SVOBODNA SLOVENIJA AÑO XXXIII (27). IT'CJ T r\TTTj^ATT A T T 1 ) ID IT1 buenos aires no. cštev.) 39 Juj^JL^vJ V liV JL/JLx5JlvJlIj 26. septembra 1974 Mladina pred novo nevarnostjo BOJ DVEH PARTIJSKIH SISTEMOV V JUGOSLAVIJI Pred kratkim smo brali v dnevnika La Prensa (12. t. m.) zanimiv članek Raúla Oscarja Abdala pod naslovovom S prstom na petelinčku, kjer je pokazal, kako se na tukajšnjih visokih šolah sistematično poučuje marksizem. Pokazal je na zgled Fakultete ekonomskih ved, kakšna predavanja morajo poslušati vsi slušatelji v vrsti predmetov, ki nimajo nič skupnega s strokovno znanostjo omenjene fakultete, temveč služijo samo za „formiranje“ političnega človeka, kakršen naj pride z univerze. Ti kurzi, obvezni za vse, obravnavajo snov zgodovine delavskega sloja, javne administracije, zgodovine ekonomije itd. na podlagi avtorjev, kakor so Lenin, Mao Tse Tung, Engels, Marx, tudi ,,Che Guevara“ itd. Ti govore o dialektičnem materializmu, kritiki kapitalistične demokracije, utopističnem in znanstvenem socializmu, o britanskem imperializmu v razmerju do nacionalizma itd. Vse to ima nalogo „deformirati“ slušatelja v marksističnega borca ne za razumevanje sveta, temveč za „spremembo“ sveta na ruševinah sedanjega „buržuj-skega“ reda. Gre za uničenje svobodnega sveta pod pretvezo „narodne osvoboditve“. Tako univerza pripravlja duhovno vseučili.ško mladino, da z idealizmom, lastnim mladini, sega po terorju, s katerim naj ruši „stari red“ in z a-tentati pripravlja pot osvoboditvi. In kot'vidimo, pri sedanjih atentatih sodelujejo študentje v prepričanju, da niso zločinci, ampak heroji. .. Tej bibliografiji, ki jo navaja Av-dala za ekonomsko fakulteto, bi mi lahko dodali še celo, vrsto predavanj iz področja „formiranja študentov“, recimo s fakultete za filozofijo in književnost Ta fakulteta je srčika te psevdo-znanstvene' „politične agitacije“. Tam izhajajo skripta s kratko vsebino predavanj iz oddelka „de iniciación“, kar bi se reklo: „vpeljave“ v neko skrivnost, tajnost, v nov svet, ki ga more ustvariti samo svetovna revolucija s silo. Tu izhajajo sešitki, ki jih izdaja Center študentov filozofije in književnosti za „narodno osvobojenje“ in nos.-jo naslove: Zgodovina ljudskih narodnoosvobodilnih borb, O imperializmu, odvisnosti in socialnih razredih, O odv,-snem kapitalizmu, O socialnih razredih in njihovih borbah, O novem značaju odvisnosti, O nacionalni politiki, O Čilu in izvorih delavskega gibanja... itd. Važno pa je to, da so vsa ta predavanja obvezna za vse slušatelje vseli fakultet, študiraj ekonomijo ali književnost, pravo ali psihologijo — slednji vi-sokošolec je podrejen temu „formiranju“ novega človeka. Tildi .slušatelji katoliških privatnih univerz. Naši sinovi in dekleta, ki jih pošiljamo na katoliške univerze v upanju, da bodo tam dobili strokovno izobrazbo v skladu z ideologijo staršev, povečini žrtev zgoraj omenjene marksistične ideologije, moramo gledati doma te brošure, iz katerih se sinovi pripravljajo za izpite na katoliški univdrzi pred — marksističnim profesorjem. Zgodilo se je, da je tak študent podal kritiko marksizma s stališča priznanih katoliških sociologov, pa je dobil slab red s pripombo, da .ni „razumel vprašanja,“ Toda iz vseh omenjenih brošur se vidi jasno, za kaj gre. Gre za pravo stopnjo „hoja za narodno osvoboditev , za luko osvobojenje, kot je šlo na Kubi, potem v Čilu, sedaj v Peruju... ki, kot pravi Ravines, gre v vsem po stopnjah, v soglasju in celo pod vodstvom „titoistov“, torej, ki vodi prav tja, kamor je pripeljala „osvobodilna borba Jugoslavijo: v komunizem... Mi smo izkusili na svoji koži, kakšna je ta „o-svobodilna borba“, ki se vodi sedaj na tej obli sveta v znamenju antiimperia-lizma kot se je pri nas. Saj je znano, da se je OF v svoji prvi fazi imenovala Antiimperialistična fronta. Kam to pelje? To je prva stopnja h komunizmu. Nihče drug kakor sam sedanji prosvetni minister dr. Oscar Ivanissevich je to jasno povedal pred par dnevi 23. Kakor smo poročali v prejšnji številki našega tednika, je v Jugoslaviji Titova tajna policija „odkrila“ tekmeca njegovi komunistični partiji, ki mu v ozadju stoji Kremelj. Tito je v govoru ha Jesenicah na Gorenjskem v Sloveniji, kjer „se- počuti najvarnejšega“ udaril po „partijskih disidentih“, ki so organizirali svoj partijski kongres, izvolili svojega partijskega vodjo in se pripravljali, kakor jih je obtožila policija, na „zru-šenje obstoječega reda“. Trideset aretiranih veljakov te nove komunistične partije v Jugoslaviji je bilo postavljenih na proces v Peči v črni gori ter so obtoženi „veleizdaje proti državi in proti ljudstvu“. Da jim je sodba že zagotovljena, je nakazal diktator Tito sam, ko je v govoru dejal, da „bodo zagotovo obsojeni“. Nekaj dni po Titovem javnem napadu, na partijce, ki se pripravljajo proti sedanjemu partijskemu sistemu v pričakovanju Titove smrti, so na Dunaj prišla poročila o koncentracijah sovjetskih čet na južnem Madžarskem, vzdolž madžarsko-jugoslovanske meje. Sovjte-tske oborožene sile se po teh poročilih zbirajo na točkah, na katerih je bil tudi Hitler zbral svoje divizije za vdor iz Madžarske v Jugoslavijo 6. aprila 1941. Poročila o tem razvoju je objavil dunajski časopis „Die Presse“ v torek, 17. t. m. Nadaljna poročila o najnovejšem razvoju v Jugoslaviji pa so poslale iz Beograda važne tiskovne agencije z naslednjimi podrobnostmi: Titovi partijski krogi izjavljajo, da se_ za tajno protititovsko partijsko skupino skrivajo partije ZSSR, češkoslovaške in Madžarske ter da ji zlasti sovjetska tajna policija KGB nudi vso oporo. Zadeva je prišla tako daleč, da je Titova partija vložila protestne note pri sovjetski, češkoslovaški in madžarski ambasadi v Beogradu, naslovljene na njihova partijska vodstva ter je vse vloge podpisal glavni tajnik Titove partije in njegov najzvestejši privrženec Stane Dolanc. Še o turneji koroškega V zadnji številki našega lista smo poročali o izredno uspelih nastopih pevskega zbora Gallus iz Koroške v Severni Ameriki in Kanadi. Pevski zbor Gallus, ki ga je ustanovil pok. dr. Cigar in gg sedaj vodi prof. Joško Kovačič,-si je nadel nalogo, da goji slovensko pesem in slovensko besedo na Koroškem. Samo to je njegov cilj in nič drugega. Uradna Jugoslavija je zato vedno bojko-titirala Gallusa in mu ni dala nikdar t. m. (La Prensa, str. 24) : „Je to osvoboditev, kakor jo obljubljajo lažni vodniki in ki — prevedena v realno resničnost —, nas izroča levičarski tiraniji, ki živi še v berlinskem zidu, za železno zaveso in v daljni Sibiriji?