JUS NOVOTEHNA ■CENEJŠI NAKUPU V VSEH NOVOTEHNINIH PRODAJALNAH OD 5% DO 20% POPUSTA DOLENJSKI LI Št. 18 (2281) • Leto XLIV • Novo mesto • četrtek, 6. maja 1993 • Cena: 85 SIT rrrrj SINDIKALNA PRIZNANJA BELA KRAJINA - Na slavnostni seji Območne organizacije ZSSS Bele krajine, ki so jo v petek, 30. ' aprila, v Črnomlju pripravili v počastitev praznika dela, so najzaslužnejšim sindikalnim zaupnikom pode-jili sindikalna priznanja. Prejeli so jih: Sonja Lovrenčič iz črnomaljskega obrata semiške Iskre, Niko Dra-kulič iz suhorskega obrata Tovarne posebnih vozil, Dušan Rus iz metliške Beti ter sindikat v črnomaljskem Bcltu. HALO - ALO PIZZA! ®(068)24-415 ZARADI VAS Diamant med vini Lansko metliško ledeno vino bo najboljše doslej METLIKA - Metliška Vinska klet je lani že tretjič trgala grozdje laškega rizlinga za ledeno vino, kar je najvišji vinski predikat. Leta 1986 so v tej kleti sploh prvi v takratni Jugoslaviji pridelali ledeno vino. Razmere za tako posebno trgatev so bile ugodne še leta 1988 in seveda lani. Lani so posebej izbrane in odbrane grozde laškega rizlinga v vinomerskih nasadih trgali 29. decembra. Ob pol osmih zjutraj so bili vsi zaposleni v Vinski kleti v vinogradih, živo srebro v termometru pa je kazalo 10° C pod ničlo. Potrgano grozdje so takoj prepeljali v klet in ob pol enajstih dopoldne je bilo že sprešano. Mošt je imel 164 ockslcjevih stopinj ali 39,5 odst. sladkorja. Za primerjavo: laški rizling v redni trgatvi je imel 79 oekslejev, ob prejšnjih dveh ledenih trgatvah pa so v moštu namerili okoli 130 oekslejcvih stopinj sladkorja. Iz kakih 600 kg grozdja so izstisnili okoli 90 1 mošta, se pravi, da je bil izplcn komaj 15-odstoten; drugače povedano: iz kilograma grozdja so iztisnili le 1,5 del mošta. Iztisnili so res samo najboljše od najboljšega. Temu moštu so strokovnjaki v Vinski kleti seveda namenili posebno skrb. Alkoholno vrenje je s pomočjo posebnih selekcioniranih kvasovk potekalo počasi in enakomerno, pri stalni temperaturi do 15° C, in to skoraj do konca februarja. Potem so vino stabilizirali, očistili, sedaj je tudi že filtrirano in pripravljeno za stekleničenje. Enolog Tone Pezdirc pravi, da je sedaj že s 95-odst. gotovostjo moč trditi, da bo izredno, najboljše metliško ledeno vino doslej. Vino ima 166 g ostanka sladkorja na liter. A. B. Na prvomajskem srečanju dolenjskih delavcev na Debencu nad Mirno govoril predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič - Zahteve za delavske pravice DEBENC - V prelestnem sončnem vremenu se je na tradicionalnem prvomajskem srečanju pri koči na Debencu nad Mirno zbrala tisočglava množica. Številni so pripešačili na vrh z Mirne ali nekoliko bližjih točk prizorišča delavskega snidenja. Prijetno vzdušje je soustvarjal tudi občinski pihalni orkester iz Trebnjega. Predsednik največje sindikalne ukvarja, kot da je to naš največji organizacije na Slovenskem - ZSSS, Dušan Semolič, je ob prazniku opozoril na tiste delavske pravice, ki jih ne uresničujejo ali pa jih celo grobo kršijo. Najprej je pozval oblast, naj raje prisluhne delavkam in delavcem - sindikatom, če že mora prisluškovati, in naj namesto afer ustvarja možnosti za trdno in zdravo gospodarstvo, ki nas lahko pripelje’ v drugačno perspektivo od tiste, ki sc nam vsiljuje danes. Oblast naj ne ustvarja afer, naj se z njimi ne problem. “Kajti, ko se bo megla popolnega nezaupanja razpršila, bodo ostali revščina in zamujeni čas, priložnosti in uničena podjetja. Semolič je nato pozval oblast, naj vzpostavi učinkovito, hitro sodno varstvo, ko se delavec v svojem obupu in stiski zateče po svojo pravico na sodišče. Zaposlenim naj prizna pri lastninjenju, da so prav oni tisti, ki so desetletja garali ob nizkih plačah in so življenjsko zainteresirani za ohranitev delovnih mest; zato ni potrebno iskati drugih gospodarjev, ki zavestno vodijo bogata podjetja v propad, da bi jih kasneje kupili za smešno nizko ceno, delavce pa vrgli na cesto. V Sloveniji je potreben tak zakon o varstvu pri delu, da bo naš delavec najmanj tako zaščiten kot drevo sredi mesta, da ne bi varčevali prav pri zdravju zaposlenih in s tem JAVOROVICA JE IN BO PRVOMAJSKA - Letošnjega 1. maja je bilo v tej gorjanski vasi spet živo. Več kot 1000 obiskovalcev je k ^spominski avli borcev 4. bataljona Cankarjeve brigade prišlo peš iz Šentjerneja, mnogo se jih je pripeljalo z avtobusi. Letos je bilo'videti več mladih, je porok, da Javorovica postaja dolenjski prvomajski Rožnik, inim sta zapela Šentjemejski oktet in pevski zbora Dušan Jereb, mnogo kar je Zbranim nastopila je še šentjemejška godba in mh osnovne šole. Slavnostni govornik je bil predsednik IS Novo mesto, Boštjan Kovačič, delegaciji borcev Cankarjeve brigade in KO ZZB Šentjernej pa sta zatem položili spominske vence v avlo in k spomeniku. (Foto: J. Pavlin) m pevski zbora Uušan Jereb, ladi recitatorji iz šentjemejske PRIZNANJA - Predsednik Območne organizacije ZSSS za Dolenjsko Igor Vizjak in sekretarka Bojana Kordiš sta podelila na Debencu letošnja priznanja OO ZSSS Mojci Vovk, sindikalni zaupnici v mirenski Dani; Janezu Bračku, predsedniku sindikata KPD Dob; sindikatu novomeškega Laboda; Branetu Bambiču, predsedniku sindikata tovarne Krka; Živo-jinu Brkiču, predsedniku sindikata Komunale Novo mesto, in Zvonetu Pavlinu, predsedniku sindikata Adrie Caravan. Vsem je čestital tudi slavnostni govornik Dušan Semolič (na posnetku). proizvajali delovne invalide. Oblast naj prisluhne tudi 120.000 brezposelnim, ki bi radi prišli do socialne varnosti z delom, ne pa s socialnimi podporami. P. PERC Temie Čatež so lahko za vzor! I ako je ob otvoritvi novega dela termalne riviere dejal državni podsekretar za turizem Bogo Umek - Do konca leta še pokrita riviera - Nujna povezava s Hrvaško ČAI EZ OB SAVI - V čateških Termah so dobro poskrbeli za reklamo «b začetku nove kopalne sezone, saj so te dni odprli nov bazen s 700 kv. metri novih površin s termalno vodo in štirimi drsalnicami tik ob umetnem jezeru. Tudi tega so preuredili in ga namenjajo za čolnarjenje, "barjepje in tudi kopanje. S tokratno naložbo, vredno milijon mark, imajo gostje v Termah poleg jezera na razpolago še 6.000 kvadratnih metrov bazenov s termalno vodo. I)o konca letošnjega leta bo končana še druga, veliko večja naložba - zaprta termalna riviera s 1200 kv. metri vodnih površin. Glavni direktor Term sc lahko pohvali z dobrim poslovanjem in tudi s povečanjem nočitev v prvih štirih mesecih letošnjega leta. Na Čatežu so zabeležili kar 7,2 odst. vseh nočitev v Sloveniji, dve tretjini naložb (letos jih bo za 12,5 milijonov mark) so pokrili z. lastnimi sredstvi, ne jemljejo kreditov in predvsem ne vlagajo v nobeno stvar, za katero ni zagotovila, da bo prinašala dobiček. Terme so že od začetka leta 1991 organizirane kot delniška družba. Delničarjem, ki so pokupili že vse izdane delnice v skupni vrednosti 10 milijonov mark, izplačujejo v obliki dividend kar petino vloženega kapitala. _ “Zaradi vsega tega so lahko Terme Čatež vzor še marsikateri drugi organizaciji,” je ob otvoritvi bazena dejal Bogo Umek, podsekretar za turizem v Ministrstvu za gospodarske dejavnosti. “Kot država premalo naredimo za turizem, saj nimamo še niti enega turističnega predstavništva v tujini, nič ne damo za promocijo, ne vlagamo v turizem, medtem ko nam za Smo v slepem črevesu O tem, kako pomemben bi lahko bil turizem za Slovenijo, danes govorijo le še državni podsekretarji. Kot da so na višjih ravneh na to, nekdaj opevano gospodarsko dejavnost, povsem pozabili. Slovenija nima v tujini niti enega turističnega predstavništva, premalo da na promocijo turizma in raje rešuje tudi najmanj perspektivno industrijo, kot da bi vložila kaj tudi v turizem. Poleg tega slabo sodeluje s tujimi prodajnimi organizacijami in ji ne uspe povezati sc niti s sosednjim hrvaškim turizmom. Po nekaterih ocenah bo slej ko prej to morala storiti. Poleg bogatenja ponudbe je v turizmu danes izrednega pomena tudi učinkovito trženje. Mimo so namreč časi, ko so tujci prihajali k nam sami od sebe, pač zato, ker smo bili poceni turistična država pa še ob poti k toplemu jadranskemu morju ali h grški obali. Z vojno v soseščini je naša država postala slepo črevo, od koder ni več naprej nobenih poti. Na tranzitni turizem zlepa ne bo mogla več računati, zato bi se morala še toliko bolj potruditi, da bi k nam privabila goste. Povedati bi jim morala, kdo je in kaj ima, ter vztrajati tako dolgo, da bodo zares prepričani. Zaenkrat ni prav nobenih resnih znamenj, da bi se Kdo posebej trudil v tej smeri. Tako se lahko upravičeno bojimo, da bodo v naše slepo črevo zašli le redki tuji gostje. . BREDA DUŠIČ-GORNIK vložke v brezperspektivne gospodarske panoge ni škoda denarja. Slovenija se bo morala nasloniti na zunanje prodajne organizacije in se pri trženju turizma spet slej ko prej povezati z Hrvaško zaradi privlačne kombinacije slovenskih gora in zdravilišč ter hrvaškega morja,” je predlagal. Delež tujih nočitev v Termah spet narašča: od predlanskih 6 in lanskih 13 na letos načrtovanih 20 odstotkov. “Za nas so domači gosti prvi, vendar v prihodnjih letih pričakujemo med njimi več kot polovico tujcev, v Mokricah pa tudi do 90 odst. Menim • V Termah ustrežejo s ponudbo množičnemu turizmu in tudi zahtevnim gostom. Čeprav so v zadnjih letih zelo povečali kopališke zmogljivosti, niso pozabili na zdravstvo. Njihov zdravstveni del je trenutno povsem zaseden. V letošnjem letu bodo obnovili Zdraviliški dom, vanj namestili ngj-sodobnejšo opremo in ob njem odprli nove lokale. Vsi zdravniki so se specializirali na podiplomskem študiju, poleg tega z gosti delajo tudi magister in dva doktorja medicinskih znanosti. Terme Čatež so dale vlogo za pridobitev koncesije za vse specialistične zdravstvene in zoltozdravstvene dejavnosti. pa, da je bolj pomemben prihodek na gosta, ki sc po večjem padcu zdaj spet dviguje. S termalno riviero, z do konca leta zgrajeno največjo pokrito riviero v tem delu Evrope in z golfom v Mokricah bomo naslednje leto zelo intenzivno nastopili na tujih tržiščih,” je napovedal glavni direktor Borut Mokrovič. B. DUŠIČ-GORNIK i na 2. strani: • Kdo streže g. Dulcu po življenju? na 3. strani: • Agrokombinat kupuje ceneno vino na 4. strani: • Krko razburila »cestna a na 5. strani: • Konec predora ali samo privid? na 6. strani: • Krščanski vrtec kot alternativa na 7. strani: • Plaz še preži na žrtve na 9. strani: Cernu več posluha: preteklosti ali (Janjosti? na 12. strani: • Nov podlistek: o Lazih in tai na 13. strani: • S polenom umoril sovaščana 2 I I PO OKUSU DOMAČINOV -Prvo temo je dobil Novomeščan, član I. slovenske ekipe Gorazd Štangelj. Progo, dolgo dobrih pet kilometrov, je prevozil v manj kot šestih minutah. "Boj med takšno kolesarsko zasedbo bo neizprosen in moja zmaga na prvi preizkušnji še ne pomeni, da bom spredaj tudi na dntgih etapah." (Foto: J. Pavlin) Prvi Štangelj V ponedeljek seje v Novem mestu začela dirka “Po Sloveniji 93” NOVO MESTO - V ponedeljek popoldan se je z dirko po ulicah Novega mesta pričela večetapna mednarodna kolesarska dirka “Po Sloveniji 93”. Prologa - posamičnega kronometra na 5 kilometrov dolgem krogu okoli mesta - so med 92 kolesarji iz 13 držav dobili slovenski kolesarji. Kar sedem jih je bilo spredaj, med njimi pa tudi trije Novomcščani: Gorazd Štangelj iz. ekipe Slovenija I je v cilj na Glavnem trgu pripeljal najhitreje, Baloh iz. Krke je prikolesaril peti čas, Bogdan Fink pa sedmega. Prava dirka se je pričela v torek zjutraj, ko so udeleženci vozili najdaljšo od etap, 189 kilometrov dolgo progo od Otočca do Celja. V naslednjih dneh do nedelje, 9. maja, bo dirka potekala na cestah Rogaške Slatine in Ptuja, v Krškem bo v četrtek, 6. maja, moštveni kronometer. Kolesarji bodo še isti dan vozili tudi v Čateških Toplicah, dan kasneje bo etapa od Otočca do Ljubljane, zatem od Ajdovščine do Kranjske Gore, cilj pa bo spet v Novem mestu z nedeljsko dirko na znani progi Otočec-Ratež-Glavni trg. Upajmo, da se bodo člani slovenske ekipe in kolesarji Krke dobro odrezali. J. P. iiiscotphn hosou tyram| (Sornjr tffljpoljr petek, 7. 5. VLADO KRESLIN ____ in BELTINŠKA BANDA Do konca tedna bo še prevladovalo toplo in spremenljivo vreme s popoldanskimi plohami in nevihtami. A jg V ' - ’ • \ I MARSIKOMU NAMESTO MORJA - V času prvomajskih počitnic je bilo na kopališču zelo živahno Takole so se prvi kopalci spustih po novih vodnih drsalnicah na čateški termalni rivieri, ki bo popestrila počitnice in marsikomu nadomestila morje. Cene vstopnic so trenutno 300 tolarjev za odrasle in 250 za otroke za vožnjo po drsalnici pa je treba še doplačati. (Foto: B. D.-G.) Kdo streže g. Dulcu po življenju? Pismo direktorja Toma Janeza Dulca dr. Janezu Drnovšku in javnosti - Staro vodstvo Toma opozarja, da skušajo “kvazi podjetniki” divje lastniniti tovarno - Dule ima podporo trebanjske skupščine, ne pa tudi sindikata Toma MIRNA - Dogodki v Tovarni opreme, d.d., Mirna (Tom) in okoli njene hčere, novomeške Adrie Caravan (AC), se vrstijo domala s filmsko naglico. Predvsem gre za nekakšno psihološko vojno, ko skuša vsaka stran dokazati svoj prav. Zaenkrat se zdi, da ima pobudo in več argumentov v rokah “odstavljeni” direktor Janez Dule, ki naj bi imel podporo večine izmed 340 delavcev, ne pa tudi vodstva tovarniškega sindikata. Dule jc v odprtem pismu opozoril predsednika slovenske vlade dr. Janeza Drnovška, da hočejo “čudne politične sile”, ki sc imenujejo sodobni podjetniki, čez noč uničiti vse to, kar jc s trdim in zavzetim delom mirenski kolektiv ustvaril, posebej v zadnjih dveh letih. Mimogrede: Tom jc lani na novo zaposlil več kot 50 novih delavcev, za letos pa predvideva povečanje števila zaposlenih vsaj za toliko delavcev. Kot resen dobavitelj avtomobilski industriji jc Tom pridobil status A pri Renaultu. Lani je zaključil poslovanje z manjšim dobičkom, podobno načrtuje tudi letos, prihodek pa naj bi povečal za 40 odst. V zadnjih dveh letih Tom ni imel niti en dan blokiranega žiro računa. Dule pojasnujc Drnovšku, kako hočejo pod krinko, da so potrebne žrtve za sanacijo AC, v katero je vložila država oz. republiški sklad za razvoj že veliko denarja, uničiti Tom. Sklad za razvoj je februarja letos upravljanje Toma poveril trem delavcem novomeškega Novolina, ki hkrati po pogodbi vodijo sanacijo AC. “V svojih žprizadcvanjih' je ta skupina šla že tako daleč, da je odstavila brez vsakih dokazov direktorja, danes pa so na nezakonit način obvladali tudi naš žiro račun. Obračamo se na slovensko javnost oz. njene najvišje predstavnike, da takoj ustavijo to početje, saj sta njen namen in cilj jasna. Skupina iz Novolina želi firmo spraviti na kolena, jo finančno izčrpati, potem pa za male denarje...” zaključuje dramatičen poziv Dule v pismu dr. Drnovšku 26. aprila. V Tomiju, internem glasilu Toma, je Dule še bolj konkreten. SDK očita, ker jc dovolila, da so podpisniki njihovega žiro računa ljudje, ki niso zaposleni v Tomu in sc razglašajo za njegovo vodstvo. To sta v.d. direktorice Ana Murn in njen namestnik Jože Baškovič. V ta namen naj bi celo ponaredili štampiljko Toma! “Nimajo niti toliko poguma, da bi prišli na Mirno, in so si pisarno uredili kar na gradu v Novem mestu, v varnem zavetju AC,” očitajo Mirenčani. Dule sporoča zaposlenim, da so se pripravili tudi na to obdobje, “ko sc bodo nad našim žiro računom izživljali v Novem mestu”, zato bodo poslovanje vodili prek računa svojega podjetja v družbeni lastnini Tom - Oprema, d.o.o., prek katerega bi sicer teklo celotno poslovanje tovarne AC v Brežicah, ki naj bi pred časom prišla v roke Toma, a je vse skupaj padfo v vodo. Dule zatrjuje, da bi brez tega računa Tom že dobil odpoved Revoza, Tom pa si pri vseli dobaviteljih oz. poslovnih partnerjih prizadeva obdržati sloves solidnega plačnika. Tom je tudi seznanil Sklad za razvoj s svojim predlogom o začasni in Lahko bi se učili od mladih V Smarjeti 7. festival turističnih podmladkov - Pripravili predstavitev krajev - Zmagali Postojnčani bi lahko zapisali. Še posebej so se dokončni ureditvi lastništva in upravljanja v Tomu, ki so ga delavcem podrobno predstavili konec preteklega tedna. V Tomu so ocenili, da je zahteva sklada in AC, da bi lastninili le t.i. neprikoliški program, nesprejemljiva, saj potem prikoliški program ne bi imel več nikakršne prihodnosti. V reševanje zapletenih in napetih razmer v Tomu, kjer so poostrili nadzor vratarske oz. čuvajske službe, odkar so začeli Janezu Dulcu po telefonu anonimno groziti in celo streči po življenju, se je vključila tudi trebanjska občinska skupščina. Imenovala je posebno komisijo, ki je ugotovila nezakonitost obstoječega upravljanja v Tomu. Na tej osnovi so ponovno vzpostavili legitimno upravljanje, ki se je v praksi že izkazalo kot primemo. Upravni odbor, ki opravlja tudi funkcijo skupščine, je sestavljen iz 7 članov, in sicer po tri iz AC in TOM, sedmi član in predsednik pa je predstavnik družbenopolitične skupnosti, trebanjski župan Ciril Pungartnik, so na zadnjih dveh sejah blokirali delničarji AC. Ker se vodstvo AC s takšno “trmoglavostjo” svoje hčere očitno noče sprijazniti, so se v Tomu odločili, da poiščejo vse možne pravne poti za zaščito družbenega premoženja in svojih pravic. PAVEL PERC SODOBNO KROJENJE - V Tomu porabijo v zadnjem času ogromno energije za urejanje razmerij z ‘‘materjo" Adtio Caravan, ki jim dolguje že okrog 2 milijona mark. A navkljub temu razvojni načrti niso zastali. V proizvodnjo že uvajajo novo, računalniško vodeno krojilno linijo za avtomobilske prevleke, skratka za ves tekstilni program. Stala jc je okrog milijon mark. Storilnost pa se je povečala, tako da bo potrebnih pri teh delih 10 ljudi manj. Dipl. inž. elektrotehnike Miran Uhan (za računalnikom ravnokar pripravlja krojne slike) pravi, da bodo prihranili približno desetino materiala z večjo natančnostjo, storilnost pa je večja tudi takrat, ko jc potrebna ponovljivost operacij. (Foto: P. P.) ŠMARJETA - Ta kraj jc bil te dni prizorišče 7. festivala turističnih podmladkov, ki ga jc v letu turizma pripravila Turistična zveza Slovenije, izvedli pa učenci, učitelji in starši osnovne šole v Smarjeti. Zbralo se jc 43 osnovnošolcev iz 12 slovenskih šol. Pod geslom “Turizmu pomaga lastna glava” so pripravili projektne naloge z naslovom “Gremo na izlet”. Že prvi dan, ko so pričeli postavljati razstavo v telovadnici osnovne šole v Smarjeti, jc bilo videti, da bi sc odrasli spet morali učiti od otrok, tako skrbno so Ic-ti pripravili prospekte, turistične vodiče, prave projektne raziskovalne naloge iz poznavanja domačih in drugih slovenskih krajev, preučevali so zgodovino, etnologijo in še marsikaj. Mladi turistični delavci iz krožka OS Miroslav Vilhar iz Postojne so po predstavitvi zbrali največ točk, pokazali so pravo malo knjigo, za katero bi težko verjeli, da so jo pripravili otroci. V šoli Topolščica so sc predstavili tako, kot bi bil njihov kraj največji in najlepši na svetu. V Polzeli so dokazali, da ves kraj dela za turizem, in še marsikaj Ropar izpeljal še najbolj čisto “privatizacijo” Krajo pospešila privatizirana privatizacija? MARIBOR - Tako kakor drugod po Sloveniji se tudi v Mariboru začenja obdobje preganjanja tako imenovanih “divjih privatizacij” nekoč družbenih podjetij. Ta podjetja so bila še nedolgo tega od “vseh nas”, prcnckatcro med njimi pa jc v minulih letih na sumljiv način prešlo v privatne roke, pa ne v roke najbolj pridnih, sposobnih in odgovornih strokovnjakov in delavcev, pač pa tudi v roke najbolj brezobzirnih posameznikov in različnih špekulantov. Mariborska podružnica Službe družbenega knjigovodstva bo tako na osnovi prijav morala opraviti revizijo lastninjenja družbenega premoženja kar v 106 podjetjih. V času, ko so v nekaterih mariborskih podjetjih privatizirali družbeno premoženje, sc jc po mestu na veliko šušljalo, da posamezniki postopke “privatizacije privatizirajo”, vendar takrat, ko jc bil še čas, da bi nepravilnosti preprečili, ni nihče nič ukrenil. Danes pa, tako kakor jc pri nas v navadi, vsi povprek udrihajo, s čimer ustvarjajo vtis, kakor da so vse dosedanje in bodoče privatizacije družbene lastnine v bistvu ena sama packarija in goljufanje poštenih ljudi. Tudi direktor podružnice Službe družbenega knjigovodstva v Mariboru Črtomir Mesarič ne verjame prav veliko, da bo s sedanjim zvonjenjem po toči mogoče popraviti stare napake. Dve leti in pol slovenski parlament ni mogel sprejeti ustreznega zakona, ki bi preprečil divje privatizacije, ugotavlja Mesarič in dodaja, da bo zato stare napake težko popraviti, posebej še, ker so kriteriji za oškodovanje družbene lastnine v praksi močno razvodeneli. Služba družbenega knjigovodstva je v preteklosti, kakor pravi Mesarič, večkrat opozarjala na nepravilnosti v podjetjih, vendar m opozoril nihče jemal dovolj resno. Do privatizacije oziroma samovoljnega delovanja mimo zakonskih določil pa jc prišlo tudi na mariborski Univerzi oziroma na Pedagoški fakulteti, ki je svojo dejavnost razširila v Italijo in tam vpisala v visokošolski študijski program 116 študentov. Na veliko žalost italijanskih študentov, ki so študij plačali in veijetno tudi marljivo študirali in opravljali izpite, pa so Mariborčani šele sedaj, ko se šolsko leto praktično že izteka, ugotovili, da italijanskim študentom ne morejo izdati diplom, poleg tega so nekateri študentje bojda na en dan naredili kar nekaj izpitov, neki študent pa je bil predlagan za znanstveni naziv, še prodno jc diplomiral. Italijansko ministrstvo za visoko šolstvo je zato obvestilo vse rektorje italijanskih univerz, naj eventualno izdanih diplom za omenjeni študij ne nostrificirajo, kar jc za Univerzo v Mariboru kajpak sramota. Rektor mariborske univerze dr. Alojz Križman zato, da bi vsaj delno opral ta “madež" z univerze, vztraja na odstopih vseh ljudi, ki so bili vpleteni v to zadevo. Do najbolj “čiste privatizacije” pa jc prejšnji teden prišlo v Krekovi banki v Mariboru. V to banko se jc namreč s kolesom pripeljal ropar, s pištolo v roki stlačil v vrečko 120 tisoč mark in se po opravljeni “privatizaciji” zopet mirno odpeljal. TOMAŽ KŠELA izkazali kot doslej najboljši organizatorji podobnih festivalov učenci in učitelji šole gostiteljice pod vodstvom ravnatelja Jožeta Pečnika in mentorice turističnega krožka Anice Bobič. K sodelovanju so pritegnili kar 51 pokroviteljev, tako da so vsi udeleženci prejeli lepe nagrade. Osrednja prireditev je bila drugi dan festivala in sta jo vodila Meta in Robert iz TV oddaje Klub-klobuk. V navzočnosti predsednika Turistične zveze Slovenije dr. Marjana Rožiča in članov komisije so mladi krožkarji predstavili svoje zamisli na temo “Gremo na izlet”. Prvo mesto so’ dodelili OŠ iz Postojne, drugo sta si razdelili OŠ iz Murske Šobotc in šolarji iz TopOlščice, tretji so bili člani turističnega krožka iz Slovenske Bistrice. J. PAVLIN ORIS NOVEGA POSLOVNEŽA Business Wcck jc lani objavil profil novega menedžerja za Evropo. Nekaj lastnosti in znanj, ki so potrebne: • starost 30 - 50 let; • ima poslovno specializacijo (MBA - ameriška ali evropska poslovna šola); • ima delovne izkušnje iz dela v več kot samo eni evropski državi ali ZDA; • govori tri jezike; • ima izkušnje in znanje s področja proizvodnje, marketinga in financ; • pripravljen jc odpustiti tiste, ki ne bodo sodelovali; • je primeren za delovanje na globalnem trgu. (Iz Utripa Krke, 2/93) JELOVICA Šk. Loka, Kidričeva 58, tel.064/631-241, faks/632-261 na sejmu v Mariboru od 11.-15. 5. 1993 popusta in na vseh prodajnih mestih Jelovice | || NOVO MESTO Ob potoku 5, 068/22-772, f|| METLIKA Vinogradniška41, 068/58-716, KRŠKO CKŽ 21, 0608/21-236 f§ m TREMEX Trebnje, KERA TRADE Zagorje ob Savi M W.A.M. TRICOTS Proizvodnja tekstila in trgovina d.o.o. ČRNOMELJ Novoustanovljeno podjetje v lasti firme Wilhelm Weissmann Maschenmoden GmbH iz Nemčije objavlja več prostih delovnih mest za STROJNE ŠIVILJE Nudimo vam zaposlitev v sodobno zasnovani proizvodnji v novih proizvodnih prostorih. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Prijave z opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite v 8 dneh na naslov: VV.A.M. TRICOTS d.o.o., 68340 Črnomelj, Belokranjska 28a. O izbiri bomo vse kandidate pismeno obvestili. naša anketa Drugorazrednost podeželja Potem ko je Slovenija pometla z idejami o obvezni družbeni enakosti državljanov, se je trudila na vse kriplje, da kot država ja ne bi dala iz proračuna preveč denarja slovenskim nerazvitim območjem. Teh namenov niti ni preveč skrivala in tako si je nakopala očitke, da občinam jemlje denar. Ce ga že ne jemlje, drži vsaj to, da ga občinam nerada da, kar na koncu pomeni isto. Tovrstno državno skromnost posebej boleče občutijo manj razvite in demografsko ogrožene občine, ki so daleč stran od državne prestolnice. Te občine po javni porabi zaostajajo za razvitimi in to lahko pomeni, da v revnejših slovenskih območjih dajejo ljudje več iz lastnih žepov, če hočejo živeti enako dobro kot njihovi sodržavljani v bogatejših krajih. Družbena neenakost, ki so jo skušali državni uradniki utrditi tudi s predlagano delitvijo proračunskega denarja, je naletela na oster odpor županov večine slovenskih občin. ANTON TOMC, direktor metliškega Kometa: “Ne samo da se mi v primerjavi z Ljubljano čutimo zapostavljene, tudi podatki kažejo, da smo res. To zapostavljenost pri javni porabi občutimo kot krivico. Ne samo da imajo v Ljubljani veliko večjo javno porabo na prebivalca, mi smo oddaljeni od središč, šolanje naših otrok stane starše veliko več, koliko manj možnosti torej za obisk kulturnih prireditev! Po dingi strani pa življenje v Metliki ni nič cenejše kot v Ljubljani. JOŽE MIHELČIČ, tajnik KS Semič: “Belokranjci smo v primerjavi s prebivalci Ljubljane ali drugih središč prikrajšani. Mi živimo na obrobju in smo zapostavljeni, kar se lepo vidi tudi po javni porabi na prebivalca. V šolstvu, kulturi, infrastrukturi, povsod smo prikrajšani. Vse moramo sami plačati in še krepko delati. Podobno je znotraj občine. Naša krajevna skupnost pa tudi nekatere druge so v primerjavi z občinskim središčem zapostavljene.” BENJAMIN STOJANŠEK, elektrotehnik iz Krškega: “Po mojem tako neenakopravna delitev sredstev za javno porabo ni v redu. Sredstva naj bi sc porazdelila enakomerneje po vsej Sloveniji. Vsaka občina bi morala dobiti na prebivalca približno enako, za območja, ki so demografsko ogrožena, pa bi bilo treba še celo bolj poskrbeti. Delavci plačujejo vse več dajatev, a nazaj pride bore malo’ BOGDAN MATJAŠIČ, sekretar za urejanje prostora in varstvo okolja občine Brežice: “Po dosedanji delitvi javne porabe bodo razvite občine svoj standard še izboljšale, medtem ko bodo os:talc še na slabšem. Zato so prizadevanja manjših za spremembo kriterijev povsem upravičena. Javna poraba naj bo v vseh občinah enaka, da bi s tem preprečili zaostajanje nerazvitih območij^ MARJAN KURNIK, predsednik občinskega izvršnega sveta Sevnica: “Drugorazrednost podeželja, na katero smo opozorili slovensko javnost tudi z odprtim pismom, naslovljenim na slovensko vlado, sc ne sc kaže le v tem, da naj bi po prvotnem predlogu proračuna 52 slovenskih občin imelo javno porabo na prebivalca pod republiškim povprečjem, ampak tudi v ignoranci gospode v Ljubljani, ki sc doslej z nami ni hotela niti pogovarjati!” CIRIL PUNGARTNIK, predsednik občinske skupščine Trebnje: “Dostikrat sem poudaril, da sc v republiki mačehovsko obnašajo do podeželja pri delitvi davkoplačevalske pogače in da je že skrajni čas, da ta država tudi s pomočjo proračuna izenači svoje državljane. Tudi ali še posebej v naši občini morajo ljudje zaradi razpršene poselitve prispevati ogromno denarja in še lastnega dela za t.i. infrastrukturo, česar v Ljubljani očitno ne cenijo dovolj.” FRANC MIHELIČ, ribniški župan: “Tipičen dokaz zapostavljanja podeželja jc samoprispevek, ki ga večja mesta skorajda ne poznajo več, manjša pa z njimi rešujejo svoje vitalne zadeve. O zapostavljenosti govori cela vrsta podatkov pa tudi sama priprava državnega proračuna. Toda obremenitve razvitejših in manj razvitih so približno enake. Podeželju bi morali dati nekaj več, da bi ljudem omogočili cnakovrcdncjšc življenje.” ALOJZ PETEK, predsednik kočevskega izvršnega sveta: “Številni podatki govore, da jc kočevska občina dejansko zapostavljeni Jug države. O njeni nerazvitosti in zapostavljenosti govori že podatek, da ima moderniziranih 11 odst. manj regionalnih in kar 35 odst. manj lokalnih cest kot ostala Slovenija. Zaradi velikosti občine so pri nas stroški na prebivalca večji kot v razvitejših centrih!' i. LOJZE CVELBAR, vinska klet pod Trško goro: “To, da v Ljubljani zapostavljajo naš Jug, ni nič novega. Podeželje in delavski razred sta bila zapostavljena v vseli sistemih. Temu sc bomo morali upreti, vendar vse kaže, da iz Dolenjske v belo mesto pridejo takšni poslanci, ki nimajo jezika. Oglašajo sc bolj Štajerci in Gorenjci, naši pa spregovorijo šele takrat, ko pridejo domov.” Izvrstna lanska metliška vina Izredno kvalitetna vrhunska vina in vina posebnih trgatev iz metliške Vinske kleti -Posebnost je suha pozna trgatev - Ledenemu vinu celo 19,5 točke METLIKA - Te dni v metliški Vinski kleti stekleničijo sortna vina lanskega letnika iz belokranjskega vinorodnega okoliša, ki jih v prejšnjih letih skorajda ni bilo ali pa v majhnih količinah. Gre za chardonnay, ki ga v tej kleti polnijo tretjič, rumeni muškat (to je druga polnitev), renski rizling (prav tako ga polnijo šele drugič) ter sauvignon, ki kot belokranjski doživlja svojo premiero. Vse le sorte so za belokranjski vinorodni okoliš priporočene in so se v poskusih izvrstno izkazale. tudi ocene, ki so jih ta metliška vina dobila na ocenjevanju za zaščitno znamko oz. za dovoljenje za stekleničenje. Ocene za ta vina sc gibljejo od 18,4 do 18,6 točke (od 20 možnih), kar je izvrstno za ta čas, ko so vina komaj ustekleničena. V Vinski kleti so donegovali tudi troje vin posebne trgatve: laški Tudi tokrat ne gre za velike količine teh vin, so pa vsa vrhunske kakovosti, kar potrjuje že znano, strokovno preverjeno in potrjeno dejstvo, da sc dajo v Beli krajini na najboljših legah iz visoko kakovostnih sort pridelati vina, ki se lahko kosajo z najboljšimi tovrstnimi v Sloveniji. To konce koncev kažejo Izbrana vina za Vigred Ocenjevanje vin za razstavo belokranjskih vin v okviru letošnje Vinske vigredi - Veliko vin izločenih POLNITEV IZBORA - Takole so prejšnji teden v polnilnici metliške Vinske kleti stekleničili lanski laški rizling izbor. To izvrstno vino, ki je na ocenjevanju za razstavo belokranjskih vin dobilo 19,2 točke od 20 možnih, bo sedaj nekaj mesecev odležalo v steklenicah, preden ga bodo dali v prodajo v specializiranih trgovinah. (Foto. A. B.) •Odnos vlade do kmetijstva je tak, kot če bi se kdo utapljal, pa bi si reševalci vzeli tri dni za premislek, kako naj ga rešijo. (Matija Lesar, kmet iz ribniške občine, izjava tedna v Kmečkem glasu) Z NOVOMEŠKE TRŽNICE V ponedeljek smo na tržnici izpisali cene naslednjim pridelkom: jajca so bila po 12 tolarjev, slivovka po 450, liter smetane 400, sirček 200, jabolka 40, solata berivka 100 (merica), sadike zgodnjega zelja in solate 100, špinača 100, šopek mlade čebule 50, šopek peteršilja 30, kilogram ocvirkov 400, mavrahi 500, šopek nageljnov 300, radič 300, suho sadje 200, fižol 150 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi so banane stale 126, pomaranče 60, paradižnik 315, čebula 53, mehka solata 252, korenje 169, kislo zelje 145, limone 99 in cvetača 203 tolarje. Pri Dcladiniju so banane 100, fižol 200, paradižnik 290, španske pomaranče 100, solata 200, kivi 130, paprika 350, kumare 210, lubenice 300, čebula 80, grozdje 480 tolarjev. METLIKA - Na ocenjevanje za letošnjo razstavo belokranjskih vin v okviru Vinske vigredi so vinogradniki poslali kar 451 vzorcev belokranjskih vin lanskega letnika, kar je največ doslej. Od tega je bilo 364 vzorcev belili in 87 vzorcev rdečih vin. Med belimi vini je bilo največ, kar 250 vzorcev, belokranjskega belega vina, 47 vzorcev je bilo laškega rizlinga, 14 rumenega muškata, 11 vzorcev belega pinota, 9 renskega rizlinga, 6 šardoneja, 5 sovinjona itd. V oceno je prispelo tudi nekaj vin s predikati. Rdečih vzorcev je bilo, kot rečeno, 87, največ, 46 vzorcev, pa metliške črnine; 16 vzorcev je bilo rozeja, 15 belokranjskega rdečega, 8 modrc frankinje, po 1 vzorec pa žametne črnine in modrega pinota. Prispele vzorec sta najprej ocenili komisiji, sestavljeni iz domačih vinogradnikov, ki sta ju vodila mag. Julij Nemanič in inž. Tone Pezdirc, enolog v metliški Vinski kleti. Naloga tega prcdoccnjevanja je bila izločiti vina z napakami in boleznimi. Tudi tokrat se je potrdila stara resnica, da je v kakovostnih letinah, kakršna je bila lanska, težje kletariti. Že na prcdoccnjcvanju so izločili 133 vzorcev vin, in sicer 101 vzorec belih vin in 32 vzorcev rdečih vin. Strokovna komisija pod vodstvom dr. Dušana Terčelja pa je izločila še 49 vzorcev belih vin in 12 vzorcev rdečih, tako da je bilo skupaj VELIKO IZLOČENIH VIN - Že na prcdocenjevanju sta komisiji, sestavljeni iz domačih vinogradnikov, zaradi napak in lx>lezni izločili veliko vzorcev belokranjskih vin. (Foto: A. B.) Kmetijski nasveti Začne se s štetjem plevela Prav na letošnji dan Zemlje, 22. aprila, je Slovenija dobila dolgo pričakovano “darilo” - predlog zakona o varstvu okolja. Ta naj bi pomagal zajeziti na videz neustavljivo uničevanje naravnega okolja in bil zakonsko izhodišče za vse naravovarstvene ukrepe tudi na področju kmetijstva. Podporo bo s tem dobilo tako imenovano integrirano pridelovanje oz. bio kmetijstvo, ki bo bolj upoštevalo naravne zakonitosti in varstvo narave. Poglejmo si, kaj to pomeni na področju zatiranja plevelov, kjer je v zadnjih desetletjih “kemija’^ neusmiljeno zagospodarila, ne da bi se pretirano spraševala, kaj strupeni herbicidi prinašajo zemlji. Bio kmetijstvo sc vrača nazaj k naravi in zahteva omejevanje, kjer je le mogoče. In mogoče je marsikje in marsikdaj. Tako so denimo nemški raziskovalci ugotovili, da v 85 do 90 odstotkov vseh primerov v pridelovanju žita ni potrebno več kot enkratno škropljenje s herbicidi, desetina vsega žita pa ima tako močne lastne konkurenčne sposobnosti, da premaga plevel celo brez njih. Podobne raziskave bi bile izjemno koristne tudi za druge poljščine in kmetijske kulture, v katerih brez potrebe porabimo velikanske količine kemičnih pripravkov. Po novem naj bi bilo prvo vprašanje vsakega zaščitnega posega, ki ima v sebi nevarnost za naravo in s tem človeka, ali je v resnici nujno potreben. Ko gre za varstvo pred pleveli, je najprej potrebno strokovno neoporečno ugotoviti zaplcvcljcnost oz. njeno kritično mejo, ki je za gojeno rastlino nevarna. V ta namen uporabljajo metodo štetja plcvelnih rastlin v povprečnem vzorcu, ki ga dobijo tako, da s posebnim kovinskim okvirjeni velikosti 31,5 x 31,5 cm na več krajih njive odvzamejo posamične vzorec in izračunajo povprečje. Da je ugotovitev kritične meje zapleveljcnosti zanesljiva, je potrebno poznati najvažnejše plcvclnc rastline in njihovo agresivnost. Prav tako je Jrcba poznati lastne konkurenčne sposobnosti gojene rastline. Če je na primer žito pokrilo tretjino njivske površine, ima v sebi že toliko moči, da bo samo zadušilo plevel, in herbicidi ne bodo potrebni. Inž. M. L. izločenih kar 194 vzorcev od skupaj 451 prispelih. Od 364 vzorcev belih vin je izločenih 150, od 87 rdečih pa 44, sc pravi več kot polovica. Najpogostejše napake oz. bolezni so mlečni cik, oksidacija, vonj in okus po posodi, žvcplovodik, miševina. Prihodnjič, ko bodo že znani rezultati analize pa o ocenah, medaljah in šampionu letošnje razstave belokranjskih vin. A. B. Cenejše posojilo Regresiranje obresti od posojil za letošnjo kmetijsko pridelavo - Brez “r” Z Uredbo in Navodilom o uveljavljanju finančnih intervencij v kmetijstvu (Ur. list št. 18/93) je bilo dodatno uvedeno regresiranje obresti za kreditiranje rastlinske pridelave in pitanje goveda. Odlok pomeni, da lahko kmetje dobijo kredit pri 1IKS ali katerikoli drugi banki za pridelavo pšenice, koruze za zrnje, oljnic, sladkorne pese in pitanje govedi. Za pridelovanje pšenice je mogoče najeti kredit za 4 mesece, in sicer v višini 10.000 tolarjev za vsak hektar, za vsak hektar posejane koruze za zrnje je mogoče dobiti kredit v višini 25.000 tolarjev za 7 mesecev, za vsako glavo goveje živine pa kredit v višini 42.000 tolarjev za 9 mesecev. Regres za obresti na kredit je mog(že koristiti od L aprila dalje, računi za kupljeni repromaterial pa morajo biti datirani od 1.1.1993 dalje. Regresiranje obresti pomeni, da morajo kmetje vrniti izposojeni znesek, povečan samo za R ali inflacijo, za mali r v višini 20 odst., to je realne obresti, pa banka uveljavlja regres. Če bi si kmet npr. za čas od 1.4. do 31.7. za pridelavo pšenice pri HKS izposodil 10.000 SIT, bi moral ob prodaji letine konec julija vrniti 10.571 SIT ob predpostavki, da bi bila inflacija ves čas taka kot v aprilu, ko znaša 1,4 odst. Opozoriti pa je treba, da mora kmet pri najemu kredita plačati še zavarovalno premijo, kot jo zahteva lokalna zavarovalnica. Premijo ob sklenitvi kreditne jnigodbc obračuna HKS v imenu zavarovalnice. Inž. TANJA STRNIŠA svetovalna služba VSA METLIŠKA VINA METLIKA - Letos je oz. še bo v prodaji 15 buteljčnih vin iz metliške Vinske kleti, ki sodi v Kmetijsko zadrugo Metlika, in to od roseja, metliške črnine do vin posebnih trgatev in arhivskih vin. Poleg teh prihaja iz te kleti še 5 kakovostnih vin z geografskim poreklom ter 5 namiznih vin. Izbira res za vsak okus, tudi za najzahtevnejšega AGRO d.o.o. Prodajalna SEJALEC C. kom. Staneta 3, Novo mesto NA ZALOGI Semenska koruza BC-175, 272,312,318; NSS_C 444; Pioneer Eva Zaščitna sredstva za varstvo rastlin — Primextra, Dual, Radazin itd. Pričakujemo vas od 8. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure. Tel.: (068) 24-132 rizling pozne trgatve, izbor in ledeno vino. Ta izjemna vina bodo na trgu za svetovno znano ljubljansko razstavo vin Vino 93, se pravi konec avgusta, 2. “runda” pa pred novim letom. Ledeno vino sploh ne bo v redni prodaji, izbor pa bo moč dobiti le v specializiranih trgovinah. Čeprav pri teh vinih tudi ne gre za velike količine in si z njimi klet v prvi vrsti utrjujejo svoje ime in veljavo, so ekonomsko pokrita. Vsa ta vina so izjemno kvalitetna. Posebnost je suha pozna trgatev, se pravi brez preostanka sladkorja. Vino je izredno aromatično, zelo izrazit je vonj po žlahtni gnilobi. Za suho pozno trgatev so se v Vinski kleti odločili iz dveh razlogov: suhih pozni trgatev v Sloveniji ni in lanski letnik je bil zelo primeren za povretje sladkorja do konca, in to zaradi nizke kisline in visokega odstotka žlahtne gnilobe - vsaj 80 odst. Zato ima to vino veliko alkohola (12,3 odst.) in veliko ekstrakta, kar sc čuti v polnosti okusa. Na ocenjevanju v mariborskem Kmetijskem zavodu je to vino dobilo oceno 18,6 točke. Ostali dve vini posebnih trgatev, izbor in ledeno vino, pa še nista bili na ocenjevanju za prodajo, ju je pa ocenila strokovna komisija na ocenjevanju vin za letošnjo razstavo belokranjskih vin na Vinski vigredi. Izboru so prisodili 19,2, ledenemu vino pa celo 19,5 točke, kar govori, za kakšno izjemno kakovost gre. A. BARTELJ IZVRSTNA LANSKA METLIŠKA ČRNINA METLIKA - Vin rednih trgatev lanskega letnika iz metliške Vinske kleti še ne prodajajo, metliška črnina mlado vino pa je pošlo že kmalu po novem letu. Ostala lanska vina še zorijo, tako da je v prodaji še letnik 1991. Zlasti lanska metliška črnina kaže na izredno kakovost. Solidna sta tudi bclokranjcc in rose. Inž. Darko Marjetič EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Opazujmo in ne ukrepajmo na pamet! Zaščita vinograda Letošnjo pomlad so vremenske razmere za rast trte ugodne. Brstenje je potekalo hitro in enakomerno, vendar so se že pokazale razlike in neenakomernost razvoja poganjkov. Razlog za to moramo iskati izključno v našem ukrepanju lani in letos. Trs ob odganjanju uporablja zalogo hranil iz starega iesa. Če je bil lani preobremenjen ali ga je prizadela suša, m ustvaril zaloge, zato očesa ne odganjajo enakomerno. Prva potreba po dušiku iz tal bo nastopila, ko bo razvitih 6 lističev. Izjemoma bo potrebno takrat dognojevati, in to samo na zelo revnih tleh. Razvoj poganjkov ovirajo predvsem škodljivci, če jim nismo pravočasno preprečili naglega razvoja. Če ugotovimo, da poganjek raste v dolžino, lističi pa so ostali majhni in niso skodrani in žličasto zavihani navzgor, ampak normalne oblike, samo bolj bledo rumeni, včasih pa tudj že rjavi, gre za napad rdeče sadne ali koprivne pršice. Če je več kot polovico od vsaj 50 pregledanih iističev (gledamo drugi listič od osnove poganjka) napadeno s pršico, je jx>trebno zatiranje. Primeren je pripravek nissorun, pozneje pa ncoron oz. sinoron. Trsno kodravost ali akarinozo lahko pričakujemo v vinogradih, kjer lani in letos še nismo uporabljali žveplenih pripravkov ali namenskih pripravkov za njeno zatiranje. Napadeni lističi so skodrani, in če gledamo proti svetlobi, opazimo svetle pege z rjavo piko v sredini, iz katere se širijo svetli, prosojni žarki. Najbolj primeren pripravek je tedaj tiodan E-35. Če smo škropili z ntočljivim žveplom v 2 - 3-odst. konc., ko so bili brsti močno napeti, in škropljenje izvedli dovolj natančno, nam akarinoza ne bi smela delati večje škode. Če sc kljub navedenemu škropljenju lističi ne razvijajo normalno, ampak so zelo majhni in žličasto zavihani navzgor in na mladiki najdemo ozke vzdolžne temne pege, je to lahko posledica pomanjkanja kalcija in napada tripsov. Proti tripsom delujejo zolon, basudin, metasis-toks itn. Predvsem na kislih tleh je priporočljivo uporabljati škropiva, ki vsebujejo apno. Prosim vse, da preverite razliko v učinkovitosti delovanja (pri spomladanskem škropljenju v času brstenja) med žvcpleno-apncno brozgo in ntočljivim žveplom (pcpclin). Priporočam, da uporabljate žvepleno apneno brozgo tudi za škropljenje na zeleno do cvetenja v koncentraciji 2%. Če bodo še naprej pogostejše padavine, bo potrebno škropiti proti črni pegavosti, zlasti v vinogradih, kjer sc bolezen močno pojavlja in ni uporabljena bordojska brozga oz. galica. Priporočam uporabo ditnana M 45. Ob obilnejših padavinah in daljšem deževnem obdobju bo možen napad pcronosporc, če bodo jutranje temperature nad 12°C. Oidij bomo do cvetenja zatirali samo z žveplenimi pripravki in karatanom. Sedaj čimprej opravimo redčenje odvečnih jx>ganjkov na šparonih in starem lesu. Svetujem, da na starem lesu pustite en ali dva primerna poganjka blizu tal za pomladitev trsa. Odvisno od sorte oz. velikosti listov na dolžinski meter, pustimo rasli 12 do 18 mladic, če bo nastavka preveč, bomo po cvetenju, ko sc jagode zavežejo, odstranili odvečne grozde. V bujnih vinogradih namesto mulčenja kosimo, in to čim pozneje. Priporočam škropljenje z listnimi gnojili, ki vsebujejo znane količine mikroelementov (folifertil ali fertina Gl). V slučaju pomanjkanja dušika je primerno škropiti z l-odst. raztopino urcjc. Večje pomanjkanje dušika lahko nastopi šele po končanem cvetenju. Da zagotovimo primeren les za locnjc v prihodnjem letu, je koristno, če so pognali predebeli poganjki na vzgojnih rožnikih, da eno ali dve taki mladici čim prej vršičkamo nad 3. ali 4. listom in pustimo rasti dva do 3 zalistnikc. Predvsem pa ne smemo delati na pamet, ampak izkoristimo lastne izkušnje, sc jrosvetujemo, opazujemo vremenske razmere in skladno s potrebo pravočasno in natančno škropimo. Inž. JOŽE MAUEVIČ Agrokombinat kupuje ceneno vino — Ce hočejo prodati tudi k^j domačih vin z geografskim poreklom, morajo trgovcem ponuditi mycenejša vina, po katerih sprašujejo kupci KRŠKO - Mnogi krški vinogradniki so ogorčeni nad informacijami, da Agrokombinatova vinska klet kupuje vino od drugod. Eden miših bralcev nas je poklical na dežurni telefon in obvestil o takem dogajanju, saj je na lastne oči videi, kako so iztovarjali cisterno s 25.000 litri kupljenega vina. Direktor podjetja Ivan Kozole in Darko Marjetič, ki vodi vinogradništvo in kleti v podjetju, tega nista zanikala. Povedala pa sta, da zadeve niso tako enostavne, kot jih vidijo nekateri občani. od najcenejših do najboljših vin, Agrokombinat je jeseni za razliko od mnogih drugih kleti odkupoval vse grozdje, iz katerega so pridelali 200 vagonov ali 2 milijona litrov vina. V pogodbah so zapisali, da bo plačilo po prodaji in tega so sc doslej držali. Do sedaj jim je uspelo prodati 15 odstotkov domačega vina. Pridelovalci so že prejeli 10 odstotkov plačila, nekaj dodatnih odstotkov pa bodo deležni še v maju. Prodaja glede na izgubo južnih tržišč in padce kupne moči v Sloveniji ne gre najbolje. In zakaj kupujejo vino, če so ga doma jHilnc kleti? “Naša namizna vina imajo geografsko poreklo in sodijo v srednjo kakovostno kategorijo. Pridelava enega litra takega vina nas stanc 60 tolarjev, zato v trgovini ne morejo biti poceni. Na žalost pa kupci iščejo predvsem naj-ccncjša vina, zato njihovim jx)trcbam sledijo tudi trgovci. Če želimo sploh kaj prodati, jim moramo ponuditi predvsem poceni vina najslabše kakovosti in šele nato naročijo pri nas še nekaj cvička ali drugega vina s poreklom. Vin tako nizke kakovosti, ki bi jih lahko prodajali po tako nizkih cenah, v Krškem nimamo, zato jih moramo kupiti,” je pojasnil dipl. inž. Darko Marjetič. Po besedah direktorja Kozoleta želi Agrokombinat čimprej prodati svoje vino, saj polne kleti bremenijo podjetje. Ker morajo trgovcem ponuditi nimajo druge izbire, kot da ceneno vino kupujejo drugje. Trenutno dosega HELENA MRZLI KAK tako vino 20 odst. prodanih količin. “Prehod na zadružna pravila pri plačevanju je težak predvsem prvo leto. Zavedamo sc, da kmetje računajo na denar, ker ga nikjer drugje, ne pri bankah in ne državi, ne morejo dobiti. Kljub temu ne moremo delati izjem, saj bi nas to uničilo. Odkupljeno grozdje bomo plačevali j>o-stopoma.1' B D ,G {gospodinjski kotiček Več kuhajmo s sirom (2) Sir iz zamrzovalnika je po krajšem času že primeren za ribanje. Takšen sir je okusna sestavina raznih zloženk, narastkov ali pa z njim potresemo kuhane jedi, kot so dušen riž, pire krompir, testenine ali polenta. Sira nikoli ne dodajamo vročim juham ali omakam, ker sc beljakovina sesiri in se loči od maščobe. Toplota jedi naj bo le tolikšna, da sc sir zmehča. Najboljše vrste sira za dodajanje toplim jedem so parmezan, grojer in druge vrste trdih in zrelih sirov, ki so primerni tudi za fonujc. Najbolj izrazit okus med siri ima parmezan, ki ga naribanega postrežemo k testeninam, rižoti in zelenjavnim juham. Svojevrsten okus ima tudi kozji sir, ki sc lepo poda k divjačini. Enako pikantni so tudi siri s plemenito plesnijo. Sir je lahko tudi temeljna sestavina nadeva. Če hočemo nadevati raviole, pripravimo mešanico skute in parmezana. Za dodatek zelenjavni plošči lahko pripravimo okusne sirove krokete. Potrebujemo 500 g camcmbcrta, gosto bešamelovo omako iz 60 g surovega masla, 60 g moke, 1/2 1 mleka, soli, popra, žlico gorčice, muškatnega oreška in 3 rumenjakov. Za paniranje pa pripravimo 60 g moke z dodatkom soli in popra, 2 stepeni jajci in 100 g belih drobtin. Za cvrenje uporabljamo le rastlinsko olje. Sir grobo sesekljamo in ga primešamo bc-šamclovi omaki ter rumenjakom. Zmes kratek čas segrevamo, da postane gladka in gosta. Pazimo, da ne zavre! Nato zmes odstavimo in vmešamo sol, poper ter muškat. Maso dobro premešamo in preložimo v premazan pekač, poravnamo zgornjo plast ter pos-tavimo za dve uri v hladilnik, da se dobro strdi. Nato pekač na hitro pogrejemo, da zmes odstopi, nato jo prevrnemo na pomokano desko. Žrcžemo jo na poljubno dolge krokete in paniramo. Olje segrejemo na 190° C, da postanejo kroketi zlatorjavi. V Zelezničaiji ustavljajo vlake Slovenske železnice se ob pomanjkanju prometa bojijo, da se bodo vagoni in lokomotive ustavljali - Konec zelenega - Imajo Francozi rajši cestni prevoz? NOVO MESTO - Slovenski železničarji pogosto naštevajo težave, s katerimi se srečujejo pri delu. Pogosto naštevajo premajhno zasedenost vlakov, s čimer hočejo opozoriti na nedonosnost prevozov po tirih. Včasih v črnogledosti glede svoje gospodarske prihodnosti celo napovedujejo, da se bodo začeli vlaki ustavljati sami od sebe, če država ne bo primaknila denarja vsiy za nujno vzdrževanje lokomotiv in vagonov. V železničarskih krogih in v javnosti ves čas krožijo govorice o ukinjanju premalo zasedenih potniških vlakov, kar je za nekatere skoraj enako neprijetno dejstvo, kot hi bilo samodejno ustavljanje lokomotiv. Da govorice niso iz trte izvite, potrjuje odločitev Slovenskih železnic o ukinitvi zelenega vlaka na dolenjski progi. Železničarji ob vsem tem pravijo, da premalo zasedeni poslovni vlak iz dolcnjsko-bclokranjskcga zaledja ima zamenjavo, ustrezno zanimanju in zahtevnosti večine njegovih potnikov, saj bo po enakem voznem redu vozil na Dolenjsko nižjerazredni vlak. O ozadju odločitve glede “zelenca” pravi Jurij Bizjak, šef novomeške sekcije za promet pri Slovenskih železnicah, tole: “Če gledamo globalno, potniški promet ni rentabilen. Če pokriva 70 odstotkov lastnih stroškov, je veliko, donosnejši so mogoče samo nekateri šolski in delavski vlaki.” Tovorni vlaki so v Sloveniji kot tudi na Dolenjskem vse manj zasedeni, Crknjen konj v breznu Po sledi anonimnega klica prišli do crknjenega kopja na dnu gorjanskega brezna - Vrli jamarji CEROVEC - Iz anonimnega telefonskega klica prejšnji petek so na novomeški Komunali razumeli, da je v jamo blizu Badovinčeve gostilne na Gorjancih pred časom nekdo zavlekel crknjeno žival. Komunalci so obvestili sanitarnega inšpektorja in akcija je stekla. Člani novomeškega jamarskega kluba so seveda vedeli za brezno v gozdičku pod cesto, nekaj sto metrov od ocepa proti Dolžu: Jamarji so se spustili v kakih 20 metrov globoko brezno in na dnu res našli že razpadajočega konja. Seveda je bilo treba crkovino potegniti iz brezna, kajti kraj leži na prispevnem območju vodovodnega zajetja Stopiče, od kjer dobiva vodo polovica Novega mesta. Po več urah trdega, napornega in tudi nevarnega dela so strašno zaudarjajočo in več kod streho istega javnega zavoda s 345 učenci v 16 oddelkih. Z omenjene stavbe že odpada omet, popravilo so na šoli skušali zagotoviti s pomočjo javnih del, toda spet seje zataknilo pri denarju, Mirenčani niso dobili podpore in so ti načrti padli v vodo. Ravnatelj Podobnik dobro pozna podobne zagate svojih kolegov v Velikem Gabru, Trebnjem, Mokronogu in Šentrupertu, zato sc niti ne trudi na vse kripljc, da bi dokazal večjo upravičenost naložbe na Mirni. Je realist in pravi, da so potrebe očitno drugje še večje. P. PERC Peter Podobnik ■ -y.Tv.;- v"*>- ■' V* - v- . ■ .'-v<*:**###?. IZ NkŠIH OBČIN : :.'.1 •• •- ...;. :o ''.v.--;.: i Mil tl Krščanski vrtec kot alternativa V Kočevju razmišljajo o ustanovitvi oddelka vrtca s krščansko vzgojo - Za tiste, ki iščejo duhovno razsežnost - Zbiranje prijav do konca junija KOČEVJE - “Ob koncu 20.stoletja sta na pohodu alternativa in iskanje korenin. Krščanski vrtec je alternativa sedanjim vrtcem, ki, gledano s stališča vzgoje, v sedanjih vrtcih temelji na materialističnem svetovnem nazoru,” pojasnjuje razmišljanja o organiziranju krščanskega vrtca v Kočevju predsednica kočevskega odbora Slovenske ženske zveze, Meta Prelesnik. Če bo prijav dovolj, bi po njenem mnenju oddelek vrtca s krščansko vzgojo lahko pričel delati že septembra. O organiziranju vrtca s krščansko vzgojo je Prclesnikova začela razmišljati že lani, ko je zvedela, da bo zaradi zmanjšanja števila otrok, v vrtcih preveč delavk. “Pomislila sem, da bi to morda pripeljalo v vrtec nekaj več otrok,” se spominja. Ne kočevski župnik, ne Karitas se tedaj nista bila pripravljena spoprijeti s problemi, do katerih bi ob prizadevanjih za uresničitev te zamisli lahko prišlo. Vse je ostalo le pri razmišljanjih, dokler ni odkrila isto-mišljcnicc v vzgojiteljici Heleni Ko-leta, ki je izrazila pripravljenost voditi oddelek vrtca s krščansko vzgojo. “Vzgoja v krščanskem vrtcu bi temeljila na idealističnem verskem nazoru oz. veri v boga. V program dela takšnega vrtca naj bi bile vtkane krščanske vrline, ki bi tudi sicer morale biti občečloveške, kot so denimo ljubezen do bližnjega, strpnost, vzdržnost in hvaležnost,” pravi Prelesnikova in dodaja, da se bodo, če bodo ljudje zainteresirani Meta Prelesnik Podprli klub alkoholikov Ribniški izvršni svet skrbno pretehtava upravičenost do letošnje porabe proračunskega denaija RIBNICA - Člani ribniškega izvršnega sveta so minulo sredo ugodno rešili vlogo ribniškega zdravstvenega doma za odobritev dela kluba alkoholikov, na eno prihodnjih sej pa so preložili sprejem programa geodetskih del za letošnje leto. Predloga občinskega proračuna, ki ga je izvršni svet ponudil ribniškim poslancem v sprejem na zadnji seji občinske skupščine, izvršni svet na svoji sej! minulo sredo ni spremenil, saj so ga poslanci tedaj zavrnili, prej zaradi zmede ob glasovanju kot zaradi vsebinskih pripomb. Kljub temu so člani izvršnega sveta precej časa namenili prav proračunu. Prisluhnili so namreč poročilu republiškega poslanca Benjamina Henigmana o sprejemu republiškega proračuna in njegovem vplivu na proračune občin. Glede vloge ribniškega zdravstvenega doma za odobritev dela kluba alkoholikov so člani izvršnega sveta sklenili, da podpro prizadevanja dr. Ladislava Andoljška, ki prostovoljno dela z alkoholiki že eno leto, če stane ura dela z bolniki okoli 30 mark na skupino. Menili so, da bi v primeru, če bi znesek veljal na osebo, plačilo 50 ur dela na osebo, letno za 10 bolnikov, pomenilo za ribniški proračun preveliko breme. Celotna dejavnost kluba se bo namreč financirala iz občinskega proračuna, saj zdravstvena zavarovalnica ne dovoljuje nobene širitve programa zdravstvenega doma. Prav zaradi nedorečenosti glede bremena, ki naj bi ga po predlaganem programu geodetskih del za letošnje leto nosil ribniški proračun, so člani izvršnega sveta, ki skrbno pretehtavajo upravičenost do letošnje porabe proračunskega denaija, sprejem omenjenega programa, ki je po njihovi oceni vsebinsko sicer zelo dober, preložili na eno prihodnjih sej. M. L.