tudi narodu v celoti. Na Kranjskem se, kljubu vseslovenskemu shodu, za malenkosti prepirajo, v dobi, ko se odločuje na Dunaju bodočnost avstrijskih Slovanov, in iz tega odločilnega vzroka opravičujemo tiste, ki se taki politiki stavljajo po robu, naj jo uganjajo v okrodni ali pa Katoliški tiskarni.
Tržaško. »Edinost« je priobčila več odstavkov komentarja k važni nemški brošuri »Die Verfassung als Quelle der Nationalitatonkiunpfe . . .« V interesu stvari so jej Slovenci dolžni zahvalo, da razpravlja ravno v tej prevažni kritični dobi najvažnejše notranje avstrijsko vprašanje.
V Barkovljah je bila lepa narodna slavnost ob priliki, ko so po večih zaprekah postavili prerano v večnost preselivšemu se rodoljubu, neumornemu narodnemu dela/cu Maitelancu primeren spomenik.
Irredentaški mladiči so bili zasnovali posebno društvo, ki je bilo na zvunaj skromno, v resnici pa irredentaško. Takoj po osnovi je je morala vlada razpustiti.
b) ostali slovanski svet.
Državni zbor. V predsedništvu so nastale formalne in dejanske izpremembe. Kathrein seje umaknul, Ebenhoch ni hotel zasesti njegovega mesta; tako je večina sklenula, da je bil Abrahamowicz izvoljen pred-seduikom, Kramžf pa na njegovo mesto I. podpredsed-sednikom in naposled člen kat. ljudske stranke Fuchs pa drugim podpredsednikom. S tem, nadeja se desnica, se je večina zopet utvrdila ali ce'6 na znotraj ukre-pila. —
Najvažnejše je bilo 1. čitanje predlog o provizo-riju, potem pa razpravljanje zatožbe ministerstva radi jezikovnih naredeb. Proti provi oriju je odločno in dolgo govoril dr. Lueger, ob tej priliki, ko je obstru-
kcija razsajala tudi proti njemu, obrnul se tudi proti njej, očitaje jej, da izdaje domovino pruski Nemčiji, v tem ko pravi Nemci hočejo ostati pravi Nemci, za-jedno pa tudi Avstrijci.
Ob ministerski zatožbi so se oglasile vse stranke, med večino je najzanimiveje govoril dr. Herold, ka-zavši, da ne gre za jezikovne naredbe, temveč za iz-bojevamje boja med Slovani in Nemci, Slovanstvom in Germanstvom. Gr. Badeni je posegel sam vmes, rekši, da glede na jezikovne naredbe noče utvrjevati v novo svojega stališča, o katerem je govoril poleti v zbornici gosposki. Rekel je,v da narodi se morajo sporazumeli sami med seboj. Če se ponudi kaka prilika za rešenje narodnostnega vprašanja, kakor se po nuja n. pr. z Dipiulijevem predlogom, bode on s svojo vlado vred pomagal k temu. Ko bi pa izpodleteli vsi predlogi, proizhajajoči od raznih strank, bode pa vlada sama predlaga načrte in spravljenje, in če se bodo stranke protivile še toliko, vlada ne preneha, dokar ne pride do kakega sporazumljenja med Čehi in Nemci na Češkem.
Naposled je še izjavil, da ne more pomagati tistim strankam, katere ga žele vreči. Če misli obstruk-cija da je bila vlada okorna pri jezikovnih naredbah, naj pomisli, ali morebiti ni bila obstrukcija sama nespretna s svojim postopanjem.
To je silno bodlo zlasti nemške liberalce, ki so se nadejali, da ob cesarjevem dohodku z Ogerske odstopi Badeni, in v tem nastopi druga vlada, vsekakor prijetniša Židovstvu in naprednjaštvu.
Pri glasovanju st» imela večina samo 6 glasov več, nego opozicija. Tudi kat. stranka ni v celoti glasovala proti zatožbi.