“ Ves ta proces „neizogibnega“ razvoja pa gre po stopnjah, kot pravi sv. Pismo: V začetku je bila beseda. Tiskana in govorjena s kateder, da se duhovno ustvari bodoča vodilna elita, ki naj pritegne potem maso ne toliko z besedo, kot z dejanjem. In da se beseda utelesi v dejanje, je treba samo — „sprožiti petelinček“, in nastane rušenje „z ognjem in mečem“ idealističnega sveta ter moritev „božjega ljudstva“... Zdaj smo tu še v fazi marksistične besede, kot smo tako doživljali v Sloveniji pred okupacijo. In kaj smo tedaj storili, da bi rešili mladino pred komunistično nevarnostjo? S papeževo okrožnico o komunizmu smo šli v vse učilnice prosvetnih domov in mladinskih organizacij in ideji postavili nasproti idejo. Učenju učenje. In ves narod je videl jasno v zapletanje rdečih mrež, in jih trgal, videl v pravo maskirano dno azijatskega boljševizma in v „znanstve- Značilno je, da protestnih not ni vložila Titova vlada kot taka, da ne bi prišlo do državnega spora med Jugoslavijo na eni ter ZSSR in njenima omenjenima satelitoma na drugi strani. Protest je trenutno samo na partijski ravni. Zato je bila tudi reakcija sovjetskega veleposlanika v Beogradu Vladimirja Stepakova tipično partijska. Ker on sam kot sovjetski partijec pozna metode postopanja sovjetske tajne policije KGB z njenimi priporniki, da jim izvleče zaželjene izjave, pozna tudi enake metode nostopania Titove tajne policije UDB-e s priporniki v Jugoslaviji. Zato je v odgovor na Dolančevo protestno noto enostavno izjavil, da „obtožbe proti sovjetski partiji ne držijo, ker ne dajem verodostojnosti izjavam oseb, ki so v zaporih“. Tako se sedaj dogaja komičen prizor, ko se morajo jugoslovanski partijci nasilno izpovedovati svojim partijskim tovarišem lastnih partijskih grehov in si nato Titova partija in sov-vjetska partija mečeta žogo obtožb druga drugi na partijsko igrišče. Glavni tajnik te „ilegalne“ partije v Jugoslaviji je, kakor poročajo, neki dr. Mileta Perovič, kominformist, ki je zbežal iz Jugoslavije ob Tito-Stalinovem sporu leta 1948 in se naselil v Kijevu pod sovjetsko zaščito. Takrat je poleg njega zbgžalo iz Jugoslavije več sto kominformistov, dasi jih je nekaj Titova tajna policija zgrabila na mejnih prehodih in jih kar tam likvidirala. Ti jugoslovanski partijski „begunci“ so v glavnem zbrani v dveh središčih: v Kijevu v Ukrajini in v Pragi na Češkem. Tako sovjetska kakor češkoslovaška vlada jih vzdržujeta in ščitita, za uporabo ob morebitnem partijskem prevratu v Jugoslaviji ki ga Moskva pripravlja po Titovi smrti, če ji bodo okoliščine v tistem trenutku ugodne. Kakor jugoslovanski vzhodni sosedje, sovjetski sateliti Madžarska, Romunija in Bolgarija, tako tudi njeni zahodni mejaši, zlastiHtalija in Avstrija, z vsem zanimanjem zasledujejo nadaljni razvoj v Titovi komunistični Jugoslaviji. pevskega zbora Gallus nobene podpore. Tudi to gostovanje v Severni Ameriki in Kanadi je bilo izvedeno le s pomočjo ameriških rojakom. Ko so uradni zastopniki Jugoslavije zvedeli, da gre Gallus na pot brez pokroviteljstva uradnih funkcionarjev, so se začeli nenadoma zanimati \a to potovanje. Pa ne tako, da bi zbor podprli, ampak so storili vse, da bi preprečili tako gostovanje Gallusa, ki ni pod uradnim pokroviteljstvom partije. Ni jim uspelo. nem, alias leninizmu“ videl uničenje krščanske kulture. Tako se je zgodilo, da je mogel voditelj koroških Slovencev med vojno izreči sodbo, ki bo držala, namreč, da so Slovenci morda med vsemi narodi najbolj poznali komunizem in so bili pripravljeni nanj. Zato so ga takoj odklonili in se ¡mu uprli. Tej izjavi dodajamo.: In bi ga premagali iz sebe, da nam ga ni ves vzhodni in zahodni svet vsilil s streli v tilnik. In kaj naj postavimo zdaj proti temu valu z univerz, ki grozi zaliti našo učečo se mladino? Morda res nič dragega, kakor spet iti v učilnice naših študentovskih zbiranj, šol, prosvetnih večerov, političnih seminarjev, sicer pade naša mladina v rdeče mreže tiste miselnosti kateri smo se ml očetje uprli v domovini, pa smo raje zamenjali dom, kakor pa, da bi prisiljeno menjali svojo misel in pogubili svojo dušo? Ali se zavedamo, da zdaj postavlja čas našo mladino na is'to preizkušnjo? Zato smo veseli najnovejše izjave prosvetnega ministra, ki priznava, da zdaj vlada na univerzah „anarhija in nered“, da pa hoče napraviti red po nauku „globokega krščanstva in morale.“ td Ob filmu „Ehsorcist44 Zadnje tedne predvajajo v dveh bue-nosaireških kinematografih film „Ek-sorcist“, ki je zbudil izjemno zanimanje ne le med filmsko publiko, ampak med najširšo javnostjo. O njem pišejo po časopisih in revijah in razpravljajo tudi po radiu in televiziji. Za informacijo naših bralcev objavljamo poročilo o filmu in katoliški nauk o obsedenosti in zarotovanju. Film postavi v začetku gledalce, v neki predel Iraka, kjer jezuitski duhovnik Merrin, ki je arheolog, vodi arheološko izkopavanje. Med iskanjem odpre starodavni grob in najde v njem poganski kipec. Iz groba se začuti smrdljiv duh, vzdigne se prašni vihar in patra obide čudna utrujenost. Nenadno sklene oditi iz dežele nazaj v Washington, ker podzavestno začuti, da ga bodo nekje potrebovali. Pred odhodom objame s pogledom pokrajino, v kateri je vodil izkopavanje, ogleduje odkrite izkopanine in se zazre v kip, ki predstavlja hudobno božanstvo Pazuzu v kurdskem verstvu. Prizorišče se izpremeni. V George-tovnu (Washington) postaja neka gospa, filmska igralka Chris MacNeil, ločenka, pozorna na svojo 12-letno hčerko Regan, ki doživlja nenavadne in vznemirljive dogodke. Tudi v sami hiši se dogajajo čudne reči. Pohištvo spreminja prostor, slišati je neobičajne glasove, praskanje, krohot, vsakovrsten trušč. Hlad in smrad in vršanje polnijo dekličino sobo. Mati in hčerka sta neverni. Deklica postaja drugačna v govorjenju in zadržanju. Govori o nekom nevidnem, s. katerim se razgovarja. Ima napade, podobne božjastnim. Njena postelja'skače. Začne napadati materine prijatelje. Pregledujejo jo zdravniki, delajo ji vse mogoče analize in radiografije, da bi odkrili kako organsko okvaro, vendar zmeraj znova ugotavljajo njeno telesno Velika pomoč, ki so jo nudili Gallusu ameriški izseljenci, je omogočila, da je kljub nasprotovanju uradnih krogov gostovanje Gallusa izredno lepo uspelo tako v ZDA kot v Kanadi. Znano je, da bi moral Gallus lani nastopiti v Ljubljani s Ciganovo skladbo Ustoličenje koroških vojvod. Tooa organizatorji so zahtevali, da zbor izpusti nekatere odstavke besedila, češ da so preveč Verski. Zbor tega ni hotel narediti in zato mu ni bilo dovoljeno na-stooiti v Ljubljani. Ker pred odhodom v ZDA ni klonil pod pritiskom uradnih krogov, je bila kaznovana Krščansko-kulturna zveza na Koroškem, katere član je Gallus tako, da je bila Zvezi ukinjena vsa podpora iz Ljubljane, ker je bila sokriva „zločina“, da gre Gallus na pot samo iz ljubezni do slovenske pesmi in slovenske besede, brez drugih propagandnih namenov. Glavni pripravljalni odbor v Clevelandu je že med pripravami zavzel stališče, da ne bo vabil na Gallusove koncerte ne avstrijskih ne jugoslovanskih konzulov. Tako so potekli vsi koncerti brez uradnih pozdravov jugoslovanskih konzulov. Tudi na koncertu v Lemonti se v začetku nihče ni zanimal, če je jugoslovanski konzul navzoč ali ne. Pa je pred zadnjo pesmijo, to je pred koncem sporeda, nepričakovano stopil na oder dr. Ludvik Leskovar in povedal, da je navzoč tudi jugoslovanski konzul iz čikaga. S tem svojim izpadom je izzval pozdrav; ne bomo opisovali zadrege, ki je nastala. Čudimo se le, da je to storil ravno dr. Leskovar, čigar vzgojitelja, koroškega rojaka, dr. Ehrlicha so komunisti umorili. Marsikdo se je upravičeno vprašal, ali so dr. Leskovarju rdeči zlomili hrbtenico. Če izvzamemo izpad dr. Leskovarja, je vsa turneja koroškega pevskega zbora Gallus posegla na eni strani triumfalen uspeh zbora in pevovodje, obenem pa povezala izseljence iz ZDA in Kanade ob lepi slovenski pesmi in ob mislih na našo Koroško. Nadvse prisrčen je bil poslovilni večer v Clevelandu, v veliki dvorani svetega Vida. Goste je najprej pozdravil inž. Granček Gorenšek in ,si- zdravje. Tudi psihiatri ji ne vedo pomagati. Razvoj gre naprej. Dekličin pogled izraža pravo sovraštvo in hudobije. Zdravnike obdeluje z najbolj prostaškimi izrazi, ki jih ni