-S. Najboljši tekli dlje in po napačni progi Tek na Lisco razveljavili - Kdo je kriv za polom? SEVNICA - Prizadevni, a ne dovolj izkušeni organizatorji 2. gorskega teka na Lisco - člani Tekaškega kluba Boštanj - so bili preteklo soboto zelo razočarani. Tek na Lisco so na predlog predsednika odbora za gorske teke pri AZS inž. Šarfa namreč razveljavili, ker je vodilno skupino okoli 15 najboljših slovenskih tekačev in tekačic -v njej so bili tudi olimpijec Mirko Vindiš, lanski državni prvak Roman Hojak, vedno odlično pripravljeni Franci Tcraž, reprezentantka Olga Grm, maratonka Marjana Vidovič in drugi - policijski avto na čelu kolone atletov zapeljal po 3 km daljši progi. Po besedah Rudija Dolenca, vodilnega organizatorja prireditve (v priprave in izvedbo tekme je bilo po njegovih besedah vpre-ženo kar 55 amaterskih športnih delavcev) je za tak polom 2. gorskega teka na Lisco kriv edini, kr ni bil ljubiteljsko na tej prireditvi, ampak s službenim terenskim vozilom Puch, se pravi policist. Ta naj bi se po Dolenčevi izjavi na 3 do 4 kilometru 10 km dolge proge z višinsko razliko 830 m, na križišču, kjer je nekdo spremenil oznake s trakovi, odločil za neko bližnjico in kmalu pristal v blatu, da so ga Vindiš in druščina le začudeno gledali. Tekači, ki so zaostali za vodilnimi in tudi bolje poznali progo teka na Lisco, niso zašli in na koncu vseeno niso bili tako nejevoljni kot slovenska elita, čeprav niso prejeli uradnih nagrad. Organizatoiji so vsaj nekoliko popravili slab vtis, ko so ob koncu ponesrečene prireditve, ki sta jo uvodoma pozdravila predsednik sevniške vlade Marjan Kurnik in sevniška pihalna godba, pri Tončkovem domu na Lisci med tekmovalci z žrebom razdelili praktične nagrade. Pokrovitelj tekme je bilo boštanjsko podjetje Gradnje, medtem ko bo končne nagrade po štirih izbirnih tekih za sestavo slovenske reprezentance za svetovni pokal v gorskih tekih v Franciji podelila novomeška Krka. Mimogrede: najhitreje (57 minut in 13 sekund) je tekel Hrastničan Milan Kirn, za njim Anton Vidovič iz Lukovice (57.31), tretji čas (57.36) je dosegel Mitja Šentjur iz Rimskih Toplic itd. Pa še to: svoj prav ima tudi komandir sevniške policijske postaje, ki je v bran svojemu kolegu oz. delavcu povedal, da sc je v službenem vozilu, ki naj bi speljalo tekmovalec na napačno pot peljal tudi predstavnik organizatorja in da bi zato kazalo najprej trezno analizirati, kako so organizatorji zavarovali progo na vsej njeni dolžini, kje so bili kontrolorji na kritičnih mestih, šele potem pa morebiti valiti krivdo na pleča kogarkoli. V delno tolažbo (in ne v opravičilo) vsem prizadetim je lahko vsaj to, da so se podobni spodrsljaji primerili že na mnogo bolj zvenečih prireditvah, kot je tek na Lisco. P. PERC za organiziranje oddelka vrtca s krščansko vzgojo, glede programa povezali z Vrhniko in Logatcetp, kjer takšne oddelke že imajo. Do sedaj so prejeli 9 prijav; da bi oddelek vrtca s krščansko vzgojo lahko ustanovili, pa bi potrebovali 21 otrok v starosti od 3 do 6 let. Prijave bodo zbirali še do konca junija, in če bo do takrat dovolj prijav, bo Slovenska ženska zveza zaprosila kočevski izvršni svet za podelitev koncesije za oddelek vrtca s krščansko vzgojo. “Sprva nameravamo ustanoviti le en oddelek, ki bi deloval v sklopu vrtca. Financiral bi se tako kot ostali oddelki deloma iz proračuna, deloma s prispevki staršev, zato bi bila cena za starše enaka. Cerkev pri tem ne bi imela nič,” pojasnjuje Prelesnikova zmotna prepričanja tistih, ki menijo, da bi bil krščanski vrtec za starše cenejši ali celo brezplačen. “Naša želja je, da bi krščanska miselnost prodrla zunaj cerkvenih zidov, vendar vrtca s krščansko vzgojo nikomur ne vsiljujemo. Ljudje so uniformiranosti naveličani, zato ga želimo ponuditi tistim, ki iščejo in si želijo duhovne razsežnosti,” dodaja Prelesnikova. M. LESKOVŠEK-SVETE SREČANJE S CIRILOM ZLOBCEM KOČEVJE - Danes ob 19.30 bo v prenovljeni muzejski dvorani v. Šeškovem domu v Kočevju srečanje s pesnikom Cirilom Zlobcem. Pesnika in njegovo najnovejšo'zbirko “Ljubezen dvoedina” bo predstavil dr. Matjaž Kmecl. Ob tej priložnosti bo možen tudi nakup zbirke po znižani ceni. NARAVNI PARK KOČEVJE - Pred nedavnim je bil dokončan projekt naravnega parka na Kočevskem, ki so ga pripravili kočevski gozdarji. Prejšnji teden so ga predstavili vodilnim občinskim možem, s predstavitvijo širši javnosti pa bodo še nekoliko počakali. POSAVSKO TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV BLANCA - Čebelarsko društvo Sevnica in osnovna šola Blanca vabita v soboto, 22. maja, ob 9. uri na družabno srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev iz treh posavskih občin. Predsednik čebelarske komisije pri scv-niškem čebelarskem društvu, dr. vet. med. Blaž Jene, vabi na Blanco z olimpijskim geslom, da je važno sodelovati. Sicer pa Jene poudarja, da sta ravno življenje z naravo in njeno spoznavanje vrednoti, ki dajeta podlago ustanavljanju in smer delovanju čebelarskih krožkov. “Čebela je čudo narave, je pa tudi stražar zdravega okolja. Čebelarjenje zahteva celega človeka, ne polovičarja. Zato se moramo stalno izobraževati. Potrebno je, da imamo čebele radi, da spoštujemo njihove vrline. Ob tej priložnosti se zahvaljujem požrtvovalnim mentorjem za njihovo dosedanje delo v čebelarskih krožkih na šolah,” končuje povabilo na Blanco Blaž Jene. Moralno je eno, ekonomično drugo Kočevski IS o vrtcu KOČEVJE - V času od junija do konca avgusta bo zaradi odhoda v šolo kočevski vrtec zapustilo 137 otrok. Če novih vpisov ne bo, bo septembra zaradi zmanjšanja števila otrok po veljavnih kadrovskih normativih na oddelek v kočevskem vrtcu 17 delavk preveč. Vodstvo vrtca je namreč kočevskemu izvršnemu svetu predlagalo, da zniža povprečne normative otrok na oddelek, od sedanjih v povprečju 15 na 13 otrok v jashčnin oddelkih in od povprečno 23 na 21 otrok v jitldelkih od 3 do 7 leta. S tem bi sc prevideno število presežkov delavcev zmanjšalo za 7 delavk. Kljub temu da je vodstvo vrtca v predlogu znižanja normativov navajalo, da bi bili novi normativi tudi bolj življenjski in humani v odnosu do otrok ter da niso nižji od na novo uveljavljenih drugod po Sloveniji, člani izvršnega sveta spreminjanju normativov niso bili naklonjeni. Poudarili so, da se pri reševanju morebitnih presežkov delavcev odpira po eni strani sicer moralno vprašanje, po drugi pa tudi vprašanje ekonomičnosti. Prav finančni izračun stroškov, ki bi bremenili proračun ob predvidenem zmanjšanju števila otrok, pa jih je vzpodbudil, da so sprejeli predlagano različico reševanja presežkov delavcev, po kateri naj bi bilo v vrtcu le osem presežnih delavcev, za katere bodo iz proračuna morali zagotavljati nadomestila, kot jim nalaga zakon. Čeprav je vrtec predlagal, da se dislocirani oddelek v Podpre-ski zaradi majhnega števila otrok (v jeseni jih bo menda le 7) in precejšnjih stroškov ukine, so člani izvršnega sveta menili, da bi to za tamkajšnje ljudi pomenilo veliko izgubo. Odločili so se, da se vrtcu v Podpreski prizna zaposlitev 1,5 delavke in da bodo primankljaj, ki bo zaradi tega nastal, krili iz proračuna. Ob tem so se tudi odločili za 10-odst. povišanje prispevka staršev, in sicer že za mesec april. M. L.-S. Hiristični avtobus do Kolpe KOČEVJE - Med šolskimi počitnicami od 26. junija do 25. avgusta bo kočevsko avtobusno podjetje Integral-Stojna odprlo novo avtobusno progo iz Kočevja do Kolp* in nazaj. Tako bodo ne le izboljšali prometne zveze za prebivalstvo ob Kolpi, ampak tudi omogočili, da se bodo v glavni turistični sezoni prebivalci iz Kočevja in okolice vozili na kopanje na Kolpo. Na tej novi turistični progi bo avtobus vozil dvakrat na dan, in sicer z odhodom iz Kočevja ob 8. uri in 15.15, s prihodom v Stari trg ob 8.45 oz. 16.06, Dol ob 8.55 oz. 16.20, Faro 9.24 oz. 16.49 in povratkom v Kočevje ob 10. uri oz, ob 17.30. Proga je dolga 84 km. Druga proga je pomembna tudi za tiste, ki se bodo vozili iz Kočevja z dela domov ali pa bodo potovali iz obkolpskih krajev proti Kočevju in naprej v Ljubljano. Cene prevoza bodo običajne, za tiste, ki bodo kupili za vso omenjeno sezono (dva meseca) 10 vozovnic, pa bo veljal še popust, ki bo znašal odstotkov. Avtobus bo vozil vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih. J. P. DAN ODPRTIH VRAT KOČEVJE - Na nedavnem dnevu odprtih vrat kočevske gimnazije je bil program izredno pester, saj so gimnazijci z njim predstavili vse obšolske dejavnosti. Pripravili so likovno razstavo, koncert gimnazijskega pevskega zbora, prodajo šolskega časopisa, prikazali pa so tudi potek praktičnega dela pri biologiji in opravili kemijsko analizo vrtne zemlje za vse, ki so zemljo prinesli s seboj. Namen takšnih dnevov je, da bi šolo in njene dejavnosti predstavili ne le staršem, ampak tudi kraju. Kočeski gimnazijci so zato pripravili tudi različne raziskovalne naloge iz okolja, denimo Biološke analize reke Kolpe. Zanimiva je bila tudi seminarska naloga z naslovom Kočevska Reka nekoč in danes, največ pozornosti pa je na predstavitvi pritegnilo delo dijaka Vlada Pribiliča: Zgodovinski razvoj Poljanske doline. VELIKA PRIDOBITEV - Pretekli četrtek okoli 16.30 so novomeški cestarji položili še zadnje metre asfalta na Radni, na 4157 metrov dolgi lokalni cesti do Konjskega in Laz so ga porabili krog 3.000 ton. Vaščani so zelo veseli, da so le prišli do asfalta, ki so jim ga zatrdno obljubili že za lanskoletni občinski praznik v novembru. Na 20.000 m2 površin cestišča so položili povprečno okrog 5 m široko asfaltno preprogo. Sevnišld minister za varstvo okolja Jože Kolar je povedal, da je bila predračunska vrednost te jromembne naložbe 65 milijonov tolarjev; iz naslova demografsko ogroženih območij Boštanjčani je bilo 19 milijonov, nekaj je navrgel krajevni samoprispevek, preostalo pa sevniška občina. Na posnetku: Jože Mrvič s Konjskega je prinesel delavcem za likof nekaj domače kapljice. (Foto: P. Perc) Krmeljčani upajo na pomoč države Kovinarji krmeyske Metalne ob osamosvojitvi Slovenije ostali brez osrednjega programa - namenske proizvodnje - Otepajo se z veliko lansko izgubo - Kaj pravi direktor KRMELJ - “Nismo izgubili le trga, ampak cel nosilni program, to je namensko proizvodnjo. Predvsem zato smo imeli še lani veliko izgubo. Včasih imamo občutek, kot da država dela proti nam. Po tistem, ko je lani vodstvo Metalne v Mariboru podpisalo pogodbo z republiškim skladom za razvoj, so po nekem scenariju hoteli likvidirati tudi nas. Tega scenarija sicer ni več, ostale pa so težave z lansko izgubo in tekočo likvidnosfjo,” pravi direktor krmeljske Metalne Rudi Bec. V krizi je tudi v kovinskopredelovalni industriji zelo težko pridobiti posel. Doma, v Sloveniji, krmeljski kovinarji le stežka dobijo delo tudi zavoljo ozkih lokalnih in političnih interesov, ko se v številnih občinah tamkajšnji veljaki obnašajo kot samozadostni državniki, in raje zagotavljajo delo domačim podjetjem, navkljub temu da je dostikrat njihova ponudba slabša od zunanje konkurence. V krmeljski Metalni obvladajo delavci zahtevno tehnologijo, ki so jo pridobili z namensko proizvodnjo. Vodstvo tovarne meni, da je prava škoda, ker slovenska država, ki bi morala prevzeti del odgovornosti za zagatne razmere (ne le Metalne), tega krmcljskcga potenciala noče ali pa ne zna s pridom izrabiti. Čez noč pač ni mogoče najti ustreznega programa, ki bi nadomestil namensko proizvodnjo. Država je premalo ali skoraj nič naredila za promocijo Slovenije navzven, meni direktor Bec, lahko pa bi kaj več storila za reševanje presežnih delavcev. “V krmeljski Metalni do trajnih presežkov nismo prišli, ker jih moramo sami financirati. Ne zdi sc mi prav, da bi država oz. sklad prevzela na svoja pleča le stare dolgove, ker mi teh nimamo, imamo pa lansko izgubo. V letošnjem marcu smo že poslovali pozitivno in upam, da bomo nekako le pririnilf do konca leta z minimalno izgubo,” poudarja Bec. P. P. SHOD PRED SKUPŠČINO - Za poljansko cesto so iz republiškega proračuna letos namenili 40 milijonov tolaijev, kar je petkrat manj, kot bi potrebovali za njeno dokončanje. Prejšnja vlada je Poljancem obljubila, da bo cesta letos dokončana, vendar pa, kot vse kaže, nove vlade obljube prejšnje ne zavezujejo. Ni pa tako, kar zadeva Poljance. Že lani so ob protestnem zaprtju ceste Kočevje-Predgrad na odseku pri Svetlem Potoku napovedali shod pred republiško skupščino, če njihovih zahtev po dokončanju 18-letnega posodabljanja ceste ne bodo upoštevali. Da tega niso storili, je posledica tega, da so verjeli obljubam pristojnega ministra in nekaterih drugih vodilnih politikov v prejšnji vladi. Poljanci sedaj pravijo, da bodo, za razliko od politikov, svojo obljubo izpolnili. Če želijo pritegniti pozornost in dokazati, da mislijo resno, jim drugega, kakor pravi predsednik krajevne skupnosti Poljanska dolina Ferdinand Kuk, tudi ne preostaja. NOVA MESNICA - Pred kratkim je zasebnik Peter Movrin v stavbi za kočevskim kinom odprl novo mesnico. Trenutno je to menda ena redkih mesnic v Kočevsko - Ribniški dolini, zoper katero pristojne inšpekcijske službe nimajo pripomb, češ da zadostuje vsem predpisom, ki pa so, ravno kar zadeva meso in mesne izdelke kot pokvarljivo robo, ki lahko ogroža človekovo zdravje, izredno natančni in strogi. (Ribniški zobotrebci V.;..:. .. ■■ ■ ODPRAVNINE - Nekdanji Rikovi delavci so te dni dobivajo obvestila o izplačilu odpravnin. Izplačane jim bodo v treh obrokih, s tem da bodo prvega prejeli šele po dopustih. Vzrok je seveda v tem, da podjetje nima denaija, da bi vsem odpravnine izplačalo prej in v enkratnih zneskih. Čeprav ne bi smelo biti tako, pa vendarle je, da nikogar nič ne briga, če je kdp zaradi tega nejevoljen, naj bo zadovoljen, da jo bo sploh dobil. Kdaj in koliko, je druga stvar, saj je vedar brezposeln, zato dopusta ter denarja zanj menda ne potrebuje. Prav tako je z izplačilom v obrokih, saj bi koga, ki je v zadnjih dveh letih prejemal nizke dohodke (pa še te sila neredno!), ob pogledu na “ogromno” vsoto izplačane odpravnine, lahko zadela še kap! ČRNOGRADITELJI - Na ribniško občino v teh dneh sicer hodi veliko takih, ki nimajo vseh potrebnih papirjev za svoje objekte, vendar še nihče ni vložil prošnje za legalizacijo svoje črne gradnje. Vzrok je seveda preprost: legalizacija se jim zdi predraga! POČITNIŠKE PRIKOLICE - Ribniški izvršni svet se je pred kratkim odločil, da bo prodal vse tri počitniške prikolice. Prikolice so stare in potrebne temeljite obnove, preveč pa bi občino stal tudi prostor, na katerem naj bi v kakšnem obmorskem kraju prikolica stala. To, da so bile prikolice v času dopustov vedno zasedene in da bodo morali zaposleni v občinski upravi odslej dopustovati dražje, ne odtehta stroškov, ki jih ima s počitniškimi prikolicami občinski proračun. (Seviljski paberki PIJAČA - Cestarji, ki so posodob-Ijali cesto laze - Konjsko - Radna, pravijo, da ne bodo ohranili dela na teh 4 km v najlepšem spominu. Prvič, zato, ker jih je narava zafrknila, da so dela kasnila in si zaradi škode, ki so jo utrpeli gozdni posestniki po razstreljevanju ožine proti Lazam, niso niso ravno pridobili prijateljev med vaščani. In drugič kot posledica takšnih razmer je bila pri cestarjih neprimerno večja žeja kot na drugih cestnih odsekih. Temu so se čudili zlasti tisti cestarji, ki so prišli s finišerjem, saj jih niso stregli spredaj in zadaj, kot se to običajno dogaja pri takih akcijah. Na koncu pa so jih vaščani Konjskega le prijetno presenetili z likofom. Vaščani so pač bili nezaupljivi, dokler se niso prepričali, da bo tokrat asfalt vendarle položen. PREPOVED - Sevniška županja Breda Mijovič in predsednik sevniške vlade Marjan Kurnik sta bila v ponedeljek v Ljubljani na republiškem skladu za razvoj pri Jasni Bačac, predsednici upravnega odbora Tehnoloških sistemov Sevnica, in Eldi Šircelj, ki prevzema njene posle, ker se gospa Bačac poslavlja. Vodilna sevniška politika sta se odločila za ta obisk, da bi sevniškim poslancem lažje odgovorili na vprašanja z zadnje skupšine. Na vpogled sta dobila obe ponudbi. Po ekonomski plati kaže, da je ponudba podjetnika Milana Senice v resnici boljša od tiste, ki jo je sestavil Boštanjčan Jure Šlogar. V ponedeljek so delavci TSS (na spisku s 76 imeni je 65 podpisov) naslovili na sklad peticijo, v kateri prepovedujejo vstop Senici in terjajo takojšen prihod UO v TSS. • Vsak junak postane na koncu dolgočasen. (Emerson) SLAVA JIM - V Krškem bodo ob obletnici, povezani s slavnim Valvasorjem pripravili proslavo. Še predtem bi radi obnovili tudi Val-vasoijcvo hišo, vendar je spričo zelo kratkega časa zelo malo verjetno, da jim bo uspelo. Nekateri so zato prepričani, da bo proslava izpadla kot prireditev ob otvoritvi gradbišča pri Valvasorjevi hiši. PREMETENO - Medtem ko Krčani že toliko časa razpravljajo o tem, ali bodo sploh zmogli obnoviti hišo, v kateri je nekoč bival slavni Kranjec, jim je življenje zagrenila še ena drobna zadeva. Oglasil se je nekdo v Krškem, ki je na podlagi Valvasorjevih pisanj sklepal, da možakar sploh ni živel v tisti, ampak povsem v neki drugi hiši. Ali je res kaj na tem, sc še ne ve. Če ima omenjena oseba res dokaze o svojem sklepanju, mu predlagamo, da z njimi še maio počaka. Molči naj vsaj tako dolgo, da bodo obnovili sedanjo Valvasorjevo hišo. Potem naj kar obelodani svoje dokaze. Morda bi na ta način zaradi domnevne slavne preteklosti počasi obnovili vse stare niše v mestu. DIVERZIJA - Na zadnjih dveh pomembnejših tekmah v spccdwayu na krškem štadionu je bilo zaslediti ponavljajoče se škodljivo dejanje. Obakrat je nekdo nad Krško poslal nevihto in prekinil tekmo sredi najbolj zanimivih voženj. ČAST IN MAST - V vsakem društvu ponavadi imajo koga, ki je glavni in vedno stopi na prizorišče, ko je treba pobrati aplavz, nagrado ali sc ovenčati s slavo. Tudi v krškem AMD-ju so eni zato, da delajo, organizirajo in se mučijo okrog speed-wayskc dirke. Drugi medtem veseljačijo na zasebnih zabavah, sc postavljajo z nazivi, dajejo izjave in intervjuje ter po potrebi spremenijo tudi protokol podeljevanja nagrad, samo da bi v njem dobili vidnejšo vlogo. Vse, ki so se v vlogi prepoznali, prosimo, da čast in mast vrnejo na krško AMD. f Novo v Brežicah) TRGOVCI Z NOVCI - Pred nekaj leti so otroci na Drnovem prekopavali po grmovju in našli lonček poln rimskega denarja. Lonček so v prerekanju in deljenju zaklada razbili. Kmalu zatem so sc začeli prerekati še njihovi starši, ker jim je šlo v nos, da so eni s prodajo novcev zaslužili več kot drugi. Tako je vsa zadeva prišla na uho policiji in zgodbe z zakladom je bilo hitro konec. BREZ NOVCEV - Če so se Drnovčani prerekali, ker so imeli nenadoma veliko denarja, sc v bližnjih Brežicah dajejo, ker tega ni dovolj. Ni rečeno, da ponoči, ko osami arheološko najdišče na Velikih Ma-lencah, tam okoli ne stikajo tudi Občinarji. Posebno zdaj, ko bi kakšen lonec z novci potrebovali za programe iz občinskega proračuna, pristojni že lep čas kopljejo po občini, a zaklada od nikoder. SAMO Z NOVCI - Na dlani imamo nov dokaz, da gre brežiškemu gospodarstvu na boljše in da je življenje iz dneva v dan lepše. Kdor najde čas in denar ter stopi v mesto, se lahko prepriča, da imajo tam po novem vsak dan praznik. Tako vsaj kažejo opustele ulice, ob katerih samevajo prazna parkirišča. Tudi po bližnjih pločnikih ni prevelike gneče. Še najpogosteje je opaziti fanta iz podjetja Stik, ki pobirata parkirnino. Ta dva morata biti urna, kajti od pričakovanih polnih parkirišč ni nič. Sredi mesta lahko po novem parkirajo le tisti, ki so pripravljeni za to tudi nekaj odšteti. ZGODOVINSKO - O dogodku, ki se je odvijal zadnji dan v aprilu, bo morala pisati zgodovina. V Šentlenartu, ob obvoznici pri 1MV, so v petek popoldne postavljali kres in, kot se za predvečer prvega maja spodobi, tudi mlaj. Tisto, kar je presenetilo vse lokalpatriote pa je, da so k temu tradicionalnemu početju povabili tudi krajane Brežic. SM! V času od 15. do 24. aprila so v brežiški porodnišnici rodile: Silva Kozinc iz Orehovega - Davida, Renata Prah iz Brežic - Katjo, Marija Metelko s Ponikve - Melani, Rozika Kastelic z Drnovega -Matica, Vladka Ferjančič iz Samob-ora - Melito, Zofija Urck iz Slogonskcga - Davida, Renata Čepin iz Sp. Starega Grada - Tadeja, Gabrijela Černelič iz Artič - Primoža, Alenka Vidovič iz Brežic - Marka, Martina Grigelj iz Jesenic na Dol. - Ivana, Nataša Zorko s Trebeža -Bruna, Jožica Moškon s Senovega - Rebeko, Darja Jazbec iz Naraplja - Roka, Mojca Vidovič iz Krškega - Patricijo, Branka Kovačič iz Apnenika - Špelo, Sonja Puc iz Sevnice - Petro, Cirila Ograjšek iz Cerkelj - deklico in dečka. Čestitamo! KABLE BI VSEENO LAHKO ZASIPALI - Plaz na Poti na Armes je za zdaj lep primer brezbrižnosti, ki bi se lahko končal s hudimi posledicami, celo s smrtjo. Plaz še vedno preži na žrtev Zakaj taka Pot na Armes? - Je kriv rudnik? SENOVO - Poti na Armes pri hiši številka 27 na Senovem se za to poklicani še niso dotaknili, kot bi bilo treba, zato je še zmeraj zožena, ker jo je oktobra 1991 odnesel plaz. Domačini vedo povedati naslednje: "Od takrat do danes se je ob vsakem malo večjem deževju plaz premikal še naprej. Med tem časom je drseča zemlja petkrat pretrgala vodovod, pretrgala je tudi električno napeljavo. Oboje so popravili, a samo za silo.” O zadevi so domačini obvestili podjetje Kostak in krško občino. Rezultat? “Novembra 1992 je prišla na ogled plazu neka komisija v sestavi Kalan, Bogovič in Zvar. Ker od tega ni bilo koristi, je na ponovno intervencijo krajanov prišla 29. marca 1993 nova komisija z gospodom Somrakom na čelu. Ponovno je ugotovila, da tu obstaja velika nevarnost za voznike in hišo št. 27, last Antona Šotna. Menila je, da je potrebno cesto popraviti. Tudi tokrat je ostalo le pri ugotovitvah. Tako plaz preži na skoraj verjetno človeško žrtev,” pravijo zaskrbljeni domačini. O vsem so obvestili tudi predsednika krške vlade in čakajo, kaj bo. Že zdaj pa so se pridušali, da ne bodo šli na prihodnje volitve, ker sc počutijo zapostavljene in ogoljufane. Senovčani, vedoč za odtrgano Pot na Armes, ne morejo mimo tega, da se ne bi ozrli malce naokoli po sosedstvu. Pri tein pravijo, da podeželju prav nič ne pomaga sodobno urejeno mestno jedro v Krškem. “Če bi sc Krško odpovedalo dvema medeninastima kandclabroma in kvadratnemu metru tistega pločnika, bi ostalo verjetno dovolj denarja, da bi pomagali tem revežem na Armesu. Krško tega ne stori samo od sebe, v anarhiji, kakršna očitno vlada marsikje, pa ga k temu tudi ni mogoče prisiliti. Sploh pa vzemimo Pot na Armes samo za primer. Na splošno gre namreč za to, da ni dovolj, če država zagotovi samo šole in vrtce. Državljanom, ki pridejo od tod, mora zagotoviti varno življenje in varna pot spada k temu,” je slišati med Senovčani. Težko je verjeti, da Senovčani ne bi tako odločno pojasnili zadev že tudi v Krškem na občini. Mogoče se Kostak ali občina ne zganeta, ker sploh nista poklicana za popravilo Poli na Armes? Glede na to, da sta že poslala gor svoje može, bi lahko sklepali, da je plaz lahko njuna zadeva, samo če hočeta. Najbrž bi lahko omenili še nekaj. Senovo so v brskanju za premogom nekako spodkopali. Ni izključeno, da je plaz nastal kot Zemljin trajen odziv na rudniške rove in da še tako bogaboječa in vestna oblast ne bo mogla nikoli učinkovito popraviti Poti na Armes. Toda nadloga, ki jo zdaj občutijo domačini, ni zato nič manjša. M. LUZAR Na Raki zdaj zvoni več telefonov Končali gradbeno akcijo, s katero so zagotovili telefon 183 novim naročnikom - Z novo širitvijo, predvideno za prihodnje leto, 128 dodatnih številk KAKA - Na Kaki z zadovoljstvom pravijo, da so končali gradbeno akcijo, s katero so zagotovili telefonski priključek 183 novim naročnikom. V gradbenem odboru ob tem že vedo, da bodo spričo številnih želja že kmalu prisiljeni razširili sedanjo telefonsko centralo in s tein omogočiti priključke novim domačinom. Izražena v nekaterih številkah, pomeni raška gradbena akcija med drugim tole: napeljali so 33 km kabla, od tega 23 zemeljskega. Kandidati za telefon so pri tem opravili 11.000 delovnih ur in poleg tega plačali, preračunano v nemško valuto, vsak po 3.400 mark. Celotna naložba je veljala prek 600 tisoč mark, pri čemer so del stroškov plačali z denarjem iz sklada za pomoč demografsko ogroženim območjem. Akcija je trajala od 1987 leta. “Najprej smo pripravili prostor za centralo. Ko smo potem delo nadaljevali, smo sc zamudili s pridobivanjem dokumentacije. Spomladi 1991 smo kupili prve kolute kabla, potem še nekaj in oktobra 1991. leta KRŠKO: PACHACUTI PO JUŽNOAMERIŠKO KRŠKO - Občinski odbor SKD Krško in krajevni odbor te stranke iz Brestanice priredita to soboto ob 20. uri koncert perujske skupine Pachacuti. Člani skupine bodo v krškem kulturnem domu predvajali izvirno južnoameriško glasbo, saj so tudi sami potomci starodavnih Inkov. BODO SADJARJI KUPILI HLADILNICI? ARTIČE - Sadjarsko društvo Posavja sklicuje to soboto zbor vseh sadjarjev, da bi se dogovorili za organiziran pristop pri trženju svojega sadja. Obilno cvetenje spet kaže na dober pridelek, ki ga pa ne bo lahko prodati, saj od organizacij, ki so doslej skrbele za prodajo, sadjarji ne morejo veliko pričakovati. Poleg opredelitve o nadaljnji organiziranosti sc bodo morali tudi odločiti o hladilnicah. V vodstvu društva so prepričani, da bi sadjarji morali dobiti ali kupiti vsaj hladilnici v Brežicah in v Krškem. smo začeli delati krajevno omrežje. To je trajalo do letošnjega marca, ko je bil tehnični prevzem omrežja,” opisuje akcijo Jože Bizjak, predsednik gradbenega odbora. Prvi etapi bo sledila druga. Kot je predvideno, bodo v njej okrepili medkrajevno povezavo in razširili telefonsko centralo za 128 številk. Ko jo bodo povečali za toliko, bo vse skupaj zadostovalo predvidoma za nasled- Jože Bizjak njih pet let. Centralo naj bi po Bizjakovih pričakovanjih širili že naslednje leto, ker to obljublja pošta. Toda kdor bo na Raki želel dobiti v bodoče telefon, bo moral pridobiti soglasje sedanjega gradbenega odbora. Gradnjo telefonskega omrežja na Raki je predvidel že družbeni dogovor iz leta 1988. Kot je povedal Franc Glinšek, krški sekretar za gospodarsko infrastrukturo, so podpisniki dokumenta s tem predvideli posodobitev telefonskih central v Krškem, na Raki ter v Kostanjevici in Podbočju in zamenjavo v Velikem Podlogu. Potem ko so priključili novo centralo v Krškem z novo omrežno skupino 0608, so zgradili prostore za centralo v Podbočju in Kostanjevici, nabavili centralo za Kostanjevico, od koder bodo sedanjo prestavili v Podobčje, ter zaključili prvo gradbeno etapo na Raki, kot rečeno. Prav v času, ko so šla h koncu dela na Raki, so po Krškem polju že polagali optični kabel, ki bo med drugim izboljšal zveze med krško centralo in centralami v južnem delu občine. L. M. Sigmat neznanka So odvažali stroje? SIGMAT - Sigmat, sporna No-volesova tovarna v Brestanici, je v teh dneh še vedno brez stalnih delavcev. V proizvodno dvorano samo občasno pokličejo nekaj ljudi, ki delajo pogodbeno, in so tam samo nekaj dni. Daljših zaposlitev ne ponudi nihče, kar zgovorno kaže, da še vedno manjka načrt za donosno proizvodnjo v prostorih omenjene brestaniške tovarne. Kot kaže, bi radi čimprej končali stečajni postopek. Na Sigmatovo stečajno maso pride trenutno za približno milijon mark terjatev, pri čemer so največji upnik delavci. V tem času, ko še ni končne odločitve o usodi podjetja, so po nekaterih nepotrjenih informacijah neznani odjemalci vozili iz Sigmata stroje in opremo. Obstaja bojazen, da je kupnina od teh naprav romala v kak zaseben žep, zato pristojni organi zagotavljajo, da bodo zadevo preverili. Monografija o Kozjanskem odredu MONOGRAFIJA O STAREM GRADU PODBOČJE - Danes ob 18. uri bodo Oddelek za arheologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti, Posavski muzej Brežice in Skupščina občine Krško predstavili monografijo “Podbočje/Stari grad”. Avtorji Mitja Guštin, Radovan Cunja in Katarina Katja Predovnik so v delu podrobno ovrednotili arheološke in zgodovinske vire Starega gradu, ki ga železnodobna naselbina in srednjeveški grad tik nad Podbočjem uvrščata med pomembnejše kulturnozgodovinske spomenike na Slovenskem. ŠKOF KRAMBERGER V NEK - Preteklo nedeljo je Nuklearno elektrarno v' Krškem v spremstvu posavskih duhovnikov obiskal mariborski škof dr. Franc Kramberger. Gostje so z zanimanjem prisluhnili direktorju Stanetu Rožmanu, ki jim je predstavil delovanje elektrarne. Visoki cerkveni predstavnik je ob koncu obiska delavcem elektrarne zaželel, da bi mogli opraviti svoje poslanstvo v korist slovenskega naroda. Kupiti hočejo lastno tovarno Delavske straže že dva meseca stražijo pred nekdanjim obratom Adrie Caravan v Brežicah - Programe imajo, a jih nočejo izdati * BREŽICE - Delavci brežiškega obrata Adrie Caravan že od 15. marca stražijo na vhodu svoje tovarne. Tam so, da bi zaščitili bore malo iniovine, kolikor je je še ostalo, potem ko so v Novo mesto odpeljali nedokončane prikolice in stroje. Kot kaže, je Adria proizvodnjo v Brežicah ustavila za vedno in zdaj prodaja zgradbo. Delavci so v sodelovanju s sindikatom in občinsko oblastjo poslali Ministrstvu za delo, Skladu za razvoj in Adrii Caravan ponudbo, da sami odkupijo objekt. “Po svojih informatorjih smo izvedeli, da smo edini interesenti za odkup. Seveda pa Sklad in Adria želita svež denar, ki ga od nas ne bi dobila. Ta tovarna je bila zgrajena z denarjem delavcev, ki so tu delali, o čemer imamo tudi pismen dokument. Delavci so imeli od 20 do 30 odst. nižje plače in so sc odrekali tudi regresov za letni dopust v korist tovarne. Glede na ta vlaganja bi lahko zahtevali stavbo zastonj. To, kar smo mi ponudili, verjetno ni nikjer v svetu - da so delavci voljni odkupiti