Zanimivo je bilo postopanje laškega kluba; ta se je po Tržaškem posl. Hortisu izjavila, da ona ni nikakor vneta za nov jezikovni zakon, češ, stvari naj se razvijajo same po sebi, ne pa da bi se vstvarjale umetne potrebe. To se pravi, laška hegemonija na Primorskem ugaja Italijanom in bi jo radi ohranili tudi na dalje. Večih farizejcev pač ni v sedanji zbornici poslancev, nego je ital. klub. Na zvunanje seveda jih prekašajo sedanji nemški obstrukcijonisti, Ki imajo to posebnost, da lažejo očitno pred vsem svetom in se za te laži vnemajo še z brutalnostimi. Govori ob-strukcijonistov so tudi s te strani zanimivi.
Slovani pa vidijo, kako potrpežljivost imajo v odločilnih krogih z nemškimi razposajenci. Tužno pa je, da slovanske stranke se vedejo bolj fatalistično, nego z inicijativo in energijo. Kaj pomaga Slovanom ves ta boj, če ne silijo na določna dejanja, ki bi kazala vspehe za žrtve!
Dunaj. Dns 10. nov. so se na vseučilišču dijaki nemški, in sicer nacijonalne in liberalne barve v družbi mnogih židovskih tovarišev zbrali ter kakih 2000 skupno odšli proti poslopju drž. zbora, da bi tu demonstrovali proti jezikovnim naredbam. Policija niti vedela ni o tej nameri, in govore, da tudi radi tega odstopi načelnik policijske direkcije. Vseučiliščni senat in rektor politehnike sta izrazila grajo dijaštvu, in so tudi preiskave med dijaštvom. — 12. nov. pa so se na isti univerzi sprli židovski dijaki, ki so razdeljeni na dva tabora; v jednem so taki, ki se umikajo vsakateremu združevanju ž nemškonacijonalnimi dijaki, v drugem pa taki, ki se bratijo z liberalci in nacijonalci, kolikor ti posto-
pajo skupno proti vladi in Slovanom. Strogi, rekli bi, nacijonalni židovski dijaki so ozmerjali tiste židovske dijake, ki so demonstrovali skupno s Schonererj mci in Wolfijanci.
Na univerzi so odkrili sedaj spomenik tudi pok. si. kirurga prof. Billrotha. Ob tej priliki je govoril jeden profesorjev, kise ni mogel zdržati, da bi"ne tožil tudi on o namišljeno tlačenem nemštvn. Vidi se, da med star« in mlade, tu inv»Rajhu«je tudi med profesorji vtepla se bolezen tugovanja in demonstrovanja proti jezikovnim naredbam in proti Slovanom avstrijskim.
Uprava Kluba avstr. narodnostij je sklenula več resolucij glede postopanja Nemcev in vlade proti Čehom na Dunaju in Nižeavstrijskem. Pritožuje se glede na. nejednako postopanje vlade. V tem ko iz svoje inicijative vlada snuje nove nemške srednje šole v Prpgi in v najčistejšem predmestju Praškem, gleda na drugi strani, n. pr. podržavljenje Matičinega gimnazija v Opavi zadržati kar najda'je, da bi se po dolgoletnem vpitju stvar pokazala kot velika koncesija narodu češkemu. — Zahteva, kakor smo uže poročali, v novo, da bi šola Komenskega vX. okraju dobila pravo javnosti ter protestuje proti nižeavstr. okr. in dež, S. sovetu in Dunajskemu mest. zastopu, ki vsi so se izrekli proti temu pravu. — Poživlja š. in občinski sovet Dunajski, da zasnuje javne šole češke in neobvezno poučevanje v češčini tam, kjer bi radi majhnega števila čeških otrok ne mogli zasnovati čeških šol; drugače žuga z akcijo, s katero bi se delovalo na ločenje Dunaja od Niže Avstrije, da bi se proglasilo neposrednim drž. mestom. — Protestuje tudi proti tvrjenju župana dr. Luegerja, kakor da bi se Čehi Dunajski ponemče-vali radi (dasi je v istem hipu tvrdil, da Dunaj ne potrebuje renegatov), in konstatuje, da Čela se na Dunaju ponemčujejo sjloma, ker se ne prirejajo za češke otroke, šole, katere bi jih branile tuj če vanja. Obžaluje tudi, da mestni zastopniki češkega roda niso povzdvi-gnuli svojega glasu v bran češke narodnosti. — K tvr-ditvi dr. Luegerja, da je posl. dvorni sovetnik Kareis prodrl s češkimi glasi (proti kršč. socijalcu namreč), pripominja uprava KI. avstr. nar., da dr. Lueger, pri-šedši I 1886 v ožo volbo, je sam osebno došeJ v prostore češkega društva v V. okr., in je tam, obečavši, biti pravičnim, dobil glasove čeških volilcev.
