Štev. 32._ V Ljubljani, 9. avgusta 1912._LIL leto.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. Je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Občni zbor delegatov Zve- I ze slovanskega učiteljstva j v Avstriji
se je vršil dne 23. julija t. 1. v Krakovu.
1.	Predsednik Zveze tov. Nowak je pozdravil vse prisotne delegate in goste, posebno tov. Popoviča iz Srbije in poslanca uätelja Konečnega z Morave, na to je oivoril shod z nagovorom, v katerem je govoril o namenu Zveze, ki hoče povzdigniti gmotno in duševno stanje slovanskega učiteljstva, dalje o potrebi Zveze in njeni ustanovitvi 1. 1908 v Pragi, enako tudi o na-daljnih fazah razvoja. Organizacija Zveze je doslej mlada in se ni mogla še primerno razviti, vendar se že sedaj kažejo uspehi njenega dela. Danes je v Zvezi združenih 10 deželnih organizacij, in sicer: 3 iz Češkega, 3 z Morave, 1 iz Šlezije (vsa češka društva), 1 poljska iz Galicije, 1 ukrajinska iz Galicije in 1 slovenska (Zaveza jugoslov. učiteljstva). Na novo se je priglasilo Društvo čeških učiteljev na Nižjem Avstrijskem in Društvo hrv. učiteljev v Istri. Vsega skupaj je v Zvezi 27.728 učiteljev brez nanovo priglašenih organizacij. Na današnjem obč. zboru so zastopane vse deželne organizacije po svojih delegatih, razen »Deželne enote učiteljic na Češkem" in razen Slovencev, ki so se opravičili in prosili, naj jih zastopa tov. Hajny. Poleg delegatov je bilo prisotnih tovarišev in tovarišic iz Krakova in okolice, od blizu in daleč.
2.	Pri tajniškem poročilu je poudarjal tov. Nowak delo odborovih sej, ki so bile na Dunaju, kjer so bila posvetovanja s Slovenci in nemškim drž. dtuštvom Lehrerbun-dom in kjer so se skupne zahteve učiteljstva cele države pojasnile drž. poslancem. Bilo je videti, da je solidarno postopanje Zveze z Lehrerbundom imelo velik vpliv, tako da se je začelo v parlamentu govoriti o učiteljstvu ljudskih šol in o njih zahtevah, ki se tičejo izboljšanja gmotnega stanja in izpremembe § 55. drž. šol. zakona. Posledica tega je bila cela vrsta predlogov — od Pachrovega pa do Diamantovega, ki so bili podani v parlamentu in so se pozneje obravnavali o šolski komisiji.
Podpredsednik Hajny zahteva od posl. Konečnega, da razloži, kako stoji cela stvar glede izpremembe § 55.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne 5tevi)'ne po 20 h.
Posl. Konečny je odgovoril: V šolskem odboru so bili podani predlogi, najširši GlScklov, potem Wastianov, nadalje Masa-rykov in moj. Da bi za svoje predloge pridobili poslance autonomističnih strank, se je najprej glasovalo o splošnih predlogih prof. Masaryka, toda Wastian in soc. demokrati niso hoteli dopustiti, da bi padel Glocklov predlog, zato je bil sprejet Wa-stianov predlog z Glocklovim dodatkom. Bistvo predloga je: Učiteljske plače naj bodo enake plačam uradnikov dolnjih 4 či-novnih razredov. K temu je predlagal posl. Iro: Država naj prispeva za učiteljske plače 50%, kar je izpremenil posl. Zenker tako: namesto „za plače" — „za šolstvo".
Proti temu sta takoj nastopila Konečny in Masaryk iz razlogov, ki so v čeških deželah dobro znani: bojimo se podržavljenja ljudskega šolstva. Mi hočemo ljudsko, narodno in demokraško šolstvo. Toda predlog posl. Ira je bil sprejet z veliko večino.
Nadalje so podali predlog rusinski poslanci Halban in Šnialstocky, da naj se izvoli subkomite iz finančnega in šolskega odbora, ki naj uredi vprašanje o predlogu posl. Ira. Izvoljenih je bilo 5 članov šolskega odbora, toda iz finančnega odbora nihče — ker so oddali predlog podkomiteju za indirektne davke. Vkljub urgencam posl. Halbana in Konečnega se predlog ni izvedel, ker je v zadnjih sejah brambna predloga zavzela vse polje. V jeseni pa pride ta zadeva takoj v začetku na vrsto. Osebni vtisk posl. Konečnega je: Napredni poslanci so za izboljšanje našega gmotnega položaja, toda ne morejo se navdušiti za to, da to stvar uredi parlament, ker se regulacija učiteljskih plač vrši v deželnih zborih in v državi ni zakona, s katerim bi mogli dež. zbore prisiliti, da izvrše sklepe parlamenta. Gotovo pa je, da pride po ministru Hussa-reku druga vlada, ki bo spoznala, da se mora izboljšati gmotno stanje učiteljstva.
O znižani vožnji na železnici poroča posl. Konečny, da se je podalo ministrstvu železnic mnogo predlogov in poseben subkomite jih je imel obravnavati. Predsednik subkomiteja dunajski posl. Heilinger je obljubil, da skliče sejo, še preden se razide parlament, da bi se dovolila znižana vožnja vsaj za čas glavnih počitnic — toda do
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat	14 h
i» ,» »i dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h.
Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telelon št 118).
seje menda ni prišlo, ker v časopisih ni o | tem nikakih poročil.
O definitivno nastavljenih nadzornikih v Galiciji si želi posl. Konečny poročil, da bi mogel o tem poročati min. Hussarku in mu dokazati, da ta določba ni ugodna za šolstvo. Na to je odgovarjal posl. Konečny na vprašanje tov. delegata Smrtka, ali bo nova vlada res boljša nego dosedanja. Posl. Ko-nečny pravi, da bo gotvo boljša, ker je večina parlamenta svobodomiselna, v jeseni bo vlada sparlamentizirana in ni mogoče, da bi se položaj poslabšal ali ostal neizpre-menjen. Na odgovor tov. Nowaka, ali bo Irov predlog v parlamementu sprejet, odgovarja posl. Konečny, da se to zgodi. Ni mogoče da bi v plenumu ne bil sprejet, ko je bil v šolskem odboru sprejet z veliko večino in ta odbor je nekak mal parlament.
Nato je odgovarjal posl. Konečny na vprašanja tov. Sumlikovskega, katere stranke so bile proti predlogu posl. Ira. V debato je posegel tov. Koczu, ki je rekel, da ga-liško učiteljstvo pozdravlja državno podporo za šolstvo in tov. Bascik, ki se čudi, da se češko učiteljstvo boji državnega vpliva na šolstvo in trdi, da so Čehi tako močan narod, da bi vlada njih šolstvo ne mogla uničiti.
3.	Poročilo o blagajni je podal blagajnik tov. Šustr.
V dobi 1910-1912 (od občnega zbora v Luhačovicah) je bilo
dohodkov 2712 K 84 vin. stroškov 1433 K 31 vin,
ostane 1279 K 53 vin.
PreglednikSmrtka poda poročila preglednikov (Smrtka, Vitkovič, Mošova) Pregledali so račune in predlagajo blagajniku obsolu-torij. K temu pridajejo še par predlogov odboiu. Tov. Havlik hoče poznati te predloge in ko mu jih tov. Smrtka prečita, doda še svoj predlog. Blagajnik naj odda prepis zaključnih računov vsako leto vsaki posamezni organizaciji, da bo imela pregled o gospodarstvu Zveze. Tudi poročilo tov. tajnika naj se vpošlje članom Zveze. — Ti predlogi so bili po kratki debati sprejeti z dodatkom tov. Skale, naj se upravno leto konča z 31. decembrom o. 1.
4.	Referat delegata Petra Skalickega o i izpremembah temeljnih državnih zakonov iz
1. 1869 je bil skrajšan na najmanjšo mero, '
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
| ker posamezne organizacije o tem še niso govorile in še niso poslale svojih predlogov. Dobri da, izborni zakoni, ki so pomenili za Avstrijo velik in važen dogodek, so bili pod vplivom reakcije in hierarhije prikrajšani in izpreme-njeni. S šolsko novelo z dne 2 maja 1883. je bil izpremenjen § 48. o izobrazbi učiteljstva in § 21., sčimer so se uvedle razne olajšave, ki so provzročile mnogo zla. Odbor Zveze se bo pečal z vprašanjem zakonov in njih izbrememb in bo zahteval od posameznih organizacij natančnih predlogov do konca 1913.
Tov. Havlik: Osrednji svet se tudi peča s to stvarjo, naj torej obč. zbor pooblasti odbor, da v tem oziru postopa skupno z Osrednjim Svetom.
Smrtka: Predlogi naj se podajo do konca šolskega leta 1912 13.