nikdar poznala. Začne govoriti v drugih, neznanih jezikih. Njen jezik je počrnel, njena govorica se je spremenila v plaz najhujših sramotenj in bogokletstva. S križem se onečasti. Bruha blato, napade lastno mater. Ima nadčloveško moč in jo morajo privezati na posteljo. Zdravniki priznajo, da so odpovedali, sama pove, da je hudič. Mati se obrne tedaj na mladega jezuitskega duhovnika Karrasa. Spočetka je neveren glede obsedenosti, kasneje se prepriča o tem na lastne oči. Pri predstojniku in škofu posreduje za uradnega eksorsista, sam pa se ponudi za pomočnika. škof določi za eksorcista 'starega in preizkušenega p. Merrima, ki je prej deloval v Iraku. Tedaj že policija poizveduje, kdo je zavil vrat filmskemu režiserju, ki je obiskoval igralko in se pomudil pri njeni bolni hčerki, nato so ga pa našli z zlomljenim tilnikom ob vznožju zunanjih stopnic. V bližnji cerkvi so bile tudi onečaščene verske podobe. Stari jezuit začne ob privezani obsedenki obredno zaroto vanj e, m.edtem ko se obsedenka zvija, vpije, preklinja in napada. Pri izganjanju mu pomaga mladi pater Karras. Oba prenašala pravo peklensko hudourje v sobi. Izčrpana od dolgotrajnega zaklinjanja odhajata počivat pred vrata. Med počitkom mlajši jezuit opazi, da je p. Merrirn že odšel znova v sobo in gre za njim. Ko vstopi opazi poleg postelje na tleh eksorcista mrtvega, ker ga je zadela srčna kap, obsedenka pa se krohota in mu grozi. Očita mu brezbrižnost do njegove zapuščene matere, glede česar si (Nad. na 2. str.) cer v imenu štajerskega kluba, v imenu Belokranjskega kluba pa gospa Olga Mavser. Štajerski klub je ob tej priložnosti poklonil pevovodji prof. Kovačiču lep šopek rož. Ta pa ga je v sporazumu z vsemi pevci podaril pisatelju Karlu Mauserju kot izraz spoštovanja in zahvale za vse, kar je pisatelj Mauser storil za Koroško. Med nastopajočimi je bil tudi pevski zbor „Slovenski fantje“. Predsednik tega zbora Jože Melaher je koroške pevce pozdravil z lepim govorom, v katerem je ‘med drugim dejal: „Slovenski pevski zbori v Ameriki vršijo isto poslanstvo, kot vi na Koroškem, da izven matične domovine ohranjamo slovensko pesem in slovensko besedo. Vi na Koroškem imate trde in včasih neizgledne pogoje, da to važno narodno-kulturno delo vztrajno vršite med svojimi rojaki na Koroškem, kjer ste narodna manjšina. Naš nasprotnik v Ameriki pa ni tukajšnja oblast, ki nas v ničemer ne ovira, proti nam je čas in velika oddaljenost. Mi ne živimo na svoji rodni zemlji, daleč smo od slovenske domovine, čas in odsotnost rahljata domovinske vezi in zameglita občutke. Vendar prav v tem se odraža naša trdoživost daleč v drugem svetu, če naše petje ne bo čisto po vašem okusu, prosim, da upoštevate, da je več kot polovica pri našem zboru bila rojena tukaj v Ameriki, nikdar niso hodili v slovenske šole, slovensko so se(v svojih dialektih naučili od svojih staršev, ki so prišli v Ameriko pred več kot 50 leti. Tisti pa, ki smo bili rojeni v Sloveniji, smo od tam odšli pred 30 leti in mnogi od tistikrat nismo več videli Slovenije. Kakor mi dajemo priznanje vaši mladini, ki v vašem zboru „Gallus“ navdušeno slovensko prepeva, tako moramo mi tukaj v Ameriki dajati prav posebno priznanje našim pevcem, ki so bili rojeni v Ameriki in tudi tako navdušeno z nami slovensko prepevajo.“ (Koroški pevci so s ploskanjem to misel pozdravili.) Končal pa je z besedami: „Dragi bratje Korošci, roke, ki smo si jih sedaj podali, naj ostanejo za vedno trdno sklenjene! Bog vas živi!“ ZDRVŽEM NARODI ZNOVA ZASEDAJO OEA KEŠUJE PROBLEM KUBE Mednarodni teden Ea reconstrucción de América latina ETIOPIJA je bila ta teden prizorišče številnih izgredov. Manifestacije proti vojaški vladi, katere sta policija in vojaštvo nasilno razgnali, imajo razne vzroke: študentsko nezadovoljstvo, zahteve svobode za člane bivše vlade, pa tudi zahteve brezposelnih, naj jim vlada čim prej preskrbi delo. Prav tako je Glavna delavska konfederacija napovedala splošno stavko. V BOLIVIJI ne bo referenduma pred volitvami, ki naj bi prvotno bile prihodnjega leta. Prav tako so se pojavili razni novi činitelji, ki še bolj zamegljujejo položaj te nestalne države. Medtem je predsednik general Banzer izjavil, da bo storil „kar bo narod ho- ' tel.“ Tako da bo ostal dokler bo ljudska volja, ali pa takoj odšel. Malo kasneje, v nedeljo 22, pa je tudi izjavil, da je pripravljen sprejeti kandidaturo na prihodnjih predsedniških volitvah, „če mfe narod za to prosi.“ AMERIŠKA tajna obveščevalna služba CIA je zašla v krizo, potem ko se je zvedelo, da je financirala razna podtalna dela proti bivšemu čilskemu predsedniku Allendeju in njegovemu režimu. Val protestov je bil silen in različen. Zunanji minister Kissinger je bil deležen hudih napadov in pritisk je dosegel celo novega predsednika Forda. Nekateri so enostavnb predlagali, naj bi Združene države odpravile to ustanovo. MOZAMBIQUE, dosedanja portugalska kolonija, je prešla v roke domače Osvobodilne fronte. Portugalski predstavniki so predali oblast v petek 20. t. m. Prav tako se je že začela predaja oblasti v drugi portugalski koloniji, v Gvineja-Bissau, kjer se bodo portugalske čete popolnoma umaknile do konca oktobra. V MOSKVI se je razvedelo, da ie bolan glavni tajnik sovjetske komunistične partije in član vladajoče trojke Leonid Brežnjev. Novico je sprožil iraški kancler Shadi Taka, katerega oi Brežnjev moral sprejeti v četrtek 19, pa mu je bilo uradno sporočeno, da ja Brežnjev bolan. Tuji časnikarji so takoj ugotovili, da je bil Brežnjev zadnjikrat viden v javnosti 10. septembra, ko je sprejel indijskega zunanjega ministra Singha in pa Edvarda Kardelja.. Od takrat pa se je baje umaknil na-zdravljenje. EDVARD KENNEDY, ena najbolj reprezentativnih osebnosti ameriške demokratske stranke, je izjavil, da ne bo kandidaral za predsedniško mesto na prihodnjih volitvah. Nanj je demokratska stranka, stavila mnogo upov. Vzroki za to odločitev so osebnega značaja; v prvi vrsti bolezen njegove žene Joane in 13-letnega sina Teda, ki boleha za rakom. Ta odločitev 42-letnega senatorja je „popolna, dokončna in brezpogoj- E1 Banco Interamericano de Reconstrucción y Fomento ha dado a conocer un informe favorable acerca de la situación económica de América latina, espe cialmente de Argentina, Brasil, Colombia y Méjico. Dice al respecto: “La región está demostrando su capacidad para introducir una amplia gama de productos en el mercado mundial, y para competir en pie de igualdad tanto con los países en desarrollo como con los desarrollados. El éxito logrado en este empeño y los elevados precios de las exportaciones han permitido a muchos países acumular reservas considerables, suficientes en algunos casos para cubrir seis meses de importaciones...