Klub apeluje na Dunajske Čehe in ostale Slovane Dunajske, da bi podpirali nacijonabio težanje Dunajskih Čehov in tako v resnici pokazali bratsko vzajemnost.
Trgovski pomočniki češkega rodu so na Dunaju zasnovali »Českoslovanskž, obchodni beseda pro Dolni Rakousy ve Vidni«, ki bode pribežališče vsem češkim prislušnikom trgovine. Podpiralo bode novo društvo češko trgovino, skrbelo, da dobe češki pomočniki službe, da bodo mogli trgovci čeških dežel občevati po češki z nemškimi trgovci na Dunaju, itd.
Slovansko pevsko društvo na Dunaju je imelo 29. oktobra t. leta svoj prvi letošnji obči zbor. Iz obširnega XXXVI. letnega poročila je razvidno, da se je društvo v preteklem letu razvilo posebno lepo. Priredilo je dva velika koncerta 7 decembra 1897. v veliki dvorani društva prijateljev glasbe, o katerih so Dunajski časopisi prinesli jako laskave kritike in priznanje, da slovenska pesem tudi na Dunaju dobiva vedno trdneja tla. Saj pa je tudi društveni zborovodja, g. Matej Hubad, poznan Dunajčanom še od koncertov
»Glasbene Matice« na Dunaju, ki si je sedaj zopet pridobil veliko ime.
Društvo je imelo 15 častnih, 173 rednih, 113 podpornih členov in 23 ustavnikov. Dam je bilo 81. gospodov 92, od teh po narodnosti Cehov 40°/o, Slovencev 20%, Srbov 25°/o, Hrvatov 10%, 1 Bolgar, 2 Poljaka in 1 Malorus. Gmotno stanje ni posebno sijajno.
Novim predsednikom je bil voljen prof. dr. Matija Murko; g. Leonard Bouchal, ki je društvu predsedoval 10 let in si zanje pridobil nevenljivih zaslug, postal je častni predsednik. Bivši podpredsednik g R. Pukl in zborovodja g. Matej Hubad sta bila imenovana častnima členoma; posebno zadnjemu je zbor prirejal burne ovacije.
Predlogi zborovodje, da društvo prične izdajati glasbene proizvode vseh slovanskih narodov liki »Glasb. Mat.< za Slovence, da naj se pozovejo pevska in glasbena društva vseh slovanskih narodnostij k pristopu kot podporniki, ki bi za primerno majhen leten donesek dobivala letna izdavanja, niso samo velike važnosti za razvoj Slovanskega pevskega društva na Dunaju, marveč tudi kulturnega pomena za slovansko glasbo sploh. Novi odbor je dobil nalogo, o tem vse potrebno ukreniti v najkrajšem času. Da pa bode mogel odbor zvr-ševati to prevažno slovansko kulturno zadačo, pomnoži se od 12 na 13 členov.
Letos priredi društvo prve dni decembra velik koncert, kjer se bo proizvajal D vorakov velik koncert, »TeDeum«, Op. 103, kise do sedaj še ni čul v Evropi, zložen pa je til v New-Yorku pred tremi leti.
V soboto 6. novembra t. 1. je bil v hotelu »Zum gold. Kreuz« Mariahilferstrasse zabaven večer na čast odstopivšemu, sedaj čsstnemu predsedniku Leonardu Boucbalu.