tisto, kar so sami zgradili,” pripoveduje predsednik sindikata v obratu Ivan Glogovšek. Po njegovih besedah je bila prodajna vrednost obrata, ko ga je Adria prodala Tomu, 3 milijone mark. Adria dolguje delavcem brežiškega obrata nekaj čez milijon mark (brez lastninskega deleža). Očitno pa Adria ni preveč navdušena, da bi delavcem prodala tovarno po isti ceni, kot jo je želela Tomu z Mirne, zato je menda naročila novo cenitev. Delavci sc z Adrio in Skladom težko dogovarjajo, saj jih pošiljajo zdaj na Sklad, zdaj v Adrio. Da bi obdržali čimboljše odnose, so pristali tudi na delo v Novem mestu in v Šentjerneju, čeprav to ni njihova obveznost, saj so tehnološki presežki in hkrati tudi v stavki. Delavci so prepričani, da je Adria opustila brežiški obrat iz političnih razlogov, saj so prostori v Brežicah bolj primerni in tudi omogočajo trenutno cenejšo proizvodnjo. Delavci so odločeni, da bodo v zgradbi nadaljevali z delom oni in nihče drog. Tako so obupani, da sc marsikomu že zareče: “Če ne bomo uspeli, bomo pa tovarno razstrelili.” Še vedno imajo nekaj resnih programov za proizvodnjo, ki jih ne želijo izdati, žal pa so zaradi zavlačevanja že izgubili prvega resnega ponudnika. Nemški podjetnik je želel vložiti v program proizvodnje otroškega pohištva in igrač 30 milijonov mark, a ni mogel tako dolgo čakati. V aprilu sc je še zadnjič pozanimal, če lahko dobi zagotovilo o nemoteni proiz- • Sklad in Adria sta delavce obvestila, da se načeloma strinjata z odkupom objeta, vendar želita, da bojj natančno predstavijo, kaj bi delali in koliko bi to prinašalo dobička. Razum(jivo je, da delavci vseh podrobnosti ne želijo izdati, saj se bojijo, da bo potem enostavno kdo drug prevzel njihove programe. Delavci so skupaj s sindikatom in občino našli program, ki bi zaposlil 110 delavcev, za dva druga dodatna programa pa bi veijetno potrebovali še koga. vodnji za 10 let. Kolikor je Brežičanom poznano, se je zdaj usmeril na Češko. B. DUŠIČ-GORNIK Napisal jo je strokovni vodja Posavskega muzeja mgr. zgodovinskih znanosti Tomaž Teropšič BREŽICE - Ob dnevu upora proti okupatorju je pri založbi Obzorja izšla knjiga, ki bo poleg borcev Kozjanskega odreda, njihovih sorodnikov in znancev ter vseh, ki radi prebirajo literaturo o novejši slovenski zgodovini, zanimala predvsem zgodovinarje in obramboslovce. Monografijo o eni najpomembnejših bojnih enot na Slovenskem je več let pripravljal magister zgodovinskih znanosti Tomaž Teropšič, sicer strokovni vodja Posavskega muzeja. Monografija KOZJANSKI ODRED (I-Il) je strokovno visoko ocenjena, a vendar zanimiva in berljiva. Za zgodovinopisje je pomembna predvsem zalo, ker je s celovito obravnavo opozorila na malce prezrto vlogo Kozjanskega odreda. Ta je od ustanovitve 27. aprila 1944 do konca vojne vključeval čez 3 tisoč borcev, ki so napadali manjše sovražnikove kolone, patrulje in postojanke, uničevali prometnice in z uspešno mobilizacijo na Dolenjsko in v Kamniško-zasavski odred poslali okrog 4 tisoč novincev. Kozjanski odred se je s svojo aktivnostjo uvrstil med najuspešnejše enote sloven- V______________________________ ske partizanske vojske in bi glede na število borcev po takratnih merilih lahko nosil naziv divizija. Gradivo ni prikazano kot kronološki pregled, marveč obravnava organizacijo, dejavnosti in ustanove odreda po posameznih poglavjih. Tako prikazuje strukturo odreda glede na socialno pripadnost, starost in druge značilnosti, preskrbo in način prebivanja, zdravstvo, sodstvo itd. Osrednje besedilo je opremljeno še s seznamom borcev in bork ter funkcionarjev odreda z vsemi znanimi podatki, kazalom oseb in krajev, več kot sto fotografijami, dvema zemljevidoma, skicami in grafikoni. Knjiga se odlikuje po kritičnem odnosu do množice različnih virov, ki jih je avtor obravnaval in po stvarnem prikazu dogajanj. Na 800 straneh ne najdemo samo običajnega prikaza nastanka in bojne poti omenjene enote, temveč spoznamo tudi njene različne dejavnosti, teren in razmere, v katerih je delovala, ter se seznanimo s partizanskimi enotami, ki so bile njeni predhodniki in so v večini primerov tragično končale. B. DUŠIČ-GORNIK S AGRARIA BREŽICE zastopnik za vozila vam v svojem prodajno razstavnem salonu Pod obzidjem 32 Brežice tel. (0608) 61-504 nudi vse tipe vozil znamke PEUGEOT ter tudi servisiranje v pooblaščenem servisu PEUGEOT Šentlenart 72, Brežice tel. (0608) 61-054 Dobava in servisiranje takoj! Se priporočamo! kultura in izobra- ževanje Dvojna Rast Te dni je izšla prva letošnja številka Rasti, revije za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, ki s to, zaradi večjega obsega dvojno številko, stopa že v četrto leto svojega izhajanja. Običajni uvodni besedi glavnega urednika J. Škufce sledi zanimivo razmišljanje I. Gregorčiča o pomenu slovenskega jezika pri potrjevanju naše narodne in državne identitete, v katerem avtor zastavlja aktualno vprašanje, ali naša ekonomska šibkost lahko zamaje slovensko jezikovno, duhovno in narodno samozavest. V pesniškem delu literarnega razdelka se s svojimi stvaritvami predstavljajo D. Dani, F. Šali, D. Kneževič, Š. Mikuž, P. Mrvar in S. Trobiš, pripravljen pa je tudi prevod nekaterih pesmi avtorjev drugih narodnosti, ki živijo in ustvarjajo v Sloveniji in so se predstavili lani na 14. srečanju v Novem mestu. V proznem delu je natisnjen obsežnejši spominski zapis F. Šetinca o Suhi krajini ter prozni prispevek R. Robiča. Sledi avtoriziran zapis slavost-nega govora, ki ga je imel akademik F. Bernik ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku v Novem mestu. V reviji odmeva tudi 500-letnica Kolegiatnega kapitlja v Novem mestu, in sicer je F. Baraga pripravil prevod prepisa obeh ustanovnih listin ter ponatis članka o zgodovini Kapitlja umetnostnega zgodovinarja J. Gregoriča, ki je umrl pred 50 leti med nemškim bombnim napadom rta Novo mesto. V razdelku, namenjenem kulturi, sta še prispevek T. Kurenta o številu 237 v Gallusovi gematrični kompoziciji ter intervju, ki ga je pripravila M. Bobnar z glavnim urednikom Ekrana, esejistom in kritikom S. Pelkom. V rubriki Naš l)ogovorsepodstavlja znani raziskovalec, inovator in univerzitetni profesor dr. Miha Japelj, ki je v pogovoru z M. Markljem spregovoril o svojem življenju, življenjskih in delovnih izkušnjah ter o pogledih na vlogo znanosti in ustvarjalnosti v dntžbi. Razdelek, namenjen dnižbenim vprašanjem, začenja analiza lanskih volitev v državni zbor izpod peresa A. Šterbcnc, nadaljuje pa ga vrsta prispevkov o beguncih pri nas; med prispevki so tudi sestavki beguncev. 7m Rastočo knjigo sta tokrat prispevala M. Mulej in M. Rebernik z zapisom Soodvisnost kakovosti, inovacij in poslovnega uspeha. Odmevi in odzivi so vsebinsko zelo raznoliki, saj v njih najdemo strokoven zapis B. Križa o prazgodovinskem grobišču na Kapiteljski njivi v Novem mestu, predstavitve dveh razstav: o reševanju zavezniških letalcev med NOB na Slovenskem (Z. Picelj) in o dragotinah kapiteljske cerkve (B. Božič), kratek intervju II. Mrzlikarjeve s Korenovo, ki se ukvarja s kmečkim turizmom, zapis J. Škufce ob 80-letnici učiteljice M. Darovec-La-vrič, B. Dobovšek-Stchna pa predstavlja Japonko K. Kinoshito. Sledijo prikazi knjižnih novosti: D. Breščak predstavlja publikacijo Krajinski park Lahinja, F. Šali pa Osolnikovo knjigo Med svetom in domovino, pesniški zbirki B. Kan-dareja in V. Garantinija, zbirko črtic F. Režima in Paternujevo knjigo Razpotja slovenske proze. Na strani revije se je ponovno \n tila Kronika, strnjen pregled kulturnih dogodkov, ki ga je pripravil za prve tri mesece letošnjega leta Peter Štefančič. MiM ZAPELO BO 19 ZBOROV PIŠECE - V soboto in nedeljo, 8. in 9. maja, bo tu občinska revija pevskih zborov odraslih, oktetov in skupin. Revija bo izločilnega značaja za nastop na medobčinski reviji posavskih občin. Nastopilo bo 19 zborov. J. K. PREDSTAVITEV RIBIČIČEVE KNJIGE NOVO MESTO - V Študijski knjižnici bodo danes, 6.ntaja, predstavili najnovejšo knjigo dr. Cirila Ribičiča Rad sem jih imel, ki je izšla pri Založbi Mihelač. Predstavitev bo oh 19. uri. Narodna pesem je vedno blizu srcu Nonet Rog iz Želenj pri Kočevju je s koncertom počastil 25-letnico delovanja -Spominska plaketa za njihov prispevek k razvoju občine KOČEVJE - Mineva 25 let, odkar so se pevke Noneta Rog iz Želenj pri Kočevju prvič predstavile občinstvu, ki jim povsod kamor pridejo, še danes rado prisluhne. Častitljivi jubilej so pevke proslavile s slavnostnim koncertom v dvorani Glasbene šole Kočevje. “25 let je mimo, odkar zapele prvič smo” je bilo uvodno besedilo pesmi, zapete v melosu slovenske narodne, s katero so pevke številnim zbranim ob srebrnem jubileju noneta predstavile njegovo četrtstoletno delo. Nonet že vsa leta goji slovensko ljudsko pesem, ki je slovenskemu človeku in njegovemu srcu vedno blizu, saj je del narodove preteklosti in njegove kulturne tradicije. Zato ni presenetljivo, da ima nonet, tudi do 30 nastopov letno. Del zaslug za uspešno predstavljanje noneta in njegove številne nastope doma ter v sosednji Hrvaški in Italiji pa gre pripisati tudi organizacijskim sposobnostim Kristine Trkovnik, ki je že vse od ustanovitve duhovni vodja noneta. “Od kod pevkam, ki so žene, matere, babice in prababice, volja in moč za dolgoletno delo, ki je poleg veselja ob dobro izvedenem nastopu od pevk zahtevalo veliko odrekanj pa tudi razočaranj, kadar pesem ni izzvenela tako, kot so si zamislile, ne vem. Zaželim jim lahko le, da bi tako še dolgo delale,” je v svojem nagovoru pevkam - med njimi je tako vzgojil bodoče mentorice in da bo plesna dejavnost v Krškem potem lažje zaživela,” pravi Vodlan. Plesalcem in društvu pomeni nastop na državnem prvenstvu nagrado za vloženo delo, vsak vidnejši rezultat pa jim olajša iskanje sponzorjev. Čeprav so vključeni v Zvezo kulturnih organizacij krške občine, morajo plesno dejavnost v veliki meri sofinancirati plesalci in njihovi starši sami. Dragi so predvsem kostumi, prevozi na tekmovanja, Startnine in prehrana. V društvu so zadovoljni, da imajo zdaj svojo šiviljo in kostumografinjo hkrati - Aleksandro Gramc iz Brestanice. B. D.-G. Premiera za praznike Se tudi letos obeta uspešen nastop plesne skupine Divi’s formation? Krški plesalci na prvenstvo najstarejša 84-lctna Francka Vodičar, ki je pri nonetu že vse od njegove ustanovitve - zaželel predsednik kočevske občinske skupščine dr. Mihael Petrovič. Za njihovo delo, s katerim so obvarovale pred pozabo številne slovenske ljudske pesmi, ki jih pevke s svojim ubranim petjem v zadnjih letih vse pogosteje predstavljajo tudi mladim, ter v znak zahvale za njihov prispevek k uspešnemu dolgoletnemu predstavljanju Kočevja jim je ob zaključku koncerta dr.Pctrovič izročil spominsko plaketo občine Kočevje. M. LESKOVŠEK-SVETE RAČUNAJO NA FINALE - Plesna skupina Divi's fonnation upa na lepe uspehe na državnem prvenstvu, zalo so bile zadnje vaje še toliko bolj intenzivne. (Foto: B. D.-G.) KRŠKO, LJUBLJANA - Plesna skupina Divi’s formation, ki deluje v okviru krškega Društva za plesno dejavnost, potuje ta konec tedna v Ljubljano na državno prvenstvo v show danceu. V petek se bodo v Domu španskih borcev pomerili pionirji, v soboto člani in v zadnji dan še mladinci. Ob zaključku prvenstva bo še revija najboljših tekmovalcev in skupin. SREBRNI JUBILEJ NONETA ROG - Nepogrešljiva oprava kočevskega noneta Rog je slovenska narodna noša. Prav zaradi tega so pevke, ki prepevajo stare pa tudi novejše slovenske ljudske pesmi, dobrodošle na • ^ ■ .• « .r •••» • i ■. v «• v i' }\CL (Foto: IM. L.S.) Krška plesna skupina pričakuje najboljše rezultate v formacijah, v disku in stepu. Strokovni vodja skupine Dušan Vodlan ocenjuje, da imajo v stepu najboljše posameznike med pionirji in mladinci. Že lani so imeli državno prvakinjo med pionirji, letos pa nastop v finalu obetata Josipa Fink in Vesna Vučajnk. Vučajnkova si poleg dobrega nastopa v stepu (v skupini in posamezno) obeta še uspeh v jazzu. V disko zvrsti prepevajo stare pa tudi novejše slovenske ljudske pesmi, dobrodošle kmečkih Ohcetih in podobnih prireditvah, v zadnjem času pa tudi različnih otvoritvah. (Foto: M. L.S.) Enoletna knjižna bera na ogled lahko med pionirji največ pričakujejo od Sebastijana Vodlana, Teje Dumenčič in Alje Brinovec, medtem ko sta med mladinkami najpomembnejši kandidatki za finale Josipa Fink in Simona Radkovič. V dveh kakovostnih skupinah sicer pleše 60 pionirjev in mladincev. Najboljši plesalci vadijo tudi štirikrat tedensko, zato sc tu ljubiteljsko uvaijanjc s plesom že sprevrže v resno in trdo delo. Dve obetavni mladinki imata z Dušanom Vodlanom podpisani pogodbi, ki ju obvezujeta, da z njim delata še nadaljnjih pet let. “Na ta način sc obvarujem, da mi obetajoči plesalci, v katere marsikaj vložim, ne odidejo. Upam, da si bom 16. dolenjski knjižni sejem - Gost otvoritvenega večera letošnji Prešernov nagrajenec Drago Jančar - Predstavitev nove Mušičeve knjige o Dragotinu Ketteju Mesec maj bo v Novem mestu letos že šestnajstič zapored v znamenju slovenske ki\jige. Kulturno-umetniško društvo Krka oziroma njegova sekcija Svet knjige v sodelovanju z novomeško Knjigarno Mladinska knjiga in Študijsko knjižnico Mirana Jarca v tem času prireja tradicionalni dolenjski knjižni sejem, na katerem predstavijo enoletno bero slovenskih založnikov ter pripravijo vrsto zanimivih spremljajočih prireditev. Letošnji knjižni sejem, ki bo že 16. po vrsti, bo trajal od 10. do 14. maja. V veži Krkine upravne zgradbe bo v tem času razstava vseh slovenskih knjig, ki so izšle od lanskega do letošnjega maja. Knjige ne bodo Marija Žveglič, predsednica Sveta knjige pri Kullumo-umctniškem društvu Krka, ki je poglavitni organizator dolenjskega knjižnega sejma, obljublja zanimive in pestre sejemske dneve. PRIJETEN PREDPRAZNIČNI VEČER SEVNICA - S promenadnim koncertom na pihala pri GD Sevnica na dvorišču sevniškega gradu so godbeniki na predvečer I. maja privabili lepo število poslušalcev tudi na koncert dveh zborov v Lutrovo klet pri sevniškem gradu. Mešani pevski zbor Jutranjke, ki je lani praznoval 10-letnico, se je uspešno predstavil z narodnimi in umetnimi pesmimi. Mešani cerkveni zbor župnije Boštanj, ki ga prav tako v sedanji sestavi že pet let votli Ciril Udovč, pa je dodal svojemu repertoarju tudi nekaj zahtevnih renesančnih pesmi. UMRL JE DR. FRANCE BEZLAJ V Ljubljani je prejšnji teden umrl eden največjih poznavalcev slovenskega jezika akademik in univerzitetni profesor dr. Janez Bezlaj. Rodil se je leta 1910 v Litiji, slavistiko je študiral v Ljubljani in Pragi. Najprej je služboval kot gimnazijski profesor, po vojni pa je predaval na Filozofski fakulteti. Po letu 1979 se je povsem posvetil etimološkemu slovarju, ki je njegovo poglavitno delo. Z njim je dal Slovencem bogat in strokoven vpogled v najstarejše plasti našega jezika in besedišča. samo na ogled, marveč si jih bodo ljubitelji branja lahko tudi kupili, in sicer po nekoliko znižanih cenah. Sejem bodo svečano odprli v oncdcljck, 10. maja, ob 19. uri. V ulturncm programu otvoritvene slovesnosti bo nastopil instrumentalni duo Petra Gačnik in Brane Rožman, gost večera pa bo tokrat letošnji Prešernov nagrajenec pisatelj, dramatik in publicist Drago Jančar. Umetnika bo predstavil ravnatelj Študijske knjižnice Janez Mežan, KOČEVJE - V prenovljeni muzejski dvorani v Šcškovem domu v Kočevju je bila v petek zvečer otvoritev razstave ldejnoarhitektume rešitve nove cerkve v Kočevski Reki. O zgodovini in usodi nekdanje cerkve sv. Janeza Krstnika v Kočevski Reki ter o naporih za? zgraditev nove sta spregovorila direktor kočevskega muzeja Ivan Kordiš in župnik Ivan Potrebuješ iz Fare, o izbranem idejnem projektu anonimnega natečaja pa je povedal nekaj besed njegov avtor, arhitekt Janez Gom-boc. Kordiš je številnim zbranim povedal, da je bilo samo v letu 1953-1954 na Kočevskem porušeno 26 cerkva. “Cerkev v Kočevski Reki je bila porušena januarja 1954, znana pa je po tem, da je domačinom tedaj uspelo rešiti pred uničenjem večji del notranje opreme in drugih predmetov,” je dejal in povedal, da gre za nekaj sto različnih predmetov, ki so bili vrsto let shranjeni v župnijski cerkvi v Fari, od leta 1991 pa tudi v Slovenskem verskem muzeju v Stični. Nekaj teh predmetov, za katere upajo, da bodo nekoč zopet krasili notranjost cerkve v Kočevski Reki, je popestrilo tudi petkovo predstavitev idejnoarhitektumih projektov in maket nove cerkve v Kočevski Reki. O upanju, da bo sedanja vlada čimprej izpolnila tisto, kar je glede denarja za cerkev v Kočevski Reki prejšnja obljubila, je spregovoril predsednik gradbenega odbora za izgradnjo nove cerkve, župnik Potrebuješ. Dejal je, da na območju Kočevske Reke ni niti ene cerkve in skoraj nobenega verskega obeležja ter da bi bila nova cerkev, za katero že imajo lokacijsko dovoljenje, za pogovor z njim pa bo vodil urednik in prevajalec Aleš Berger. V sredo, 12. maja, bo zvečer ob 19. uri predstavitev knjige Dragotin Kette, ki jo je napisal Janez Mušič. Pri pisanju sc je Mušič obilno naslanjal na gradivo, ki ga o tem slovenskem esniku hrani novomeška študijska njižnica. Del tega gradiva si bo med sejmom mogoče ogledati na spremljajoči razstavi. Zadnji dan sejma, v petek, 14. maja, se bodo obiskovalcem predstavili najmlajši pisatelji in pesniki, ki bodo morda kdaj kasneje skrbeli, da knjižni sejmi prihodnjih let ne bodo ostali brez novih knjig; ob 13. uri bodo namreč nastopili mladi literati iz osnovnih šol novomeške občine. M. MARKEIJ krajane območja, na katero po drugi svetovni vojni župnik ni smel priti, velika duhovna pridobitev. Da bo nova cerkev zgrajena iz naravnih materialov ter tako kot njena okolica preprosta, je povedal avtor izbranega idejnega projekta arhitekt Gomboc. Vseli šest idejnoarhitek-turnih rešitev nove cerkve v Kočevski Reki, ki so bile domačinom predstavljene že pred časom, bo obiskovalcem kočevskega muzeja na ogled do 28.junija. M. LESKOVŠEK-SVETE REVIJA PEVSKIH ZBOROV ’93 NOVO MESTO - Zveza kulturnih organizacij priredi v soboto, 8. maja, Revijo pevskih zborov ’93. Na prireditvi, ki se bo začela ob 19.30 v Domu kulture, bo nastopilo 14 pevskih zborov: mešani pevski zbor Društva upokojencev, moški pevski zbor Dušan Jereb, oktet Adoramus, mešani pevski zbor GP Pionir, mešani pevski zbor Revoz, mešani pevski zbor Pomlad, mešani pevski zbor Ilugolin Sattncr, mešani pevski zbor Krka (vsi iz Novega mesta), mešani pevski zbor Ajda iz Orehovice, mešani pevski zbor Mali Slatnik, moški pevski zbor Ruperč Vrh, mešani komorni zbor Otočec, mešani pevski zbor Vlasta Tavčar iz Šentjerneja in Šcnt-jernejski oktet. RAZSTAVA DEL JOŽETA SLAKA RIBNICA - Minuli četrtek ob 17. uri je bila v galeriji Miklovc hiše v Ribnici otvoritev slikarske razsatve akademskega slikarja Jožeta Slaka -Doke. Iz naravnih materialov ldejnoarhitektume rešitve nove cerkve v Kočevski Reki predstavili v Šeškovem domu v Kočevju VETER V VEJAH SASAFRASA KRŠKO - V Kulturnem domu Krško bo v petek, 7. maja, ob 19.30 ostovala dramska skupina DKD voboda Senovo s komedijo Veter v vejali sasafrasa. Komedijo je zrežiral Branko Margot in v nji na sodoben, nekoliko poetičen in humoren način predstavil družino revnih naseljencev z Divjega zahoda. ZAPOJMO PESEM! ČRNOMELJ - V tukajšnjem Kulturnem domu sc lxi jutri, 7. maja, ob 18. uri začela 17. revija otroških in mladinskih pevskih zborov Bele krajine. Na prireditvi, ki nosi naziv Zapojmo pesem!, bo zapelo kar 320 mladih pevcev, ki sodelujejo v 11 zborih iz osnovnih šol Vinica, Dragatuš, Črnomelj in Metlika ter iz črnomaljske glasbene šole. • Hoteti biti razumen v blaznem svetu je blaznost zase. (Voltaire) Uglasbena Rdeča Kapica na mimskem odru MIRNA - Nekoč, nekje, v neki šoli učenci malo zatrmoglavijo pri učiteljici glasbe: “Nehajmo s temi dolgočasnimi vajami!” Potem jo celo pridobijo za stvar in pravljica o Rdeči Kapici sc lahko začne. Seveda, kjer je Rdeča Kapici, je tudi volk in babica in lovec in je ves mladinski pevski zbor osnovne šole z Mirne, ki sc je v petek, 23. aprila, predstavil na domačem odru. Nič posebnega, bi rekli, če pravljice ne bi uglasbil Darian Božič, če sc pevcem ne bi zahotelo igrati z lutkami, se pravi, da je bila predstava tudi lutkovna, in če ne bi z učenci nastopila v živo tudi njihova učiteljica, česar res ne srečamo vsak dan. Prijazno za uho in oko! Rdečo Kapico je pela Katja Koprivec, volka Katja Kramar, lovca Eva Trdina in babico Juca Cosič, učiteljico, ki sc poboljša, pa je zaigrala Duška Peček, ki je tudi umetniški vodja predstave. SP. ------------1 manifest!------------ Priglasje na gori Eiger ali proglas Novomeščanom 1 Avantgardna umetnost je označevalna disjunkcija časa v prostoru - kot Kitajski zid (v arhitekturi), polet v vesolje Neila Armstronga ali Jurija Gagarina (v astronomiji) ali Einsteinova relativnostna teorija (v fiziki) - supersonične pismenke duha, ki so zgolj uteha v lovu za izgubljenim zakladom antičnega “svetovnega duha”. Ključni apel avantgarde - sub spccic aeternitatis - je kajpada ta, da zagotovi z umetniškimi sredstvi razsulo nečesa, kar označuje polje kulture, polje prilagoditve. Naš artizem ni zgolj fikcija ali provokacija ali šok ali škandal, ampak drža, ki mora v danih okoliščinah razdreti konvencijo ali “prilagojevalnc mehanizme”, da bi poiskala točko prešitja do klasike oz. da bi bila lahko šiv klasiki, zato vzemamo klasiko seriozno nase kot neogibni pogoj (Tite Aniaz-ing Advcnturcs of William Shakespeare) razdclavc razmerij umetniške virtualnosti in velike lepote. Mi torej nismo! kulturniki ( in se od tega pojava distanciramo z vsemi sredstvi!), ampak artisti, ki raziskujemo očišča suprematizma, kubizma, kubofuturizma, ekspresionizma, matcrialističnc-konccptualne umetnosti - in ki zastavljamo vprašanje časti v začetni prvi negibni gibalec našega početja. 2 Oddelek za Spektakelske umetnosti Novo mesto 1917 je v obdobju 1991-1993 razvil naslednja gledališka povzetja: Norgc - lite Aniazing Advcn- turcs of William Shakespeare -Padalski desant Atvvood - polarni krogi avantgardizma (žerjav Pionir). Udeležil sc je evropskega festivala eksperimentalnega gledališča Evrokaz Zagreb 1992 in gostoval v Langcnhagnu 1992, norveška ambasada pa je predstavo Norgc povabila v Oslo. Nismo ne fašisti ne boljševiki (obstaja celo formulacija, da smo fašisti v boljševistični preobleki, kot nam je bilo očitano na jesen 1992 ob Padalskem desantu Atwood), ampak raziskovalci, ki združujejo svoje umetniške artiku-lacijc v kolektivni umetnini, dasiravno marsikatera reakcija tukajšnjih domorodcev (brez refleksije o lastni slabopoučenosti) ni bila daleč od fašističnega ckskluzivizma. Ne črtimo diletantov (ki jim je blizu ideja o manipulaciji), ki so se skozi obe študijski sezoni trudili v izvedbi trgatve naših plakatov in transparentov, ampak iskreno verjamemo, da so jim bile naše plakatne umetnine povšeči. 3 Priglasje na gori Eiger je per-forniancc, ki sc dogaja v zraku (helikopter), v vodi (potapljači), na kopnem (artisti, racmani, telovadci) in v steni (tvrdke Pionir) in je skozi sintetično vizualno dialektiko hommage vsem slovenskim alpinistom, umrlim v azijskih gorstvih. Razredni pozdrav! Komisija za stike z javnostjo projekta Eiger J Novo mesto, dteffiooa m@ gssflmCoas paGeBtotB aDB ssaamjjsgGB? Prazgodovinsko gradišče in poznoantično postojanko so nad Velikimi Malencami odbili že pred 100 leti, a ker nikoli ni bilo dovolj denarja za izkopavanje, je pod zemljo ostalo skritega še marsikaj. Zdaj, ko so vaščani okoliških vasi pripeljali stroje, da bi zgradili mrliško vežico, je najdišče spet postalo zanimivo. Krajani bi radi vežico, varstveniki kulturne dediščine pa ostanke prete/dosti. Ob izlivu reke Krke v Savo se na Gorjance naslanjajo Velike Malcnce. Na dvignjeni naravni terasi je danes cerkev sv. Martina in pokopališče bližnjih štirih vasi: Velikih Malenc, Krške vasi, Skopic in Mrzlave vasi. Krajani so dobili v preteklosti dovoljenje, da na tem mestu razširijo pokopališče, čeprav je tukaj evropsko znano arheološko najdbišče. Po nasvetu Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta so pokopališče razširili na prostor proti jugu,, kjer naj bi bile manj pomembne najdbe in tako škoda manjša. Kakorkoli je že bilo, je bil v 70-ih letih še čas, da bi za pokopavanje sodobnikov našli kak drug prostor, medtem ko je danes za kaj takega že prepozno. Na tem mestu se ne bomo spuščali v ugibanje in v raziskovanje o tem, kdo in zakaj je dovoljenje za pokopališče izdal. Mnogo preveč prostora bi vzelo in premalo učinka bi imelo tudi razvozlavanje birokratskih poti, po katerih je romala vloga krajanov za graditev mrliške vežice nad Velikimi Malencami. Krajani trdijo, da so celih pet let obveščali pristojne in si prizadevali za gradnjo vežice, pa se je nazadnje izkazalo, da Zavod in Posavski muzej o tem nič ne vesta. Štiri službe so menda pripravljale dokumentacijo in nobena ni opravila svoje naloge. Dve možni razlagi smo slišali v teh dneh. Po prvi nekatere službe niso hotele obvestiti Zavoda, ker bi ta stvari zapletel, saj bi ustavil gradnjo in nato ostanke preteklosti zaradi pomanjkanja sredstev pustil zakopane v zemlji. Po drugi je bil Zavod obveščen, a ker m dokazil, Zavod lahko trdi, da za gradnjo ni vedel. Obe možnosti sta ob delu, kakršnemu smo priča v podobnih službah, povsem realni. Da le ne bi kaj našli! Kakorkoli že, krajani so dobili lokacijsko dovoljenje, zbrali 3 milijone tolarjev in jih v naprej plačali gradbenemu podjetju. Ko so okrog pokopališča začeli brneti stroji, so bili krajani zadovoljni, ravnatelja Posavskega muzeja, ki je mimogrede opazil gradbišče točno nad arheološkim najdiščem, pa bi skoraj kap. Storil je, kar mu je veleval poklicni čut do preteklosti, in se s tem zameril krajanom. Namesto gradbincev so na njihovo pokopališče začeli prihajati arheologi. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je naknadno dal soglasje k lokacijski dokumentaciji, vendar je zahteval, da se prostor, kjer naj bi stala vežica, predhodno dokončno razišče s sondiranjem in arheološkim izkopavanjem. Zahteva je seveda eno, uresničitev pa povsem drugo, saj je pri slednji treba odpreti denarnico - le kdo naj bi jo v tem primeru? Tu na oder stopi Posavski muzej, ki sicer ni poklican za tako delo, a želi pomagati krajanom in hkrati ohraniti ostanke preteklosti. Prevzame večino materialnih stroškov za delo, ki zdaj poteka že dober mesec. Meritve upornosti tal so pokazale, da je na prostoru pokopališča in še izven njega nekoč stala rimska podeželska vila z obzidjem. Taka ugotovitev je terjala nadaljne raziskave, čeprav so vsi prizadeti kar glasno upali, da na dragocene in pomembne najdbe ne bodo naleteli.Na najdišču so v teh dneh poleg delavcev, ki izkopavajo, še risar, arheolog Posavskega muzeja Uroš Bavec in zadnje čase še njegov poklicni kolega Phil Mason. Delo z najdenimi predmeti ima tudi muzejski restavrator. Vsi se trudijo, da bi do srede meseca, kot so se dogovorili s krajani, vsaj na hitro preiskali tla, na katerih bo stala mrliška vežica. Preteklost pod pokopališčem Kaj je bilo doslej odkritega o Velikih Malencah in kaj bi še lahko našli? Zaradi ugodne lege, s katere je bilo mogoče nadzorovati plitek prehod čez reko Krko in pot iz Dolenjske na Balkan, je bila terasa na Gradišču nad sedanjo vasjo poseljena vse od prazgodovine naprej. Dosedanje raziskave so pokazale dve vidnejši naselitveni obdobji. Iz starejše faze se je ohranil okop iz lomljenih kamnov in ilovice z meter debelim slojem, ki dokazuje prazgodovinsko poselitev. Strokovnjaki na osnovi najdenih predmetov v bližnjih grobovih sklepajo, da je bil ta kraj poseljen že v obdobju kulture žarnih grobišč, nekje v 8. stol pred našim štetjem. Večina predmetov iz/grobov izhaja iz starejše železne dobe (med 750 in 400 pred n.