Sprejeta je bila resolucija Skalickega, ki se glasi:
Občni zbor Zveze slovan. učiteljstva v Avstriji se je posvetoval o potrebnih izpremembah temeljnega šolskega drž zakona in nalaga vsem deželnim učiteljskim organizacijam, ki so v Zvezi zastopane, da naj do konca šolskega leta 1912—13 predlože odboru Zveze natančno formulirane predloge.
K tej resoluciji je bila pridejana in sprejeta Havlikova resolucija:
Obenem zahtevamo od delegacije v drž. zboru, da naj s posredovanjem naučnega odbora dobro pazi na to, da se šolski zakoni z dne 25. maja 1868 in z dne 14. maja 1. 1869, št. 62 drž zak., v vseh šolskih uradih vestno izpolnjujejo in da se ti zakoni z administrativnimi določbami na škodo svojega prvotnega namena ne izpreminjajo in da se ne razlagajo v neprijaznem smislu za šole.
5. Volitve so se izvršile po aklamaciji, ker je občni zbor sprejel predlog, naj se volijo per acclamationem.
Izvoljeni so bili:
Predsednik Zveze: M. Hajny v Janko-vicah na Moravi.
3 podpredsedniki: Peter Skalicki v Ustji nad Orlico na Češkem — Stanislav Nowak, Krakov, Galicija — Maryan Jakimovski, Stanislav, Galicija.
Tajnik: Josip Zavada, v Dobroticah na Moravi.
Blagajnik: Ivan Štronski, Levov v Galiciji.
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za pefit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
LISTEK.
A. Aškerc kot katehet v Mozirju.
Objavil Fr. Kocbek.
Za življenjepis velikih mož so zanimive vse podrobnosti o njih žitju.
Pred kratkim sem dobil v Mozirju zanimivo pismo, katerega je pisal A. Aškerc kot katehet in se glasi sledeče: „Slavnemu županstvu v
Mozirju.
Neka stran včerajšnje obravnave za-stran nekorektnega moralnega vedenja nekaterih šolarjev zunaj šoie, mi je nejasna.
Čeprav je pritožba na slavni magistrat bila vložena že pred štirinajstimi dnevi, jaz vendar do včeraj popoldne, ko me je gospod tajnik J. Pirš povabil v šolo k obravnavi, nisem vedel nI trohice, nI besedice o celi aferi!
To se mi dozdeva — nekako sumljivo!
Slavno županstvo in vsi udje slavnega obč. odbora bi utegnili misliti, da
jaz kot katehet ne storim svojih dolžnosti v šoli, da mladine ne poučujem, kaj je prav in kaj ni prav po moralnem zakoniku. Bog in šolarji sami so mi priča, da jaz v šoli opravljam svoje dolžnosti natančno. Kar se pa zunaj šole po pašah godi, za to seveda jaz ne morem biti odgovoren !
Sumljivo se mi zdi torej, ker jaz, katehet, jedini nisem ničesar vedel, o čem se bo obravnavalo v šoli o otro-kih. Vsak količkaj razsoden človek lahko uvidi, da se je s tem meni kot kate-hetu, ki je prvi, četudi ne jedini poklican, šolarje navajati k moralnemu življenju, h tel a izreči nekaka indirektna — nezaupnica, katero pa moram seveda z vsoj odločnostjo zavrniti. Gospod župnik so gotovo že tudi kaj vedeli o celi aferi; in slavno županstvo naj pomisli, s kakimi očmi me mora moj cerkveni chef gledati, ako zve, da jaz jedini nisem ničesar vedel, o čemer je tukajšno slavno šolsko vodstvo poročalo slavnemu magistratu — že pred 14 dnevi! Seveda si. magistrat ni kriv, da jaz nisem bil inti-miran; jaz sem samo primoran izjaviti, da nisem bil intimiran.
Prosim torej nujno, naj mi slavni občinski odbor pojasni, zakaj se je taka pritožba, ki mene kot kateheta tudi zanima,
vršila za mojim hrbtom? — in drugič, ali se je morda s celoj javnoj obrav-navoj včeraj v šoli hotela meni izreči kaka indirektna — nezaupnica zastran izpolnjevanja mojih dolžnosti kotsoodgo-jftelju na tukajšnji šoli? . . . Pojasnilo naj se mi čim prej dostavi pismeno.
Mozirje, 10. avg. 1893. Ant. Aškerc,
katehet."
Iz tega pisma posnemamo dve dejstvi, ki se nam čudni zdita. 1) Zakaj je poslalo šol. vodstvo pritožbo na županstvo in ne na krajni šolski svet? — 2) Zakaj ni šolski voditelj g Franc Praprotnik o tem obvestil kateheta A Aškerca, kar bi tem ložje storil, ko sta v župnišču skupaj kosila ?
Od nekaj učencev, ki so pod Aškercem se učili verouka, sem zvedel, da so ga jako radi imeli in so se njegove ure naravnost veselili.
Počitniško pismo.
Prijatelj Binčel
Tvoj parte še ni bil tiskan — torej si še pri življenju, samo bogznaj kod romaš? Če bi bil rejen, bi dejal, da se držiš rodoljubnega recepta, po terenu je treba počitnice ubiti, in sicer v postelji, v senci, pri kaplji in pri taroku. Ti pa, ki Te je Bog
poklical med mršave, skačeš menda zdaj po domovini kakor kobilica in pogoltneš gotovo vsak dan nekaj tucatov kilometrov. Ne morem si to drugače predstavljati. Ne morem si pa tudi misliti, da bi bil pred svojim odhodom iz Bele krajine delal posebno natančno b'lanco svojega dejanja in nehanja tam ob zeleni Kolpi, zakaj odgovora na moje zadnje pismo še nisi saldiral. Pa ne, da si pozabil, kako sva se pogodila jeseni za korespondenco? Ti kujon, ti! —
Čudil se boš, da sem Te iskal te dni po vsej Beli Krajini od Vinice do Stražnega vrha. Za pričo mi je Tone, ki me je zvesto spremljal na vseh potih.
Zasedla sva neko popoldne svoji kolesi in še tisti ^dan sva prenočevala na hrvaški zemlji, v Čabru Drugi večer pa sva hodila že po divnem Zrinjevcu v Zagrebu. Zahotelo se mi je, švigniti še enkrat po tistih lepih potih ki sem jih romal lanske počitnice s tolikim užitkom in ki jih s hvaležnim srcem opisujem v letošnji „Naši Bodočnosti". V Zagrebu bi bila ostala kar cele počitnice, tako se nama je prikupil. Da pa sva jo morala prihodnjega dne popoldne že odriniti proti Karlovcu, so bili vzrok naši večni, „konflikti s finančnim ministrom" in pa dolga pot, ki naju je še čakala do doma Tako sva kosila drugi dan že na Vinici, spala pa v Črnomlju. Umevno je, da sem na Vinici vpra-
Člani odbora: Smrtka, Skala, Zeli.nko-va, Ludviček, Vitkovič, Stalmach za Čehe.
—	Szado, Kanarek, Smulikovski za Poljake.
—	Jelene za Slovence. — Za novo pristo-pivše Hrvate je bil kooptiran tov. Opašič iz Pazina v Istri.
Tovariš Nowak želi na to novemu predsedniku Hajnemu mnogo sile v težkem delu, nakar izjavi predsednik Hajny, da bo vestno vršil svojo dolžnost.
6 Na koncu zborovanja so bili sprejeti še ti predlogi odbora:"
a)	Resolucija Skale, ki poudarja potrebo in važnost višje izobrazbe učiteljstva:
Slovansko učiteljstvo, združeno na obč. zboru delegatov Zveze slovanskega učiteljstva v Krakovu dne 23. julija 1912, izjavlja:
Ker stojimo v principu na stališču, da naj se povzdigne izobrazba učiteljstva ljudskih in meščanskih šol na reformiranih srednjih šolah in na akademičnih pedago-gijih pri visokih šolah, protestiramo kar najodločneje proti vsem namenom glede kakršnekoli reforme zavodov za izobrazbo učiteljstva, posebno pa proti smeri navzdol.