Češko. Rektor nemške Praške univerze je povabil k in avguraciji tudi Praškega župana dr. Podlip-nega; ta pa je vljudno odgovoril, da se ne more udeležiti slavnosti tistega vseučilišča, s katerega so profesorji v skupnosti prot@stovali proti jezikovnim na-redbam, torej tudi proti češkemu narodu. Rektor dr. Ulbrich pa ni mogel molčati ter prepušča javnemu mnenju sodbo o taktnošti Praškega župana; no, ta tako sodbo lehko prestane.
Galicija. Glavni shod Malorusov, na katerem se je leto zbralo mnogo od daleč došedšega naroda, je bil razpuščen, predno so mogli pretres ti točko o narodni samoupravi in razdelitvi Galicije v poljski in ruski del. Skušajo pa na na manjših shodih po raznih mestih narod pripravljati k sklepom o narodnem programu .
Tu in tam se pojavljajo glasovi, ki obsojujejo mladočeško politiko tudi radi tega. da ista dela usluge poljski šlahti tudi s tem, da molči o zloglčsnih volitvah poslednje dobe.
Katoliška ljudska stranka je bila poslednji čas začela nekako omahovati, ne le radi tega, ker so hujskali proti njej celo na Tirolskem, temveč tudi radi vedenja Badenijeve vlade. Dr. Ebenhoch je pa sedaj razkril, da stranka si je na jasnem, bolj nego poprej. O a je izjavil, da njegove stranke ne vodi simpatija ali kaka posebna ljubezen k Čehom in Poljakom, temveč le svoj interes. Nemška levica, dasi se je poslednje tedne laskala tej stranki, nikdar ni marala za njo, in ta stranka bi se takoj združila s Čehi in zopet tudi s Poljaki, ko bi Oboji ti hoteli tako zdru-
ženje; kat. stranka bi ostala potem osamljena. Tudi je nemška levica vedno opasniša kat. interesom, nego pa Poljaki, Čehi ali Jugoslovani Nemška levica je sedaj v obstrukciji ne radi tega, ker ne more priti v sestavo večine ; njej je le do gospodstva in jezikovne naredbe so jej le povod, v boju pa ima pred očmi le padec Ba-denija, za katerim se nadeja ta levica, da prodere zopet do gospodstva. Tega pa se je treba najbolj bati. Zato ostane kat. stranka v avtonomistiški večini radi svojih interesov. V smislu Ebenhochovih dokazovanj se je v resnici stranka premislila in odločila ostati pri slovanskih strankah, s katerimi sestavlja in hoče vzdržeti sedanjo večino. Vsled tega je tudi stranka udala se, da je bil izbran iz njene srede posl. pl. Fuchs drugim predsednikom zbornice poslancev. S tem korakom se je Večina zopet utvrdila, in vlada bode prisiljena računiti ž njo, kolikor noče prezirati pravilnega toka v parlamentarizmu.
Fr. Kossuth o svoji stranki in tostranski ustavi je na željo uredništva »Zeit« priobčil v tem listu poseben članek (13. nov. t. 1.) Sin pok. revolucijonarja pravi, da nezavisna (njegova) stranka se noče vmeše-vati v tostransko polovino, ker ne želi, da bi se tudi s te strani vtikali v ogersko polovino. Njegova stranka da ljubi svobodo in da se bori za svobodo v popolnem obsegu kakor njeni predniki, ki so leta 1848. zahtevali za avstrijske narode ustavno svobodo. To dela načeloma in s premislekom. Njen princip je, da se podeli vsakemu narodu svoboda, a da se pri tem krote državi opasne aspiracije nacijonalnega in ne nacijonalnega značaja, in to brzdanje vidi stranka v pravičnosti, dostojnosti, jednakopravnosti in povzdvig-nenju narodne blaginje. Računi pa s tem, da despo-tiški vladana Avstrija bi mogla laže tlačiti Madjare, ki se uže stoletja potezajo za svobodo, nego pa svobodna Avstrija; kajti narodi in nacije ne gledajo, da bi tlačili drug drugega, v tem ko skuša avtokracija zatreti svobodo narodov. Košutova stranka pa se ni udeležila pogodbe od 1. 