“ El informe continúa diciendo que el aumento del volumen de reservas “ayudará a estos países a hacer frente al problema de la escalada de los precios de la energía y otras importaciones, y da pife para esperar que gran parte de la región pueda superar los difíciles meses que se avecinan sin que las tendencias de su crecimiento se alteren demasiado.” las življenja in dogajanja v Argentini Zakon o delavskih pogodbah, katerega je pretekli petek, 29. septembra, podpisala predsednica države ga. Maria Estela' Martinez de Peron, je dal močan adut v roke ortodoksnim peronističnim sindikalnim vodjem. Ti so izrabili priložnost in ta dan organizirali splošno stavko ter pohod na Majski trg, da se tam zahvalijo predsednici za potrdilo zakona, katerega štejejo med najbolj napredne v socialni zakonodaji na svetu. A pohod delavstva na Majski trg m imel le sindikalnih vzrokov, marveč tudi politične. Sindikalna veja peronističnega gibanja je hotela pokazati svojo moč, izpričati dejstvo, da je ona hrbtenica peronističnega gibanja in to prav v trenutku, ko je politična veja razkrojena zaradi notranjih bojev in se precej razkosana pripravlja na bodoč strankin kongres. Da onemogočijo delo upornih sindikatov in s tem še ojačijo moč peroni-stične CGT, pa je minister za delo izjavil, da vlada ne bo dovolila vzporednih sindikatov, to je, da bo za vsako stroko dovoljena le ena edina delavska organizacija. Manjši tovarniški sindikati se bodo morali vključiti v večje federacije; sindikati pa, ki predstavljajo delavce istih področij, se bodo morali spojiti. Sindikalni peronizem tako upa popolnoma kontrolirati argentinsko delavsko gibanje, ter zlasti onemogočiti delovanje tistega dela, katerega vodijo levičarski promarksistični vodje. Kar se tiče gverile je ta nemoteno nadaljevala svoje razdiralno delo. Poleg običajnih napadov in postavljanja bomb, je bilo zopet opaziti obračunavanje z nasprotniki. Tako je v San Isidro padel kot žrtev levičarskega atentata zavedni protikomunist policijski zdravnik dr. Bartoch, ki je bil poročen s Slovenko Darinko Dragan. Ubit je bil tudi eden vodij levičarskega peronizma in bivši podšef buenosaireške provincijske poL-cije Troxler. Ekstremisti pa so ugrabili dva brata Born, družine, ki je lastnica velepodjetniškega trusta Bunge y Born. V isti akciji je bil ubit gerent njihovega podjetja Molinos Río de la Plata in pa družinski šofer. Izvršen je bil tudi atentat na dr. Ottalangana, novega rektorja buenosaireške univerze. V tej akciji sta bila ubita napadalec iri lastnik hotela, v katerem se je rektor nahajal, ranjenih pa je bilo več policistov. Ko že govorimo o univerzi. Novi rektor dr. Ottalagano spada v vrste proti-marksističnih nacionalistov, iz orgarn-zacije Alianza Libertadora Nacionalista, katero smatrajo za filofašistično. Ko je zavzel svoje mesto, je prosil vse rektorja za ostavke. Ker teh niso hoteli predložiti jih je enostavno odstavil, enako kot vrsto marksističnih profesorjev. Univerzo je zaenkrat zaprl do konca meseca. V tem času upa, da bo vsaj delno vzpostavil red. 25-letnica Slomškove šote v Ramos Mejijl Ko smo skoraj pred tridesetimi leti zapuščali domovino, smo nevede odhajali ustanavljat novo domovino, Slovenijo v svetu. Pot ni bila lahka, zlasti v začetkih. Danes je najhuje za nami. Z roko v roki z našimi otroci dosegamo že prve srebrne jubileje. Eden takih je 25-letnica Slomškove šole v Ramos Mejiji, ki smo jo praznovali v soboto 14. septembra. Poleg šolske mladine so tudi starši čutili, da to 29. plenarno zasedanje organizacije Združenih narodov se je pričelo v torek, 17. septembra, v New Yorku. Skupščina, katere splošna debata se je pričela v ponedeljek 23, je sprejela v ZN tri nove člane, ki so Bangla Desh, Granada in Gvineja-Bissau. Tako šteje sedaj organizacija 138 članic, medtem ko je leta 1945, ko je bila ustanovljena, štela le 51 članic. Za predsednika letošnjih zasedanj je bil izvoljen alžirski kancler Abdelaziz Bouteflika, ki nasledi na tem mestu Ekvatorcu Leopoldu Benitezu. Na enem prvih zasedanj letošnje skupščine je govoril tudi ameriški predsednik Ford. Ta je pozval delegate, naj države in narodi pospešijo medsebojno gospodarsko sodelovahje, naj se to delo podvzame v globalnem smislu, kajti sicer je nevarnost da izumre svet. Pomanjkanje sodelovanja na področjih kot so goriva, živila, in pa problem inflacije, lahko pripelje človeštvo na rob dokončne krize, je trdil Ford. Skupščina je najprej preučila tudi problem nekaterih nepotrjenih delegacij, kpt sta Ciper in Palestina. Glede Cipra trdijo, da bo prišel na zasedanje bivši predsednik nadškof Makarios, ki bo s tem začel delo za povratek na Ciper in na svoje bivše mesto. Na zasedanju je govoril tudi ameriški zunanji minister Kissinger, ki ie Čile izpušča Čile je preteklega 18 septembra slavil 156. obletnico svoje neodvisnosti. Ob tej priliki je kardinal Silva Enriquez, ob tradicionalni slavnosti Te Deuma obsodil marksizem. „Socializem marksističnega izvora hoče zamenjati Boga za brezbožno in nasilno državo,“ je dejal. In še navezal to na preteklost Čila: „Poznamo bolest, kajti bili so, ki so hote’i spremeniti obraz naše domovine.“ In končno je znova pozval k „miru, združenju in spravi vseh Čilencev, za zgradbo boljše domovine.“ Na cerkvenem slavju so bili prisotni tudi vsi člani vojaške junte, kateri načeljuje general Pinochet. Opazovalci razlagajo to zbližanje cerkvenih voditeljev in vlade, kot priznanje Cerkve ob namenu vojaške junte, da vrne svobodo številnim političnim pripornikom. Čeprav je general Pinochet to svobodo pogojil na enak korak s strani Kube in Sovjetske zveze, vendar je ta teden objavil, da bo spuščenih na svobodo 2000 pripornikov. Petsto od teh bo moralo zapustiti Čile, ostali pa bodo lahko živeli v tej državi. Istočasno s tem sklepom, pa je Pinochet ponovno napadel Kubo in Rusijo. Medtem mednarodni Rdeči križ (Nad. s 1. str.) je jezuit sam očital, da ni zadosti skrbel zanjo. Utrujeni in razdraženi p. Karras tedaj napade obsedenko in izziva hudiča, naj jo zapusti in naj gre vanj, če ni drugače. Hudič res zapusti deklico in se polasti jezuita, ki se mu spači obraz in se požene skoz okno ter smrtno ranjen obleži na tleh. Predno izdihne, prihiti iz bližnjega samostana k njemu redovni tovariš, ki zmoli z njim kesanje in mu da odvezo. Dekletce je rešeno. Ko se zave, opazi svoje telo obtolčeno, vendar prosto, in ko prihiti mati, jo kot prebujena iz morečega spanja vpraša: „Kaj sedogaja, mama? Strah me je.“ Po 6 tednih so Regan telesne brazgotine skoraj izginile, postala je spet prikupna deklica in se z materjo odpravlja na daljše potovanje. Film je povsod po svetu, kjer so ga že predvajali, polnil kinematografske dvorane kot menda še noben film v zgodovini filmske produkcije. Isto se dogaja sedaj v Buenos Airesu. Dolge vrste pred blagajno se ponavljajo iz dneva v dan in gledalci zasedajo obè dvorani do zadnjega sedeža. „Eksorcist“ pa ni le velik trgovski uspeh, temveč je tudi odličen v filmskem in vsebinskem pogledu. Pisec novele !n filmskega libreta William Peter Blatty se je vsebinsko oprl na resnično dogajanje v St. Louisu, kjer je bil obseden neki deček. Dramski zaplet in razplet je dobro očrtan. Režiser William Fried-kin dobro obvlada filmsko govorico in je z zanesljivo roko vodil igralce. Mlado obsedenko je igrala Linda Blair, njeno trpečo in zaskrbljeno mater ekspresivna Ellen Burstyn, eksorcist p. Mer-rim je bil veliki švedski igralec Max prav tako svaril pred krizo, ki bi lahko bila „hujša kot tista leta 1930“. Pred to krizo lahko svet reši le medsebojno sodelovanje. Istočasno pa je bilo v Washingtonu zasedanje stalnega sveta Organizacije ameriških držav (OEA), na katerem je bilo zlasti precej govora o ukinitvi sankcij proti Kubi. Ta država naj oi se vrnila kot polnovredna članica v svet organizacije. Za to se zavzema zlasti Venezuela, prav tako pa Mehika in Argentina. Za seboj da imajo kar 18 držav. Za povratek Kube v organizacijo je potrebno da za to volita dve tretjini držav, to je 14. Vendar doslej še ni prišlo do volitev, kajti o tem bodo odločili zunanji