Polharska noč bo pod Rakitno
Polh je pri Slovencih tesno povezan s staro-davnim Ijudskim ustnim in pisnim (Jurčič) izroiilom, kar še posebej velja za Nolranjsko in Dolenjsko pokrajino. Polšja leta in polha-nje so še vedno izredno mikavna, posebej še za tiste, ki smo večji del časa zaprti v mestni beton. Se posebej za takšne je čar polharskih noči, s svojo skrivnostnostjo in nenavadnost-jo, nepozabno doživetje.
Ne vem, če se štejejo vsi prebivalci iz Krim-sko-rakitniškega pogorja za Notranjce. gotovo pa sem prepričan, da ni med njimi malo tistih, ki se ne zanimajo za polhe in o njih prav goreče ne razpravljajo konec septembra in oktobra. Med njimi poznam tudi lovce, ki se ob opisovanju lova na jelena v ruku ne razgo-vorijo tako zelo, kakor prav o polhanju. Pred kratkim sem se pogovarjal s polharskim vete-ranom, sicer pa tudi oskrbnikom polharskega doma in gospodarjem Polharskega društva Krim Janezom Ruparjem iz Kamnika pod Kriom. Zavil sem s ceste, ki pelje v Rakitno in ga našel pred polharskim domom; v lični, z vso ljubeznijo in polharsko zagnanostjo ure-jeni leseni hišici, ki stoji v Podrakitni, natanč-nejše v Mesnicah. Povedal mi je, da bo tudi letos 8. oktobra pred tem domom velika pol-harska noi, na katero vabijo tudi vse okoliša-ne in ostale, ki jim polharska »folklora« kaj pomeni. »Luštno bo«, je še dodal, »saj bo igrala živa glasba, dovolj pa bo tudi pijaie in polharskih specialitet.« Tudi, če bo dež se ne bodo pustili zmotiti in bodo postavili pred dom velik šotor. Vendar pa si goreče želijo lepega vremena in zvezdnega neba! Za nepol-harje bo organiziran sretoktv in ples, tisti s »Sklopi ali škrinjcami«, pa tako ali tako vedo
kaj jim je početi, da bodo ujeli najdebelejšega polha - starca, za katerega je obljubljena vabljiva nagrada.
Skromno, po polharsko, so povedali, da bodo letos praznovali tudi 15-lelnico polhar-skih noči v teh krajih in 14 let odkar so zgradili svoj polharski dom z velikim, odprtim kami-nom na sredini izbe, okoli katerega so razmeš-čene mize in klopi iz brun. Seveda niso poza-bili niti na reprodukcijo bakroreza iz Valva-zorjeve knjige Slava vojvodine Kranjske »Hu-dič polhe žene na pašo«, ki je pritrjena na zadnji strani velike polharske sobe.
Danes, ko so polharske noči le še zabava in sprostitev, pa se moramo zavedati, da je bil našim prednikom polšji lov potreba, ki jim je znatno pomagala prebresti zimsko stisko s hrano. Polšje meso so revni kmetje nasolili in ga v velikih sodih hranili na hladnem; vso zimo so imeli na mizi okusno pripravljeno jed. Jesensko polhanje je kmetičem pomenilo strastno zabavo, ki jim je za iztržene (proda-ne) kožice, iz katerih so nekateri delali naše edino izvirno slovensko narodno pokrivato - polbovko, prinašala tudi gmotno korist. Za eno polhovko je bilo potrebno 16 lepih polšjih kož. Pa še nekaj; polšja mast, to ti je bilo zdravilo za rane, opekline in kurja očesca...
Toda naj bo toliko dovolj, več se bomo pomenili na polharski noči, 8. oktobra, ki se bo pričela ob 17. ori! Uspeh polhanja bo gotovo dober, saj polharji ugotavljajo, da je obrod gozdnih sadežev letos izjemen in da je polhov veliko. Le še vreme naj zdrži, pravijo krimski polharji, za vse ostalo bomo že sami poskrbeli...
BORIS LESKOVIC