1867, katera je napravila iz Avstrije duvalistiško državo ter je nekako šiloma zlepila v zdro-bljiv mozajik (zusammengeklebt) avstr. narode z njih samostalno zgodovinsko prostostjo, z njih raznimi jeziki, s pravd mišljenja, aspirancijami in individuvalnostimi Nezavisna in 1848. stranka hoče samostalnost Oger-ske na podstavi personalne unije in ne trpeti, da bi se sila in ime Ogerske porabljali v to, umetno zlepljeni mozajik onstran Litve s silo držati skupej ter ohraniti stanje, ki napravlja samo sovraštvo med avstr. narodi. Ta nezavisna stranka je prorokovala uže pred 30 leti, da posledica pogodbe od 1. 1867., katera je različne narodnosti zgnetla v jedno vrečo, bode boj naroda proti narodu in boj za hegemonijo. Zato je nezavisna stranka pobijala tako podstavo, ker hoče imeti z Avstrijo zvezo, vsled katere bi bili močni obe polovini, ne pa da bi se Avstrija slabila vsled nacijo-nalnih bojev. Kakor je prorokovala nezavisna stranka, tako se tudi vse vrši, in zato hoče ta stranka delovati na to, da Ogerska sklene pogodbo jedino s svobodno in' ustavno vladano Avstrijo, dokler ne prodere s svojimi načeli; potem bi bil mir v obeh polovinah, in to bi bilo na srečo za obe polovini. Nezavisna stranka se ne meša v tostransko polovina, vendar pa želi, da bi tu noben narod ne vladal nad drugimi narodi, da dobi torej vsak narod svoje pravo, to pa ni možno, dokler so narodi zlepljeni kakor mozajik. Ko
bi bili vsi narodi svobodni pod jednim vladarjem, izginuli bi medsebojni boji, in mir bi nastal med narodi, ki se prepirajo sedaj, in živeli bi v ozkem prijateljstvu z Ogersko; sedaj pa se borč za gospodstvo in se prepirajo tudi z Ogersko za veči vpliv. *Jedino svoboda in samostalnost moreti trajno zagotoviti prijateljstvo med narodi. Protinaravna vsiljena zveza, ki zavira svobodno dihanje, razvoj, blaginjo in srečo, na-pravlja namesto prijateljev rivale pa nasprotnike.«
Iz te izjave je razvidno, da Kossuth gori za svobodo tostranskih narodov in je velik nasprotnik vsake hegemonije; dosledno kaže, da on bi ne imel proti Avstriji nič, bodisi da bi se tu narodi uredili na podstavi na-cijonalne avtonomije, bodisi primernega polit, federalizma, ker želi svobode in relativne samostalnosti vsakemu narodu pod jednim skupnim vladarjem. Vsekakor daje on in njegova stranka po nosu nemškim, poljskim in italijanskim hegemonistom tostranske polovine. Vprašanje pa je, ali principi Košutove stranke izgubljajo svojo moč onkraj Litve — na Ogerskem. Mož bi moral skrbeti, da Madjari ali vsaj njegova stranka začnejo doma delovati po istih principih; potem bomo laže verovali njegovemu polit, veroizpovedanju. Sicer pa moremo biti hvaležni Košutovcem, da priznavajo vsaj pravilne principe, kolikor se dostajejo svobode in relativne polit, samostalnosti narodov.
Hrvatska. Na Reki hoče Ba fff uničiti občinsko avtonomijo ter spraviti vse pod obče zakone madjar-ske. Temu pa se občina upira; mestni možje z županom vred so odstopili, župana je Banffy naposled sam odstavil, 'talijane je madjarska vlada na Reki podpirala na škodo Hrvatom; sedaj pa ital. stranka sama kaže Banffyju roge. Hrvatom očitajo, da so premehki, in da so predolgo gledali mirno, kako Madjari proti pogodbam in pošlosti jemljejo Hrvatom Reko in njeno luko. No, stvar ne pojde gladko, dasi je Banffy s silo vvedel uže vse po madjarski na Reki. Sila pa porodi protisilo.