Na temelju splošne in načelne zahteve slovanskega učiteljstva smatramo za potrebno izjaviti, da Zveza slovanskega učiteljstva vidi kot popolnoma opravičeno in samoob-sebi umevno, da se šolstvo vseh narodov v državi, torej tudi slovanskih, izpopolni od ljudskega šolstva do visoke šole, ki naj jih ustanovi država brez zavlačevanja in brez politiških pogajanj v takem številu, kolikor jih narod potrebuje.
b)	o dtfinitivnem nastavljenju nadzornikov (Skalicky). Resolucija: Občni zbor delegatov Zveze slovan. učit. v Avstriji se zopet izjavlja proti definitivnemu nastavljenju nadzornikov in zahteva, da je učiteljstvo vseh ljudskih in meščanskih šol v vseh šolskih uradih primerno zastopano po svojih izvoljenih zastopnikih. Da se v vse šolske urade, posebno v deželne šolske svete in v naučno ministrstvo — pokličejo kot referenti le priznani strokovnjaki, ki iz lastne prakse poznajo vse kategorije šol, torej tudi ljudske in meščanske šole in da se na mesta deželnih šolskih svetov pokličejo šolski strokovnjaki.
d) Občni zbor Zveze slovan. učit. v Avstriji na oča odboru, da ukrene vse potrebno, da se vsi državni poslanci zavzamejo za to, da se čim prej izpremeni § 55 drž. šol. zakona v smislu naučnega odbora drž zbora, kakor tudi, da se izvrše drugi predlogi, ki so se sprejeli za zagotovljenje izboljšanja gmotnega stanja učiteljstva.
Na koncu je pozdravil tov. Popovič v imenu svobodne kraljevine Srbije vse pričujoče, zakar se mu je tov. Nowak zahvalil. Zbor je zaključil predsednik Hajny in se je pri tem zahvalil za izvršeno delo.
V. M o š o v ä, zapisnikarica pri obč. zboru.
Pripomba: Pred občnim zborom zvečer 22. julija je bil ravno v teh prostorih pozdravni večer, pri katerem so gostitelji izkazali prav presrčno prijateljstvo vsem, posebno Čehom, in so vse goste imenitno pogostili. Popoldne dne 23. julija so se odpeljali delegati v Veličko, kjer so si ogledali solne dole. Tam je najbrže po naročilu poljskih kolegov igrala kapela arije iz Prodane neveste, narodne češke pesmi in nazadnje pri vožnji po jezeru »Kde domov muj. Večina udeležencev je šla domov dne 24. julija, nekateri so napravili izlet v Za kopane.
Stanje in gibanje slov.uči-teljiščnikov v zadnjih letih.
(Konec.)
Mariborsko učiteljišče.
Maribor je srednje provincionalno mesto, ki pa tvori sedež klerikalne stranke na
Štajerskem. Učiteljišče je nemško-slovensko, vendar imajo večino Slovenci. Letošnje leto je na zavodu 122 Slovencev in 85 Nemcev. Vkljub temu pa so Nemci na boljšem, ker večina pride na učiteljišče iz meščanskih šol, slovenski pa večinoma iz pripravljalnega tečaja in tem dela pozneje posebno nemščina preglavico. Poglejmo sredstva, ki jih nudi Maribor učiteljiščnikom v svrho-samoizobrazbe. Ima dvoje gledališč, slovensko in nemško, v prvem igrajo diletan-tje, ki pa ne zaostajajo za nemškimi igralci. Neprecenljive važnosti so za dijaka knjižnice. Pred nekaj leti je bilo v Mariboru v tem oziru jako slabo. Razen šolske dijaške knjižnice, ki pa ima po večini le dela starejših pisateljev, ni bilo nikake slovenske knjižnice. Zdaj je boljše. Obstoja «Ljudska knjižnica" in poleg tega imajo učiteljiščniki pod pokroviteljstvom .Zveza štaj. učiteljev" svojo lastno knjižnico. .Ljudska knjižnica" je važna zaradi tega, ker ima poleg slovenskih tudi precej čeških, hrvaških in ruskih knjig ter jih lahko uporabljajo dotičniki, ki se uče katerega izmed teh jezikov.
Knjižnica mariborskih učiteljiščnikov je bila ustanovljena leta 1904. in je nastala iz gole potrebe zaradi pomanjkanja slov. knjižnice. Letos šteje čez 300 knjig. Zastopani so vsi moderni in drugi važnejši slovenski pisatelji. Knjižnica pa je imela poleg knjig namen, in sicer: 1. vaje v govorništvu, 2. prirejanje diletantskih iger, 3. poučevanje dečkov pripravljalnega razreda v nemškem jeziku. Vaje v govorništvu so se vršile od knjižničnega postanka do zdaj. — V mariborskem „Narodnem domu" so priredili združeni učiteljiščniki in gimnazijci par predstav, pozneje pa prvič sami v Šoštanju leta 1907 in v Ptuju leta 1910 igro „Divjega lovca". — Poučevanje slovenskih dečkov pripravljalnega tečaja je imelo namen povzdigniti slovenski živelj na zavodu. Zdaj se je to opustilo, zakaj ni prinašalo tiste koristi kakor se je sprva mislilo. Čim bolj je fant, ki je nadarjen in priden, samostojen, tem bolje jel Kmalu se privadi tudi jeziku. Knjižnica je imela poleg tega še namen, oziroma ga še ima, da uvaja mlajše dijake v domače razmere in slov. življenje, da jih varuje odtujevanja narodu.
Omenim naj še predavanja, ki jih prirejata „Mariborska čitalnica" in „Zgodovinsko društvo".
H koncu še to, da se v zadnjem času prav lahno čuje prizadevanje klerikalcev, ki bi dobili radi posebno v pripravljalnem tečaju somišljenikov. Uspeha nimajo posebnega. V višjih letnikih so njih pripadniki izjeme. Fanatizma med mariborskimi učiteljiščniki ni, kar je gotovo veliko vredno, zakaj najbolj zanesljiv voditelj v življenju je razum poleg jasnega in. svobodnega prepričanja.
Goriško učiteljišče.
Ko so leta 1909 koprski učiteljiščniki prišli v Gorico, so jih takoj napredni gimnazijci in realci povabili na sestanek, da bi zasnovali skupno društvo. Sestavili so pravila in jih predložili učiteljskemu zboru na učiteljišču. Ta jih je seveda odbil ter pod pisane odbornike celo leto preganjal. Seveda je moralo potem vsako gibanje prenehati in v tistoletnem prvem letniku so dobili klerikalci večino.
Naslednje leto je bil ustanovljen orkester, ki je združeval v sebi vse gibanje goriških učiteljiščnikov in pod čigar firmo so nadaljevali svoje delo v svrho samoiz-obrazbe. Orkester je priredil več koncertov v prid „Dijaški kuhinji" v Gorici, ki so se obnesli vsi izredno dobro. Pozneje so stopili napredni učiteljiščniki v stik z organizacijo naprednega goriškega učiteljstva, ki jim je najelo sobo, kjer so imeli orkestrove in pevske vaje. Isto društvo jim je tudi plačevalo najemnino za inštrumente.
ševal najprej po Tebi, seveda že vnaprej se zavedajoč negativnega odgovora. Zameriti Ti gotovo ne morem, če te nisem dobil, ker Te nisem obvestil o svojem prihodu, naposled pa tudi ni nikjer zapisano, da bi moral čakati tam ob Kolpi celo leto, kdaj se prikobali k Tebi kak vrag čez viniški most.
V Črnomlju sva ostala par dni. Zadržali so naju stari znanci, vino in — dež. Bogme. da še nisem bil kmalu tako židane volje, kakor me je dvignila tista zlata kaplja iz Šprajcarjeve kleti. Geltar, tisti črnomaljski original, pa nas je vrlo zabaval s svojo pristno belokranjščino. Meni, Belokranicu, baš ni bilo vse to nič novega, ampak Tone, ki doslej še ni pogledal preko Gorjancev, on je bil kar zaljubljen, ne vem pa, ali bolj v vino ali v Geltarja. Ko sva bila že pri poslednjih kronicah, se je, hvalabogu, izve-drilo, in tisti dan sva prevozila čez 100 kin preko Kočevja in Ribnice do doma. Ceste so bile ta dan neznosno slabe, zlasti od Kočevja do Ribnice: same kolesnice, debelo blato in široke luže. A ker sem nosil s seboj zadnje kronice, sem moral „volens-nolens" premagati vse te ovire. Drugo jutro, ko sem se prebudil, sem mislil, da so me amputirali, zakaj čutil nisem nobene noge. Zdaj rabim nekaj dni „počitnic v počitnicah", da povrnem životu tistih par kilogramov tributa, ki sem ga plačal kolesu.
Za avgust imam lep načrt — Monakovo in Inomost. Prof. B. me je baš danes avi-ziral o tej poti. Lepa pot v Monakovo, res lepa, toda tisti „konflikti" stoje kot mrki kerubimi pred čarobnim vrtom bajne Ar-mide in ne puste, da bi stopil vanj Rinaldo.
Morda pa mi bodo bogovi milostni. Starih tetk imam cel tucat in vsaka ima polno nogavico svetlih tolarjev in cekinov na dnu škrinje. Kaj bi stara tetka s svetlimi tolarji in cekini v škrinji? Nisem še pozabil, kako sem znal včasih kot študent odveza-vati tetkam tiste nogavice. Stare strune bom napel, lepo bom pisal, tako lepo, da pojde do solz. Stare tetke naj le malo pojokajo, zato pa naj ostane nam mladim več veselja ; ali ni tako prav? — Le pojdi, Rinaldo, v vrt Armide, vse polno slov ima Bogomir Bouillonski, da jih pošlje pote!...