ministri ameriških držav, ko se bodo zbrali 8. novembra v Quito. Najbolj odločno so proti povratku Kube v organizacijo Brazil, pa Urugvaj in Čile. Brazil zlasti trdi, da Castrov režim v nobenem momentu ni prenehal posegati v notranje zadeve drugih dr-žav zlasti z izvažanjem svoje revolucije, to je, pospeševanjem komunističnih gverilskih skupin po vsej Ameriki. Medtem so vedno bolj narasle govorice, da bi prihodnjega marca lahko' prišlo do- sestanka me^l ameriškim predsednikom Fordom in kubanskim vodjem Castrom. Kraj tega sestanka bi lahko bil Buenos Aires, kamor bo Ford prišel prihodnjo južno jesen, in kjer bi bil „dobrodošel“ tudi Castro. pripornike nadzoruje izpuščanje čilskih pripornikov, in zahteva od Rusije in Kube odgovor na čilsko izjavo. Čilska vlada je objavila, da je prišlo nad 300 pisem naravnost na generala Pinocheta, v katerem družine raznih pripornikov na Kubi in Sovjetski, zvezi prosijo njegove intervencije v prid zaprtih članov teh družin. Seveda je Čile in njegova vlada, s tem da je že objavila in zagotovila svobodo 2000 pripornikov, ne čakajoč na ruski in kubanski odgovor, pokazala na tisto bistveno razliko, ki obstaja med enim in drugim režimom. Sploh je zgodovina dovolj dokazala, da vsaka dik-' tatura na zahodu končno pride do svojega demokratičnega izhoda. Iz komunističnih diktatur pa v svobodo ni več pota. ANGLEŠKI ministrski predsednik Harold Wilson je od kraljice izprosil razpust parlamenta in sklical nove volitve za 10. oktobra. Anglija se nahaja V hudi gospodarski in socialni krizi. Inflacija je dosegla že 17% letnega porasta medtem ko 700.000 brezposelnih zaman išče dela. von Sidow, njegov pomočnik p. Karras pa Jason Miller. Igranje vseh je doživeto, intenzivno in prepričljivo. Tudi razooloženje in ozračje je dognano in zvočna spremljava je dobro izvedena. Kamera pozorno prikazuje razvijanje zgodbe in tudi montaža je ustrezna. Morda so nekateri prizori neokusni, vendar če presojamo s celotnega vidika, je treba priznati, da je film resno, odgovorno in kvalitetno delo. Film je za odraslega in uravnovešenega človeka vreden ogleda. Zavoljo srhljivih scen kajpak ni primeren za preveč občutij; ve ljudi. Da bi bil filmski prikaz v skladu s katoliškim naukom o obsedenosti in izganjanju, je režiser prosil za svet ameriške jezuite. V evangelijih so večkrat omenjeni -obsedenci, v skupinah ali pa individualno. Obsedenost redno spremljajo bolezenski pojavi, kot so božjast, mutavost, slepota ipd. Obsedenci so zgubili oblast nad svojimi udi in nad rabo govorice. Hudi duh jim da nadčloveško moč, jih trpinči, včasih jih celo zavaja v samouničenje. Toda Jezus je zlomil hudičevo moč in rešili ljudi oblasti hudega duha. Moč in vpliv hudega duha sta po odrešenj u zelo oslabljena in bosta ob koncu sveta popolnoma premagana. Hudobni duhovi sedaj po božjem privoljenju sicer lahko skušajo človeka, na njegovo voljo pa ne morejo naravnost vplivati. Bog tudi lahko dopusti, da v izjemnih primerih hudič človeka lahko obsede, se polasti njegovih telesnih udov in njegovih čutnih zmožnosti in tako deluje, kot da bi bil duša obsedenega človeka. Kristus je izgnal hudega duha iz številnih obsedencev. Poleg splošnih o-memb nudijo evangeliji obširna poro- čila tudi o nekaterih posameznih primerih: v kafamaumski shodnici (Mk 1, 23-28), v geraški deželi (Mt 8, 28-34), o obsedenem dečku (Mt 17, 14-21), o slepem in nemem obsedencu (Mt 12, 22-24). Kristus je dal oblast izganjati hude duhove tudi apostolom in Cerkvi. V Apostolskih delih so omenjena izganjanja, ki so jih izvršili Filip in Pavel in tudi drugi apostoli. Nekateri racionalistični razlagavci sv. pisma so trdili, da se ljudje v davnini in z njimi tudi Judje pripisovali bolezni, zlasti duševne bolezni; delovanju hudobnih duhov in da naj bi se sam Jezus priličil idejam svojega časa in se delal, kot da bi izganjal hudiča, ko je v resnici zdravil bolnike s svojo sugestivno osebnostjo. Vendar so takšna mnenja v polnem nasprotju z evangeljsko resnico. Jezus sam je izjavil, da tvorijo hudobni duhovi kraljestvo, ki je nasprotno Bogu, pod oblastjo Satana, kneza tega sveta. Z Jezusovim nastopom pa nastane kriza za satana, ki zbere vse svoje sila, da ’ bi mu kljuboval. Izgoni pomenij •> začetek Jezusove zmage, ki bo polna ob koncu sveta. Gotovo je, da so v prejšnjih stoletjih pripisovali marsikatero bolezen hudobnemu duhu, zato je Cerkev silno previdna pri ugotavljanju obsedenosti In svari pred lahkovernostjo. Za zaroto-vanje resničnih obsedencev je potrebno posebno dovoljenje škofa, ki določi izganjalca, da zarotuje po strogo določenem obredu. Za ugotavljanje obsedenosti so med naj zanesljivejšimi znaki govorjenje neznanih jezikov, poznanje skritih ali oddaljenih reči in izjemna, nadčloveška moč obsedenega človeka. Tudi v okolju je moč čutiti neko zlo ozračje. Bog pripusti obsednost kot kazen za greh silno redko tudi kot sredstvo in način za duhovno očiščenje kakšne svete duše. Deklica v filmu se je najprej igrala z desko za sprejemanje spiriti-Stičnih sporočil. Za to dojemanje je morala biti popolnoma pasivna v umu in volji in povsem razpoložljiva za duha, ki bi jo hotel uporabljati. Pogajanje s hudičem je- med zaro-tovanjem strogo prepovedano in v tem pogledu je v filmu ravnal napak p. Karras. Obrednik to izrecno prepoveduje. Ko gledalci filma zapuščajo dvorano, so zvfečine osebno pretreseni in kot je opaziti, tudi prepričani o obstoju hudiča in o njegovem vplivu. Jasno je, da veren človek ne potrebuje ne filmov ne novel za svojo vero in krščansko življenje. Verske resnice sprejema iz razodetja in od cerkvenega učiteljstva. Vendar dandanes premnogi ne berejo svetega pisma in ne poslušajo Cerkve. In celo po cerkvah se ne omenja pogosto resnice o hudih duhovih, njihovih prizadevanjih in vplivu. Celo nekateri napredni teologi so skušali podobo hudega duha nekako razbliniti in je sam Pavel VI. izrecno opozoril tudi na to versko resnico. Sicer pa za vernega človeka ta resnica ni težko sprejemljiva, ker bi sicer težko razumel, da je v svetu toliko miselnih in moralnih zablod in toliko hudobije: če bi odmislili sv (A hudobnih duhov. Dandanes deluje hudobni duh redno na drugačne načine, skrito in prevejano in je morda eden njegovih velikih uspehov ta, da je omajal vero ljudi v njegov obstoj. In vrednost filma je ravno v tem, da je na to pozabljeno resničnost današnje ljudi spet opozoril. ni navaden praznik, kar je pričala nabita dvorana v Slomškovem domu. V začetku skrbno pripravljenega sporeda (navzoči so dobili tudi lično tiskan program, zamisel arhitekta Jureta Vom-bergarja), je pozdravil nhvzoče častne goste predsednik šolskega odbora Marijan Loboda: predsednika Narodnega odbora za Slovenijo Miloša Stareta, predsednika Zedinjene Slovenije Boža Stariho, šolskega referenta Zedinjene Slovenije Franca Vitriha, pisatelja Mirka Kunčiča, bivšega in sedanjega kateheta dr. Alojzija Starca in g. Jožeta Škerbca ter vse požrtvovalne učitelje in zastopnike slovenskih šol velikega Buenos Airesa, ki so prihiteli na ta praznik. V govoru, kjer je bilo nanizanih veliko aktualnih misli, je med drugim dejal: „Obletnice so kakor obcestni kamni, ob katerih se ustavimo za hip, da pogledamo, gremo li v pravo smer in da si naberemo novih moči za nadaljno pot. Naš pogled mora biti uprt naprej! A vemo, da rastemo iz preteklosti in na njej gradimo bodočnost. Kot most se pnemo med včeraj in jutri. Nazaj se oziramo le v toliko, da preverimo smer in da se iz morebitnih napak učimo. Nočemo izgubljati belsed v opravičilih, naše vodilo je: delaj, delaj, delaj! Ko se zahvaljujemo onim, ki so delali včeraj, bodrimo te, ki delajo danes in navdušujemo tiste, ki bodo jutri prevzeli delo iz naših rok in ga 'nadaljevali. Ko danes polni veselja in navdušenja praznujemo 25-letnico naše šole, mi dovolite, da se v imenu šolskega odbora Slomškove šole iskreno zahvalim vsem, ki so v 25 letih omogočili nastanek, razvoj in napredek te naše šole. Naj naša hvaležna misel poroma najprej k onim, ki so se po delu polnem truda že za vedno poslovili od nas. To so: naš nepozabni župnik g. Janez Kalan, katehet Janko Mernik in učitelj Martin Mize-rit.