Na Hrvatskem polnijo sedaj ječe z različnimi iz-gredniki. Sedaj imajo opraviti s sojenjem mnogih za-tožencev v Sjeničaku radi umorstva nekih uradnikov. V obče je mnenje, da vseh nesreč in neugodnostij je krivo vladanje sedanjega bana, kateri hoče Hrvatsko do cela podrediti Madjarom. Razmere so v politiškem, narodnem in socijalnem pogledu neznosne, in treba se je le čuditi, kakč je mogla opozicija toliko let prenašati narodne nezgode pa prepirati se med seboj radi razlik, ki so v pogledu na odnošaje k Madjarom in madjaronom neznatne, ničevne.
Srbija. Milan zopet rogovili, in tvrdijo, da deluje v tujih službah za svoj žep. Novo ministerstvo je njegovo delo. O Gjorgjevieu. novem ministerskem predsedniku govore, kako ne ravno častno vlogo je igral uže poprej, ko je bil Milan še kralj. Milan bi se neki rad zopet ločil od Natalije pa združil se s staro svojo ljubico, ki je tudi ločena in ima posebno prošlost. — Z narodom se Obrenovici norčujejo, in mora ž njim na slabem biti, da trpi toliko časa toliko neugodnostij od nevrednega vladarskega doma. — Radikalna stranka hoče neki odločiti se za pogumniše vodstvo, nego je dosedanje Pasicevo. Taušanovid, bivši minister pred leti, stopi tej stranki na čelo.
Izvolskij, ruski poslanik, bil je le malo časa v Bel-gradu ; odpotoval je ter prevzame drugo mesto na Nemškem.
To, kar je izjavil kralj Aleksander v pismu do dr. Gjorgjeviča, naglaša tudi poslednji; on obsojuje prejšnjo vlado, ki je izgubila kraljevo zaupanje. Gjor-gjevic sam, kakor pravi, ne bode pošteval napadov, pač pa gledal, da se narod loti zaresnega dela; gledal, bode, da se narod loti zaresnega dela; doslej da je le preveč politikoval.
•—-S—H—•
Književnost.
Skladni koledar za leto 1898. Ravno kar je izšel je din i slovenski skladni koledar za leto 1898. Dobi se pri založniku Dragotinu Hribarju v Celju in po vseh slovenskih knjigarnah, komad po 60 kr., po pošti 70 kr. Če se jih naroči več skupej, odpade poštnina. Skladni koledar je jako vkusno izdelan in služi poleg praktične potrebe tudi za okrasek stene. Priporoča se zlasti slovenskim pisarnam, zasebnikom in podjetnikom.
„Nova nada." Zbornik zabave i pouke. Knjiga I. Svezak 1. Izdao Vladimir J. Teharski. U Zagrebu 1897. Tako se zove novo izdanje, namenjeno srednješolcem hrvatske in slovenske narodnosti. 1. zv. ima več pesmic, hrv. in slovenskih, potem razne leposlovne spise in tudi kritike o leposlovnih knjigah in pisateljih, »kazalištno kroniko«, životopis: Michelangiolo Buonarrouti. Združili so se hrv. in slovenski dijaki, da bi se urili v slovstvu in bodrili med seboj. Zavest in vkus jih bosta sama vodila, da ne bodo letali previsoko, kamor ne seza še njih moč; zato se bodo gotovo omejevali zlasti pri kritiki, ki predpolaga »nogo učenja in premišljevanja. Tako se nadejamo mnogo dobrega od „Nove nade" in jo uže takoj od začetka priporočamo v obilo podporo.