št.). Nekaj manjših najdb na Gradišču dokazuje, da so tu ljudje živeli tudi v mlajši železni dobi, torej še v zadnjih stoletjih pred prihodom Rimljanov. Ti so opustili naselje na samem Gradišču in postavili novo na mestu, kjer stoji danes vaška cerkev. Že meritve pred kakimi 10 leti so pokazale, da je tu stala vila rustika (podeželska vila Rimljanov). Dosedanje najdbe in bogati ostanki tlorisa jo uvrščajo v čas od 2. do 3. stoletja. Ko je zaradi notranjega boja za oblast in vdora nomadskih in germanskih ljudstev začelo rimsko cesarstvo razpadati, je Gradišče spet postalo utrjena vojaška postojanka. V 4. stol. so jo zgradili na istem mestu, kot so bili prazgodovinski okopj. Utrdbo je obdajal 2 metra debel zid, ki je bil povezan z malto in ki so ga ponekod pozneje še dodatno okrepili s stolpi. V notranjosti obzidja so odkrili tudi tloris starokrščanske cerkve in sledove ostankov lesenih zgradb. “To, kar zdaj odkrivamo z izkopavanjem je gospodarski del podeželske vile, ki je v 2. ali 3. stol. našega štetja verjetno pripadala vojnemu veteranu iz bližnjega Ncviodunuma. Na Krškem polju so podobne vile pogoste. Eno največjih v Sloveniji so odkrili v Rigon-cah, vendar moramo vedeti, da pri nas še ni niti ena vila v celoti odprta. Za kaj takega ni bilo nikoli dovolj denarja. Medtem ko pri nas večina najdišč ostane zasutih z zemljo, v tujini preteklosti posvečajo veliko več pozornosti. V Italiji so na primer podobno, celo nekaj manjšo vilo rustiko intenzivno izkopavali dve leti. Z natančnim izkopavanjem in sejanjem prsti se je ukvarjalo 70 arheologov,” je povedal arheolog Posavskega muzeja Uroš Bavec. V naših razmerah si kaj takega seveda ne moremo zamisliti, vseeno pa je pomembno, da so, potem ko so arheološke meritve upornosti tal pokazale tloris zgradbe, začeli z izkopavanjem. Drug za drugim so iz zemlje pogledali ostanki zidov, našli so tudi kurišče v gospodarskem delu vile, kjer so živeli sužnji in živina. Pozorni morajo biti na vse predmete in sledove v zemlji. “Zahodno od načrtovanega gradbišča se kažejo tlaki. Našli smo tudi predmet, ki bi lahko bil del centralne kurjave. Ostanki obokov pod cerkvijo namreč kažejo, daje tam bil hipokavst, centralna kurjava. Dosedanje meritve so tudi pokazale, da se reprezentančni del vile, ki je bil namenjen lastnikom, nahaja bolj proti vzhodu, proti Prahovi domačiji. Vprašanje je samo, koliko je ta del luksuzen in kdaj ga bomo raziskali. Zanimivo bi bilo tudi ugotoviti, kako je zgradba delovala v odnosih z okolico, do kod so bile njene obdelovalne površine in podobno. Pomembno je, da delo ne obstoji m da, če ne bo denarja za nadaljne raziskave, na nek način predstavimo vsaj te najdbe," meni Uroš Bavec. Uroš Bavec, arheolog Posavskega muzeja odnosi med ljudmi S (MMštša ma ssdlBšd® Peter Sošterič se je zapletel v spor z delodajalcem Matjanom Abramom z Rožnega, ki je prerasel v dolgotrajno pravdanje na sodiščih Več ko je bilo sodnih obravnav, bolj so se stvari zapletale. Sošterič je po več letih zdaj spet dobil delo pri Abramu, toda njuni pogledi o vzrokih suspenza in o ravnanju sodišča so še vedno povsem različni in bodo tab verjetno tudi ostali. “Z Abramom nisva bila nikoli prej v sporu, tudi Abram ni rekel, da bi bila kdaj v preteklosti sprta. Ne vem, zakaj je prišlo do tega.” Tako pravi Peter Sošterič z Vctrni-ka pri Kozjem, ko pojasnjuje svoje večletno pravdanje z Marjanom Abramom, svojim nekdanjim in sedanjim delodajalcem z Rožnega. Sošterič sprva ni želel odgovarjati na vprašanja o svoji tožbi, pozneje, ko je slišal, da so kolegi obvestili Dolenjski list o pravdi in da so na njegovi strani, je privolil v pomenek. “Šestega aprila letos so minila tri leta, odkar me je Abram nagnal sredi dopoldneva z gradbišča na gradu v Brestanici. Najprej je rekel, da je to storil zato,'ker neredno prihajam na delo in ker nisem opravil tečaja iz varstva pri delu. Pozneje me je obtožil še tega, da sem mu ukradel 300 metrov kabla. Šel sem k družbenemu pravobranilcu Dušanu Dorniku, ki mi je rekel, naj grem nazaj k Abramu delat. Obrnil sem tudi na tožilstvo in šele na pritisk tožilca me je Abram 1991. leta spet vzel na delo. Ampak kako! Edini sem imel delovni čas od 8. do 16. ure, in ko sem Abramu rekel, da ne bom mogel hoditi na delo, ker nimam prevoza, je rekel, da ga moj prevoz ne zanima. Zaradi vsega tega takrat nisem podpisal delovne pogodbe.” Tako navaja Peter Sošterič. Šošterič je po odvetnikovem nasvetu poskušal delati naprej brez spremenjene pogodbe, po kateri bi imel drugačen delovni čas, vendar je kmalu obupal. Pravi, da ni prenesel Abramovega izživljanja. Šošterič kot primer za to navaja, da ga je Marjan Abram s telegramom poklical delat v grad v Brežice, toda ko je prišel tja, so zatrdili, da pri Abramu niso naročili nikakršnih delavcev. Po tem je Šošterič prišel do zaključka, kot pravi, da mu Abram pošilja lažne telegrame. Toda primer je že obravnavalo Sodišče združenega dela v Brežicah in sodišče v Krškem in Šošterič je po vseh peripetijah naposled spet nekako prišel do delovnega mesta pri Abramu. “Triindvajsetega marca letos me je moral vzeti nazaj na delo,” pripoveduje Šošterič. Da je spor med Šoštericem in Abramom zdaj hud, kažejo izjave (nekdanjega) delavca in delodajalca, ki si v celoti nasprotujejo. Tako Abram trdi, da je Šošterič neredno prihajal na delo in da to počne tudi sedaj, k° ie ponovno zaposlen pri njem, medtem ko Sošterič svojo nevestnost zanika. Abram tudi pojasnjuje, da je posebni delovni čas Sošteriču in še nekomu določil, ker tako zahteva narava dela v clcktromontaži. O lažnih telegramih ne ve Abram ničesar. Docela vsaksebi sta tudi, ko gre za delovno dobo. Medtem ko Šošterič trdi, da je delal pri Marjanu Abramu 12 let, Abram pravi, da je bil Sošterič pri njem zaposlen približno tri leta in da je predtem delal pri njegovem očetu. O tem, da je komu dokazal krajo kabla, Abram ne govori, kar v najboljšem primeru pomeni, da je pri obtoževanju nepremišljeno igral na napačno karto. Sodniki so o tem primeru v celoti kaj redkobesedni, kar je po svoje razumljivo. Sodišče združenega dela Brežice je posredovalo, dokumentacijo na nadrejeno sodišče v Ljubljano. Andrej Dokler, Šošteričev odvetnik, bi bil pripravljen dati kakršnokoli informacijo samo v navzočnosti klienta. Sodniki so deležni - če poslušamo obe sprti stranki - dveh različnih Komentarjev na svoj rovaš. Peter Šošterič pravi, da je Sodišče združenega dela Brežice pravično "sodišče. Marjan Abram pa je prepričan, da je Sošterič neodgovoren delavec in da sodišče to neodgovornost ščiti. Na sodišča in razsojanje se nanaša tudi vtis, ki si ga je Peter Šošterič ustvaril o Peter Sošterič Ljudje, ki so v tukajšnjih krajih živeli za Rimljani, so ostanke pozidav s pridom uporabljali. V obzidju nad Malencami so uporabljeni številni nagrobniki in žrtveniki iz bližnjega Ncviodunuma - Drnovega ter drugih okoliških pokopališč iz antičnega časa. V Neviodunumu na primer, ki je bilo takratno pristanišče, prepregališče in tudi upravno središče širokega področja med Sotlo, Gorjanci in Savo, vse do Litije in Stične, so našli dovolj gradbenega materiala. Konec 18. in v začetku 19. stoletja so ga vgrajevali v nove zgradbe, predvsem v leskovško graščino, grad Mokrice in nekaj tudi v leskovško cerkev. Čeprav so preteklost tega mesta in njegove okolice raziskovali že v 15. stoletju, so se za najdbe in za njihovo zgodovino zanimali le redki posamezniki. Ostali za preteklost niso imeli kaj veliko posluha. Je danes drugače? Našim ljudem je pomembna sedanjost, boj za vsakdanje preživetje, a vendar še imajo nekaj osnovnega spoštovanja do preteklosti. Časi ji danes sicer niso preveč naklonjeni in tisti, ki se poklicno ukvarjajo z njo, pravijo, da ji tudi država ni. Če je tako, potem niti od posameznika in njegove zavesti ne smemo pričakovati preveč. Krajanom Velikih Malenc, Krške vasi, Skopic in Mrzlave vasi nimamo kaj očitati. Sami so zbrali polovico denarja za mrliško vežico in so po nekaj prepirih pristali na to, da po svojih močeh prispevajo k dodatnim stroškom zaradi izkopavanja in predstavitve najdišča. Seveda so njihove moči omejene, a navsezadnje v tej državi obstaja še kdo drug, ki mora skrbeti za našo preteklost! Ko se bo že lotil tega dela, bo najbolje, če bi poiskal zlato sredino. Tako bi zamašil usta tistim, ki se zgražajo, ker so “hlevi Rimljanov” bolj pomembni od nujnih stavb, ki jih zahteva sodobno življenje. Po drugi strani bi umiril one druge, ki želijo vsako sled preteklosti zaščititi in so v ta namen pripravljeni, če je treba, tudi zaustaviti tok sedanjega življenja. Za konec samo še ponazorimo neživljenjsko vztrajanje pri ohranjanju preteklosti s primerom znamenitega vodovodneg stolpa v Brežicah, ki počasi razpada. Zavod nima denarja za obnovo, zato pa so ga pripravljeni obnoviti podjetniki, ki bi v zameno želeli uporabiti del njegove notranjosti za poslovne namene. Ker tega Zavod ne dovoli, stolp vztrajno najeda zob časa. Na žalost naravi in času nihče, niti Zavod, ne more prepovedati, da bi stolp spreminjala v podrtijo. BREDA DUŠIČ-GORNIK Dušanu Dorniku. Pojasnjuje ga tako: “Ko je bil Dornik družbeni pravobranilec v Krškem in sem sc zaradi spora z Abramom obrnil nanj, sc je postavil na mojo stran. Potem je Dornik postal odvetnik. Rekel sem, da naj prevzame moj primer, če me je že v začetku podprl. Odgovoril je, da ne more biti moj zagovornik, češ da se z Abramom poznata. No, pozneje je bil Abramov zagovornik.” O.tcm nespodbudnem preobratu, ki sc je po Šošteričcvem prepričanju zgodil Dorniku, smo vprašali slednjega. Šoštcričevc izjave o poznanstvu z Abramom ni zanikal. O tem, kaj je kot odvetnik imel opraviti z Abramom, pa je Dornik dejal, da je res zastopal Abrama, vendar na eni sami obravnavi v zvezi s kazensko zadevo, in sicer je nadomeščal Abramovega odvetnika Staneta Krainerja iz Radovljice. Pravdanje med Marjanom Abramom in Petrom Šošteričcm je z vsem tem verjetno eden bolj zapletenih primerov, ki so sc znašli pred sodiščem. Kdo ima prav, odloča sodna oblast preko svojih ustanov in teli je iz različnih razlogov v spor vpletenih kar nekaj. Zato je nemogoče naslikati to pravdo črno-belo. Ob vsem dogajanju bi naredili krivico, če bi preslišali poslovno uspešnega Marjana Abrama. Ta sicer verjame v pravičnost sodišč, vendar pravi, da kdor se ic kdaj koli poskušal preživeti kot obrtnik, ‘'stvari gleda drugače”. Ali Sošteričeva zgodba zavaja? Slišati je naravnosty neverjetna, vendar jo dela verjetno to, da je Šošterič toliko prepričan v svoj prav in da v vseh teh letih pravdanja še ni odnehal. Očitno je, da zdaj nobenemu ne ne gre več za kabel ali delovni čas. Stvari so prišle tako daleč, da se pravdajo za to, kdo ima prav. Nvsezadnje tudi moralna zmaga veliko pomeni in za to zdaj gre. Vsekakor zadeva močno angažira tudi sodišče. Postavlja ga celo pred preizkus, zlasti sodišče združenega dela. Le-to je zdaj kot neke neke vrste fosil iz časa delavskega samoupravljanja in je poklicano pravično razsojati v času postsocialistične Slovenije o primeru iz starega režima. MARTIN LUZAR priloga dolenjskega lista 9 belokranjsko ljudsko izročilo PSsaDo ©® j]QDo a ©preGiie Te dni v novomeški tiskarni Opara natisnili tisoč izvodov knjižice Belokranjske pisanice avtorice Andreje Brancelj-Bednaršek, ki jo je s pomočjo družbenih in zasebnih podjetij ter črnomaljske in metliške občine izdal Belokranjski muzej iz Metlike. Gre za prvo delo iz muzejske knjižne zbirke, ki so jo poimenovali Belokranjska dediščina. V muzeju upajo, da bo vsako leto v zbirki izšla vsaj ena knjiga, z njimi pa bodo seznanjali bralce z rezultati dela v muzeju, ki mnogokrat niso dovolj vidni in znani. Belokranjski muzej hrani namreč v svojih zbirkah in depojih že okrog devet tisoč predmetov, prav toliko fototečnega in diatečnega gradiva ter ima bogat arhiv. Ker pa je zaradi pomanjkanja stalnih razstavnih prostorov veliko tega javnosti skrito, bodo to v naslednjih letih poskušali predstaviti v knjižicah. Ni naključje, da so se odločili svojo prvo knjižico zbirke nameniti prav belokranjskim pisanicam. Poleg Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani imajo v Metliki največjo zbirko na Slovenskem, v kateri je okrog 250 pisanic, najstarejše pa imajo že skoraj 100 let. Pred natanko stoletjem pa je izšla v Izvestjih muzejskega društva za Kranjsko prva razprava Janka Barleta o belokranjskih pisanicah. Zanimivo je, da se je avtor že takrat bal, da bo pisanje pisanic zašlo v pozabo, zato je napisal tiste vrstice. Prav Barle je v Slovenski etnografski muzej prinesel tudi prve belokranjske pisanice, ki veljajo za tovrstno najstarejše ohranjeno belokranjsko ljudsko blago. Čeprav je nekajkrat zares že grozilo, da bo pisanje pisanic povsem zamrlo, zlasti tik po drugi svetovni vojni, je Andreja Brancelj-Bcdnaršck danes optimistka. Zlasti v zadnjem času je zanimanje za pisanice zelo poraslo. A ne le za pisanice kot spominek, temveč se zlasti veliko mladih odloča za njihovo izdelovanje. Priznava sicer, da seje v zadnjem desetletju njihova podoba nekoliko spremenila. Motivika in tehnika izdelovanja pisanic - torej pisanje z voskom na jajca - sta ostali isti. Vendar pa Belokranjicc ne pišejo več na polna, ampak na izpihana jajca, skozi luknjici pa napeljejo volno, iz katere je na spodnjem delu jajca narejen cofek, na zgornjem pa zanka za obešanje. Brancljcva, dipl. etnologinja in prof. umetnostne zgodovine, sicer »a kustodinja v Belokranjskem muzeju, se takov svojem poklicu kot tudi sicer kot Belokranjica že vrsto let srečuje s pisanicami. “Vendar pa so mi bile, dokler jih nisem začela natančno spoznavati, zgolj lepe. Ko pa sem imela nekajkrat v rokah vse primerke bogate muzejske zbirke in sem se z njimi seznanjala tudi na terenu, so me začele zanimati tudi drugače. Rezultat vsega tega je knjižica, za katero vem, da me prinaša velikih strokovnih odkritij. Veliko tega je povedala že vrsta avtorjev pred mano, toda tokrat je vse to zbrano na enem mestu in napisano na poljuden način, da bo razumljivo in čim bliže širšemu krogu ljudi, tako strokovnjakom in ljubiteljem, domačinom in tujcem, še posebej pa mladini. Uporabnosti etnologije v vzgojne namene bi se morali namreč vse bolj zavedati,” pravi Brancljcva. Čeprav avtorica namenja v svoji knjigi največ pozornosti pisanju pisanic z voskom, torej batik tehniki, ne pozabi tudi na drsanke, ki so jih zlasti od druge vojne izdelovali v nekaterih metliških vaseh. Motivi slednjih se v zadnjem času precej razlikujejo od tistih v batik tehniki. Na drsankah skoraj ni več geometrijskih motivov in ornamentov, ki so najbolj značilni za pisanice, ampak so zelo realistično in plastično upodobljene rastline, portreti ljudi ter različni predmeti. “Sicer pa naše korenine Zabliskalo se je in močno je počilo v poletno noč. Trenutek zatem se je po vasi razgubilo prestrašeno topotanje fantovskih nog. Na mizi v zidanici je ostalo dvanajst neizpitih kozarcev. Zavladala je smrtna tišina in le zvezde so sijale tam daleč na nebu. Noč je samevala še nekaj časa gluha, nato pa se je vanjo zasekal pretresljiv krik. To je bil krik matere, ki je izgubila svojega sina. Ivan je ležal sredi poti v mlaki krvi. Eksplozija mu je odtrgala glavo. Bilo je na predvečer njegovega godu, na ivanje. Fantje slavil, zbral je družbo vaških fantov in si je hotel dati duška s pokanjem iz možnarja. To je bilo usodno. Pozneje so ugotavljali, kako je lahko prišlo do take nesreče. Ivan je napolnil možnar, prižgal vžigalno vrvico, sc skril v vinograd pod potjo in čakal na pok. Zaman. Vrvica bi morala že zdavnaj dogoreti, pa nič. Stopil je do možnarja in sc sklonil nadenj, da bi pregledal vrvico. Takrat pa je počilo in mu odtrgalo glavo. V trenutku je bil mrtev. Vrvica je bila na enem mestu prepognjena, a je počasi tlela naprej. Ogenj je prišel do eksploziva ravno v trenutku, ko se je Ivan približal. Z Martinom stojiva na kraju, kjer se je pred desetletji zgodila nesreča. Nanjo spominja znamenje, postavljeno ob poti, le nekaj metrov od zidanice. Martin Kostclcc, po domače Jurčin, ga je sam postavil v spomin na svojega starejšega brata. Jurčinova zidanica na Lazci, najvišji točki na Drašičihy je le kakih sto metrov od domače hiše. Čudovit razgled se nudi od tukaj. Tja preko na hrvaško stran, na Vivodino in okoliško hribovje, na Vidošiče in Sv. Ano nad njimi pa na Žumberak s Trdinovim vrhom v ozadju, na Radovico, Semiško goro in na ravnino proti Kolpi sega pogled. Ob lepem vremenu, kadar je zrak čist kot kristal, je moč s te točke prešteti triindvajset cerkvenih zvonikov. “Kako lep kraj za smrt,” pomislim, ko se odpraviva še tistih nekaj korakov do zidanice. Martin zvali nekaj odžaganih panjev pred vhod. Eden je za sedež, drugi za mizico, in že na njem zlato zažari steklenica belega. “Takole mi je najlepše,” pravi Martin, ko nataka drašičko zlato v kozarce. Saj ima na podstrešju zidanice urejeno sobico, pa kaj bi tam ob lepem vremenu in ob tem svežem zraku, nabreklem od pomladnih vonjav! Naokoli pa vse v bohotnem cvetju in zelenju. Človek mora biti zumanj, da užije to prelest, medtem pa mu, ko odloži kozarec, v ustih zaigra opoj lanske jeseni. In z Martinom možujeva o starih časih, kot se ob tako žlahtni pijači spodobi. Sorazmerno mlad je še. Prvega maja pred triinpetdesetimi leti je kot deveti od desetih otrok v družini privekal na svet. Je pa že prava korenina, kajti še kot otrok je znal prisluhniti starejšim in si marsikaj zapomniti. Ima občutek za preteklost, tradicijo in za predmete, ki so povezani z njo. Pripoveduje mi o očetu Ivanu, ki je služil vojsko še v stari Avstriji. Med prvo vojno je bil v smučarskem regimentu, na soški fronti in v Karpatih pa še v italijanskem ujetništvu. “Oče mi je o tem dostikrat pripovedoval. Preko tisoč jih je bilo v regimentu, vojno jih je preživelo petindvajset. Tudi sam je bil dvakrat ranjen. Prvič mu je krogla prebila prsi, pa so ga pozdravili na Dunaju, drugič vrat in pozdravili so ga v Budimpešti. A je bila ta njegova vojaščina za nekaj le koristna. Dobro je znal nemško in italijansko. Čeprav sem bil šele nekaj let star, se spominjam, kako bi nas ravno tukaj pri zidanici Italijani Martin Koslelec skoraj postrelili. Oče je namreč okna na zidanici zapahnil z opeko, saj stoji na zelo izpostavljenem kraju. Pa so pridrveli Italijani in trdili, da imamo na zidanici bunker, od koder streljamo nanje, in so nas že hoteli postaviti k zidu. Oče pa se ni dal. Izkoristil je svojo italijanščino in nas rešil smrti. Zidanico so potem vseeno zažgali, a je zgorelo le leseno ostrešje, klet, ki je zidana, je ostala nedotaknjena,” pripoveduje Martin. Potem me povabi v klet in vidim, kako dobro je, da je ostalo tako. V kotu kraljuje namreč, zelo nenavaden sod, star precej več kot stoletje, saj pravijo, da so iz njega dajali še desetino. Zelo čudne oblike je: nizek, a skoraj štiri metre dolg, drži pa osemnajst hektolitrov. Zdaj ima sicer železne obroče, a ko ga je sodar izdelal, je imel še lesene, Martin se jih še spominja. Če ga je res izdelal sodar, kajti ročne spretnosti so pri Juričinih doma, in kaj možno je, da ga je eden od njihovih prednikov izdelal kar sam, tako kot drugo, kar sc je rabilo lesenega pri hiši. Poleg “lajta”, kakor Belokranjci pravijo sodu, je častitljivo starost dosegla tudi “lakovnica”, lesena posoda za natakanje vina v sod, saj je narejena leta 1875; prav tako so stare posode, ki visijo s stropa: lesena čutara, ki je tudi videla že več kot stoletje, pa barigli in banke za prenašanje vina. Vse to so rodovi skrbno hranili svojim naslednikom in kadar so prišli obiski iz tujine, so se čudili izročilu, ki je velo iz teh predmetov. Obiske je večkrat pripeljal nekdanji stiški opat Martin Avguštin Kosteiec, brat Martinovega deda, učen mož, ki ni nikoli pozabil svojega rojstnega kraja. Martin se spominja ravščinc, ki so jo tolkli, ko je bil še majhen. Dokler ni šel v šolo, je hodil v žakljevinasti srajčki. To je bila vsa njegova obleka. Ko je šel v šolo, je dobil prve hlače, s čevlji pa je bilo tudi potem na tesno. Dostikrat je bilo treba tudi po snegu teči bos v šolo. Ni čudno, da Martin s šolo ni bil prijatelj. Risar je bil odličen, računstvo pa ni šlo. Kako je to z matematiko in drugimi vedami, je spoznal šele, ko ga je že kot vajenca prijel v roke stiški opat. Bogaboječi mož mu je odkril, da je svet sestavljen logično in sistematično ter fantu potrpežljivo odkriva! pota v svet števil. V Drašičih so še vedno v veljavi nekateri ustaljeni običaji. Eden od teh je sosedska zidanica, v kateri je bil svoj čas ključar tudi Martinov oče, drugi je cerkveno ključarstvo ali “šekutarstvo”, ki je pri Kostelčcvi hiši že več kot osemdeset let. Martin je “šekutar” postal po očetu. Skrbeti mora za cerkveno gospodarstvo. Tudi to je del tradicije, tako kot starinski sod in barigli v njegovi zidanici. TONE JAKŠE začnemo pisanice v resnici prav ceniti šele takrat, ko jih poskusimo delati sami. Takrat ugotovimo, da tehnika krašenja, za kakršno se pač odločimo, ni tako preprosta, kot se zdi na prvi pogled. Potrebno je veliko vaje in potrpljenja, da je vse, kar smo si zamislili, v uravnoteženi kompoziciji. Šele takrat sc zavemo, kako dobro so pisale spretne, a preproste in navadno zgarane ženske roke, ki se morda niso znale niti podpisati. Njihova domišljija in ustvarjalna moč sta zares vredni občudovanja, saj so pisale, kot je ugotovil že eden od raziskovalcev, brez predlog, premišljevanja, sproti in z neverjetno lahkoto. Zato prav tem ženskam, ki jim lahko upravičeno Andreja Brancelj-Bednaršek rečem ljudske umetnice, ki so ustvarjale eno najlepših vej belokranjske ljudske umetnosti, posvečam svojo knjižico,” pove Andreja. Zaveda se, da so imena mnogih žal že odšla v pozabo. Zato pa v svojem delu omenja, morda celo prvič, vsaj tiste, ki so s svojimi pisanicami zastopane v zbirki Belokranjskega muzeja. Med njimi gre gotovo omeniti pionirke na tem področju, sestre Magdo Vipavec iz Velikih sel, Marijo Jakljevič iz Adlešičev in Ano Veselič iz Purge, med mlajšimi pa komaj 21-Ietno Mihaelo Črnič iz Metlike. V Muzeju hranijo tudi drsanke Mimice Štefanič iz Drašičcv, * Alojzije Stariha iz Bušinjc vasi, Rezke Šturm iz Metlike, Antona Željka iz Gornjega Suhorja ter predstavnice mlajšega rodu Ines Vuletič iz Metlike. Vseh, ki danes v Beli krajini izdelujejo pisanice, avtorica seveda ne pozna, zato pa je s pomočjo knjižice nanje naslovila poziv, naj se oglasijo. Hkrati pa prijazno, prav po Belokranjsko, povabi vse, ki so jim pisanice blizu, naj imajo knjižico, ki sicer ni njen prvenec, za svojo. In ni razlogov, da je ne bi imeli, saj Andreja preprosto in poljudno, a z zvrhano mero strokovnosti in natančnosti podaja vedenje o belokranjskih pisanicah. S tem je olajšala delo tudi številnim iz vse Slovenije, ki so v Belokranjskem muzeju iskali informacije o tej ljudski umetnosti. A ne le Slovencem, z odličnimi fotografijami in povzetkom, ki ga je v angleščino prevedel dr. Phil Mason, je pisanice predstavila tudi širšemu svetu. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Novomeška Gimnazija bo prihodnji teden dobila računalniško učilnico za skupno delo, kakršni sta v Sloveniji le dve. Z njo se vključuje v mednarodni projekt. Že dolgo so osebni računalniki nenadomestljivo orodje za avtomatizacijo vseh vrst rutinskih in marsikaterih ustvarjalnih opravil, na nekaterih področjih pa jih še vedno zelo redko srečamo. Med take dejavnosti sodijo na primer sestankovanje, skupinsko reševanje problemov pri vodenju projektov, učenju itd., pa tudi spoznavanje in analiziranje problemov mladostnikov, alkoholikov in narkomanov. Spoznanje, da poslovneži porabijo veliko časa na sestankih, je v Ameriki pripeljalo do razvoja računalniškega programa GroupSys-tems. Uporaba programa v računalniško opremljenih sejnih sobah po mnogih podjetjih (samo IBM jih ima za lastne potrebe 50) je potrdila predvidevanja: sestanki so postali bistveno krajši, še pomembnejše pa je, da prihaja tudi do boljših odločitev. Računalniško sejno sobo imamo tudi v Sloveniji, in sicer v Razvojno-izobražcvalnem centru ŠRC v Grimščah pri Bledu in v učilnici Fakultete za organizacijske vede v Kranju, za neprofitno uporabo pa bo novomeška Gimnazija prihodnji teden dobila svojo računalniško učilnico. Pridobitev je kot rezultat prizadevanj Fakultete za organizacijske vede v Kranju in Univerze v Arizoni, da bi v mednarodni projekt, ki že teče, vključili tudi eno srednjo šolo. Način dela v računalniški sejni sobi (učilnici) omogoča maksimalno sproščanje ustvarjalnosti in odkritosrčnost, saj zaradi anonimnega pisanja v računalnik odpadejo ovire, kot je molčečnost zaradi strahu pred predpostavljenim v konfliktnih položajih ah zadrega pred tem, da bo ideja ocenjena kot neumna, kar je zelo pomemben razlog, da mnogo zelo dobrih idej ni nikoli izraženih. Seveda je možen tudi klasičen pogovor. Sestanek vodi moderator, ki ciljno usmerja skupinski proces reševanja problemov od faze porajanja idej prek organiziranja in ocenjevanja idej do raziskave rezultatov. Profesor lahko v šolskih razmerah na ta način celo tako motivira in vodi dijake, da poustvari spoznavni proces v neki znanosti. Pri takem načinu dela z dijaki na Gimnaziji pričakujejo povečanje motivacije, hitrejši razvoj mišljenja in tehnike reševanja problemov ter zmanjšanje izostankov, saj metode, ki so vgrajene v programu, temelje na sodobnih spoznanjih s področja psihologije mišljenja in učenja ter skupinske dinamike. Kot dolgoročni rezultat projekta pričakujejo večjo sposobnost in navajenost dijakov na skupinsko reševanje problemov vseh vrst in kot posledico večjo uspešnost pri študiju. Dijaki bodo s tem načinom vključeni v sodelovanje s fakulteto v skupne, tudi mednarodne projekte. Pri delu bodo uporabljali najsodobnejšo tehnologijo za skupinsko delo, ki bo tudi novomeški Gimnaziji omogočala sodobnejši pristop v učno-vzgojnem procesu. Pričakujejo tudi, da sc bodo najbolj nadarjeni dijaki po končanem študiju vrnili v domače kraje, saj bodo spoznali, da tudi doma lahko maksimalno razvijajo svoje sposobnosti in zadovoljijo strokovne ambicije ter s svojim znanjem koristijo okolju, iz katerega so izšli. Žahvala, da so na Gimnaziji zmogli pripraviti vse pogoje za uporabo programa za skupinsko delo, gre še posebej glavnemu podporniku, novomeški Zavarovalnici Tilia, ki je kot že mnogokrat doslej tudi tokrat investirala v razvoj Dolenjske. Izdatno so finančno pomagali tudi GIP Pionir, Tovarna zdravil Krka in mnogi drugi podporniki. X 0 priloga dolenjskega lista NAGRADA V NOVO MESTO IN SEMIČ Žreb je izmed reševalcev 16. nagradne križanke izbral BISERKO VERSTOVŠEK iz Novega mesta in MARTO ŠIMIC iz Semiča. Verstovškovi je pripadla denarna nagrada 3.000 tolarjev (sporoči naj nam številko tekočega računa ali bančne knjižice in EMŠO), Šimiccva pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajenkama čestitamo. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 17. maja na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 18. Ovojnico brez pdštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. NAGRADNA KRIŽANKA 18 REŠITEV 16. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 16. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SPLAŠITEV, TRIN1TETA, RIK, FARANt HIT, COLA, IGRALNICA, OVADBA, C1BUK, RAA, OBOK, LESEK, BN, RAČILO, ILINIJ, ARENA, NUTRIJA, BACON, KS1, LAK. prgišče misli Z omejenostjo dostopa do znanj se za ljudi zmanjšujejo možnosti pndobiti si temu ustrezno družbeno moč. F RltČAR Vsak narod ima svojo najtrdnejšo podlago in jamstvo za zdrav razvoj v bodočnosti prav v kmečkem stanu. B. GRAFENAUER Med nami in nad nami ni ničesar več, niti trohice duhovnega in svetega, v čemer bi se ljudje lahko združevali in osmišljali Zato imamo opraviti samo še s krdelom posameznikov, ki drug drugemu zavistno gledajo v lonec. M. ROŽANC DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST OSJE GNEZDO BLAGAJNIŠKI BLOK VODNA ŽIVAL AN ASK ITON KERC KAR KDO OPRTAV NOSI REKA V NEKD. SZ (PRITOK M02 IZELE) DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST 483^ 16 VESEL KEM. SIM. ZA KAUJ K > l/ MERA ZA OSVETLJENOST .K JANKO KERSNIK AFRIŠKA DRŽAVA HODNO ČREVO GERMAN- SKO PLEME ŠPANSKI SLIKAR SALVADOR DISHAR- MONIJA VZDEVEK BOGINJE ATENE NEKDANJI NAROD NA BALKANU KONICA, VRH KRAJ PRI GROSUPLJEM LAHKO OBOROŽEN RIMSKI LEGIONAR SLOV. SUKAR (MATIJA) POKRAJINA V VIETNAMU AVSTR. AGENCIJA POKRAJINA V S. ITALIJI AVTOR: OŽE UDIf SKRBINŠEK MILAN SLOV. SLIKAR (FRANCE) PISATEU CANKAR NJEN LUZABNI SRBSKO MESTO (SREM) ETNIČNA SKUPINA V V. AFRIKI MUSLIMAN- SKI VERSKI POGLAVAR meditacija zanimivosti iz sveta w c3mDocL)'v?zjoO ©,®©G Beseda meditacija tudi našim ljudem ni več povsem tuja, saj jo je vse pogosteje slišati tudi pri nas. Če pa bi naključno izbrane povprašali, kaj menijo, da je meditacija, bi dobili sila različne odgovore. Marsikdo je prepričan, da moraš biti veren ali da moraš celo postati član kakšne sekte, če želiš meditirati. Nekateri meditacijo zamenjujejo s klicanjem duhov, spet drugi pa menijo, da je meditacija le eden od načinov, kako pobegniti pred življenjskimi problemi v svet domišljije, brezskrbnosti in neodgovornosti. Toda čedalje več je takih, ki iz lastnih izkušenj vedo, da nič od naštetega ni zares meditacija, saj v vsakdanjem življenju okušajo njene praktične učinke. Medi- če želite izvedeti še kaj več o meditaciji, ste vabljeni na predavanje Skrivnost meditacije, ki bo v ponedeljek, 3. maja, ob 18. uri v Žavarovalnici Tilia, Cesta herojev 1, v Novem mestu. Za vse tiste, ki želijo izboljšati kvaliteto svojega življenja, pa obstaja možnost, da se po predavai\ju vključijo v tečaj globinske meditacije (JAMA. tacija je v svojem bistvu neodvisna od vernosti ali osebnega prepričanja in je zato dostopna vsakomur, kdor želi bolje spoznati samega sebe. Beseda meditacija je latinskega izvora (meditatio) in pomeni globoko premišljanjc ali poglabljanje v duhovni svet (Verbinc: Slovar tujk). Pri tem duhovni svet ne pomeni človeške podzavesti, ki je zakladnica vseh čustev, misli, skritih želja, predstav, strahov in dnigih vsebin, katerih se ne zavedamo, duhovni svet pomeni človekovo nadzavest, ki je pristen izvir glasu vesti, moralnih vrednot, ljubezni, življenjskega smisla, inteligence in ustvarjalnosti. Sam bi meditacijo takole opredelil: gre za postopek, tehniko, ki nam s sistematičnim načinom poglabljanja pozornosti omogoča globlji stik z lastnimi duhovnimi razsežnostmi in nam tako pomaga prebujati sposobnosti in kvalitete, ki jih imamo v sebi, a se jih ne zavedamo in jih premalo izražamo v vsakdanjem življenju. Meditacija nikakor ni umik iz življenja, prav nasprotno, je način, kako zaživeti boli polno, umirjeno, ustvarjalno in zdravo življenje v sožitju z okoljem. Ali je skrivnost meditacije v meditativni tehniki? Do neke mere prav gotovo. Podobno kot violinist ne more zaigrati skladbe brez violine, tudi meditirati ne moremo brez tehnike. In bolj ko je violina izpopolnjena, lepše zvoke lahko izvabimo iz nje; tako različne meditativne tehnike omogočajo doseganje različnih učinkov. Vendar pozor! Glasba ni v violini, temveč v violinistovi duši, violina je le sredstvo, s pomočjo katerega glasbo izraža. Prav tako skrivnost meditacije ni v sami tehniki, marveč v nečem globljem, v nas samih je tisto, kar nas spodbudi in nam omogoča, da sploh začnemo meditirati. To je večno hrepenenje po boljšem, lepšem življenju, ki bo utemeljeno na medsebojnih ljubečih in pravičnih odnosih. V ospredju meditacije ni tehnika, temveč zmeraj tisti, ki meditira - človek. Meditacija je način, ki omogoča, da iz človekovih globin privre na dan tisto najbolj žlahtno, kar nosi v sebi. V današnjem svetu, ko se zdi, da so stare vrednote izgubljene, je meditacija čudovita priložnost, da na spontan in naraven način brez prisile in zapovedi ustvarjamo drugačno življenje, življenje, v katerem človek človeku ne bo sovražen tekmec in tujec, temveč ra-in prijatelj. BRANE KRAPEŽ zumevajoč sodelavec Ameriški kmetje pridelajo okrog 200 milijonov ton koruze vsakojeto, vendar si kar lep del tega pridelka prisvoji škodljivec, ki je v Ameriko, domovino koruze, prišel iz Evrope. Gre za molja, katerega ličinke se hranijo s koruzo in požro okrog 7 odstotkov letnega pridelka, kar prinaša ameriškemu kmetijstvu več kot 50 milijonov dolarjev letne škode. Vsekakor gre za dovolj velike vsote denarja in za toliko izgubljenega pridelka, da so kmetijski strokovnjaki napovedali škodljivcu vojno. Kaže, da je zmagovalec znan. V laboratorijih Ciba Sccdsa, švicarskega kmetijsko-biotehnološkega podjetja, so raziskovalci vzgojili novo vrsto koruze, ki vsebuje svoj lastni insekticid. To je posebna beljakovina, ki sicer običajno nastaja v nekaterih bakterijah, so pa umetno inačico te snovi doslej uporabljali za izdelavo zaščitnega sredstva, s katerim so kmetje škropili koruzna polja, žal ne z velikim uspehom, saj se ličinke škodljivca ne zadržujejo na površju rastline in jih strup tako vseh ni nikoli dosegel ter uničil. ©@ ©srna Štolfi Zdaj bo seveda drugače, saj nova koruza sama proizvaja insekticid in se tako najuspešneje ščiti pred požrešnimi ličinkami. Raziskovalci so presadili dvojnik bakterijskega gena, ki vsebuje kodo za tvorbo insekticidne beljakovine, v koruzno semensko zrnje. Rastline, ki so zrasle iz genetsko spremenjenega zrnja, so proizvajale v svojih celicah poleg drugih snovi tudi insekticid. Na poskusnih poljih, kjer so posejali novo vrsto koruzo, so bili prvi rezultati odlični. Michael Kozici, ki vodi poskuse, je dejal, da so poskusne rastline ostale skoraj popolnoma nepoškodovane. Vprašanje je, ali ne bo nova koruza škodila tudi ljudem, ki jo bodo jedli. Strokovnjaki odgovarjajo, da bo popolnoma neškodljiva. Že zdaj so ljudje brez kakršnih koli škodljivih posledic uživali koruzo, ki so jo škropili z enakim, vendar sintetičnim insekticidom. V 30 letih, kolikor časa je insekticid v uporabi, ni bilo nič narobe, zato tudi zdaj ne more biti. zdravnikov kotiček mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda AmkaDHiaDE. Preprečevanje alkoholizma Čeprav vzroke čezmernega uživanja alkohola že dolgo poznamo in prav tako že desetletja dolgo vemo za posledice, ki jih alkohol povzroča na zdravju človeka, vseeno kaže, da je alkoholizem vedno bolj razširjen. Navada prekomernega uživanja alkoholnih pijač se nevarno širi zlasti med mladino. V preventivni dejavnosti je posebno pomembna prosvetljenost, še bolj pa pravilna vzgoja. Vzgoja doma, v šoli in v vsem družbenem življenju ima namen, da otroku in mladini privzgojimo pravilno gledanje na uživanje alkoholnih pijač. To velja še bolj za zgodnjo mladostno dobo. In napačno bi bilo, če bi to hoteli doseči z zastraševanjem, da je alkohol strup! Otrok namreč hitro opazi, da to ne more biti res, če vsi v družini pijejo take pijače. Predvsem pa morajo tisti, ki to priporočajo, sami brez izjeme tako tudi živeti. Še vedno je v vsakdanjem življenju zelo razširjena navada, da sc v dobro razpoloženi družbi ponuja otroku, da srkne malo vina ali piva. Sicer verjetno večina staršev ve, da krhko otrokovo telo prenese bistveno manj alkohola kot odrasli. Zato otroku sploh ne smemo dajati alkohola. Podatki iz bolnišnic namreč kažejo, da je holu je še posebno nevarno, ker se učinki pri otrocih ne opazijo takoj, kajti otroci so že sicer bolj živahni. Ko starši spoznajo, da je z otrokom nekaj narobe, pa lahko pride že do smrtno nevarne zastrupitve. Mladim je treba privzgojiti prepričanje, da želja po zadovoljitvi in ugodnem počutju ne sme iti na škodo duševnega in telesnega zdravja ter okolice, kar se seveda zgodi pri prekomernem uživanju alkoholnih pijač. Svoje želje in potrebe morajo mladi zadovoljiti pri učenju ali delu, pri športu in raznih konjičkih. Ta pota pa ne smejo biti prisilna, ampak dosežena tako, da je to svobodna odločitev mladostnika. Vse več ugotovitev pa opozarja na ključni pomen družinskih odnosov za reševanje problemov, torej tam, kjer mladi odraščajo. Generacija mora spremeniti svoje poglede, navade in razvade. Zato še vedno obstaja velik problem terapije sedanjega stanja, to je zdravljenje alkoholikov. Poleg bolnišničnega zdravljenja je potrebna še obsežna dispanzerska dejavnost za ta obolenja ter zdravljenje ob delu z namenom popolne rehabilitacije, Pot v tej smeri je začeta, vendar za zdaj še zelo omejena. Najhujših prometnih nesreč je kriv prav alkohol. Pijanstvo prinaša nepopravljivo škodo posamezniku, družinam in celi skupnosti. Pa je ta škoda docela nepotrebna! Če popijemo kaj alkoholnih pijač, potem do popolne iztreznitve, vendar pa vsaj dve uri po zadnjem zaužitju, ne sedimo, za volan! Zavedajmo se, da s tem ogrožamo sebe in druge! Konec > n‘vA ’ • 'A! priloga dolenjskega lista 1 11 1 | praktični križ A v. m Ženski suknjič V prehodnih letnih časih, ko! sta pomlad in jesen, zlasti pa še v muhastem aprilskem vremenu, ki se marsikdaj rado potegne še v maj, so ženski suknjiči kot nalašč. Prednost suknjiča je v tem, da mu modne muhe le stežka pridejo do živega. Res, da je včasih daljši, drugič krajši, ožji ali širši, s podloženimi rokavi ali pred podložkov, z več ali manj gumbi. To so drobne novosti, po katerih sc sezona razlikuje od sezone, kar pa nikakor ne pomeni, da so klasični suknjiči zaradi tega staromodni. Nasprotno, prav ti suknjiči nikoli ne zastarajo, niso nikoli iz mode. Zato vas, ko boste odprli omaro in izbirali, kaj naj oblečete, nikakor ne sme biti sram, če ste pred leti kupili klasični suknjič, pa sedaj za novega, bolj modernega nimate denarja. Brez slabe vesti ga lahko oblečete. aRal Zamašeni žlebovi Kadar sc voda razliva čez odtočni strešni žleb ali pa teže iz odtočne cevi, je jasno, da je zamašen žleb ali odtočna cev ali oboje. Najprej sc lotite čiščenja odtočnega žleba, kar morate od časa do časa storiti v vsakem primeru. Začnite ga čistiti pri žlebnem nastavku in nadaljujte proti koncem, da ne pride umazanija v odtočno cev. Pomagajte si z. vrtno lopatico, še bolje pa je, če izžagatclz lesonita strgalo v obliki žleba, ki ne bo poškodovalo površine pločevine. Nato zlijte na zgornjem koncu v žleb vedro vode in preverite, ali hitro odteka. Ob tem preverjanju boste morebiti odkrili še kakšne druge najrakc, tudi to, da je zamašena odtočna cev. Cc je, poskušajte strjeno umazanijo zrahljati s cevasto spiralo ali kosom trde žice. Po čiščenju pločevitiaste strešne žlebove premažite z dvema slojema bitumenske barve. Pečenka s cvetačo Za 4 osebe potrebujemo: 1 majhno glavo cvetače, 1 staro žemljo, I čebulo, 750 g mešanega mletega mesa, 1 jajce, poper, I žlico masla ali margarine, 2 žlici moke, 100 g sladke smetane, nariban muškatni orešek, šopek drobnjaka, I paradižnik. Cvetačo očistimo operemo in razdelimo na cvetke. Polovico cvetkov kuhamo v osoljenem kropu 5 minut. Žemljo namočimo v mleku ali vodi, nato jo iztisnemo in jo zmešamo z mletim mesom, z jajcem in z drobno sesekljano čebulo. Začinimo in dobro pregnetemo. Iz zmesi oblikujemo pravokotnik. V sredino pravokotnika zložimo vrsto prevretih in occ-jcnih cvetkov cvetače. Z obeh strani zagrnemo mesno testo čez cvetačo. Preostalo cvetačo kuhamo v pol litra osoljene vode 15 minut. Odcedimo jo, vodo pa prestrežemo. V kozici segrejemo maščobo, dodamo moko, jo razmešamo in svetlo prepražimo. Zalijemo z vodo v kateri sc je kuhala cvetača in med mešanjem prilijemo tudi sladko smetano. Pustimo, da prevre, nato začinimo. Narežemo drobnjak, s cvetačnimi cvetki ga damo v smetanovo omako. Pečenko ponudimo z omako. z obročkanjem do \j\[ rodnosti Večkrat se zgodi, da kaka jablana noče roditi in da zaman pričakujemo povračilo za trud pri sajenju in oskrbi. To sc primeri zlasti, če je močno rastoča sorta (jonagold, glostcr, clstar) cepljena na bujno podlago. Takrat je porušeno pravilno razmerje med rastjo in rodnostjo, posebej še, če je drevo preveč založeno z dušičnimi gnojili, ki spodbujajo rast. Hibo je mogoče delno odpraviti z upogibanjem vej, še bolj pa sc obnese stara metoda pospeševanja rodnosti - obročkanjc. Kot že itne pove, je potrebno na deblu ali vejo izrezati obroček lubja, širok za dvakratno debelino luba. Z odstranitvijo lubja (flocma) sc omeji pretakanje hranilnih snovi (asimilatov) iz listov v korenine, posledica tega pa je, da je več na novo ustvarjenih organskih snovi namenjenih rodnosti kot pa rasti. Ugodne posledice obročkanja bo s plodovi obložen rodni les. Poskusite! JjGL. Koliko alkohola še lahko? Te dni vse več ljudi podpisuje častno izjavo voznika, v kateri je ena izmed pomebnih postavk tudi obljuba o treznosti. S treznostjo pa ni mišljeno tisto, kar naša zakonodaja sicer dopušča, namreč, da motorno vozilo lahko vozi človek, ki ima v krvi koncentracijo alkohola, ki je nižja kot 0,5 g alkohola na 1 kg krvi ali 0,5 promila. Iz znanstvenih izkušenj je namreč dokazano, da so nekateri vozniki tudi s komaj 0,3 promila alkohola v krvi že nevarnost zase in ostale udeležence v prometu. Pri nekaterih lahko že vsaka količina alkohola vpliva na to, da se zmanjša največja možna pozornost, ki je potrebna za varno vožnjo v prometu. tt 8» jjpp&teiri VPLIVI Z MORJA - Sakralna dediščina Bele krajine je malo poznana in raziskana, a zato nič manj zanimiva. V jugovzhodnem predelu pokrajine preseneča skupina podružničnih cerkva z odprtimi linami (zvoniki na preslico, “zvončnica”), ki se dvigujejo nad vzhodno fasado. Tak motiv je značilen za sakralno dediščino Primorja in Istre, v Beli krajini pa ga lahko pojasnimo z umetnostno odprto deželo proti moiju, zlasti Kvamerju in Istri. Ena od takih značilnih podružnic v dolini ob Kolpi je tudi cerkev sv. Trojice v Špeharjih. (Pripravila umetnostna zgodovinarka Marinka Dražumerič) Zaslužek na železnici - Dolenjci hodijo zelo delat železnico med Karlovcem in Reko. Zaslužek je velik, ali tudi draginja, vino je n.pr. letos po 18 grošev do 1 for. Vaga je strašno goljujha. Novačenje - Velik povod zapravljanja daje novačenje. Fantje ostajajo po več dni v mestu: čez dva forinta zapravi naj manj fant na dan, pa tudi čez tri in še tak, ki je varčen. Nekteri tudi po 5, 8 in 10 na dan. Rekruti premnogi slabi, sami priznavajo da pijo tako strašno le iz obupa, ker je ni strašneje reči na svetu ko biti vojak. Da se omame, pijo vse preko žganje, pivo in vino ali skrbi premagajo vse spirituosne duhove. Naj pijo nekteri kolikor hočejo ne mogo se upijaniti nikoli do nezavednosti. Ljubezen na Dolenjskem - To se godi često da ljubček ljubi zdaj eno sestro, zdaj dmgo v teh krajih. Ljubček z ljubico pri Jeriču poštenjaku sama v kočici nad hišo. Mati prileti vpije, privleče hčer, jo tepe na cesti, ljubček pride jej na pomoč. Strašen hrum, zmirjaje se in preklinjaje gredo skup. V Prečni pa v krčmo. Tu pomirje, vse se objema. Mati utolažena in sama zaljubljena. Nadležne punčike - V mestu gonijo se strašno dekle z vojaki. Ena ukrade svoji gospodinji poročni prstan in ga da šocu. Ta pošten prinese ga gospodinji nazaj, vedoč da ni ljubičin. Tožil je on in tudi drugi, da se ne morejo braniti nadležnim punčikam. Sramu ni več - Jesenkova natakarica šla je bila v Ljubljano izpraznit. Pridši nazaj ni se sramovala kar nič, s častjo sprejeli so jo pri Jesenku, vse tovarišice jo pozdravljale prisrčno kot naj poštenejo prijateljico. Sram gine povsod. Sončnice poldneva Antologiji se jc pri nas nekdaj reklo cvetober; beseda razvidno govori, za kaj pri antologiji gre, za izbor cvetov iz cvetja namreč, najlepšega iz lepega. Vsak izbor pa jc pogojen z okusom izbiratelja, zato ni rečeno, da bo posamezen cvetober vsakomur po godu, vsakdo bi povezal v šopek druge in drugačne cvetice, kar pove tudi, da jc antologija v mnogočem avtorsko delo. Tako jc tudi pri najnovejšem cvetoberu slovenske poezije, ki jc pred kratkim pod naslovom SONČNICE POLDNEVA izšel pri založbi Mihelač. Bogato slovensko polje “mokrocvetcčih rožic poezije” sta prehodila Peter Kolšek in Drago Bajt ter izbrala tisto, kar naj bi na tem polju zraslo najboljšega in najlepšega. Kolšek jc pripravil izbor starejše poezije (avtorji rojeni do leta 1880), novejše pa sc jc lotil Bajt. V reprezentativno in lepo oblikovani knjigi (poudarjeno stavljenje besedila na rob in na dno strani jc žal za branje nekoliko neprijazno) jc zbranih 330 pesmi 63 pesnikov oziroma okrog 7400 verzov. Avtorji so razvrščeni kronološko in predstavljeni z najosnovnejšimi biografskimi in bibliografskimi podatki. Izbor jc časovno zamejen z Valentinom Vodnikom kot avtorjem prve slovenske avtorske pesniške zbirke na začetku in z Alojzom Ihanom na koncu, torej zajema dve stoletji slovenskega pesništva od predromantike do postmodernizma. Urednika antologije sta seveda pripravila precej obsežnejši izbor, kot je dejansko natisnjen. Pregledala sta prek 600 pesniških zbirk (omejila sta sc le nanje in rcvialnih objav nista upoštevala), osnovni kriterij izbora pa je bil pesniška kvaliteta. Slovenske pesnike st*>razdc-lila na pet kategorij, na koncu pa so za tisk prišli v poštev le pesniki iz prvih dveh. Tako jc izpadlo precej znanih imen, prisotnih v dosedanjih antologijah slovenskega pesništva (M. Kastelic, M. Valjavec, R. Maister, J. Glazer, M. Klopčič, J. Javoršek, V. Cundrič, B. Hofman, S. Vegri itn.), pojavljajo pa se nekatera pesniška imena, ki jih doslej v antologijah nismo našli, predvsem gre za mlajše avtorje, saj jc Bajt uvrstil v antologijo tudi pesniško generacijo, rojeno leta 1961 (Ihan in Debeljak), in za pesnike, ki so bili doslej na senčni oziroma prepovedani stani vrta slovenske poezije (V. Truhlar, 1. Hribovšek, V. Beličič). Četudi so v izbor prišle pesmi M. Bora, C. Zlobca, J. Menarta in E. Fritza, pa jih v knjigi ne boste našli, ker so omenjeni avtorji sodelovanje žal odklonili. Pozna- il Mi valci poezije dolenjskih avtorjev bodo zaman iskali v knjigi tudi kakšno pesem S. Salija, J. Dularja, I. Zorana ali M. Kočevar, če omenim le nekaj avtorjev, ki so že dolgo ustvaijalno prisotni v tem delu Slovenije. Tako je pač s cvetoberi. MILAN MARKELJ Imel sem jih rad Ciril_ Ribičič sc jc iz politike oziroma s strankinega vrha umaknil takoj po volitvah, storil je tako, kot je sklenil že prej in dal to odločitev tudi zapisati. Ni si premislil, četudi seje SDP na volitvah dobro odrezala. Zdaj se bolj posveča strokovnemu delu na univerzi, družini in tenisu, politiko pa, kot pravi, prepušča poklicnim politikom, katerih čas prihaja oziroma je že prišel. Politično prizorišče ne zapušča v molku, temveč se poslavlja s knjigo IMEL SEM JIH RAD, ki jc pred kratkim izšla pri založbi Mihelač. Avtorje knjigo podnaslovi! Devetdeset dni volilnega dnevnika in resje po zunanji obliki to pravi dnevnik, ki ga je Ribičič pisal v obdobju treh mesecev pred zadnjimi slovenskimi volitvami, vztrajno in dosledno vsak dan. Vendar jc hkrati več kot to, jc tudi knjiga o sestopanju z oblasti in o zgodovini prenovitvenega procesa slovenske komunistične partije. Avtor v dnevniku poleg beleženja tekočega dogajanja in trenutnega stanja zapisuje tudi razmisleke in spomine na pomembne trenutke, ki so zaznamovali prenoviteljsko pot ZKS oziroma SDP. Duh knjige jc izrazito prenoviteljski in je avtorjev odgovor vsem, ki ne vetjamejo v resničnost prenoviteljska pri slovenskih komunistih. Prenoviteljski duh jc bil namreč v ZKS že dolgo na delu, ugotavlja Ribičič, saj je “sprememba dozorela že takrat, ko o čem takem še niso niti sanjali na Madžalskcm, Poljskem, uresničili pa smo jo veliko prepozno.” Ker piše odkrito in dosledno uporablja cela imena oseb, ki jih omenja, je v knjigi seveda tudi precej tako imenovanih ocvirkov za politične radovedneže in verjetno bodo nekateri tudi odgovarjali nanje, vendar knjiga ni nastala z namenom političnega obračunavanja z nasprotniki ali da bi tlakovala nadaljnjo pot politične kariere, avtor jo je napisal, kot jc dejal na predstavitvi, zato, da sc ne bi izgubilo določeno politično izkustvo. “Ne želim soditi, le opisujem stvari,” je dejal. Toda knjige te vrste so take, da z njimi avtor prej dobi sovražnike kot prijatelje in v razgretem slovenskem strankarskem loncu gotovo ne bo šla kar tako mimo. MILAN MARKELJ 3 v “TEM”, Tovarna elektromateriala Čatež, d.d., 68212 Velika Loka razpisuje dela in naloge direktorja sektorja komerciale Kandidat za direktorja sektorja komerciale mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati naslednje pogoje: - visoka ali višješolska izobrazba ekonomske organizacijske smeri, - 5 let delovnih izkušenj s področja komerciale, - organizacijske in vodstvene sposobnosti. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: “TEM”, Tovarna elektromateriala Čatež, d.d. • 68212 Velika Loka Kandidate bomo pismeno obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju vlog. ISKRA Energetska elektronika, d.o.o. Velika Cikava 22 68000 Novo mesto vabi k sodelovanju PRODAJNE INŽENIRJE Od kandidatov in kandidatk pričakujemo: — višjo ali visoko izobrazbo elektro, strojne ali ekonomske smeri z delovnimi izkušnjami v komerciali na domačČm ali zunanjem trgu in z znanjem enega od sledečih jezikov: angleščina, nemščina, ruščina. — vozniški izpit B kategorije Nudimo kreativno delo na prodaji in marketingu profesionalne opreme na domačem in tujih trgih s poudarkom na prodaji brezprekinitvenih napajalnih sistemov domače proizvodnje in švicarskega partnerja INVERTOMATIC-a. Stimulativni osebni dohodek je direktno odvisen od rezultatov dela. Nudimo tudi dodatno izobraževanje doma in v tujini. Kandidate vabimo, da se javijo na razgovor v kadrovski službi na Veliki Cikavi 22. (Tel. st. 068/24-541, faks st. 068/26-081) Društvo ekonomistov Dolenjske in Bele krajine, Združenje managerjev Slovenije Manager Podružnica za Dolenjsko in Belo krajino in Gospodarska zbornica Slovenije Območna zbornica Novo mesto organizirajo 5. tradicionalni strokovni seminar 13. in 14. maja 1993 na Otočcu Tema: SLOVENIJA - KAKO V NOVO TISOČLETJE Predavali bodo priznani slovenski in svetovni strokovnjaki. Program in prijavnice lahko dobite v Društvu ekonomistov Dolenjske in Bele krajine, Trdinova 2 (LB Kandija), Novo mesto, tel.: 21-486, (ga. Štemberger). V__________________________________________________/ Vas Laze in njena šola skozi čas V Krajevnem leksikonu Slovenije iz leta 1971 beremo, da je vas Laze oddaljena en kilometer od Uršnih sel, da tam raste vse vrst sadja, zlasti orehi, ljudje pa se ukvarjajo z nabiranjem gob in gozdnih sadežev, da je voda tam kapnica, svet pa kraški. Posebej zanimiva v kraju je Matijeva cerkev. Na hrbtni strani glavnega oltarja so pri prenovi 1935. našli letnico 1641. Oba stranska oltarja sta iz 16. stol. V Enciklopediji Slovenije iz leta 1991 pa lahko preberemo tudi osnovne podatke o Kočevarjih, ki so tu živeli. Kočevski Nemci so prišli sem ob koncu prve tretjine ter v 50-ih letih in v pivi polovici 60-ih let 14. stoletja v okviru načrtne kolonizacije. Naselila sta jih Ortenburžana Oton V. in VI. Obdržali so se kot nemški jezikovni in kulturni otok vse do izselitve novembra 1941 in januarja 1942 leta v okolico Brežic, od tam po vojni pa predvsem v Avstrijo. Odnosi med Kočevarji in Slovenci so bili zvečina dobri, v 50. letih 19. stol. pa pride do nekaterih nasprotij med slovensko in kočevsko politiko zaradi upravno teritorialne razdelitve. Zlasti na kočevslci gimnaziji so močno gojili nemškega duha. Ob koncu avstroogrske monarhije je na tem področju delovalo 33 nemških ljudskih šol in se je celo že začela germanizacija Slovencev na območjih, kjer so prej živeli pomešani s Kočevarji, pa tudi v čistih slovenskih obrobnih predelih. Tipičen primer je šola na Lazah. Šola na Lazah v času avstroogrske monarhije V Kroniki o ustanovitvi in razvoju eno-razredne državne osnovne šole na Lazah piše, da je 1. 1908 peščica Kočevarjev tu ustanovila svojo šolo. Nastanili so jo v privatni hiši št. 4. Na šolo je bil imenovan učitelj, ki se jim je zdel najbolj primeren, primerni pa so bili tisti, “ki so vcepljali sovraštvo do slovenstva”. V svojo šolo so zelo radi sprejemali tudi slovenske otroke. Ker je bila zasilna učilnica premajhna, so s pomočjo “milodarov”, ki jih je po vaseh pobiral Deutscher Schulverein sezidali na Lazah št. 11 visokopritlično šolsko stavbo. V šolskem letu 1911/12 je v šoli že potekal pouk, imenovali pa so jo po štajerskem pisatelju Petru Roseggerju (Roseggerschule), ki je 1908. leta dal pobudo za ustanovitev posebne ustanove, iz katere je dobivalo podporo potujčevalno “Nemško šolsko društvo”, ustanovljeno 1880. Svojo pripadnost k bojnemu nacionalizmu je šola na Lazah manifestirala s tem, da so ob otvoritvi belokranjske železnice na šolskem poslopju poleg cesarske zastave obesili tudi veliko “frankfunterico”, zastavo vsenemštva. V delo za krepitev nemške nacionalne zavesti se je s posebno vnemo vključevalo predvsem domače kočevarsko izobraženstvo, še posebej učiteljstvo. Šolski arhiv je uničen, brskam po različnih dokumentih in zvem o nemških učiteljih iz šolskega lista za leto 1929 le to, da je 1915. leta odšel učitelj Rudolf Chernen oktobra k vojakom in padel v rusko ujetništvo. V šolskem letu 1915/16 je na šoli poučevala učiteljica Friderika Netter, v času njene obolelosti pa jo je nadomeščal učitelj J. Herschman. Leta 1916/17 pride na šolo Brigita Gutman, naslednje leto pa učiteljica Malvina Roth. Pouk je na Lazah, predrto so zgradili šolo, potekal v hiši št. 4. Z razpadom avstroogrske monarhije leta 1919 je bilo razpuščeno društvo Schulverein in Sudmark. Tako je bilo konec čiste nemške šole na Lazah. Nemška vzporednica ali Rosegger-jeva šola je več ali manj služila ponemčevalnim namenom, posebno, ker jev bilo poslopje na ozemlju kocevarske občine Črmošnjice ob meji z občino Dolenjske Toplice. Ob razpadu Avstro-Ogrske so se Kočevarji najprej potegovali za priključitev k Avstriji, potem pa so predlagali, naj bi bila ustanovljena posebna kočevska državica pod ameriškim protektoratom. Ko so se razširile govorice, da so Kočevarji dejansko oklicali svojo republiko, so sledile preiskave, aretacije pri voditeljih kočevskih Nemcev, deželna vlada Slovenije je odpustila večino državnih uradnikov nemške narodnosti, razpustila pa je tudi vsa nemška društva in organizacije. Z nastankom Jugoslavije so se Kočevarji znašli v sklopu naše narodne države. Ukinjena sta bila nemška gimnazija v Kočevju in nemški učni jezik. Od 33 ljudskih šol se jih je ohranilo le 16. Raba nemščine je bila omejena, poslovenili so nemška krajevna imena. Kočevsko nezadovoljstvo seje kazalo predvsem v delovanju Kočevske kmečke stranke. V 30. letih so postali množično pristaši nacizma. Kar 97 odst. jih je bilo pripravljeno preseliti se. Po ljudskem štetju 1931. leta je bilo v Sloveniji 28.998 ljudi nemške narodnosti, od teh 11.734 na Kočevskem. Poleg Maribora in Celja je bilo Kočevje eno od središč nemške manjšine na Slovenskem. Povsod tod so izhajala njihova glasila, bila so središča njihovih kulturno-pros-vetnih, športnih in drugih organizacij, predvsem pa tudi sedeži njihovih dokaj močnih denarnih zavodov. Vse več goljufij in prikrivanj V prvih treh mesecih letos je bilo manj kaznivih dejanj kot lani - Prijeli osumljence, ki so vlamljali v bencinske črpalke, banke, trgovine, gostinske lokale UKRADEL DENARNICO - 27. aprila jc neznan storilec v Starem Ljubnu prišel v odklenjen vikend in iz ženske torbice ukradel denarnico, v kateri jc imela D. V. iz Novega mesta 17.000 tolarjev. ODNESEL ŠKROPILNICO - V času od 29. aprila do 1 .maja je neznan storilec v Borštu vlomil v vikend ter odnesel ročno škropilnico. Storilec jc s tem dejanjem oškodoval J. U. iz Žužemberka za okrog 10.0IM) tolarjev. UKRADEL OKRASNE POKROVE - V noči na 2. maj jc neznan storilec v Metliki pred stanovanjskim blokom iz osebnega avtomobila znamke Nissan Suny ukradel okrasne pokrove ter s tem dejanjem oškodoval B. B. iz Metlike za okoli 14.000 tolarjev. UKRADEL USNJENO JAKNO - 1. maja jc neznan storilec v Črnomlju pred restavracijo Grad iz osebnega avta ukradel črno usnjeno jakno in lastnika R. G. iz. Kočevja oškodoval za 25.000 tolarjev. VZROK JE BIL MEJNI SPOR KRŠKO - V 7. številki DL z dne 18. februarja jc bil objavljen prispevek z naslovom Sosedje na črno posekali gozd. Zapisano jc bilo, da jc 58-lctni Ivan Z. iz Boštanja protipravno sekal na gozdni parceli Boštanjčana