“ Nato se je govornik zahvalil katehetom, ki so spremljali Slomškovo šolo in sejali v mlada srca večne resnice. To so: g. prelat France Novak, župnik Matija Lamovšek, dr. Alojzij Starc, sedanji župnik Jože škerbec ter msgr. Anton Orehar, ki že dolgo dobo obiskuje Slomškovo šolo. Omenil je gospe in gospodične, ki so se in se še z velikim ideali- /frVn PM «>w * MARIBOR —- Mariborska Drama je javnosti sporočila letošnji repertoar. Pripravili bodo na velikem odru tri slovenske novitete: Janeza Partljiča ,,T > je bil zločin“, „Kranjske komedijante“ Bratka Krefta ter „Izgubljenega sina'“ Andreja Hienga. Poleg tega bodo ponovili vrsto predstav iz lanskega repertoarja. Lani je mariborska Drama irm -la 180 predstav, gledalcev je bilo 43.140 mladih in 38.263 odraslih, od tega 22.193 delavcev, 4657 kmetov, 9058 upokojencev in 2355 gledalcev je predstavljala „delavska inteligenca“. Ravnatelj Gombač je izjavil, da je na sestavo se-pertoarja vplivala bližina „nacionalne in državne meje, preko katere prihajajo za našo družbo nesprejemljive ^idejne pobude.“ KRŠKO — V Galeriji Krško so 6. septembra odprli slikarsko razstavo Darinke Pavletič-Lorenčak, ki je študirala slikarstvo pri Gojmiru Antonu Kosu in je prejela že več nagrad in priznanj za svoje likoyno pedagoško delo. Na sedanji razstavi je prikazanih 22 del. LJUBLJANA — Ljubljanska Drama bo letošnjo sezono začela 10. oktobra krstno predstavo „vzpon, padec in ponovni vzpon zanesenega ekonomista“, ki jo je napisal Milan Jesih. Poleg tega bodo v novi sezoni postavili na oder še dve slovenski deli in sicer Cankarjevega „Kralja na Betajnova“ in dramatizirano „Ukano“ po obširnem romanu Toneta Svetine-. Ravnatelj Drame Janez Šenk je potožil, da bo Drama delovala v težjih finančnih razmerah, ker ji je ljubljanska kulturna skupnost dala kar 50 milijonov dinarjev manj kot lani in tako ne bodo mogli nadomestiti štirih igraicev, ki so letos pred sezono zapustili Dramo (Aleksander Valič, Janez Rohače-k, Ali Raner, Janez Hočevar), poleg tega bodo morali omejiti tudi delo v Mali Drami in v- takoimenovanem „Levem odru“. CELJE — V Celju je hortikulturno društvo, kmetijski šolski center in vrtnarstvo podjetja Hmezad pripravilo tretjo vrtnarsko razstavo. Razstava je bila na prostem na zemljišču celjske vrtnarske šole. LJUBLJANA — Lutkovno gledališče v Ljubljani bo v letošnji sezoni predstavilo pet novih iger slovenskih avtorjev. V lanski sezoni je Lutkovno gledališče predstavilo le eno premiero na odru ročnih lutk in tri na marionetnem, imelo pa je 307 predstav, od tega je bilo 64 gostovanj. PTUJ — Šesti ptujski festival slovenske zabavne glasbe se je zaključil 2. septembra. Sodelovalo je triindvajset ansamblov, ptujski tamburaški orkester in ljubljanski oktet Gallus. Festival je bil na dvorišču minoritskega samostana, poslušalcev je prišlo okoli 12.000, zmagovalec festivala je postal ansambel Valterja Skoka iz Maribora. zrnom in ljubeznijo žrtvujejo za našo "mladež: Anico Šemrov, pobudnico, prvo učiteljico in dolgoletno voditeljico šole, Cveto Štrukljevo, Mijo Markež, Vero Holosanovo, voditeljico šole več let, Anico Miklavčič, Renatp Sušnik, Vladi Selanovo, Cilko Grumovo, Alenko Pozni-- čevo, Majdo Kelčevo, Martino Jeločnik, Bernardo Ziherlovo, Majdo in Viki Ho-losan ter sedanjo voditeljico šole Lenčko Malovrhovo. Naštel je tudi gospode: Frančka Breznikarja, Francita Holosa-na, Marjana Schiffrerja, Marijana Hribarja, Bogdana Golmajerja in v svoji skromnosti izpustil samega sebe. Dodal je še vse sodelavce, ki so v okviru šo-.e gojili petje, folkloro, šport in igre: Emo Kesler-Blejčevo, Kristino Breznikarjevo, Mojco Jelencovo, Marjano Vivodovo, Maruško Padovanijevo, Olgo Magistrovo, Bernardo Fink, Tinco Krištofovo, Štefana Drenška, Tineta Selana, Janeza Tršana, Toneta Javorška, Mikija Lazarja in Marijana Groharja. Šoli so vedno stali ob strani odbori staršev, od prvega, ki so ga sestavljali Gabrijel Prešern, Matevž Potočnik, Janez Brula, France Pergar ter Valentin Pintar in vsi ostali, ki so jim predsedovali: France Pergar, Franček Breznikar, Lojze Lavrič in Marijan Loboda. Zahvalil se je tudi v osebi sedanjega predsednika Franca Ve-stra vsem odborom Slomškovega doma, ki so rade volje in z velikim veseljem dajali šoli v uporabo ves obširni Slomškov dom. Po pozdravnih besedah je šolski odbor razdelil bivšim in sedanjim sodelav- BOVEC —- Iz Bovca in zgornje doline Trente odhaja vsak dan na delo v 35 km oddaljeni Rabelj na italijanski strani v rudnik svinca in cinka 75 delavcev. Vstajajo ob pol štirih in se vrnejo domov ob pol treh popoldne. Ko so enega teh delavcev vprašali, zakaj se je odločil za delo v rudniku na italijanski strani, je' enostavno dejal, da zaradi večjega zaslužka. V rudniku zasluži 170.000 lir, kar je 4000 dinarjev, ima pa tudi urejeno zdravstveno skrbstvo in pokojninsko zavarovanje. HERPELJE — V Brkinih, na južnem Primorskem, so 8. septembra v vasi Tatre odprli prvi odsek slemenske cesgte, bo povezovala nad 100 brkinskih naselij. Nova, 5 metrov široka makadamska cesta bo tako morda pomaga’a oživiti propadajoče brkinske vasi in pomagati prebivalcem teh naselij iz nerazvitosti. Vsa cesta bo dolga 51 km, zgrajeni del pa meri 20 km. LJUBLJANA — Povprečni „osebni dohodki“ so se v Sloveniji povečali, smo napisali v eni prejšnjih številk našega tednikh in so znašali v juniju 2.713 dinarjev. Tedaj pa nismo imeli pri ruki podatkov o najvišjih osebnih' dohodkih (po naše plačah), pa smo v Delu z 31. julija zasledili članek o potrebi ublažitve zvišanja življenskih stroškov ' i našli v njem sicer le dva podatka o najvišjih plačah. Tako ima direktor „Slovenijai-ceste“ 14.600 dinarjev, direktor SGP „Gorica“ pa 14.000 dinarjev „osebnih dohodkov“. V to plačo pa niso všteti razni drugi dohodki — stroški za reprezentanco in podobno. Seveda so že po treh dneh prav tako v Delu objavili, da imenovana direktorja ne dobita „čistih“ 14.600 oziroma 14.000 dinarjev, ampak da znašajo izplačani osebni dohodki direktorja „Slovenija-ceste“ v lanskem letu najveič' 6.965,14 din, osebni dohodki direktorja SGP „Goric'a“ pa da so bili 8.282 din, prav tako v lanskem letu. Niso pa povedali, koliko znašajo izplačani dohodki teh direktorjev letos. In prav tako niso poVedah kolikšni so povprečni odtegljaji od „povprečne“ plače, ki se je letos v Sloveniji v prvih šestih mesecih dvignila na 2.590 dinarjev. .. LJUBLJANA — Letos je v Sloveniji večje povpraševanje po kurivu, pa naj bo to velenski lignit, rjavi premog ali pa drva. Cene kurivu so kar precej različne, ponekod imajo premog še na zalogi od lani, drugje ga sproti vsega prodajo. V Ljubljani stane tona premoga od 450 do 580 din, kubični