Počitnice so vse, kar imamo lepega v našem bednem stanu. Bog nam živi še stare tetke s svetlimi penezi v nogavicah! Če na-pumpam vsako za en bankovec, pa Ti bom jeseni pravil o lepi Bavarski in Tirolski.
Vesele počitnice!
Tvoj
S., dne 27. VII. 1912.
Vilko.
Nameravali so se tudi v velikem številu z orkestrom vred udeležiti II. abituri-entskega sestanka, kar pa je. žal, zaradi nekaterih neprilik izostalo. Koncem leta pa so priredili glasbeno-zabaven večer, ki se je sijajno obnesel.
Drugo leto, 1911—1912, se je delo nadaljevalo, in dovolilo se jim je celo, da so smeli vaditi orkester v šoli. Ravnateljstvo je nadalje dovolilo tudi prireditev koncerta v „Trgovskem domu" in sodelovanje pri raznih narodnih društvih.
Učiteljsko društvo je šlo tudi letos učiteljiščnikom ves čas na roko ter je z gmotno podporo omogočilo, da so se mogli v tako lepem številu udeležiti abituri-entskega sestanka. Bodi mu izrečena srčna zahvala in želja, naj tudi vbodoče ne zapusti svojega naraščaja!
Goriški učiteljiščniki so tudi jako pridno zbirali za Ciril-Metodovo družbo in so letos nabrali že drugi kamen zanjo.
Omeniti je tudi, da so pridno gojili telovadbo. Goriški „Sokol" jim je proti odškodnini odstopil dvorano, kjer so imeli dvakrat na teden telovadbo. Obiskovalo jo je redno povprečno 35 telovadcev.
To je kratek pregled delovanja goriškega učiteljišča.
Ljubljansko učiteljišče.
Za ljubljansko učiteljišče velja po večini vse, kar sem omenil že pri splošnem poročilu. Omenim naj le, da je tvorilo centralo našega gibanja in je v Ljubljani bil tudi .Pripravljalni odbor" za abiturientski sestanek.
Kar se tiče samoizobrazbe, smo imeli na razpolago kaj več, kakor učiteljiščniki v drugih mestih. Ker je šolska knjižnica jako uborna, smo posečali Simon Gregorčičevo knjižnico", .Licealno knjižnico" in zaradi pomanjkanja pedagoške knjižnice na učiteljišču pedagoško knjižnico, ki nam jo je dala na razpolago .Zaveza" in ki šteje okrog 1000 knjig.
Obiskovali so tudi predavanja „Akademije" ter drugih društev ter ruski, češki in italijanski krožek.
Imeli so, kakor prejšnje leto v šolski telovadnici telovadbo po sokolskem načinu, odpadlo pa je letos, žal, obiskovanje kurza .Glasbene Matice". Vendar se bo drugo leto to spet uredilo.
Treba bi bilo omeniti še gmotno stanje ljubljanskih učiteljiščnikov. Ker sem pa to deloma že storili v splošnem poročilu, omenim naj samo to, da se resno misli pomagati učiteljiščnikom tudi v gmotnem stanju. Morda se bo dalo pozneje razširiti delokrog .Učit. sklada". Seveda bo vsem tem neprilikam konec, ko bo sezidan .Učiteljski konvikt".
Važno je na vsak način, da bo kmalu rešeno vprašanje socialnega stanja učiteljiščnikov. Da se reši ugodno, morajo pač pomagati merodajni faktorji, ker to je tako-rekoč njihova dolžnost. In tudi najvažnejša naloga abiturientskih sestankov je, izboljšanje socialnega položaja slovenskega uči-teljiščnega naraščaja.
*
Resume.
S tem je končano splošno in podrobno poročilo našega stanja in gibanja. Videli smo precej uspehov našega dela, ali videli smo tudi, da ga še več čaka.
Mirovali in lenarili nismo, zavedali smo se, da je v delu življenje, da ima človek v boju moč. Mirovati tudi v bodočnosti ni naš namen, da, obeta se nam veliko več dela, kakor dozdajv Ne strašimo se ga, ker smo ga vajeni! Še manj pa se strašimo nasprotstva od strani klerikalcev, ker vemo, zakaj so nam nasprotni. Z nepozabnim Aškercem lahko zakličemo: Mi vstajamo, a vas je strah!
K referatu so bile sprejete soglasno sledeče resolucije:
Učiteljski naraščaj, zbran na III. shodu jugoslovanskih naprednih učiteljiščnih abi-turientov in abiturientk dne 16. julija v Mestnem domu v Ljubljani, pozivi je:
1.	učitelj iščni naraščaj, da deluje tudi vbodoče v isti smeri in na istih temeljih, kakor smo delovali skupno do sedaj;
2.	p o z i v 1 j e še nadalje učiteljstvo vseh jugoslovanskih kronovin, da se tudi nadalje zanima za razvoj svojega naraščaja z isto vnemo in požrtvovalnostjo, kakor seje pričelo zanimati zanj prav v zadnjam času.
3.	Učiteljske organizacije se pozivljejo, da vplivajo na učiteljiščna ravateljstva, da ta puščajo svobodnejšo roko uči-teljiščnemu naraščaju pri vzgoji in izobrazbi; vodstvo učiteljstva pa se pozivlje, da skrbi zato, da se učitelj iščni naraščaj vsaj o tehničnem ustroju naših o r g a n i z a c j t e m e 1 j i t o p o -uči.
4.	„Učiteljiščni sklad" nam je smatrati za važen faktor vsega uči-teljiščnega g i b a n j a, k i o m o g o -
čuje sam oizobrazbo in gibanje učitel jiščnega naraščaja, prirejanje shodov učiteljiščnih abiturientov in ki ima služiti za podlago zasnovanj a glasila učiteljskega in učitel jiščnega naraščaja s programatično točko, informiranje in razmotri-vanje programatičnih točk naprednega učiteljstva in informativne organizacijske razprave in razprave strogo stanovskih zadev, oziroma izdajanje brošur, ki imajo to nalogo.
Deška mešč. šola v Ljubljani je nujno potrebna.
(Dalje.)
9. Potreba meščanske šole za Ljubljano.
Iz povedanega je razvidno, da so meščanske šole velike važnosti in koristi, in ljubljansko prebivalstvo trpi škodo z ozirom na razvoj obrti, ker še nima meščanske šole. Pomanjkanje meščanskih šol je največ krivo, da dere pri nas vše v srednje šole. Posamezni razredi so za-raditega prenapolnjeni, vsled česar trpi pouk, učenci pa zaradi nezadostnega predznanja zaostajajo in izostajajo. Taki otroci bi pa lahko prav dobro napredovali v meščanski šoli ter bi bili' izvrstna pridobitev za našo obrt in trgovino, tako so pa brez pravega znanja nekaki propadli dijaki ter se obesijo tam, kjer se le morejo, da si s silo prislužijo košček vsakdanjega kruha, če se niso popreje že popolnoma pogubili ter postali malovredna in nevarna bitja v človeški družbi.
Kako se pogube dijaki na srednjih šolah brez doseženega cilja, nam kaže tale primera:
Leta 1889. se je vpisalo v tukajšnjo realko v prvi razred 114 učencev. Od teh jih je prišlo v drugi razred 70, v tretji 48, v četrti 38, v peti 21, v šesti 15 in v sedmi razred pa 14 dijakov!
Isto leto je vstopilo v tukajšnjo višjo gimnazijo v prvi razred 221 učencev; na koncu leta jih je bilo samo še 130, ki so dosegli učni smoter; v peto šolo jih je prišlo samo 21 in maturiralo jih je pa od 221, ki so se vpisali v prvo šolo, samo 18!
Posebno močno izostajajo dijaki v spodnjih štirih razredih. Omenjeno leto jih je izostalo v prvih štirih razredih na realki 93, na gimnaziji pa 190! Vsi ti propadli dijaki bi gotovo prav dobro izhajali v meščanski šoli, ko bi jo imeli.
O potrebi meščanske šole za Ljubljano se je govorilo že pri seji občinskega sveta dne 18. julija 1899. leta, ko je šlo za ustanovitev in zgradbo III. mestne deške šole. Potrebo III. mestne deške ljudske šole in pa hkrati pod eno streho ustanovitev deške meščan, šole sta toplo zagovarjala' občinska svetnika dr. Lovro Požar in poročevalec J. Dimnik. Seveda so se čul'i tudi nasprotni, celo šaljivi glasovi proti III. mestni šoli in proti meščanski šoli. Te glasove je pa krepko zavrnil odličen član občinskega sveta, rekoč: »Ni umestno šaliti se s šolo in še manj umestno pa, da bi prešli preko tako važnega in resnega vprašanja na dnevni red, ker je očividno in dokazano, da se rešitvi tega vprašanja ne bomo smeli izogniti.«
10. Šola je temelj bodočnosti vsakega naroda in vsake dežele.