Kalendär Čechfi Videnskych. Na rok 1898. Vydävä „Klub rakouskych narodnosti" ve Vidni. Administtace: Fran t. Dastich, I., Renngasse e. 9. Tiskem Lamberta Klabusaya v Holešove. Cena 50 kr. Poleg navadnih zaglavij, ki so običajna v velikih čeških koledarjih, ima letošnji koledar mnogo različnih leposlovnih, zgodovinskih in v obče poučnih spisov in razprav in zraven tudi ve8 slik in ilustracij. Iz bogatega obsega le nekoliko: K novčmu roku 1898. — Arnošt z Pardubic, prvni areibiskup präzsky. Napsal Prokop Zaletel. — Opuštena vetev. Basen I. S. Machara. — Po-sledni premyslovci a současne pomery v Čechach. Jos. Svozil. — Bedrich Schnell. — Pamätee Josefa Brauna etc. — Hostimil. Chor-vätsky napsal J. Toinič. Preložil Cyrill Kozäk. — Rodny domek Fr. Palackeho. — Spolek »Komensky« ve Vidni. — DruM češki opatrovna ve Vidni. — Na Raduni roku 1621. Vyfiatek z romanu »U Trtiby štramberskč dr. Fr. Slamy. — Česky dum ve Vidni.— Česky spolek pro sireni lidovč osvety ve Vidni. — Oslava 25ti-letčho piisobeni hr. Jana Harracha jako pfedsedy banky »Slavie«.
—	V českfem Prusku. J. V. Cbarvat. — Jubileum 50tiletfeho pa-noväni cisare a kräle Františka Josefa I. — Novy pravoslavny kostet ve Vidni. — Dr. Julius Grčgr; hr. Ed. Pälffy. — ÖeskS služby boži; českč spolky dolnorakouskč.— V tekstu je kakih 30 ilustracij in slik. — Zadej so češke firme Dunajske, h katerim se morejo obračati Slovani glede na razne trgovinske potrebe. V vsem je ta koledar zajeduo vodnik po Dunaju in specijalno med Čeho, slovani, katerim so zabeleže.-.i tudi trgi ali sejmi na Češkem, Mo-ravskem in Sileškem. Za ta koledar, ki je izšel sedaj v 7. letu se je trudil Klub avstrijskih narodnostij ic ga je tudi sam založil. Mi ga priporočamo Slovanom v obče tudi radi tega, da se pouče natačniše o Dunajskih Slovanih, zlasti pa Čehih. Cena mu je jako nizka, in to je možno doseči le po rodoljubnih slovanskih žrtvah-Naj roma koledar Dunajskih Slovanov tudi med Sloveuce, Hrvate, prebivajoče na Dunaju ali v daljini!
„Češka Revue", mesečnik, ki izhaja pod pokroviteljstvom »klubu narodni strany svo'>odomyslnč«, ima bogat obseg v no-vembrovi (2.) št.; navajamo: J. Penfžek: (II) Dve leta vlädy hr. Badeniho. — Karel B. Mändl: Constantin Meunier. (Dokončeni) s 5 illustracemi. — Dr. L. Haškovec: XII. mezinärodni sjezd 16karsky v Moskve. — Dr. Jar. Haasz : Ze starč školy a fary.
—	Razgledi so jako obširni, med njimi: Z nejnovejši literatury o narodnosti. (Dokončeni.) — a: Otäzka näzvoslovi prävniho.— Politicky prehled. Itd. — »Češka R.« stoji na leto 9, na 1]i leta 225 gld. pri upravništvu v Pragi (Jungmannovä tf. č. 21.) in po knjigarnah.
O lepKi. Tucaieji-bTHea 6opi,oi,i Ba.iTiHCKo-Ilo.iaocKaro C.iaB-HHCTBa et HiMnaMH so BospoacfleHia Cepoo-JIyawnKaro II.aeMeHH. (IX. BtKT,—1848. r.) !C.-HeTep6yprB 1897. Op. ti-J-70, 8°. — Izborna knjižica, o kateri prilično več.
Bonpoc&i <I>ir.io co <fj i n ii ic nxo .10 r i n. To^ii. 111.(1897). Kimra 39 (IV). CeHTaopt—OKTafipt. Coflepacame. F. E. Grpj-Be. CnocouHocTii n pa3BHTie <i>B:.'iococ[)CTByioinaro «a. — B. H. Hmie-pmrji. O Ha>ia.iax-i, 3thkh. — A. H. IVaapoBt. npesesiepTatia mmc.iii namero btaa bo <£paimui. — B. O. K-upneBCKm. 3anasHoe b.iiaHie b-i, Foccin XVII. b. — H. H. FpoTt. nonaria flynm ii ncmciiHecKoit SHepjKiir Bt ncnso-iorin. — B. CoijipoHOBt. CooTHomeEie oomeeTBeH-iu>ix'i, cn.ii.. — B. M. HepiioBt. BKoiiosniieCKiil MaTepia.iiiaMi, ii Kpn-THiecKaa ((¡H.iocoijiia. — Ilo.ieMnKa. — IipiiTUKa ii (5ii»JiiorpaiJiia. — To veliko izdanje, katero pošteva raodroslovno književnost vseh velikih narodov, izhaja v peterih vsakoletnih knjigah v Moskvi in stoji za granieo 8 rab. Naroča se pod adreso: MocKBa, Bo.it-inaa HnKnTCKaa, kb. 28 (bt nojrfcmehin fycckoii mmc-iii).
si O»