Alojza J. na gozdni parceli, imenovani Rckštanj. Preiskava jc pokazala, da ne gre za kaznivo dejanje, ampak za mejni spor, in jc bil oškodovanec napoten na zasebno tožbo. PO DOLENJSKI DEŽELI • Spomladi vinogradniki obnavljajo vinograde, nove trsne cepljenke pa seveda niso zastonj. Nepridiprav, ki je v času od 24. do 27. aprila v Novi gori pri Vinomeru v vinogradu izpulil in odnesel okrog 65 sadik laškega rizlinga, jc verjetno že preračunal, da je lažje vzeti, kot tudi za to kaj plačati. Lastnik S. V. iz Čuril je 300 sadik posadil 24. aprila. Storilec mu je povzročil za 7.000 tolarjev škode. • Medtem ko nekateri potrebujejo trsne cepljenke, pa drugi s tem plenom ne bi bili zadovoljni, saj hočejo s tveganim dejanjem "prislužiti” veliko več. Tudi neznan storilec, ki je 27. aprila v gozdu Veliki gaber posekal 4 gabrova drevesa, 3 kostanje in eno bukev ter odpeljal, z malim očitno ni zadovoljen, saj je s posekanimi drevesi lastnika A. K. iz Velikih Dol oškodoval za več kot 60.000 tolarjev. • V trgovini Tada na Cesti Komandanta Staneta je 30. aprila neznana ženska v kabini pomerila dva ženska volnena puloverja. Prišla jc iz kabine in povedala, da ne bo vzela nobenega in da ju je pustila v kabini. Ko je prodajalka odšla po puloverje, je ugotovila, da je neznanka pustila le en pulover, enega v vrednosti 5.560 tolarjev pa jc ukradla. Gospa že ve, da je poletje kratko in da še kako hitro pride mrzla jesen, ko se je potrebno topleje obleči. NOVO MESTO - Na območju novomeške uprave za notranje zadeve so v prvih treh mesecih letošnjega leta obravnavali 486 kaznivih dejanj (lani 545). V letošnjem letu jc bilo za dobrih deset odstotkov manj kaznivih dejanj. Predvsem jc bilo v letošnjem letu manj premoženjske kriminalitete, kar za 61 dejanj. Neraziskanih dejanj jc ostalo 35 odst., v enakem lanskem obdobju pa 38 odst. Raziskanost se je povečala še posebej če upoštevamo povprečje slovenske neraziskanosti, ki znaša 41,1 odst. Pretežni del kaznivih dejanj odpade na premoženjsko kriminaliteto, saj so v letošnjih prvih treh mesecih obravnavali 347 tovrstnih dejanj, lani pa jih jc bilo 409. Upada število tatvin, velikih tatvin in ropov, narastlo pa je število goljufij in prikrivanj. Med goljufijami so obravnavali predvsem zavarovalniške, ko lastnik vozila prijavi zavarovalnici nezgodo z neresničnimi podatki oziroma si dobi soudeleženca, ki mu da zavarovalni kartonček. V tem obdobju je bilo tudi manj tatvin koles, tatvin iz avtomobilov in delov motornih vozil. Vse drzne tatvine so tudi raziskali. Od težjih oblik kaznivih dejanj so v februarju in v začetku marca obravnavali 2 poskusa vloma v bencinsko črpalko: enega v Trebnjem, drugega v Črnomlju. Obravnavali so tudi dva vloma v menjalnico. Iz trebanjske menjalnice so vlomilci odnesli več kot za 1.6 milijona tolarjev in deviz, medtem ko v menjalnici v Črnomlju tatovi niso imeli sreče, saj ni bilo denarja. Na podlagi široke akcije policistov novomeške in ljubljanske UNZ so 8. marca prijeli osumljence (trije mladoletniki in dva polnoletna storilca) teh dejanj in jih privedli preiskovalnemu sodniku. Omenjeni osumljenci so vlamljali v bencinske črpalke, banke, trgovine in gostinske lokale na območju Zasavja, Ivančne Gorice, Litije in na našem območju. Denar, ki so ga ukradli v trebanjskem Publikumu, so že zapravili, saj so kupili 4 avtomobile, vendar so jim jih PRIJELI ROMUNA, OSUMLJENA VLOMOV SEVNICA - 23. aprila ob 19.30 so sevniški policisti v Sevnici legitimirali in pregledali 24-letnega Mihaila C. in 24-letno Mirelo M., oba državfjana Romunije. V nadaljnjem postopku je bilo ugotovljeno, da sta osumljena storitve večjega števila vlomov v počitniške hiše in zidanice na območju Brežic in Krškega. Kazniva dejanja sta izvajala še s tremi moškimi, prav tako državljani Romunije, ki so trenutno na begu. Za Mihaila in Mirelo je preiskovalni sodnik Temeljnega sodišča v Novem mestu odredil pripor. S polenom ubil sovaščana Minuli petek sta se v Krajnih Brdih hudo sprla 41-letni Avgust R. in 46-letni Martin P. KRAJNA BRDA - V petek pred prvomajskimi prazniki jc v Krajnih Brdih pri Blanci zaradi tako rekoč nedolžnega prepira bil ob življenje 46-letni Martin P., oče treh otrok, doma iz Krajnih Brd. V petek popoldan, 30. aprila, sta 46-letni Martin P. in 41-letni Avgust R., oba iz Krajnih Brd, pomagala Martinovemu bratu pri betoniranju škarpe. Že med delom jc Avgust večkrat očital Martinu, da vozi po njegovi zemlji in mu dela škodo. Prepir pa sc ni končal niti pri malici, temveč se jc stopnjeval tako, da je Martin P. vstal od mize in se napotil domov. Za njim jc takoj odšel tudi Avgust R., ki ga jc spor očitno tako razjezil, da je iz bližnje skladovnice vzel metrsko poleno ter z njim udaril Martina P. po tilniku, da jc na kraju samem poškodbam podlegel. Za dejanje, ki ga je storil, mu je bil odrejen pripor. Po takšnih dogodkih sodeč sc lanska bera črnih dogodkov na širšem krškem območju povečuje še letos. Kriminalisti krške UNZ so lani obravnavali 8 umorov, kjer je bilo ob življenje 11 oseb. S tako visoko številko so sc Posavci zapisali v sam slovenski vrh. Sicer pa opažajo porast vseli kaznivih dejanj. J. D. policisti zasegli. V prvem trimesečju so delavci novomeške UNZ odkrili tudi dva osumljenca, oba iz Brezovice, ki sta osumljena storitve 12 kaznivih dejanj, odnesla pa sta tudi nekaj tehničnih predmetov. V vikendih sta uničevala pohištvo in s svojo objestnostjo povzročila za več kot 400.000 tolarjev škode. J. DORNIŽ ZARADI NEPRIMERNE HITROSTI V MLIN GRADAC - 30. aprila ob 1.13 jc 28-letni Muharcm Šarič iz BiH vozil oscbniv avlo Fiat 124 od Metlike proti Črnomlju. V naselju Gradac jc zaradi neprimerne hitrosti začelo vozilo bočno drseti čez levi prometni pas ter s prednjim delom čelno trčilo v zid opuščenega mlina. Pri nezgodi sta se hudo poškodovala voznik in sopotnik 41-letni Fchim Nadarevič iz Kanižarice, medtem ko jc sopotnik Alaga Begič iz Kanižarice na kraju nezgode zaradi hudih poškodb umrl. Na vozilu je za okrog 100.000 tolarjev škode. OSTAL UKLEŠČEN V VOZILU NOVO MESTO - 27. aprila ob 7.55 je 54-lctni Mchmcdalija Hus-removič iz BiH vozil osebni avto Audi 100 od Zagreba proti Ljubljani. Pri Ždinji vasi je iz neznanega vzroka zapeljal na levo polovico vozišča, nato na bankino in preko nasipa, oplazil drevo in sc po nekaj metrih čelno zaletel v drugo drevo. Voznik jc ostal ukleščen v vozilu in jc zaradi hudih telesnih poškodb na kraju nezgode umrl. Na vozilu je bilo za okrog milijon tolarjev škode. NAŠEL AVIONSKO GRANATO GROBLJE - Krajan iz Grobelj pri Prekopi jc 30. aprila med oranjem njive, ki jo ima pri Šentjerneju, našel avionsko granato, ki izvira iz druge svetovne vojne. Granato je uničil pirotehnik. Zgineval je predvsem denar Zmikavtom pride vse prav od dinarjev, tolarjev do deviz NOVO MESTO - Število kraj jc zopet naraslo. Po krajah sodeč, pa jc zanimiv predvsem denar. Od 25. do 27. aprila je neznan storilec na Trbincu pri Mirni izkoristil odsotnost domačih in v sobi ukradel 75.000 tolarjev, 500 nemških mark, 10 ameriških dolarjev in 100 hrvaških dinarjev. S tem je M. Z. oškodoval za 130.000 tolarjev. Denar je potreboval tudi dolgoprstnež, ki jc 29. aprila v Mačkovcu pri Dvom prišel v odklenjeno počitniško hišico in iz žepa kavbojk ukradel Simonu K. iz Srednje vasi moško denarnico z dokumenti in denarjem, iz ženske torbe pa Cvetki K. denarnico z denarjem in dokumenti. Storilec ju jc oškodoval za 23.000 tolarjev. Neznan storilec je vlomil 27. aprila v osebni avto Fiat Utio 60, ki ga jc imela C. Š. iz Novega mesta parkiranega v Šcgovi ulici v Novem mestu, in z zadnje police ukradel usnjeno denarnico, v kateri jc imela dokumente in 1900 nemških mark. Storilec jc odnesel tudi dva potna lista. Lastnico jc oškodoval za 135.000 tolarjev. Nekje med 1. in 26. aprilom jc še neznan storilec v Dobličah s ključem, ki ga jc našel v bližini vrat, odklenil vrata starejše hiše ter iz omare na hodniku ukradel lastniku A. Š. 40.000 tolarjev. Prav tako neznan storilec je pred gostilno Javornik na Rakovniku vlomil v osebni avto znamke BMW 520 ter ukradel moško usnjeno torbico z dokumenti in denarjem. Lastnika F. F. iz Šentruperta jc oškodoval za 250.000 tolarjev. Storilca še iščejo. ZAŽGAL VOZILO - 25. aprila sc jc 31-letni Danko B. iz Potočne vasi peljal z neregistriranim osebnim avtomobilom R 4 iz Globodola pri Mirni Peči. Po približno kilometru vožnje sc mu je pokvaril avto, zapeljal ga je s ceste, odprl pokrov motorja, iztaknil cevko za gorivo in z vžigalnikom zažgal. Vozilo jc zgorelo, zagorela pa jc tudi praprot v bližini gozda, vendar so mimoidoči požar pravočasno pogasili. ZAČEl.O GA JE ZANAŠATI -28. aprila ob 17.55 jc 24-lctni Silvester Škcdclj iz Gornje Prekope vozil motorno kolo po lokalni cesti od Dolenje Starc vasi proti naselju Brezje. Zaradi vožnje z neprimerno hitrostjo po klancu navzdol ga je začelo zanašati, izgubil jc oblast nad vozilom in padel po cesti. Pri padcu sc jc hudo poškodoval in sc zdravi v novomeški bolnišnici. Za preventivo največkrat ni denarja Trebanjski SPV do sedaj zbral 50 častnih izjav voznikov TREBNJE - “Naš Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je bil včasih bolj dejaven, imeli smo več akcij, bilo pa je tudi več posluha za naše delo,” pravi Ivan Zajc, ki je bil v trebanjskem SPV dvanajst let tajnik, 8 let pa jc že njegov predsednik. Predvsem zadnja leta jc za preventivo v prometu vse manj denarja. Še pred leti so večino denarja dobivali iz občinskega proračuna, nekaj pa jc prispevala tudi zavarovalnica. Danes so občinski proračuni čedalje manjši, tako da ponavadi zmanjka že za najnujnejše. Kljub vsemu pa delo trebanjskega SPV-ja ni povsem zamrlo, nekatere akcije še vedno vodijo, sedaj npr. zbirajo častne izjave voznikov motornih vozil za previdnejšo vožnjo. V Sloveniji jc to častno izjavo podpisalo že več kot 10.000 voznikov, v trebanjski občini pa okrog 50. K podpisu so najprej pismeno povabili tiste voznike, ki so že prejeli plaketo dobrega voznika ali značko SPV, potem so povabili k podpisu vse člane in članice SPV-ja, delegate občinske skupščine in člane izvršnega sveta občine. “Od 50 podpisanih izjav so jo podpisali predvsem tisti, ki so se že izkazali kot dobri šoferji, na žalost pa nobene častne izjave niso dobili od članov IS in odbornikov občinske skupščine,” pravi Ivan Zajc. V zadnjih letih so zaradi pomanjkanja denarja opustili akcijo pridobivanja znanja iz prometnih predpisov za osnovnošolce. “Takšen izpit je bil tako rekoč zastonj, bil pa je pomemben, saj so sc učenci naučili, kako naj sc vedejo v prometu,” razlaga Zajc in dodaja: “Na žalost za preventivo, pa naj si bo v cestnem prometu ali kje drugje, največkrat ni denarja, takrat, ko sc zgodi najhujše, pa je žal že prepozno.” Še vedno pa vsako leto organizirajo šolsko in občinsko tekmovanje v znanju Kaj veš o prometu in dvakrat na leto akcijo Brezhibno vozilo jc varno vozilo skupaj z AMD Otočec. J. D. ™. kf ponesli IZROČILO SE OHRANJA - 21 gasilskih praporov praporščaki gasilskih društev iz trebanjske občine na čelu povorke okrog na poti od cerkvice sv. 200 gasilcev (na posnetku), ki se jim jc preteklo nedeljo gasilskega doma GD Račje selo do lične podružnične Flotjana, zaščitnika gasilcev, na bližnjem hribu pridružilo vsaj 300 vaščanov. Podružnična cerkev, v kateri je imel mašo trebanjski dekan Janez Celar, je bila premajhna za tolikšno množico, zato so domačini pripravili še zunanje ozvočenje. Predsednik GD Račje selo Andrej Pekolj je predlagal, da naj bi bil poslej 4. maja, to je na dan .sv’. Florjana, dan tukajšnjih gasilcev. Vašcanke so gasilce in druge goste pred povorko in po njej pogostile z domačim pecivom in žganjem, praznik ,vv. Florjana pa so sklenili z gasilsko veselico. Krajani KS Račje selo so lani temeljito obnovili 36 metrov visoki zvonik cerkve (nazadnje je bil obnovljen leta 1906!), za kar sp zbrali okrog 17.000 mark in prispevali več kot 600 udarniških ur. Že v prihodnjem letu bodo nadaljevali obnovo cerkve. Za njeno ostrešje so že pripravili okrog 50 m3 lesa. (Foto: P. Perc) v uqodNO RAČKA, d.o.o. 68000 Novo mesto tel/fax: (068)21-058 lU . U ■ □ PC RAČUNALNIK 386 sx/33/80 M OSNOVNA PLOŠČA 386sx/33 SVGA KARTICA 512 KB AT l/O CARD (2s/2p) AT (IDE) BUS KRMILNIK GIBKI DISK S 1/4", 1,2 MB TRDI DISK CONNER 80 MB OHIŠJE MINI TOWER +200 W TIPKOVNICA CHICONV VGA MONOCHROM MONITOR 2 M DRAM MEMORY samo 92.697 sit (s prometnim davkom) BLANCA PRIDOBILA NAJVEČ ČASTNIH IZJAV VOZNIKOV SEVNICA - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v sevniški občini, ki ga vodi Jože Jeke, je na sedežu občinskega sekretariata za notranje zadeve zbral 175 častnih izjav voznikov, med šolami pa se jc najbolj izkazala OŠ Blanca (93), nato Krmelj (84), Tržišče (63) in Šentjanž (60V Na največji šoli v občini, na OŠ Sava Kladnika v Sevnici so, denimo, zbrali le ducat podpisov. CfcdfiCltik PODJETJE ZA TRGOVINO, TURIZEM IN PROMET d.o.o. 68250 BREŽICE, Valvazorjeva 37, tel/Fax 0608/62-220, Mobitel 0609/612-999 SEAT IBIZA, model 93 18.800 DEM OPEL CORSA, model 93 19.500 DEM NAJCENEJSI AVTO V SLOVENIJI S KATALIZATORJEM INNOCENTI SMALL 12.900 DEM VOZILA Sl LAHKO OGLEDATE V NAŠEM SALONU V BREŽICAH.______ Mercator-Gradišče, d.d., Trebnje razpisuje na podlagi sklepa skupščine podjetja PONOVNO JAVNO DRAŽBO za prodajo objekta v Šentlovrencu, k.o. Mali Videm, št. parcele 187/1, s stavbo in dvoriščem. Objekt sestoji iz trgovskega lokala v obratovanju in stanovanja. 1. Izklicna cena znaša 190.000 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. 2. Najugodnejši ponudnik plača kupnino v skladu s kupoprodajno pogodbo. 3. Varščina znaša 10% izklicne cene in jo morajo interesenti nakazati na ž.r.št. 52120-601-12066 Mercator-Gradišče, d.d., Trebnje pred pričetkom dražbe. Varščina se vračuna v kupnino najugodnejšemu ponudniku, ostalim ponudnikom se vrne brez obresti v roku 8 dni po opravljeni javni dražbi. 4. Ponovna javna dražba bo dne 24.5.1993 ob 8. uri v prostorih Mercatorja-Gradišče, d.d., Trebnje, Golijev trg 11. 5. Davek na promet od nepremičnin, stroške overitve, podpisa pogodbe in s tem v zvezi druge stroške plača kupec poleg kupnine. 6. Če kupec ne sklene pogodbe v treh dneh po opravljeni dražbi ali kupnine ne plača pravočasno, se smatra, da je odstopil od pogodbe, varščino pa obdrži prodajalec. 7. Vse podatke o objektu dobijo interesenti na sedežu prodajalca, telef. št. (068) 45-612. 8. Objekt se prodaja v obstoječem stanju na dan dražbe. 9. Vsi interesenti morajo ob pristopu k javni dražbi poleg dokazila o vplačilu varščine predložiti še potrdilo o državljanstvu republike Slovenije (samo. fizične osebe), predstavniki pravnih oseb pa pooblastilo pristojnega organa. šport BRANKO FILIP ZMAGAL V AVSTRIJI DUNAJ - Na veliki mednarodni mladinski kolesarski dirki v Avstriji Voslaucr (prej Dušika) je velik mednarodni uspeh dosegel mladi novomeški kolesar Branko Filip, saj je v konkurenci kolesarjev iz osmih držav zasedel prvo mesto. Ravno tako je bila prva tudi ekipa Slovenije (Filip, Klemenčič in Križnar), kjer je levji delež, prispeval tudi dolenjski kolesar. Rezultati - posamezno: 1. Filip (Slov.), 2. Nijkamp (Niz.), 3. Kohler (Nemč.), 9. Križnar (Slov.) itd. Ekipno: 1. Slovenija, 2. Nemčija, 3. Nizozemska itd. Studio D poražen tudi v Izoli Gostje iz Novega mesta so bili v igri enakovredni, vendar sta navzlic temu točki ostali v Izoli - Avto Bum še en korak proti vrhu druge slovenske lige IZOLA, KOČEVJE - Nogometaši Studia D v Izoli niso igrali slabo, bili so enakovreden tekmec Belvedurju Izoli, ki mu močno gori pod nogami, vendar so se iz Primorske vrnili sklonjenih glav. Njihova tradicionalna neučinkovitost je spet prišla do izraza. Napadalci z odličnim Primožem Gliho nikakor ne morejo zadeti nasprotnikove mreže. Tako je bilo tudi v Izoli. Gostje so imeli v 57. minuti stoodstotno priložnost za izenačenje rezultata. Gliha se je sam znašel pred Talajičem, vendar se je zapletel in priložnost za izenačenje, ki bi bistveno spremenila potek igre, je splavala po vodi. “Ekipa Studia D je v hudi krizi, ki traja že nekaj časa. Vprašanje pa je, kdaj bomo zaigrali tako, kot od nas pričakujejo ljubitelji nogometa na Dolenjskem. Sposobni smo več, kot kažejo rezultati, vendar gola ne znamo več dati”, je povedal novi trener prof. Vid Horvat. Spet nas je razveselila ekipa kočevskega Avto Burna, ki je v nedeljo odlično zaigrala in s 3:1 premagala solidno ekipo Domžal. Kočevci gredo korak za korakom proti drugemu mestu, ki je dosegljivo. Njihov največji tekmec Primoije iz Ajdovščine je nepričakovano izgubil točko v Vevčah, tako da jih delijo od prvega mesta vsega štiri točke, za drugo pozicijo pa potrebujejo samo še dve točki. Tokrat Stane Komočar ni zatresel nasprotnikove mreže, zato SLAVKO ANTONČIČ DRUGI V \VILDONU WILDON - Na veliki kasaški konjeniški prireditvi, ki jo je za 1. maj pripravil graški konjeniški klub v Wildonu, so sc konjeniki pomerili tudi za pokal Alpe - Jadran. Slovensko zastopstvo so sestavljali tekmovalci konjeniškega kluba Šentjernej, ki so v skupnem seštevku točk zasedli drugo mesto. Na sposojenih konjih se je med našimi najbolje odrezal Slavko Antončič, ki je bil drugi, Rudi Govek šesti, Franc Antončič pa osmi. Vodi reprezentanca Avstrijske Štajerske, ki ima 21 točk, Slovenija jih je zbrala 11, Hrvaška pa jih ima 7. Druga dirka tega zanimivega tekmovanja bo 29. avgusta v Šentjerneju, tretja pa 24. oktobra v Zagrebu. DEVETA NA PRVENSTVU V CELJU - Milena Veber, članica kegljaškega kluba Mercator iz Trebnjega, je na državnem prvenstvu v Celju osvojila 9. mesto, kar je lep uspeh za dolenjsko kegljanje. (Foto: N. Koleš) MED NEBOM IN ZEMLJO - Tekmovalci na državnem prvenstvu v motokrosu v Dolenjskih Toplicah so številne gledalce navduševali z atraktivnimi skoki. (Foto: S. Dokl) Mežnar drugi v motokrosu Dirka za državne naslove v Dolenjskih Toplicah - Prireditev si je ogledalo več kot 5.000 gledalcev DOLENJSKE TOPLICE - Za pr- Ob koncu uradnega tekmovanja so vomajske praznike je AMD MEL iz se tekmovalci pomerili še v atrak- Novcga mesta v Dolenjskih Toplicah tivnih skokih za pokal slovenskih pripravilo državno prvenstvo v mo- Novic. V kategoriji motorjev do 80 tokrosu za motorje 80, 125 in 250 cem je bil najboljši Ludvik Mežnar ccm. Zanimiva športna prireditev je (40,40 m), v višji kategoriji pa je privabila več kot 5.000 gledalcev, ki zmagal Domžalčan Jani Sitar s so uživali v vratolomnih vožnjah kakih skokom 41,30 metra, kar je samo 50 70 tekmovalcev. Navdušili so naraš- cm manj od rekorda, čajniki, ki so tekmovali z motorji do S. D. 60 ccm, še bolj pa starejši motoristi, kjer se je posebno proslavil mladi Novomeščan Ludvik Mežnar, ki je bil v kategoriji motorjev do 80 ccm drugi. V tej zahtevni konkurenci je nastopila tudi predstavnica nežnega spola, Novomeščanka Nada Matič, ki je v konkurenci 27 tekmovalcev v svoji kategoriji osvojila 19. mesto. Dirka v Dolenjskih Toplicah je bila ena od preizkušenj motokros voznikov, po petih nastopih na raznih tekmovalnih stezah pa bomo dobili nove državne prvake. Startna pozicija Novomeščana Ludvika Mežnarja je zelo dobra. Rezultati - kategorija do 60 ccm (8 do 10 let): 1. Žvan (Dol. Topi.), 2. Može, 3. Popovič (oba MEL N. m.); kategorija do 60 ccm (10 do 12 let): L Medle (MEL), 2. Perko (Šentrupert), 3. Plantan (N. m.); kategorija člani do 80 ccm: L Jelen (Lukovica), 2. Mežnar (MEL), 3. Koščak (Šentvid), 4. Lang (Radenci), 5. Rozman (Sp. Rozman) itd. Kategorija do 125 ccm: L Kragelj (BANEX, Slov. Konjice), 2. B. Cerar, 3. R. Cerar (oba Lukovica), 4. Vrtovec (Gorica), 5. Bakšič (N. m.), 10. Tonjko (Brežice), 12. Jurkas (Brcž.), 13. Pavkovič (Brcž.), 19. Nada Matič (MEL), 23. Debevc (MEL) itd. Kategorija do 250 ccm L Pcršon, 2. Jelovšek (oba BANEX), 3. Pečnik (Slovenija avto Lj.), 4. Burnar (Šentvid), 5. Škarja (Sitar TEAM) itd. OTVORITEV TENIŠKE SEZONE ŠMARJEŠKE TOPLICE -Pričela sc je teniška sezona v športnem centru Zdravilišča Šmarješke Toplice, kjer so na voljo štiri teniška igrišča. Čez nekaj dni bodo na dveh uredili razsvetljavo, tako da bo možno igrati tenis tudi v nočnih urah. V Šmarjeških Toplicah bodo organizirali teniške tečaje, in sicer vsak teden od ponedeljka do petka (10 šolskih ur), v dopoldanskem in tudi popoldanskem času. Vse informacije lahko dobite na telefon, št. 73-230 in 28-000. Rusi v Krškem razred zase AMD Krško dirke pod pokroviteljstvom zavarovalnice Triglav Krško zaradi naliva ni speljalo do konca KRŠKO - Čeprav so ruski tekmovalci namesto prvotno najavljenih dveh mož. v ekipi na nedeljsko dirko za svetovno ekipno prvenstvo skupine D v Krško prišli z Mihailom Starostinom in Olcgom Volkhovom, so s kolegom Olcgom Korguskinom povsem upravičili svoj sloves. Rusi, posebej še Starostin, ki je zmagal v vseh petih vožnjah in tako zbral kar 15 točk, so bili razred zase, vprašanje je bilo le, s kolikšno točkovno prednostjo si bodo priborili nastop 9. maja v Neustadtu v Nemčiji. Slovenski reprezentanti, Ljubljančana Martin Peterca in Grega Pintar ter Krčan Gerhard Lekše, so zbrali 17 točk, kar je na koncu po 16 vožnjah (zaradi naliva so 4 vožnje odpadle) zadoščalo za 3. mesto. Morda bi se naši fantje povzpeli celo do 2. mesta, kajti v razveljavljeni 17. vožnji je naš reprezentant Peterca s srčno vožnjo priboril Sloveniji celo prvo zmago. Okoli 3000 gledalcev je Peterci uspeh še toliko bolj privoščilo, ker je ravno praznoval 27. rojstni dan. Ali pa, če ne bi “cagavi” italijanski sodnik v 10. vožnji diskvalificiral Pintarja, ker je pred startom pretrgal elastiko... Tako sta Ljubljančana uradno zbrala le 10 točk, preostale pa Krčan Lekše, ki je bil tako najboljši Slovenec. Latvijci so nekoliko presenetljivo s 24 točkami osvojili 2. mesto, Ukrajinci s 15 točkami 4. mesto, Francozi pa, ki so bili vsaj za razred slabši od omenjenih treh reprezentanc in za dva od Rusov, so s 4 točkami končali na zadnjem mestu. P. PERC pa so to uspešno opravili Perica, Stojanovič in Murn. ^ Uspel prvi kajakaški maraton Kostelci najboljši rekreativci - 65 let star! FARA, OSILNICA - Prvi kajakaški rekreativni maraton Osilnica-Fara, ki je bil 1. maja, je kljub muhastemu vremenu uspel. Pred začetkom tekmovanja pa so se dogovorili, da bodo vsi udeleženci tekmovanja vozili vseh 20 km. V skupini članov-tekmovalcev v K-l je zmagal Niko Svoljšak, ki je prevozil progo v uri 37 min in 19 sek. Le 24 sekund kasneje je prispel na cilj Peter Kalan, z nekajminutnim zaostankom pa še Martin Grašič in kot četrti Lojze Žitnik (vsi so tekmovali za Škofjo Loko), ki je do Grintovca vodil. Rekreativci-turisti pa so sc v K-l razvrstili tako: L Lisac 2:49,51, 2. Klarič (oba TŠD Kostel), 3. Smola, 4. Rovan (oba Kočevje). V kategortiji C-2 sta bili najboljši ekipi Postaje mejne policije Petrina: L PMP I (Žagar, Grmič) 2:25,58, 2. PMP II (Lisac, Furlič), 3. TŠD Kostel (Vidoševič, Klarič). 4. Kočevje I (Maček, Pantar), 5. Kočevje II (Pogorelec, Figar) itd. Najboljši trije v posameznih kategorijah so prejeli medalje in praktične nagrade, ki so jih prispevali pokrovitelji. Znani kajakaški strokovnjaki in bivši selektor državne reprezentance Rade Kovačevič, ki že od nekdaj rad prihaja na Kolpo in pomaga domačim športnim delavcem pri organizaciji in izvedbi takih tekmovanj, je dejal, da so brzice ne le prvi preizkus veslačev, ampak tudi njihova naravna selekcija. Dodal pa je še, da letos žal niso usklajeni tekmovalni in rekreacijski termini voženj ne le v Sloveniji, ampak tudi v sosednjih državah, zato je tudi udeležba na Kolpi manjša. Prvi kajakaški maraton so samostojno organizirali in izpeljali domači športni delavci, predvsem iz KŠD Tone Ožbolt Osilnica in Turistično-športnega društva Kostel Fara. Ta prireditev, ki bo poslej in vsako leto za L maj, pa sodi v okvir vseslovenskih tekmovanj “Slovenske reke”, katerih začetek je bil na rekah Krka, Savinja in Kolpa. J. PRIMC v Športne iz Ribnice in Kočevja Na tradicionalnem prvomajskem turnirju v malem nogometu, ki je bil v Sodražici, je nastopilo 11 ekip. V končnico turnirja so sc uvrstile tri najboljše ekipe. V medsebojnem merjenju moči pa st) prvo mesto osvojili igralci PCV iz Ljubljane. Rezultati finala: Trgovina Mateja - K klub 4:0, Trgovina Mateja - PCV 0:2 in PVC - K klub 1:0. Odigrano je bilo prvo kolo občinske nogometne lige Ribnica v malem nogometu. Rezultati: 1 skupina: Sodražica : Grafit 6:1, Jurček - Dolenji Lazi 2:2, Trg Veljka Vlahoviča -Grčarice 1:5. Druga skupina: D. Jezdeci - Alf 4:4, Mon - Trgovina Mateja 3:5, B. Izlaki - Oaza 0:8. Rokometašice Opreme iz Kočevja bodo tudi v prihodnji tekmovalni sezoni igrale v mednarodnem evropskem pokalu. Zato gre “zasluga” rokometašicam ljubljanske Belinke Olimpije, ki so osvojile naslov državnih prvakinj. Kočcvke so z osvojitvijo 3. mesta na prvenstvu pridobile pravico igranja v IHF pokalu. Naj spomnimo, da so dekleta Opreme lani igrale v pokalu pokalnih zmagovalk. V Krškem je bilo državno prvenstvo v šahu v absolutni kategoriji za starejše dečke in deklice. Pri dečkih je nastopilo 18 igralcev, pri deklicah pa 14. Pri dečkih je najboljši rezultat med dolenjskimi tekmovalci z osvojitvijo 6. mesta dosegel Andrej Janša iz Kočevja. Zmagal pa je Šolin iz Lok Dragomer. Pri deklicah je bila najboljša Krivec iz Ljubljane. Naj omenimo, da tokrat pri vrhu ni bilo nekaj let najboljših v tej kategoriji, igralk iz Starega Trga ob Kolpi. NOVO MESTO - Neizprosna smrt je iz naših vrst iztrgala znanega Novomeščana Bruna Koprivnika, ki smo ga poznali kot uspešnega poslovneža in telesnovzgojnega delavca. V najlepših letih svoje bogate ustvaijalnosti - bil je generalni direktor GILTEX, d.d., Novo mesto, poleg tega pa športni delavec v odbojkarskem in smučarskem športu - ga je zlomila zahrbtna bolezen. Bruno Koprivnik sc je v mladih letih z vsem srcem in dušo zapisal športu. Najprej je svojo nadarjenost izkazoval v smučarskem športu; bil je izvrsten alpski smučar in skakalec, v zrelejših letih pa sc je povsem posvetil odbojki. Dolga leta je zastopal barve novomeških odbojkarjev, z njimi se je veselil uspehov v republiškem kot tudi v zveznem mcijcnju moči. Ko je usahnila njegova tekmovalna vnema, se je bolj posvetil poklicu, vseeno pa je prosti čas namenil delu v odbojkarskem klubu Pionir in smučarskem društvu Rog, poleg tega je bil podpredsednik Športne zveze Novo mesto. Za Brunom bo ostala velika vrzel. Težko jo bo zapolniti. Upamo samo, da bosta njegovo pot nadaljevala sinova, ki sta se tudi z vsem srcem zapisala športu. Spomin na dolgoletnega športnega prijatelja ne bo zbledel, vedno nam bo ostal v najlepšem spominu kot človek izjemnih vrlin in pokončne drže. Prijatelji Brane Rokavec bo dirkal za evropsko prvenstvo Hitri Trebanjec že 10. leto v motociklističnem športu - Letos prvič v razredu 600 ccm TREBNJE - Brane Rokavec že deseto leto dirka z motorji za AMD Trebnje. Prvo letošnjo dirko bo vozil 9. maja v Portorožu, kjer bo letos prva dirka za državno prvenstvo v razredu do 600 ccm; v tem razredu sc bodo letos sploh prvič pomerili za državno prvenstvo. Največji Rokavčev tekmec v boju za naslov državnega prvaka bo Marko Mihič iz AMD Domžale. Po portoroški dirki bo Rokavec tekmoval na mednarodni dirki na Madžarskem, in to v razredu 80 ccm. Brane računa, da se bo na evropskem prvenstvu v motociklističnih dirkah v razredu 600 ccm uvrstil v finale, torej med prvih 36. Na dirkah AIpe-Adria računa na uvrstitev med prvih TREBANJSKI DIRKAČ -Brane Rokavec, tekmovalec AMD Trebnje, letos precej pričakuje od dirk za državno in evropsko prvenstvo. pet, prav tako na mednarodnih motociklističnih dirkah na Češkem in na Madžarskem. Branetu bodo v cestnohitrost-nih dirkah pomagali naslednji sponzorji: Čolor iz Medvod, Tesnila Trebnje in Avto Commerce iz Ljubljane. Rokavec za to sezono ni veliko treniral, nekajkrat je bil z 80-ccm motorjem na Grobniku, da pa sc zanese na svoje izkušnje. Sicer pa pravi, da trening ni najpomembnejši, na dirki je zelo veliko odvisno od tehnične izpopolnjenosti motorja, za kar pa je v prvi vrsti