Stara resnica, ki je veljavna tudi za sedanje čase, je: »šola je temelj bodočnosti vsakega naroda in vsake dežele.« Ta resnica se poudarja pri omikanih ljudeh že od pamtiveka, naglaša se dandanes in na-glašalo se bo tudi vbodoče, zakaj človeštvu je namen, da se izpopolnjuje in napreduje.
Tudi narodom in deželam, ki so se pospele na visoko stopnjo kulture, tudi tem narodom in deželam je dolžnost, da skrbe za svoje šolstvo ter doprinašajo žrtve zanje, zakaj zakon narave v boju za obstanek je tak, da tisti narod, ki ne napreduje, že nazaduje prav zato, ker ne napreduje, in tisti, kdor ni zato, da bi se udeležil te tekmovalne delavnosti, ta si je že sam podpisal smrtno obsodbo. Te resnice se zavedajo najintenzivneje ravno oni narodi in tiste dežele, k'i so napredovale najbolj. S pomočjo omike jim je dozorel pravi smisel za svoje potrebe in za pogoje svojemu obstanku.
Čuditi se je, da prav prebivalci tistih narodov, dežel in mest, katerih obstanku ne preti nevarnost, toliko žrtvujejo za svojo izobrazbo, za svoje šolstvo. In vendar ni to nič čudnega; vse to je le prena-ravno. Neveden človek navadno ne ve, česa mu treba; omikan človek pa ne pozabi na ničesar, kar mu treba, in sicer ne j samo zato, 3a se ohrani na "dosedanji stop-nji, ampak da se popenja vedno višje.
šola je temelj bodočnosti vsakega i naroda, vsake dežele, vsakega posameznika. Dolžnost ljudskih zastopnikov v I deželnih in občinskih zastopih pa je, da
polože dober temelj za razvoj šolstva. | Tudi nas vseh, ki sedimo v tej zbornici, | je dolžnost, da skrbimo za ljubljansko šolstvo tako, da se bo brez zadržka lahko razvijalo ljubljanskemu prebivalstvu v I korist ter se v ta namen ne strašimo, do-prinašati potrebnih in neizogibnih žrtev. Denar, izdan za šolstvo, ni zavržen, ampak se obrestuje bolje, kakor kakršnakoli naprava.
11. Mnenje strokovnjaka o potrebi meščanske šole.
Potrebo meščanske šole za Ljubljano je poudarjal tudi c. kr. dež. šolski nadzornik g. Fr. Leveč že 1. 1898., ko je v imenu c. kr. mestnega šolskega sveta kot tedanji okr. šolski nadzornik za Ljubljano sestavil stavbni program za III. mestno deško šolo. V tem poročilu pravi gosp. nadzornik med drugim to-le:
»Sestavljaje ta stavbni program sem se ravno tako kakor pri šentjakobski šoli oziral na to, da bo vendar že enkrat treba misliti tudi na ustanovitev deške meščanske šole, ki bi dobila potrebne prostore lahko tudi v novem poslopju III. mestne deške ljudske šole. Po mojih mislih se vprašanje o ustanovitvi deške meščanske šole v Ljubljani ne da več spraviti z dnevnega reda, ker smo Kranjci v tem oziru zaostali celo za Dalmacijo in Bukovino, in je Ljubljana zdaj edino deželno stolno mesto v Avstriji brez javne meščanske šole. Oziri na naše obrtne šole in učiteljišča, na prenapolnjene srednje šole in na splošni napredek ljudskega šolstva ljubljanskega nas silijo uvaževati tudi vprašanje zaradi mestnih javnih meščanskih šol. Ako pa se zida že posebno poslopje za III. mestno deško ljudsko šolo, kaže to poslopje zidati tako razsežno, da se v njem prejalislej nastani tudi deška meščanska šola.	_ (Konec.)
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve. Iz Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev.
Delegate je prijavilo:
XXIV. Radovljiško učiteljsko društvo:
114.	Avgust Jensko, učitelj — Bled.
115.	Egidij Schiffrer, učitelj — Jesenice.
116.	Ivan Šega, učitelj — Radovljica.
XXXV. Učiteljsko društvo za ptujski
okraj:
117.	Valentin Kajnik, učitelj — Ptuj okolica.
118.	Alojzij Selinšek, učitelj — Sv. Barbara v Halozah.
Ker je tovariš Ciril Vizjak, delegat Slovenskega učiteljskega društva za kočevski okraj, zadržan, zastopa društvo v dele-gacijski seji tovariš Franc Štefančič, nad-učitelj v Velikih Laščah.
Vodstvo Zaveze.
Tajnik:	Predsednik:
Vilibald Rus.	L. Jelene.
Štajersko.
Gornjegrajsko učit. društvo zboruje dne 15. avgusta t. 1. točno ob 10. uri v šoli na Ljubnem po sledečem vzporedu: 1. nagovor predsednikov; 2. zapisnik zadnjega zborovanja; 3. dopisi; 4. poročilo o skupščini „Zveze", poroča tov. Zemijič ml.; 5. poročilo o skupščini „Zaveze", poroča tov. Burdian; 6. predavanje tov. Kelca „Kako se vzgojijo značaji?" 7. Slučajnosti. Glede kosila se je pravočasno oglasiti pri tov. Sotlarju na Ljubnem. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor.
Učiteljsko društvo za ptujski okraj je zborovalo dne 1. avgusta ob jako lepem številu rednih udov. Posebno se je odlikoval nežni spol. Vsa čast!
O zborovanju Zveze v Ptuju je poročal tov. M. Lešnik ter žel za svoje krasno, nad vse stvarno poročilo vsestransko pohvalo Naprosil se je, da priobči svoje poročilo na zborovanju v „U. T."
O pomenu psihologije v vzgoji je poročal tov. Selinšek. Tudi ta referat je bil dober.
Učiteljstvo se je izreklo za stalno na-meščenje šol. nadzornikov. Delegatom se je naročilo, naj pri Zavezinem zborovanju v Celju stavijo predlog, da se ta točka črta z dnevnega reda, sicer pa imajo glasovati za stalno nameščenje. Delegatom sta se volila tovariša Valentin Kajnih in Alojz Selinšek.	K.
Književnost in umetnost.
Sliko slov. pesnika Antona Aškerca
je izdalo upravništvo „Slov. Ilustrovanega Tednika". Slika je jako lepa, 47/63 cm velika in dvobarvna ter bo v okras vsaki sobi kakor tudi gosposkemu salonu. — To je že 4. slika, ki jo je izdal „Slov. Ilustrovani Tednik" in sicer je izdal slike Prešerna, Gregorčiča, Jurčiča in sedaj Aškerca. V nobeni slovenski hiši bi naj ne manjkale te slike; zavedni Slovenci, okrasite si svoja stanovanja s slikami svojih velmož,
saj narod, ki ne spoštuje svojih zaslužnih mož, ni vreden, da so se mu rodili! — Naročniki „Ilustrovanega Tednika" dobe omenjene slike brezplačno; naročite se torej na „Ilustrovani Tednik" in razširjajte ga!
Zvonček objavlja v svoji zadnji številki to le vsebino: 1. Sambom: Rak in Škrat. Pesem. — 2. Cvetko Gorjančev: Iz mojega albumčka. Slike iz otroške dobe.
—	3. Ivan Erbežnik: Zlata ptička. Podoba.
—	4. Andrej Rape: Na paši. Pesem. — 5. Cvetko Gorjančev: Tihe pesmi. Pesmi. — 6. Pastir. Podoba. — 7. Lad. O.: Uvedba splošnega časa. Poučen spis. — 8 Tone Rakovčan: V jutru. Pesem. — 9 Kristina Kešetova: Slovenka sem! — 10. Sambom: Pesem o ptički. Pesem. — 11. Ljubi domovino svojo! Pesem.— 12. Na počitnicah. Podoba. — 13 Ivo Trošt: Zbrani pevci. Povest. — 14. Tone Rakovčan: Novi zvonovi. Povest. — 15 Mirka, Viasta in Dora v obljubljeni deželi. Podoba. — 16 Cvetko Gorjančev: Zelena kobilica. Pesem. — 17. Cvetko Gorjančev: Slovo. Pesem. — 18. K. Str.: Kakao. Prirodopisni spis. — 19. Sambom: Ribica zlata. Pesem. — 20 Sambom: Imam še pesemc... Pesem. — 21. Cvetko Gor jančev: Ej, ti muren! Pesem. — 22. Pouk in zabava: Iv. Kiferle: Ciganček sirota Pesem. — Božena Šotolova: Besedna naloga.