, ste\e4aU o vs\ei	to »v 6.
»a,
Ll, vsaVa p Í» tudi ^ _ . 0a
naTtfse	i» ,
svojo ro^J	jo tj* - go ^ i0
Sai
i08® va^1 oAasoVi V
na
okraj
vi»
in

\to 80;;Jar se
LS
popo

■vs'

vetflK» ?a ge je
Zato
0iS\ a
8\ov
tega
- setei ,_„;,«. ui
serija
osredttJ1
"Slogi Pr 01
»-ti» °
iL^ö- . „o »«	AoVtfi.	-uedav	tul1

a


^jK	avi drugih
v Si ^
aP	sttanB-
, cepUl ->aVe	b iü íode
.„ bov^e ^ rvveloa 8®	810
608 Iva C^;e\ovej
vIÍo'v v jede* taLoSt\\*	D^aJ^
da
bi 66
Slovak"
ooUtv
vati vsi
tet av-
fcvstrij9


« vse uPr svov-a«1
mesti-


izrecno feot
va^l
ta


voseW* f	aa ^
sebBO ^ Wato®
vate
da
tSve1
\iS a'

ptlS' to

gveta*
3e
toja

' bode
.vn\u, ^ .-íW^^. „ viVa-

- i-sjs

robotQO.^.^4^	(P-'	j^etrt.'

Opomnja upravništva. Bližamo se koncu leta; nekateri naročniki pa še le niso poslali letošnje ali pa doslej le nezadostno naročnino. Stari dolžniki so se tudi le redki spomnili svoje dolžnosti. Tisti, ki so največ dolžni, so ostali, z redkimi izjemami, popolnoma gluhi. Vse, ki imajo poravnati kaj, prosimo, da stvorijo svojo dolžnost. Ne bilo bi lepo, da bi bili prisiljeni, po odvetnikih izterjevati večletno naročnino pri nekaterih starih dolžnikih. Vsaj sedaj, ob desetletnici »Slov. Sveta«, naj bi se ovedeli dolžnosti, katero imajo nasproti temu listu.
Uredništvu in upravništvu „Slovanskega Sveta" je odslej naslednja adresa: IX. Eisengasse 13.
Popravki. K V. odstavku »Rusija in zahodni Slovani«
je treba dodati: 1. Matvej (e), 2. molodcy (y), 3. svjatiiju (lij),
4. Mihajlovskij. 5. hristoljubivoje, 6. Nižnjij (nj). — Str. 201, na levi: 16. v. spodej: prelestni n. tetesni; ondisto 8. v. sp.: prekrasnih slov n, „kraftnih".
„SLOVANSKI SVET" izhaja v 10. in 25. dan vsakega meseca, in sicer na 16 straueh. Stoji za vse leto gld. 5, pol leta gld. 2.50, četvrt leta gld. 1.25. — Za učitelje, učiteljice in dijake za vse leto 4, za pol leta 2 in za četvrt leta 1 gld. — Posamične številke se razpošiljajo po 20 kr. — Zunaj Avstro-Ogerske na leto 6 gld. 50 kr. — Inserate sprejema upravništvo. — Naročnina, reklamacije in vsakovrstna pisma naj se pošiljajo F. Podgorniku na Dunaj (Wien), IX., Eisengaasse Nr. 13.j
Izdatelj, lastnik in odgovorni urednik: Fran Podgornik, Tiskli Bratfi Chrastinove ve Val. Meziriči.