meter drv pa 312 dinarjev, lignita ni dobiti v ljubljanskih prodajalnah. Ta je namreč najcenejši, saj ga v Slovenj Gradcu prodajajo po 239 dinarjev, v Mariboru pa po 280 din za tono. Toda tudi v teh krajih je težko priti do tega kuriva. Najtežje je priti do drv v Mariboru in Novem mestu, kjer jih sploh nimajo na zalogi in vse pošiljke sproti prodajo. cem lično izdelane spominske diplome. Sledil je bogat kulturni spored. V prvi točki so v simbolični vaji, Roža na vrtu zelenem cvete, nastopile mladenke — bivše učenke Slomškove šole: Kristina Breznikar, Andrejka Kelc, Tonči Vesel, Cvetka Schiffrer in Berna Durič v režiji Anice Šemrov. Spremljal jih je tercet sester Finkovih — Marija, Bernarda in Helena. Za tem smo prisostvovali oderskemu prizoru „Šest postaj Slomškove šole“, po besedilu dr. Tineta Debeljaka in v režiji Francita Holosana in Lenčke Malovrhove. Klavirska spremljava je bila v veščih rokah Anke Gaserjeve. Pri izdelavi scenarije je režiserju pomagal Stanko Snoj, ki je izdelal lep obris škofa Slomška z Blažetom in Nežico. Šest postaj pomeni šest obdobij Slomškove šole, skozi katere je šla naša mladina, nekateri danes že poročeni. Predstavljali so jo: Franci Tomazin, Metka Tomazinova, Jože Cesfnik, Šonca Andre-jak, Franci Schiffrer, Rezka Snoj, Marko Vombergar, Nevenka Vester, Ani Žakelj ter Tonček Rode. Sveži in ubrani glasovi kvarteta Fink — Marija, Bernarda, Helena in Marko, (vsi bivši učenci Slomškove šole) so nam zapeli Gor čez izaro, Planinska in Triglav moj dom. Vsem, ki smo dolga leta spremljali delo šole, je priklicala v spomin že skoro pozabljene prizore filmska kronika v priredbi Francita Holosana. Lep in zanimiv spored je prisrčno sklenila šolska mladina s pesmijo Za- Srebrni jubilej „Oznanila“ ERLE FRANC DOLENC — umrl „Oznanilo“, tedensko glasilo Slovenskega dušnega pastirstva v Argentini, list, ki je vsem rojakom, od naj starejših pa do osnovnošolskih otrok, najbolj poznan, praznuje letos svojo 25-letnico', srebrni jubilej. Tega dogodka smo se spomnili v nedeljo, 15. septembra, v Slovenski hiši v Buenos Airesu. Najprej pri zahvalni sv. maši v cerkvi Marije Pomagaj, nato pa v mali dvorani, kjer je bilo razstavljenih petindvajset letnikov „Oznanila.“ Msgr. Anton Orehar, izdajatelj lista, je pozdravil navzoče, se zahvalil Bogu, urednikom, upravi, številnim poverjenikom in rojakom za trud, ki ga žrtvujejo za verski tisk ter jih prosil, da pri lepem delu vztrajajo. Posebej je pozdravil predsednika NO Milaš'a Stareta, predsednika Zedinjene Slovenije Boža Stariho in predsednika Slovenske kulturne akcije dr. Tineta Debeljaka. Nato je g. dr. Alojzij Stare razvil misli o namenu lista. Med drugim je dejal: „31. julija leta 1949 je izšla prva številka. Od tedaj pa do danes že 1.307. Ker ima vsaka številka naklade 2.000 izvodov, je tako do danes izšlo 2,620.000 tiskanih izvodov. V glavnem seveda med rojaki po Argentini: po Velikem Buenos Airesu, od vzhoda do zahoda, od severa do juga države; nekaj izvodov pa po želji rojakov pošiljamo tudi v nekatere južnoameriške države, ZDA, SLOVENCI V Osebne novice Zlata poroka. V soboto, 21. septembra, ob 12 je bilh v Slovenski cerkvi. Marije Pomagaj zahvalna ®v. maša .ob priliki zlate poroke, ki sta jo v krogu ¡svoje družine in prijateljev obhajala Albin Magister st. in gh. Franja roj. Hafner. Sv. mašo je opravil delegat msgr. Antpn Orehar, ki se je g. Magistru zahvalil za vse sodelovanju pri odboru za Slovensko hišo in cerkev Marije Pomagaj Čestitkam ob tako lepi .obletnici se pridružuje tudi Svobodna Slovenija. Poroka. V isobot,o, 21. septembra, sta v cerkvi Marije Pomočnice Don Bosco v Rainos Mejiji sklenila zakonsko zvezo Damijan Ecker in gdč. Magdalena Zupan. Za priče so bili Herman Zupan mi. in ga. Julka Zupan, ter ing. Milan Ecker in ga. Mira Ecker. Poročil je med sv. imaš o delegat msgr. Anton Orehar. Krsta. 15. septembra je bil v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj krščen Marcel Vodnik, sin Matevža in ge. Ivice rop Dečan. Botrovala sta Janko Žnidaršič in ga. Marinka Žnidaršič. Krstil pa je g. Marijan Bečan. V nedeljo, 22. septembra je bila krščena v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Ana Marija Lavrič, hčerka Lojzeta in gc. Martine r. Mizerit. Botrovala sta gdč. Tinca Lavrič in Marko Mizerit. Krstil pa je g. Jože škerbec. SAN MARTIN Liga Žena-Mati Dne 18. septembra je- imela Liga Že-na-Mati v San Martinu svoj redni mesečni sestanek, na katerem so bile tudi volitve novega odbora. Ponovno so si članice izvolile prejšnji odbor (predsednica ga. Terezija Marinšek, odbornici haja sonce, katero so poprijeli tudi mnogi odrasli v dvorani. Izven programa so bivši učenci Andrej Krivec, Mojca Jelenčeva, Marija Fink in Marko’ Fink poklonili svoji prvi učiteljici Anici Šemrov lep šopek rož in se ji zahvalili za vse opravljeno delo. Po končani prireditvi v dvorani so Si obiskovalci v sosednjih prostorih ogledali pestro razstavo šolskih zvezkov, fotografij in učnih pripomočkov, ki so jih učenci rabili skozi vso dobo 25 let. Razstavo je skrbno in okusno pripravila Martina Jeločnik, bivša učenka in sedanja učiteljica Slomškove šole. šolski odbor pa je povabil učiteljstvo in častne gosje na zakusko, kjer so v prijetni družbi še dolgo obujali spomine. Slovensko radijsko .oddajo, ki je ob nedeljah popoldne na Radio Antártida, je za nedeljo 15i septembra pripravila Slomškova šola. Pod vodstvom voditeljice šole Lenčke Malovrhove so sedanji in bivši učenci: Alenka Smole, Sandra Malovrh in Marijan Loboda (ml.) recitirali odlomke iz dr. Debel jakovega prizora, „šest postaj Slomškove šole“, vmes pa so otroci lepo zapeli 'več Slomškovih pesmi, ki jih je naučila Anica Šemrov. Predsednik Šolskega odbora Marijan Loboda pa je spregovoril nekaj besed o pomenu Slomškove šole. Pester program je skrbno posnel na trak Lojze Lavrič. Tako je bila proslava 25-letnice Slomškove šole lep praznik, ki nas vse navdaja z upanjem na živo rast naše Slovenije v svetu. Kanado, Evropo — zlasti Rim, Primorsko in Koroško. „Oznanilo“, ki ima nad sto poverje-nic in poverjenikov, in ki ga že četrt stoletja krijemo le s prostovoljnimi darovi, je naša stalna vez. Kljub razdaljam nas druži v eno družino. Nadalje je naše najboljše obvestilo. Vse, za kar seveda zvemo, nam sporoča: maše, krste, poroke, smrti, prireditve. .. V luči evangelija- osvetljuje sodobne dogodke, enkrat zapletene in nejasne, drugič pa vesele in polne krščanskega upanja. Končno pa je „Oznanilo“ vsem ljudem dobre volje duhovna hrana, ki jo je prinesel Kristus in jo izročil Cerkvi.