—	Rešitev in rešilci. — Največji železniški most. — Še nekaj iz Novega Jorka. — 400.000 mark za zgradbo zavoda za preiskovanje raka. — Kotiček gospoda Doro-poljskega.
Jako zanimive slike priobčuje zadnja štev. „Ilustrovanega Tednika", namreč: Bivol nataknil slovečega zrakoplovca Lathama; odkritje spominske plošče S, Gregorčiču (2 sliki); vstaja v Albaniji; Turška vojska udu-ši s silo vstajo pri Pristinu; mož z dvema sicema Peter Labič, najmočnejši človek na svetu, imenovan „Samson II."; cesar v Išlu; „Padar" v Celovcu: župnik Arnuš z igralci in igralkami iz Borovelj na Koroškem; podružnica CMD. za Ssvo, Javornik in Koroško Belo; narodna godba v Št. Ilju pri Turjaku blizu Slov. Gradca itd. — „Slov. Ilustrovani Tednik" se čedalje lepše razvija in bi naj ne manjkal v nobeni slovenski rodovini, ker nudi vsakomur obilo zanimivega gradiva.
Učiteljski konvikt.
Darovi. Tov. Rudolf Horvat, nad-učitelj v Trnovem na Notranjskem, 10 K, namesto venca na grob nepozabne svakinje Jelke Bezeg, učiteljeve vdove na Gočah. Tov. Josip Žirovnik, nadučitelj v Gorjah pri Bledu, 10 K namesto venca na grob svakinje M. Peternelove na Bledu; gospa Franja Vrabelj iz Ljutomera, 10 K. Vydrova tovarna hranil po priporočilu tov, Avg. Korbarja3 K; g. Friderik Stöger, trgovec v Krškem, 1 K. Hvala!
Letnino so plačali: tov. Leopold Morel a iz Metlike; tov. Klotilda Kuna s z iz Suhorja pri Košani na Notranjskem; Miroslav Govekar, učitelj pri D. M. v Polju. Hvala!
Kranjske vesti.
— r— Iz deželnega šolskega sveta.
V	seji 2. avgusta so bili na ljudskih šolah imenovani: Frančiška Pogačar v Buko-vico, Regina Okorn v St Jur pod Ku-mom, Karolina R i g 1 e r v Sv. Gregor, Gabrijela A ž m a n v Igovas, Karolina Zupančič v Križe pri Tržiču, Alojzij P o -točni k na II. mestno deško šolo v Ljubljani, Marija Grobovšek v Št. Lenart pri Škofji Loki, Marija A ž m a n v Litijo, Ana Harbich v Dol, Melanija Fajdigav Šmartno pri Kranju, Marija Lončarič v Moravče, Franc Samec v Polje, Andrej Pogačar v Kamnik, Adela P o g o r e 1 ec v Tržišče, Hermina P e 1 a n v Sp Šiško, Jožef G o r i š e k na Sv. Goro, nadučitelj Franc Ivane v Kranj, Justina M o d i c v Šmarjeto, Franc J u r e č i č in Angela K u m e 1 j v Štrekljevec, Josipina A h a č i č v Dragatuš, Ivan Š m a j d e k na Krtino. Stalno se namesti in dobi naslov profesorja Hugo Podrasek in dr. Vladimir Winter, oba na državni gimnaziji z nemškim učnim jezikom v Ljubljani; dr Franc Sturm na državni realki v Ljubljani; veroučitelj Franc Watzl na državni gimnaziji v Kočevju; veroučitelj dr. Ciril Až-m a n na državni gimnaziji v Novem mestu.
V	VII. činovni razred pride dr. Valentin K o r u n na I. državni gimnaziji v Ljubljani.
—r— Šviga — švaga. G. F. Lončar, na Rakovniku je posial „Slovencu" izjavo, da on ni bil nikdar naprednega mišljenja in da je v resnici član Slomškove Zaveze. — G. Lončar je napravil s tem veliko luknjo v — vodo. Kdo pa da kaj na izjavo moža, ki je v stalni službi vrgel puško v koruzo, vse popustil in pribežal domov k materi! — Na biološko metodo se pa gosp. Lončar vendar razume. So namreč neke raz- | umne živali, ki si rane zdravijo s tem, da j si jih ližejo. To zdravljenje je baje jako i uspešno! Treba je le gladkega jezika in j nekoliko prakse. — Lončarjevo nazadnjaško '
mišljenje je dokumentirano tudi z družbo, ki z njo občuje. Naj še glede tega poda primerno izjavo!
—	Lep patron! V „Slovencu* od pretekle srede čitamo to-le famozno izjavo: „Na dopis Učiteljskega Tovariša št. 30 z dne 26. junija 1912 pod naslovom: Nadzornik Maier proti naprednim učiteljem, izjavlja podpisani, da ni bil nikdar naprednega mišljenja ter je v resnici član Slomškove Zveze. — Fran Lončar, učitelj." Temu ubožnemu izpričevalu neznanega gospoda Lončarja nimamo dosti dostaviti. V dotični notici nismo nikogar navedli imenoma, vendar se je zdelo vrlemu vojščaku Slomškove Zveze potrebno javnosti povedati, da ni bil nikdar naprednega mišljenja. Logično se da torej sklepati, da je bil, je in ostane nazadnjak non plus ultra, pravi protitip klerikalnega pedagoga! Klerikalci vedno govore, da so samo oni resnični naprednjaki. sedaj pa pride Lončar in izčenča golo resnico! Uboga gmajna!
—r— Imenovanje učiteljic. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda je imenovalo v seji 2 avgusta 1.1. za učiteljice na družbenih dekliških šolah v Trstu učiteljice: Ano Gantar, Klotildo B u r g e r, Vido Kersnik, Erno Rozman, Marijo H e -r e n , Marijo P f e i f e r, Marijo Kmet, Mileno R o h r m a n, Marijo B a r a n, Jožico Trdina, Amalijo H a r t m a n in Minko M o d i c. Pri tej seji je imenovalo vodstvo tudi še za suplentko Ano Črna-gojevo in za suplenta učitelja Mrška. — O priliki bomo povedali, kako so ob tej priliki uvaževali želje tistega učiteljstva, ki dandanes skoro največ deluje za družbo, da na korist družbe zanemarja celo svoje lastne ustanove.
—	r— Srebrno poroko je obhajal dne
8.	t. m. naš vrli tovariš Janko Likar, učitelj v Ljubljani, in soproga Marija, rojena Če-rinova. Želimo jim vsaj še enkrat toliko zadovoljnega rodovinskega življenja! Živela!
—r— Naše enorazrednlce. Na Kranjskem je c. kr. okrajni šolski nadzornik, ki ob vsaki priliki povdarja važnost enoraz-rednic. Ob neki okrajni učiteljski konferenci je rekel, da bi se morali nastavljati na eno-razrednice najboljši in najizkušenejši učitelji, ki naj bi bili bolje plačani od drugih učiteljev. Prav! Toda kako se godi? Pred kratkim se je zgodilo, da je-bila razpisana služba enorazredničarja za definitivnost. Zahtevala se je moška učna oseba. Kompetirala sta dva: en moški, odličen učitelj s pohvalnim dekretom, ki deluje uspešno že blizu 20 let, in mlada učiteljica, bivša samostanska go-jenka, ki je komaj položila izpit učiteljske usposobljenosti, in glejte: službo je dobila gospica učiteljica! Pojdite rakom žvižgat s doslednostjo in pravico.
—r— Društvo „Mladika". Upravni odbor „Mladike", ki je bil na zadnjem občnem zboru dne 6 julija t. 1. vnovič z vzklikom potrjen za dobo treh let, se je tako-le konstituiral: Predsednica: Franja dr. Tavčerjeva; podpredsednica: Pavla Lev-čeva; tajnik: Evgen Lah; blagajničarka: Filomena Senekovičeva; ekonomka: Silva Lahova; odbornice: Cecilija dr. Korunova, Josipina Macherjeva in Marija Wessnerjeva.