“ G. Lojze Sedej je govoril o delu poverjenikov, o tistih, ki iz tedna v teden raznašajo naš tisk po vseh okrajih Velikega Buenos Airesa in v notranjosti države. Zares, hvaležni moramo biti vsem tem apostolom dobrega tiska, posebej še tistim, ki že 25 let opravljajo to delo. V bodoče bo seveda treba še izboljšati tiskovno mrežo in zlasti pritegniti mlajše isile. G. Miloš Stare, predsednik NO, ki se je udeležil proslave, je čestital listu, čestital vsem sodelavcem in poverjenikom in opogumil za nadaljne delo. Po proslavi in ogledu razstave so bili sodelavci in posebej še poverjeniki deležni v obednici male pozornosti, da jim je tako bila vsaj v malem izrečena zahvala. ARGENTINI ge. Lina Matičič in ga. Uršič). Na novo je bila temu odboru na prošnjo predsednice priključena ga. Oberžanova. .Sklenjeno je bilo, da bo naslednji sestanek 16. oktobra, na katerega so vabljene vse članice. OBVESTILA smrt posegla v naše vrste in izbrala žrtev med tistimi, ki so komaj dobro zaživeli, in od katerih so njih dragi in / ¡jj skupnost š e j mnogo priča- \ jk 1 kovali. Komaj i ■fek» 35 I--; l- i gmgfln star, pa se je BHBhI «fc. Mmimm moral odpraviti na pot v večnost Erle Franc Dolenc, delaven in požrtvovalen slovenski fant in mož. Pokojni se je rodil 9. maja 1940, kot pivo roj enec na porodnišnici Šlajmarje-vega doma v Ljubljani. Rodil se- je prav za začetek vojne, ki je razkosala družine in naši domovini prinesla hudo gor-je. Komaj pet let mu je bilo, ko je s starši zapustil domovino ter nastopil begunsko pot. Ljudsko šolo je tako obiskoval v taboriščih v Lienzu in špitalu na Dravi vse do odhoda v Argentino, kjer je nato učenje nadaljeval. Bil je nekaj let tudi gojenec Rožmanovega zavoda v Adrogue. Vedno ga je veselilo poljsko delo, narava. Odločil se je zato, da se poda v Delto, kjer se je posvetil sajenju lesa. A imel je nesrečo, leta 1966 mu je vse pogorelo. Ni obupal, ponovno je začel m na pomoč povabil tudi brate. Zopet je bil v najlepšem zaletu. Leta 1971 se je poročil z učiteljico Eliso R. Ursino. V zakonu se jima je rodila hčerka Ivana. Pa ga je doletela bolezen. Letos, 2. februarja, je imel prvi napad na srce —^ infart. Prestal ga j;e,. a od tega časa ni bil sposoben za težko delo. Odločil se je tedaj za čebelarstvo. Obiskoval je tovrstni tečaj, da bi se temu delu posvetil, kajti lažje je bilo zaradi njegovega zdravja, šel je na svoje posestvo. A tu je imel od 15. na 16. septembra nov napad na srce in dobil tudi vod® na pljuča, še isti dan so ga prepeljali v vojaško bolnišnico. Tu je 17. ob drugi uri podlegel. Pokojni Erle Franc je bil zaveden bi o venec in protikomunist. Vse življenie je bil zvest narodnemu in krščanskemu izročilu Ohranimo ga v trajnem spo-minu. Prizadeti družini pa izrekamo naše sožalje. SOBOTA, 28,' septembra 1974: V Slovenski hiši ob 4 popoldne Slomškova proslava. Najprej sv. nnaša iato pa igra Tinček med živalicami. NEDELJA, 29. septembra 1974: V Slomškovem domu proslava blagoslovitve obletnice s celodnevno prireditvijo. SOBOTA, 5. oktobra 1974: V Slovenski hiši ob 20. uri SiKAD-a. Predaval bo dr. Milan Komar Lepo vabljeni! Y Slovenski hiši ob 20 V. kulturni večer S K A. Pogovor s pesnikom Francetom Papežem, o njegovi in sploh moderni poeziji. Vodi dr. T. Debeljak. NEDELJA1, 6. oktobra 1974: Velika sanmartinska tombola V Slovenski hiši 0b 9.30 mladinska sestanekmaša nato zvezni mladinski ¡sestanek. SLOVENCI JAKOB ŽAKELJ — umrl V drugi polovici meseca avgusta smo dobili ppzdra-ve iz Sv. Vi-šarij, ki nam jih je poslal Jakob Žakelj, ko je bil s sv.pjo ženo Marijo zopet na obisku na Goriškem. Ker ni bilo nikomur znano, da nas je- presenetila brzojavka iz Clevelanda, ki jo ie poslala nejgova hčerka stricu Jožetu v Buenos Aires 12. t. m. s kratkim poročilom, da je oče umrl. šele po par dneh smo zvedeli, da se je Jakob s svojo ženo v četrtek, 12. septembra, iz nekaj tedenskega obiska v Gorici nameraval vrniti nazaj v Cleveland. E:i dan^ preje, 11. septembra zjutraj, je bil še pri maši in sv. obhajilu v kapeli Zavoda Sv. Družine. Po zajtrku mu je prišlo slabo in so. ga prepeljali v bolnišnico. Pa ni bilo več pomoči. Zadela ga je kap. I Pokojni Jakob Žakelj je bil rojen 25. julija 1904 na št. Joštu nad Vrhniko. V družini je bilo 12 otrok med katerimi je bil Jakob najstarejši. Oče je bil odločen katoliški mož in je umrl leta 1933. Bil je invalid/iz prve svetovne vojne. Mati je dočakala drugo svetovno vojno in komunisti so jo pri 70. letu starosti zaprli in imeli v ječi celo leto in pol. Ime ji je bilo Francka in je umrla 1954_ v starosti 74 let. Trije Jakobo\i bratje so bili iz Vetrinja vrnjeni kot domobranci in so jih komunisti pobili. Sestra Frančiška, ki ni šla v emigracijo in je ostala doma, je trpela šest in pol let v komunističnih ječah. Pokojni Jakob je bil ne samo v svoji vasi in okraju, ampak daleč okrog znana osebnost. Že mlad se je udejstvoval v prosvetnih in gospodarskih ustanovah. Komaj 19-leten je postal predsednik Orla na št. Joštu in ga vodil dve leti, tri leta pa je bil predsednik Prosvetnega društva. V času ko je bil on predsednik, je Orel iz št. Jošta dobil prvo diplomo na okrožnih tekmah na Vrhniki. Pokojni Jakob je dokončal tudi zadružno šolo v Ljubljani in prevzel mesto tajnika Hranilnice in Posojilnice v Št. Joštu nad Vrhniko in mesto poslovodje Nabavne in prodajne zadruge istotam. Leta 1937 je ustanovil na Št. Joštu še lesno zadrugo in bil njen predsednik. Poleg tega je bil predsednik ' odbora Zveze lesnih zadrug MARAD v Ljubljani in član nadzornega odbora Zadružne zveze v Ljubljani. Vse te dol- P O SVETU žnosti je opravljal prav vse do vojska Poročil se je leta 1934 z Marijo Bogataj v sosedno vas Suhi Dol na domačijo, kjer so rekli „pri Koconu“ in je bilo. to največje posestvo v vsej okolici. V zakonu se je rodilo 5 otrok in sicer Rado, Marija, Marijan, Janez in Gabrijel. Ko je bila Slovenija okupirana, je Št. Jošt, kjer je bil Jakob rojen, padel pod italijansko okupacijo, sosedni Suhi Dol, kamor se je priženil, pa pod nemško. Nemci so ga takoj po okupaciji iskali na njegovi domačiji pa jim je parkrat ušel; končno so ga z zvijačo dobili v roke in odpeljali v zapore v Škofjo Loko od tam pa v št. Vid nad Ljubljano. Odpeljali so iz domačije tudi ženo in tri otroke in celo družino preselili 7 Srbijo. Ker pa je bil njegov rodni kraj št. Jošt pod italijansko upravo, je s pomočjo prijateljev dobil domovnico in mu je okupacijska oblast v Ljubljani izdala dovoljenje, da se je smel vrniti z družino na svoj rojstni dom. \ Zborniku Svobodne Slovenije za leto 1965 je ohranjen popis Jakoba, kako so Nemci preseljevali in kako so komunisti že tedaj delali roko v roki z okupatorjem, da se znebe vplivnih in narodnozavednih Slovencev. Med te je spadal tudi Jakob. Ko se je Jakob vrnil na svoj rojstni dom je začelo novo trpljenje. Kmalu so ga začeli preganjati komunisti ki so ga hoteli umoriti. Prizadevali so se, da bi uklenili šentjoščane, pa jim ni uspelo. Zaradi groženj in nasilja komunistov je bila na št. Joštu ustanovljena prva vaška straža. Po končani drugi svetovni vojski je Jakob odšel v begunstvo in živel nekaj let na Goriškem pa tudi v taboriščih Servigliano in Senegallia. Ženo Marijo so komunisti doma aretirali in zaprli ter so jo imeli zaprto do konca februarja 1950. V avgustu 1951 so jo ponovne zaprli za 6 mesecev. Jakob je leta 1952 emigriral v Cleveland v Združene države, kjer je do upokojitve delal v tovarni. Leta 1956 je prišla tudi žena z otroci, kjer si je družina ustanovila nov dom v Clevelandu. Jakob Žakelj je v Clevelandu bil najprej predsednik krajevnega odbora SLS. Po nekaj letih je to mesto1 zapustil in se ves posvetil vodstvu Baragovega doma, ki je postal zbirališče novih naseljencev v Clevelandu; ustanovil je tam Baragovo Prosveto, družabni klub, mladinsko društvo Kres in gospodinjsko šolo. Pri Volitvah leta 1960, ga je zaupniškj zbor SKD—SLS zvolil v načelstvo stranke, kateri je ostal zvest do svoje smrti. Dragi Jokl! Naj ti bo Bog "plačnik za vse kar si dobrega storil in za veliko trpljenje, ki si ga prestal in vsa Tvoja družina. Ženi, otrokom, bratom in sestri, pa naše iskreno sožalje. M. DRUŠTVENI OGLASNIK tODra v mali dvorani Slovenske hiše. Zvočni film 19. slovenskega dne, ki Fll™al m t°nsko obd