—r— Tečaj za uporabo sadja in ze-lenjadi priredi kranjska kmetijska šola na Grmu od 9. do 13. septembra s sledečim vzporedom: V pondeljek, 9. septembra, od 2.—4. ure: Pomen konserviranja sadja in zelenjadi. Vzroki pokvarjenja sadja. V torek, 10. septembra, od 8—10. ure dopoldne: Kipenje. Kisanje zelenjadi. Kon-serviranje zelenjadi v kozarcih in puščicah. Od 10.— 12 ure: praktične vaje v šolski kuhinji. Popoldne od 2.-4. ure: Naprava mezge (zalzna), mozge (povidla) in zdriza. Od 4.—6. ure: Praktične vaje v šolski kuhinji. V sredo, 11. septembra, od 8—10. ure dopoldne: Vlaganje sadja v kozarce (naprava kompota). Shranjevanje sadnih konserv. Od 10.—12. ure: Praktične vaje v šolski kuhinji. Popoldne od 2.-4 ure: Naprava soka iz jagodičevja. Od 4.-6. ure: Praktične vaje v šolski kuhinji. V četrtek, 12. septembra: Dopoldne od 8—10. ure: Sušense sadja in zelenjadi. Od 10.—12. ure: Praktične vaje v sušenju. Popoldne od 2.-4. ure: Obiranje in spravljanje (shranjevanje) sadja. Vlaganje sadja v zaboje, košarice in sode v svrho kupčije. Od 4.-5. ure: Praktične vaje v sadovnjaku in sadni kleti. V petek, dne 13. septembra: Dopoldne od 8.—10. ure: Naprava sadjevca (mošta). Sestava sadja in mošta. Kipenje mošta. Naprava oeta. Od 10.—12. ure: Praktično razkazovanje v vinski kleti. Popoldne od 2—4. ure: Ravnanje s sadjevcem, bolezni sadjevca in ravnanje s pokvarjenim sadjevcem. Od 4.—5. ure: Praktične vaje v vinski kleti. — Predavanje od
9.—12.	septembra so namenjena v prvi vrsti našim gospodinjam in dekletom. Tečaja se je udeležiti vseh 5 dni ali pa tudi samo prve 3 dni ali pa tudi zadnja dva dneva. Ker se sprejme z ozirom na praktične demonstracije le omejeno število udeležencev, se je treba priglasiti do 26. avgusta. Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem s Kranjskega, ki za podporo pravočasno prosijo, povrne ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in za prehrano po
2 K na dan. Vendar se izplača podpora le tistim, ki se jim je izrečno dovolila. Prigla-silom je pristaviti tudi, katere dneve se misli dotičnik tečaja udeležiti.
—r— Šolski izlet iz Banjaloke ob Kolpi v Ljubljano. Že več tednov smo gojili iskreno željo, da bi si ogledali našo stolico, našo lepo belo Ljubljano, in slednjič se nam je po požrtvovalnosti prijateljev mladine in učiteljstva tudi posrečilo. — Ob krasnem vremenu, med živahnim popeva-njem narodnih pesmi in klici „Živio!" so drdrali dne 18. julija vozovi čez daljne kočevske hribe proti Kočevju. Naši vrli možje gg.: Kajfež, c. kr. poštar, Jos. Kajfež, vinski trgovec, mesar Anton Butina in trgovec Matija Kajfež, so prepeljali 54 otiok v spremstvu učiteljstva 22 km daleč do železniške postaje in prišli zopet ponje. — S tem činom so si zagotovili trajen spomin med nežno deco s čutili globoke hvaležnosti do svojih prijateljev. — Radost in veselje, zanimanje za lepoto naše domovine je raslo vedno bolj, kolikor bolj smo se bližali lepi Ljubljani. Na dolenjskem kolodvoru je bil že pripravljen tramvajski voz in nas ob prijaznem sodelovanju g. uslužbencev odpeljal po mestu do Vodmata in nazaj do južnega kolodvora. Otroci se niso mogli načuditi znamenitostim našega stolnega mesta, krasni leži, impozantnim stavbam itd. — Po odpočiiku v gostilni g. Ko-sove smo odšli v sloveči elektroradiograf, kjer so se predstavljale krasne naravne slike in tudi zabavnih komičnih prizorov ni manjkalo. Z večerjo, zajtrkom in kosilom smo bili izborno postreženi v dijaških prostorih „Domovine". Hvala lepa slav. društvu za odstop lokalov, hvala osobito pa gospe Čarmanovi za prijazni prav inate-rinskiv sprejem šolarjev, cenjeni gdč. Fa-niki Čarmanovi in drugim za tako presrčno ljubeznivo postrežbo in za pomoč pri iz-prevodu med ogledovonjem mesta! — Po večerji so se otroci zabavali na ljubljanskem Gradu, občudovali krasote mesta in okolice in si nato izmed mestnih cerkva ogledali šentjakobsko cerkev. — Izreden užitek je pa bila zanje električna razsvetljava, naravnost osupnjeni so pa bili, ko je pred znano, rodoljubno gostilno Ferlinčevo stopil med nje g. ravnatelj trgovske šole E Mahr, jih obdaril z raznim pecivom, sprejel učiteljstvo nad vse prijazno in pripomogel k izletu s prispevkom 20 K. Vrlemu prijatelju mladine in učiteljstva vsa čast! — Slavni mestni magistrat je odstopil za prenočevanje prostor I. mestne šole in oskrbel 60 postelj brezplačno. Zato izredno naklonjenost, brez katere bi bila ta prireditev nemogoča, se zahvaljuje podpisani najiskreneje zlasti gosp. dr. Ivanu Tavčarju, gg. ofic. Šebeniku, svetniku Lahu in vsem onim, ki so pripomogli k nadzorovanju v šol. poslopju. Po izletu pod Tivoli prihodnjega dne smo si ogledali tudi dež. muzej. G. profesorju za temeljito vsestransko pojasnjevanje zbirk najiskre-neja zahvala, kakor tudi g. za dek. oddelek. — Končno so nas sprejeli tudi v „Učiteljski tiskarni". Ta poset je bil za otroke nekaj posebnega, interesantnega, tako da naj nihče pri sličnih izletih ne zamudi to priliko. Hvala lepa tovarišu Likarju, ki nas je vodil okrog g. stavcev in nam razlagal najnovejše, naravnost čudovite stroje. — Le prehitro je minul kratko odmerjeni čas in da nam ostane ta pomembni izlet, ki smo ga priredili iz tako daljnega kraja, v trajnem spominu, smo se pustili tudi slikati pri fotografu g. Rovšku. — Zopet okrepčani in izborno postreženi pri gospe Čarmanovi smo se odpeljali proti Dolenjski, veseli in zadovoljni z lepimi spomini na našo jugoslovansko stolico. — Izvršilo bi se bilo vse v najlepšem redu, le da se ni v Kočevju lotilo nekega dečka domotožje, ki nam jo je popihal skrivaj čez kočevske hribe proti Banjaloki. — Tako se je brez vsake nesreče dovršil ta daljni izlet, ki je bil v zvezi z nemalo odgovornostjo, skrbmi in pripravami. Pri tem se mi je spominjati tudi gg. žel. uradnikov, ki so mi šli v vseh zadevah drage volje na roke — Torej le požrtvovalnim, šoli naklonjenim faktorjem gre zahvala za častni izid. Zato pa ostanejo vaša plemenita dejanja ovekovečena v srcih nežne madine, ki bo vedela vsekdar ceniti vaš trud, vašo požrtvovalnost in se s vpo-nosomv ozirala na svoje prijatelje. Čast vam! Živeli! Potokar Franc, nadučitelj.
Štajerske vesti.
—š— Šestrazredna ljudska šola v Središču priredi dne 15. avgusta 1912 na šolskem telovadišču v Središču Slomškovo slavnost v spomin 501etnice njegove smrti. Vzpored obsega v dveh oddelkih poleg pozdrava in slavnostnega govora pevske, glasbene točke, deklamacije in dramatiške prizore. Pevske točke se proizvajajo s sprem-ljevanjem klavirja in harmonija. Med odmorom svirata gospodični Brandlovi iz Maribora (gosli in klavir). Začetek ob 7. uri zvečer. — Vstopnina: stojišča 30 h, sedeži 80 h. Čisti dohodek se uporabi za šolske namene. V slučaju slabega vremena se vrši slavnost v šolskih prostorih.
Goriške vesti.
—g— Slovensko sirotišče. Za goriško slov. sirotišče nabirajo denar že leta in leta in nabrali so dosedaj za naše razmere uprav ogromno vsoto. Odbor je že kupil primerno hišo s krasnim parkom, ali slovenske sirote še niso pod streho. Da se prepreči pogubno delo magistratnega si-rotišča, bi bil pač že skrajni čas, da toli pričakovano slovensko sirotišče vendar enkrat otvorijo.
—g— Slovensko šolstvo v Gorici. Od 7000 učencev in učenk, ki obiskujejo najrazličnejše goriške šolske zavode, je 3000 Slovencev. Od teh se je vpisalo v zavode društva »Šolski Dom« 1516 učencev in učenk. »Društvo »Šolski dom« vzdržuje v Gorici 3 otroške vrtce (211 vpisanih), petrazredno mešano ljudsko šolo v »Malem Domu« (253), petrazredno deško vadnico v »Šolskem Domu« (257), isto-tam 6razredno dekliško vadnico (368) pripravljalnico za srednje šole (55), pri-pravljalnici za izobraževališča (101), žensko obtrno šolo v »Novem Domu« (108), moško obrtno nadaljevalno šolo istotam (163).	_
Splošni vestnik.
Beseda v premislek. Prijatelj nam piše: Znano je, da slovensko učiteljstvo ne deluje le v šoli, nego tudi zunaj šole v blaginjo narodovo. Slovenski listi kaj radi vidijo, da jim učiteljstvo pridno dopisuje, oziroma pomaga polniti njihove predale. To je vse lepo in prav, a pomisliti je, da dopisovanje stane denar. Preprosto pismo lahko računaš na 14 vinarjev. In to gre vse iz žepa ubogega učitelja, ki dandanes strada o sramotno nizkih plačah! To mora biti drugače! Vsak delavec je vreden plačila in tudi stalni, sposobni dopisniki so vredni odškodnine! To naj uvažujejo gg. uredniki, ki s sirenskim glasom vabijo učiteljstvo na sodelovanje. Stvar naj bi prišla v razpravo tudi ob prihodnjem zborovanju »Zaveze" v Celju. Sotrudniki „Zvončka", „Učit. Tov." in „Popotnika" naj ne dobivajo le listov brezplačno, nego naj se primerno tudi nagrajajo! Le takim potom se je nadejati, da bodo naši listi čedalje boljši in popolnejši! Seveda velja to tudi za poli-tiške liste.
Mesto potovalnega učitelja za poljedelstvo s hrvaškim učnim jezikom se razpisuje na Primorskem, in sicer ali za en cel politiški okraj ali za dele dveh sosednih politiških okrajev. — Dolžnosti potovalnih poljedelskih učiteljev so določene v posebnem navodilu in obstoje zlasti v strokovnem potovalnem poučevanju kmetiškega prebivalstva v tem, da se mu dajejo poljudna, s praktičnimi dokazili združena predavanja o različnih strokah domačega kmetijstva, posebno pa o poljedelstvu, živinoreji, mlekarstvu, trtoreji, kletarstvu, sadjereji, zele-njarstvu, sviloreji in čebelarstvu. — Poljedelski potovalni učitelji se nastavijo najprej po pogodbi in zasedaj za eno leto na poizkušnjo, a po triletni zadovoljujoči službi bodo imenovani uradniki X. činovnega razreda; oni so pomožni organi c. kr. name-stništva in se pridelijo navadno kakemu c. kr. okrajnemu glavarstvu. Poljedelski potovalni učitelji dobivajo, dokler so nastavljeni po pogodbi, letnih 1800 K, stalni potni pavšal 1000 K, stanovnino od 300 K in pavšal od 100 K za nabavo književnih in strokovnih pomočkov, kateri prejemki se plačujejo naprej v mesečnih obrokih. Prosilci za to mesto naj vložijo svoje z dotičnimi listinami opremljene prošnje z dokazom starosti, avstrijskega državljanstva, dovršenih študij, delovanja v kmetijski praksi in jezikovnega znanja najdalje do 30. avgusta 1912 na c. kr. namestništvo v Trstu. Oni prosilci, ki niso usposobljeni za pouk na kmetijskih šolah, se morajo zavezati, da položijo dotično preizkušnjo v dveh letih. Ob drugače enakih pogojih imajo prednost oni prosilci, ki morejo dokazati zadostno znanje drugih deželnih jezikov.
„Matica Slovenska" je sklenila v svojem „Letopisu" za 1912. leto priobčiti inse-rate slovenskih in slovanskih tvrdk. „Leto-pis" se tiska v 4500 izvodih in pride v
roke najimovitejšim in na j inteligentnejšim krogom našega naroda. Če izvzamemo koledar „Družbe sv. Mohorja", se po številu eksemplarjev nobena slovenska publikacija ne more meriti z našim „Letopisom". „Matica Slovenska" sedaj vabi na inseriranje. Cena za celo in-serirano stran „Letopisa" znaša 60 K, za polovico strani 30 K in za četrtino sorazmerno.
Antikvarično se prodajo sledeče slovenske knjige: 1.) Zabavna knjižnica, VIII. zv., izdala „Slov. Matica" (Štiri bajke, za staro pravdo). 2). Pol litra Vipavca. 3). domači zdravnik, po župniku Kneippu. 4). Kamnik (zemljep.— zgod. opis). 5). Obnovljeni „vrtec" (vezan). 6). Edmond d' Ami-cis: „Furij". 7). Meško: Mir božji, 8). Ljub. Zvon 1911. 1. 9). Cankar: „Kralj na Betaj-novi, 10). Knezova knjižnica VIII. zv., Stritar: „Lešniki. 12) Lapajne „Slov. Učitelj" 1872. 13). Mariborska „Zora" 1874. 14). Pedagoški letnik 1898, 15). Nemščina brez učitelja, 16). Dr. Vošnjak: „Lepa Vida". 17). Lapajne: „Slov. Učitelj" 1874., 18). Cankar: „Knjiga za lahkomiselne ljudi." 19). Zabavni listi („Pri strijcu"), 20). Učiteljskih abiturientov „Prvilisti", 1901.21).Mariborska „Zora" 1873. 22). Bezlaj: Stavbenski črteži. 23). Realne knjižnice I. del. (Zgod. učna snov). 24). Kel-morajn. Vseh štiriindvajset knjig skupaj za 23 kron. Naslov se zve pri uredništvu. Za odgovor je priložiti znamko.
Listnica upravništva.
Na Koroško: Vaš članek o ljudskih knjižnicah in o ponemčevanju koroških Slovencev porabimo prihodnjič. Pozdrav!

Jernej Bahovec
naslednik: IVAN GAJŠEK
- trgovina s papirjem -
Sv. Petra cesta št. 2.
priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd.

igoveznica
Iv. Bonač
Ljubljana, Šelenburgoia ul.
priporoča vsakovrstna knjigoveška dela, galanterijo, passepartuje itd. Posebno močna vez za knjižnice in čitalnice.
Cene zmerne, delo solidno.
-	
m rnmmmmmmmm #	
J. Jsx Ljubljana Dunajska cest»	ti "m
	<Ä>

Šivalni stroji,
kolesa in pisalni stroj!.
® Pletilni stroji, ü?
in modno blago za gospode In gospe priporoča izvozna hiša
Prokop Skorkovsk^ in sin
v Humpolcu na Češkem Vzorci na željo franko. Zelo
I zmerne cene. Na ieljo dam tu izgotovitl gosposke obleke.
AVGUST AGN0LA
Ljubljana, Dunajska cesta 13
——— poleg „Figovca" ———
priporoča svojo veliko zalogo stekla, porcelana, petrolejnih svetilk, ogledal, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, aparate za fizikalične poizkušnje.
Prevzema vsakovrstna stek arska dela, tudi nova šolska poslopja ::: na deželi itd. :::
Priporočajte in širite naš list!
Sukna
in
modno blago
za moške in ženske obleke priporoča firma
Karel Kocian
:: tvornica za sukno :: v Humpolcu (Češka).
Vzorci iranko.
JULIJA ŠTOR
^ Prešernova »lica Ste». S. največja zaloga moških, danskih in otroškrh čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
goisserskih gorskih čevljev.
Elegantna in Jako skrbna Izvršitev po vseh cenah.
Mestna hranilnica ljubljanska
v Ljubljani, v lastni hiši, Prešernova ulica št. 3
Največja slovenska hranilnica! Denarnega prometa koncem 1.1911 614*5 milijonov kron.
S; rejema vloge vsak delavnik. Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. Obrestuje po
0
o
brez odbitka. — Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna Občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Poslovanje nadzoruje
c. kr. deželna vlada.
Izključena je vsaka špekulacija in izguba vloženega denarja.
Posoja na zemljišča in poslopja proti 5% obrestim in najmanj '/^/o-amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane lične
domače hranilnike.
Posoja tudi na menice in vrednostne papirje.
Vsaka
katera želi pripraviti dobro kavo, uporablja najraje „pravega : Francka:" s kavnim mlinčkom, ki se izdeluje temeljem največje skrbnosti že dolgo tet ▼
zagrebški tovarni. Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo.
Vzorci poštnine prosti proti vrnitvi.
Krasne novosti za pomladansko in letno sezono! prosti proti vrnitvi.
Došla je velika izbera vsakovrstnega modnega blaga za ženske obleke. — Elegantne možke obleke od sukna do najfinejšega angleškega blaga. — Možko in žensko perilo v krasni izberi. Novitete v dežnikih posebno v damskih solnčnikih. Priporoča se slavnemu učiteljstvu tvrdka z modnim in oblačilnim blagom
Gorica Ivančič in Kurinčič
Gosposka ulica 11.
(V. G. Carducci.)