treba imeti dovolj denarja. J. D. TRNOVA POT DO PRIZNANJA O Zavodu za organizacijo in izvajanje vzajemne pomoči članom, katerega osnovna dejavnost je nudenje brezobrestnih posojil, in podjetju VVolfcommerce kot njegovem ustanovitelju je bilo prelitega veliko črnila; porajali so se številni dvomi in kresala so se mnenja o tem, ali je nudenje brezobrestnih posojil sploh mogoče. Najprej so javnost razburile analize nekaterih novinarjev, ki so dokazovale, da je tovrstna dejavnost podobna igram na srečo. Potem sta se oglasili še podjetji W.W. Trading in Toko Wolf, ki sta VVolfcommerce obtožili kraje imena in zaščitnega znaka, nelojalne konkurence in zavajanja porabnikov. Obtožbe se še niso dodobra polegle, ko je Zavod ob objavi nove blagovne znamke ASISTA in cekina v zaščitnem znaku povzročil nov preplah med državljani, ki so tej ustanovi zaupali denar. Ne želimo se spuščati v podrobnosti obtožb, ki so se v javnosti že razjasnile. Mnogo zanimivejša sta delovanje Zavoda in varnost naložb. Delovanje Zavoda sega v čase, ko se je z nudenjem vzajemne pomoči začel ukvarjati VVolfcommerce, podjetje za finančno svetovanje, torej v čase največjih političnih in gospodarskih sprememb, v katerih nihče ni hotel zamuditi vlaka, ki je obetal vožnjo v lepšo prihodnost. Karto zanj nekateri žal še vedno drago plačujejo, bodisi z gospodarskim zlomom ali številnimi aferami, ki jim ni videti konca. Postali smo ujetniki države, v kateri prevladujejo jezni, maščevalni, nevoščljivi in sovražni državljani, ki se počutijo nemočne in so zgroženi nad svojo usodo. Kako se osvoboditi vsega tega, zadihati s polnimi pljuči in zaživeti za blagor otrok, za katere tako radi rečemo, da so steber naše prihodnosti? Veliko poguma, znanja, zaupanja, energije in dobre volje je potrebno za vztrajanje v prepričanju, da si na pravi poti in da hočeš na njej tudi ostati. VVolfcommerce po dveh letih poslovanja vztraja na svoji, Zavod za izvajanje vzajemne pomoči članom pa prav tako. Vrsta novih zakonov, ki so nastajali v tem obdobju, je omogočila drugačno, primernejšo organiziranost za opravljanje tovrstne neprofitne dejavnosti. Zato so se v VVolfcommerceu odločili za ustanovitev Zavoda za organizacijo in izvajanje vzajemne pomoči članom. Zavod je registriran po Zakonu o zavodih kot samostojna pravna oseba s polno odgovornostjo. Kot tak deluje v skladu z vsemi veljavnimi zakoni Republike Slovenije, torej se je z vsem svojim premoženjem zavezal tej državi. Ime blagovne znamke ASISTA pa le še določneje opredeljuje njegovo dejavnost. Osnovni namen in vsebina Zavoda ostajata še naprej enaka: na neprofitni podlagi omogočiti vsem zainteresiranim prostovoljno včlanjenje v Zavod in pridobitev vzajemne pomoči oziroma posojila, katerega višino določi član sam, pravico do njegove dodelitve pa si pridobi po najmanj 6-mesečnem združevanju sredstev. Rok izplačila je odvisen od priliva sredstev od novih članov in tistih, ki že združujejo in vračajo pridobljena posojila. Lansko leto je bil priliv sredstev mnogo večji kot letos, zato je bila tudi čakalna doba na izplačila posojil krajša. Letos pa je rok za izplačila podaljšan na enajst oziroma dvanajst mesecev. Nekateri so zaradi tega nezadovoljni, širijo dezinformacije in s tem posredno negativno vplivajo na vse, ki si želijo tovrstnih posojil. Niso se poglobili v sistem najemanja brezobrestnih posojil, ki je po dveletnih izkušnjah pokazal, da lahko uspešno deluje, saj se privarčevani denar in posojila izplačujejo redno, po vrstnem redu. Še več, tovrstnemu v svetu zelo uveljavljenemu sistemu ne oporekajo niti priznane finančne institucije, saj se mu z nekaterimi prijemi tudi same približujejo. Nove možnosti najema brezobrestnih posojil in točno določljivi roki izplačil, ki jih je pred kratkim ponudil Zavod za organizacijo in izvajanje vzajemne pomoči, so še ena velika priložnost za vse, ki se pri premoščanju svojih finančnih težav odločajo o tem, komu bodo zaupali svoj denar. V______________________________________________________J PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Izvršni svet je za obstoj Kovinarske Informacija krške vlade Izvršni svet Skupščine občine Krško jc na seji 16. aprila obravnaval gospodarsko problematiko v občini in pri tem izpostavil tudi nekatere konkretne probleme ter pojasnil usmeritve, pobude in predloge za ukrepanje izvršnega sveta. Med ostalimi je izpostavil podjetje Kovinarska, ki ima izvozno usmerjen program. Za izvedbo tega programa pa podjetje potrebuje glede na izredno visoko bančno obrestno mero premostitvena sredstva. Zato je izvršni svet podprl podjetje Kovinarsko pri prizadevanjih za realizacijo izvozno usmerjenega programa in sklenil, da bo po svojih močeh pomagal poiskati ustrezno rešitev za potrebna premostitvena sredstva. Seji izvršnega sveta so prisostvovali tudi novinarji, ki so si razpravo v zvezi s problematiko gospodarstva drugače tolmačili. Med razpravo je bilo izpostavljeno dejstvo, da 12 podjetij izpolnjuje pogoje za stečaj po zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Nikakor pa ni bilo na seji rečeno (kot jc zapisal Dolenjski list), daje podjetje Kovinarska v stečaju. Iz navedenega sledi, da je izvršni svet Skupščine občine Krško zainteresiran za izvedbo proizvodnega programa Kovinarske in tudi za obstoj same V Se: Zakaj smo tvegali življenja Odmev na izjavo veteranov manevrske strukture narodne zaščite iz leta 1990 jetja. bstoj samega pod- HERMAN KUNEJ, predsednik izvršnega sveta Iz sveta ob Kolpi ZEMLJEVID IN RESNICA -Na osnovnem zemljevidu kočevske občine sta vrisana od Fare navzdol ob Kolpi dva Brsnika, prebivalci tega območja pa pravijo, da vedo le za enega. Nekoliko niže je vrisan še zaselek Žlebeč, domačini pa Grglju. UPOŠTEVATI IZKUŠNJE - V Grglju pravijo, da strokovnjaki pri popravilu njihovega jezu niso upošteali izkušenj domačinov, ki so jez pred desetletji neštetokrat krpali. Delajo po svoji glavi, potem pa Kolpa ob prvi višji vodi to svojeglavost kaznuje. VODA ODNESLA MATERIAL - Mostu prek potoka Bilpe jeseni niso dokončali, imeli pa so pripravljen material. Kolpa pa je narastla in pripravljeni material še za spodnji del ograje na mostu odnesla. NALEPKE SLO - Če potuješ prek meje na Hrvaško, moraš imeti na avtu tudi oznako SLO. Če je nimaš, se ti obeta kazen. J. P. Izjavo veteranov maneverske strukture narodne zaščite iz leta 1990, objavljeno v Dolenjskem listu 22. aprila, v nekaj pogledih podpiram. Vem kaj pomeni, če nekdo skuša razvrednotiti tako pomembne prispevke, kot je obramba Slovenije in slovenskega naroda. Takšno nerazumno delovanje občutim vsak dan kot udeleženec NOB 1941-1945. Izjava pa ima tudi takšno vsebino, ki jc žaljiva za slovenske oficirje v nekdanji JLA. V izjavi navajajo: “Veterani se danes sprašujejo po Sam odgovaijam Ob javni prošnji g. Jakše iz SNS OO Gradac (Dol. list 29. aprila) Čeprav nisem osebno poklican, da dam odgovor v zvezi s svojim državljanstvom - mislim, da razpolagam z natančnejšimi podatki od predsednika IS SO Metlika g. Jožeta Matekoviča za kompetenten odgovor. Stari latinski izrek pravi: “Qui tacet, consentirc videtur” (kdor molči, priznava), zato čutim moralno dolžnost, da pojasnim g. Jakši naslednje stvari. V Sloveniji sem začel živeti 13.7.1985. Navedenega dne sem sklenil zakonsko zvezo in se prijavil “ex offo” na Župančičevi 12 v Metliki. Leta 1990 sem pri pristojnem organu vložil prošnjo za pridobitev slovenskega državljanstva, ker sem na podlagi 9. člena Zakona o državljanstvu SR Slovenije (Uradni list SRS št. 23/76) izpolnjeval dva navedena pogoja: imel sem 18 let starosti in sem ob vložitvi prošnje prebival na območju SR Slovenije. Moji prošnji jc Ministrstvo za notranje zadeve R Slovenije ugodilo dne 18. 1. 1991. Tukaj moram posebej poudariti, da je pri takem stanju stvari vsaka “višja” intervencija za pridobitev državljanstva brezpredmetna. Dne 26.12. 1990 sem živel v SR Sloveniji in kot občana me je še prej takratna Skupščina občine Metlika imenovala v občinsko volilno komisijo za mandatno obdobje 1990-1994. Sklep je objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 1/90. Navedenega dne (referendum) sem svojo volilno pravico in dolžnost realiziral na volišču v otroškem vrtcu. Danes sem uradno prijavljen na stalnem prebivališču v Jurovskcm Brodu 3 H, čeprav skoraj ves čas preživim v Republiki Sloveniji zaradi poklicnih dolžnosti in športnih aktivnosti. Upam, da bo g. S. Jakša zadovoljen z odgovorom. JOSIP FABINA, dipl. iur. smislu tveganja. Sprašujejo, kako, da ni denarja za obrambo, pokojnine bivših oficirjev JLA pa so 15-krat večje kot v Srbiji in večje kot večine slovenskih vojakov. Za slovensko obrambo ni denarja, oficirji JLA pa kupujejo hiše in stanovanja po zelo smesnih nizkih cenah. Ža odkupe dobijo kredit srbskih ali celo nekaterih slovenskih bank. Kje so zagotovila, da stanovanja ne bodo drago prodali in z denarjem neplačanim posojilom pobegnili v Srbijo...” Tudi jaz sem v skupini državljanov “veterani vojne in žrtev vojnega nasilja” kot udeleženec NOB. Tako jc v ustavi R Slovenije opredeljena, da smo v isti skupini državljanov. SE: ČESTITKA S - SENCO Članek s tem naslovom, ki ga je objavil prejšnji teden na L strani DL, odgovorni urednik Dolenjskega lista Marjan Legan, bi rad pohvalil in podprl. Dodajam še sam nekaj pogledov, ki sc mi zdijo pomembni za ta čas. Slovenski narod jc sicer na zadnjih volitvah izločil veliko političnih avanturistov, vendar so še vedno toliko prisotni, da povzročajo nesmiselne in bolne afere. Ne vem, zakaj se Kučan ali Drnovšek ne dvigneta in s prstom pokažeta na te bolnike tako kot Jelcin v Rusiji. ANTON JUDEŽ V Se o odkritju Ugovor Marije Cater Novinarja, ki jc napisal članek z naslovom Srhljivo odkritje na deponiji lesa (DL 22. aprila) opominjam, če bo še kdaj pisal kakšen članek zoper mene, naj piše le, kar je res. Kot prvo navaja, da so bila na deponiji lesa v Brestanici, kjer jc bilo najdeno truplo pokojnega Ivana Čaterja, okrog njega razmetana njegova oblačila in da sem ga z njimi za silo pokrila. Piše tudi, da je bilo pri hiši v odtočnem jašku najdenih več ženskih oblačil, med njimi tudi okrvavljene copate, ter da je pokojni nekaj dni pred smrtjo padel po stopnicah in da so bili od tega padca v hiši krvavi madeži. Nobeden od preiskovalcev mi teh stvari nikoli ni omenil. Kdo je pred kom zaklepal, pa naj povedo krški policisti, saj so pred leti bili priča vlomljenim vratom v spalnico, kamor sem sc jaz zaklenila. Pa še to, prodala nisem samo hiše, pač pa celo posestvo in polovico tega denarja dala pokojnemu Čatru za hišo in vložila v hišo. MARIJA ČATER Kantalon 4 Brestanica Dolenjci, Belokranjci, Posavci! Prav kmalu tudi pri nas. Eleganca. Udobnost. Varnost. Na štirih kolesih! Mercedes-Benz, Honda, Steier-Puch od 10. maja tudi v Novem mestu. V torek, 11. maja vas vabimo na predstavitev programa gospodarskih vozil Mercedes — benz. Novost prodaja rabljenih tovornih vozil. RUTOCOMMCRCC d. d. Ni veliko stvari v življenju, na katere se lahko zanesete. On je tak. Vaša dobra zvezda na cesti. X) Kdo je to? Uganite avtomobilsko znamko na sliki in pošljite odgovor na uredništvo Dolenjskega lista. V naslednji številki bomo objavili imena treh nagrajencev, ki jih bomo izžrebali ob otvoritvi prodajno-razstavnega salona Autocommerce 10. maja. Ne bom opisoval “tvegane” poti od 1941-1945. Bistvo je v tem, da sem bil na “tvegani poti” (kakor tudi mnogi drugi), ki jc bila pravična, narodno zavedna v boju za obrambo slovenskega naroda pred fašističnim in nacističnim nasiljem. Ta pot jc narodnoosvobodilni boj pripeljala v skupino držav antifašistične koalicije, priznam skoraj po vsem svetu. Ne bom opisoval povojne poti v JLA kot oficir. V JLA sem bil kot slovenski oficirski kader in vedno sem imel JLA tudi za slovensko, tako kot je bila Jugoslavija tudi slovenska. Po 40-ih letih efektivne delovne dobe sem se upokojil in dobil zasluženo pokojnino, saj sem redno plačeval vse obveznosti kot vsi delovni ljudje, s tem da so v JLA imeli večje obveznosti kot na civilnem področju. Zato imam res večjo pokojnino kot slovenski vojak plačo. Kakšno plačo imajo slovenski častniki, pa ne vem. Želo pa me prizadene izenačenje s srbskimi oficirji, z njihovimi plačami ali pokojninami v Srbiji. Kaj imamo mi skupaj s Srbijo? Pisanje o nepreverjenih zadevah, neresničnih ali pobranih na ulici, je zelo nepošteno. Kaj takšnega se ne bi smelo zgoditi takšni izkušeni skupini, kot so avtorji omenjene izjave z naslovom “Zakaj smo tvegali življenja.” IVAN SOMRAK 24 TEKMOVALCEV TREBNJE - V trebanjskem športnem centru VITA jc bil pred kratkim 4. teniški turnir “KIM D” za slovensko računalniško lestvico rekreativnih igralcev v kategoriji od 25 do 35 let, kjer je merilo moči štiriindvajset tenisačev. V polfinalu je Ajtnik z 2:0 porazil Kukca, Svoljšak pa z 2:1 Smoliča. Finalni obračun je dobil Svoljšak z 2:1. M. G. Borci Gubčeve! Obvestilo o srečanju v Beli krajini, ki bo v nedeljo, 25. maja Obveščamo vse borce Gubčeve brigade, da bo srečanje borcev brigade v torek, 25. maja, v Beli krajini. Z območja občin Novo mesto, Črnomelj, Metlika, Brežice, Krško, Sevnica in Trebnje bo organiziran avtobusni prevoz. Avtobus bo odpeljal z avtobusne postaje Novo mesto 25. maja ob 7. uri zjutraj. Smer vožnje: Kočevje, tu se bomo združili z borci, ki bodo pripotovali iz Ljubljane. Program srečanja bo naslednji: v Kočevju si bomo ogledali prostore, v katerih je leta 1943 zasedal Kočevski zbor odposlancev, na Stražnem Vrhu v Beli krajini bo dana kratka informacija o delovanju brigade na območju Bele krajine. Po enournem postanku in malici bomo položili venec pri spomeniku na Gričku v Črnomlju, ob 14. uri pa bo kosilo v Semiču, kjer sc bomo pozdravili s predstavniki krajevnega in kulturnega življenja v Semiču. Ob 17. uri se bomo ustavili na Suhorju, kjer bo razvedrilni program v gostilni Jelenič. Stroški prevoza in kosila znašajo 1.000 tolarjev za osebo. Prijavite sc najpozneje do 15. maja osebno pri Občinskem odboru ZZB NOB Novo mesto, kjer boste plačali znesek 1.000 tolaijev (dodatne informacije na telefonu 21-443). Prijavite se tudi tisti, ki boste potovali s svojimi vozili, ker moramo do 20. maja naročiti število kosil. Skupnost vabi, da sc srečanja udeležijo vsi borci s svojimi družinskimi člani. V pričakovanju skorajšnjega srečanja za pododbor brigade: LUDVIK GOLOB Ponižujoč znesek za dopust Metliški upokojenci imamo občutek, da smo vsem odveč - Na občni zbor ni bilo nikogar od povabljenih V soboto, 24. aprila, smo se člani društva upokojencev srečali na letnem občnem zboru. Poročilom je sledila plodna razprava. Starejša upokojenka, ki jc najemnica družbenega stanovanja, se boji, da bo končala na cesti, ker za odkup stanovanja nima denarja. V odgovoru je bilo rečeno, da te bojazni ni. Ostala bo še naprej najemnica, stanarino bo seveda morala plačevati. Upokojenci so ocenili, da je premalo storjenega za pridobivanje novih članov. V metliški organizaciji jc včlanjeno le okrog 60 odst. upokojencev, kar je seveda glede na položaj, v katerem sc upokojenci nahajamo, premalo. Veliko jc bilo tudi rečenega o ponižujoče nizkem znesku za letni oddih, medtem ko nekateri, ki so v delovnem razmerju, dobijo tudi DEJAVNI DOBOVŠKI PEVCI DOBOVA - Mešani pevski zbor Franc Bogovič iz Dobove je imel prejšnji teden celovečerni koncert v Termah Čatež. Pod vodstvom dirigenta J. Grakalica je izvedel pester program slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Svoje znanje pa bodo pevci pokazali še 15. maja, ko bodo nastopili v Kulturnem domu Bazovica na Reki, in 20. maja v Slovenskem kulturnem domu v Zagrebu. J.K. do 70.000 tolarjev ali celo več. Kaj to pomeni? Občutek imamo, da smo upokojeni vsem odveč. Z denarjem SPIZ razpolaga država oz. vlada. Mi ne zahtevamo nič, kar nam ne pripada. Zahtevamo le tisto, kar smo v času delovne aktivnosti odvajali za dostojno preživetje preostalega časa, ki nam jc še namenjen. Ena izmed upokojenk je s potrtim glasom povedala, da ji je oseba, ki zaseda primeren položaj v občinski skupščini, med pogovorom dejala, češ kaj bi vi upokojenci še radi, saj nič več ne potrebujete. Mar je to res? A. MATJAŠIČ • Če je kdo kradel, je vseeno, ali je rdeč, zelen ali črn - predvsem je tat. (Kocijančič) • Komunizem se je sprevrgel v nacionalizem. Ko pa se nacionalizem spoji z vero, nastane strašen eksploziv. (Koenig) • Narava je v najmanjem največja. (Latinski izrek) • Prepiri ne bi tako dolgo trajali, če bi bila krivda le na eni strani. (La Rochefoucauld) • Pametnejši popusti - kakšna žalostna resnica, ki utemljuie vlado neumnosti. (Eschenbach) aaaa Adria Auto Ekskluzivni uvoznik Fiat AVTOMEHANIKA GRIL Dol. Kamence 46 b. Novo mesto tel. (068) 28-714 — uradna in edina veljavna garancija za vozila aaan m lancia — pooblaščeni servis in rezervni deli — prodaja vozil Fiat in Lancia Na zalogi: FIAT UNO 60 iE FIAT PANDA iE 4x4 LANCIA Y 10 LANCIA DEDRA Zdravila za skoraj pol milijarde ljudi Novo iz Utripa Krke Prodaja in poraba zdravil v Sloveniji jc že nekaj časa na evropski ravni, zato domača tovarna zdravil na tem trgu ne pričakuje večje prodaje. Kljub temu bo Krka letos na slovenskem trgu iztržila pribl. 80 milijonov dolarjev za zdravila, veterinarske izdelke, kozmetiko, za izdelke iz programa Zelenih zdravil in iz poslovanja Zdravilišč. Oči vseh njenih delavcev, ki prodajajo znanje domače tovarne, so zato še bolj kot doslej uprte v 57 držav po vsem svetu, kamor Krka izvaža. Tu naj bi letos iztržili za 230 milijonov dolarjev izdelkov in storitev. Načrte bo treba doseči z manjšim številom zaposlenih, kot jih jc imela tovarna lani, kar napoveduje veliko dela. Biti bo moralo izjemno strokovno in kakovostno. Slednjega sc v Krki ne bojijo, saj gradijo uspehe že vrsto let predvsem na dobrem izvozu. V države razvitega sveta (Anglijo, Ameriko, Japonsko in v srednji Evropi) hočejo ietos prodati za 11,5 milijona dolarjev izdelkov. Ko bodo obnovili fermen-torje v starem delu fermentacije, bo prodaja v te dežele še večja. Ob iskanju novih tržišč in v utrjevanju položaja na njih “mora vsako podjetje ugotoviti, kje lahko najde svoje tržno gnezdo - naše jc v vzhodnoevropskih državah, kjer živi 430 milijonov ljudi, ki pa v primerjavi z zahodno Evropo, kjer prebiva 340 milijonov ljudi, porabijo zdaj za zdravila petkrat manj denarja.” Slednje jc prejšnji mesec izjavil glavni direktor Krke mag. Miloš Kovačič na sestanku vodilnih in vodstvenih delavcev tovarne z direktorji vseh sektorjev in programov, z delegati iz tujih držav, vodji Krke Farm v državah nekdanje Jugoslavije in z drugimi. Največ izvoza načrtujejo letos na Poljsko, v Hrvaško, Rusijo, Češko, Belorusijo, Ukrajino in na Madžarsko. Krka sodi v sam vrh farmacevtske industrije na teh območjih. Že dolgo se tu uveljavlja z ugledom in s kakovostno izbiro blaga. Zdaj dodaja tem uveljavljenim prednostim še razširjeno prodajno mrežo in napadalncjši nastop na teh trgih. Osrednji članek v novi številki tovarniškega glasila, ki govori o obetavnih načrtih za 1993, jc namenjen gornjim vprašanjem. Sicer pa: na 24 straneh objavlja Utrip Krke tokrat 23 člankov in poročil, stran novic v angleščini, kopico kratkih vesti ter obvestil in 27 fotografij ter skic. Pestro, kot ponavadi. Tg. Zaklad za Novice Po sledi “senzacije” NOVO MESTO - V ponedeljkovi številki Slovenskih novic smo lahko prebrali, kako so v neki dolenjski gostilni, ki jc znana in priljubljena in slovi po obilnih obrokih in nizkih cenah, ob praznikih pri prenavljanju gostilne našli pravi zaklad. V dveh kartonskih škatlah naj bi bilo polno starih Markovičevih pettisočakov s portretom Tita. Pravo malo bogastvo, takrat vredno 140.000 nemških mark! Bogastvo jc po ugibanjih privarčevala pokojna mati, ki jc umrla zaradi kapi, zato ni bilo časa, da bi povedala za svoje skrivališče. Novica sc jc Novicam zdela najpomembnejša, zato so jo za reklamo že v nedeljo zvečer povedali tudi na TV Slovenija. V dolenjskih trgovinah in trafikah že zgodaj popoldan tega časopisa ni bilo več. Mnogi kupci so bili ob prebiranju časopisa razočarani. Pričakovali so obsežno reportažo, pa so na 4. strani našli le nepopolno novico, v kateri ni bilo nikakršnih imen, ne kraja, ne gostilne, ne lastnika, ne najditelja zaklada. “Novica” jc zganila tudi nas pri Dolenjskem listu. Poklicali smo nekaj gostilničarjev iz različnih krajev, ki pa o tem niso ničesar vedeli. Najbrž bo res držalo to, kar nam je zaupala Marina Vovko, gostilničarka z Rateža. “Novicam ni vajeti. Napihnejo velik balon, ki se na koncu razpoči kot majhen milni mehurček.” JANEZ PAVLIN TELEVIZIJSKI SPORED ČETRTEK, 6. V SLOVENIJA 1 10.15 • 0.15 TELETEKST 10.30 VIDEO STRANI 10.40 ZGODBE IZ ŠKOUKE 11.30 TEDENSKI IZBOR 11.30 MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI FRESTIVAL 12.00 ANALITIČNA MEHANIKA, 13/52 12.30 ANSAMBEL MIRA KLINCA 13.00 POROČILA 15.30 AKCENT, ponovitev 17.00 DNEVNIK I 17.10 OTROŠKI PROGRAM: ŽIV ŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 16 ČRK, TV igrica 19.10 RISANKA 19.20 IV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.40 EUROSONG 93: PREDSTAVITEV TEKMOVALNIH SKLADB, 2. del 21.30 TEDNIK 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA 22.45 ON IN ONA, amer. naniz, 8/13 23.10 PSIHIATRI, zadnji del angl. nadalj. SLOVENIJA 2 15.15 - 0.10 Teletekst 15.30 Video strani - 16.00 Tedenski izbor: Draga Ema, ljuba Bobe (madž. film); 17.20 Sova (ponovitev) - 18.45 Že veste - 19.15 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 19.20 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Poslovna borza - 20.10 Znanost (17. oddaja) - 20.35 Umetniški večer: Sodobna ameriška literatura: John Updike (dok. film); 21.25 Oddaja o ameriški literaturi 22.40 Kolesarska dirka po Sloveniji (reportaža) PETEK, 7. V. SLOVENIJA 1 8.45 - 1.25 TELETEKST 9.00 VIDEO STRANI 9.25 TEDENSKI IZBOR 9.25 BATMAN 9.50 OGNJENA LISICA, amer. film 12.00 ŽE VESTE 12.30 ZNANOST, 17. oddaja 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 13.15 UMETNIŠKI VEČER 16.00 OSMI DAN, ponovitev 17.00 DNEVNIK 1 17.10 TOK, TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 16 ČRK, TV igrica 19.10 RISANKA 19.20 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 FORUM 20.30 NEŽNA PAST, amer. film 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 2235 SOVA 2255 POPOLNA TUJCA, zadnja epizoda amer. naniz. 23.20 WYNNE IN PF.NKOVSKY, angl. nadalj., 1/3 0.15 PLEZALEC, švedska nadalj., 1/3 SLOVENIJA 2 15.45 - 0.15 Teletekst 16.00 Video strani - 16.10 Tedenski izbor: Kolesarska dirka po Sloveniji; 16.30 Eurosong 93; Sova (ponovitev) - 18.45 Znanje za znanje: Učite se z nami - 19.15 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Svila iz puščave (dok. oddaja) - 20.55 Intervju - 21.55 Homo turisticus - 22.25 Slovenski glasbeni dnevi 93 - 23.45 Kolesarska dirka po Sloveniji (reportaža) SOBOTA, 8. V SLOVENIJA 1 8.15 - 1.00 TELETEKST 8.30 VIDEO STRANI 8.40 TEDENSKI IZBOR: 8.40 RADOVEDNI TAČEK 8.50 OSCAR JUNIOR 9.15 KLUB KLOBUK 10.50 PET PRIJATELJEV, 6/13 11.15 TOK, TOK 12.05 ZGODBE IZ ŠKOUKE 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 TEDNIK 13.45 INTERVJU 15.00 NEŽNA PAST, ponovitev amer. filma 17.00 DNEVNIK I 17.10 SVET ODKRITIJ, amer. poljudnoznan. serija, 6/11 18.00 REGIONALNI PROGRAMI - UUBUA-NA 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.10 ŽREBANJE 3 x 3 19.20 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 UTRIP 20.30 ONA + ON 21.35 POGLEJ IN ZADENI 22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.20 SOVA: CESTNI BOJEVNIK - PODIVJANI MAX 2, avstralski film SLOVENIJA 2 9.15 - 0.55 Teletekst 9.30 Video strani - 10.05 Človek in glasba (2. oddaja) • 11.00 Sova (ponovitev) - 12.25 Ciklus filmov F. Čapa: X-25 javlja (slov. film) - 14.00 Športna sobota - 18.45 Divji svet živali (angl. poljudnoznan. serija, 3/25) - 19.15 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Studio City - 21.10 Glavni osumljenec II (angl. nadalj., 4/4) - 22.05 Sobotna noč: Alpski večer (1. del) - 0.25 Kolesarska dirka po Sloveniji (reportaža) NEDELJA, 9. V SLOVENIJA 1 8.45 - 24.00 TELETEKST 9.00 VIDEO STRANI 9.20 OTROŠKI PROGRAM 9.20 ŽIV ŽAV, ponovitev 10.05 ČAROBNA PIŠČAL 1/3 10.35 HUCKLEBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, 9/26 11.00 SLOVENSKA UUDSKA GLASBILA IN GODCI: BE1.TINŠKA BANDA 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 1JUDJE IN ZEMUA 12.30 VIDEOMEH 13.00 POROČILA 13.05 MALI KAZNJENEC, avstral. risani film 15.20 SVILA IZ PUŠČAVE, ponovitev dok. oddaje 16.05 OGNJENO DREVJE TH1KE, angl. nadalj, 2/7 17.00 DNEVNIK 1 17.10 DRUŽINSKI DNEVNIK, slov. film (ČB) 18.35 ZGODBE IZ SEČUANA, 2. del 19.05 RISANKA 19.15 LOTO 19.20 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ZRCALO TEDNA 20.30 PODARIM DOBIM, zaključna oddaja 22.05 DNEVNIK 3, VREME 22J0 SOVA AMERIŠKA BURLESKA, 9/29 WYNNE IN PENKOVSKY, angl. nadalj, 2/3 SLOVENIJA 2 10.15 - 0.10 Teletekst Opomba: 13.50 Barcelona, F-l 10.30 Videostrani - 11.00Tedenski izbor: Vrnitev na otok zakladov (angl. nadalj, 5/10); Ona + on; Poglej in zadeni - 13.30 Športna nedelja - 19.18 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Alpe-Donava-Jadran - 20.35 Armada senc (franc, film) - 22.55 Športni pregled - 23.40 Kolesarska dirka po Sloveniji (reportaža) PONEDELJEK, 10. V SLOVENIJA 1 10.15 - 0.15 TELETEKST 10.30 VIDEO STRANI 10.45 TEDENSKI IZBOR 10.45 BATMAN, 7. epizoda amer. naniz. 11.10 DIVJI SVET ŽIVALI, 3/25 11.40 ZNANJE ZA ZNANJE 12.10 SVET ODKRITIJ, 6/11 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR ALPE - DONAVA - JADRAN ŠPORTNI PREGLED KOLESARSKA DIRKA PO SLOVENIJI 15.55 HOMO TURISTICUS, ponovitev 16.25 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK PET PRIJATEUEV, angl. naniz, 13/13 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.20 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 SVET NA ZASLONU 20.55 OMIZJE 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA SAMCI IN SAMKE, angl. naniz, 4/7 WYNNE IN PENKOVSKY, angl. nadalj, 3/3 SLOVENIJA 2 13.45 - 0.05 Teletekst 14.00 Video strani -14.35 Tedenski izbor: Forum, TV mernik, Utrip, Zrcalo tedna (ponovitve); Podarim dobim - 17.05 Obzorja duha (ponovitev) - 17.35 Sova (ponovitev): Ameriška burleska (9/ 29); Wynne in Penkovsky (angl. nadalj, 2/3) - 18.50 4X4 - 19.20 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Sedma steza - 20.30 Pravi pekel (angl. drama, 1/2) - 21.30 Po sledeh napredka - 22.00 Videošpon - 22.40 Alter - 23.10 Koncert Big banda RTV TOREK, 11. V SLOVENIJA 1 9.45 - 0.20 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.25 TEDENSKI IZBOR 10.25 PAMET JE BOUŠA KOT ŽAMET 10.30 ČAROBNA VRTAVKA 11.00 4X4 11.30 PO SLEDEH NAPREDKA 12.00 PRAVI PEKEL, angl. drama, 1/2 13.00 POROČILA 13.45 TEDENSKI IZBOR SOBOTNA NOČ, ponovitev 16.05 SEDMA STEZA 16.25 PORABSKI UTRINKI, oddaja madžarske TV 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM HUCKLEBERRY FINN, 10/26 OSCAR JUNIOR SLONČEK BIMBO 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.20 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.50 MAGIJA IN MODA 21.45 KRONIKA, kanadska dok. serija, 4/12 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA ALO, ALO, angl. naniz, 10/18 JEZDECI ŽORE, španska nadalj, 1/5 SLOVENIJA 2 15.45 - 22.35 Teletekst 16.00 Video strani - 16.15 Tedenski izbor: 16.15 Svet na zaslonu; 16.55 Ljudje in zemlja - 17.25 Sova (ponovitev): Samci in samke (angl. naniz, 4/7); wynne in Penkovsky (angl. nadalj, 3/3) - 18.45 Prisluhnimo tišini -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Poslovna borza - 20.10 Clarissa (angl. nadalj, 3/4) - 21.10 Osmi dan - 22.00 Svet poroča - 22.35 Pro & contra SREDA, 12. V SLOVENIJA 1 10.15 - 0.25 TELETEKST 10.30 VIDEO STRANI 10.55 TEDENSKI IZBOR 10.55 BATMAN, 8. epizoda 11.20 VIDEOŠPON 12.00 PRISLUHNIMO TIŠINI 12.30 KRONIKA, 4/12 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR POSLOVNA BORZA OSMI DAN 15.25 TEDENSKI IZBOR 15.25 CLARISSA, angl. nadalj, 3/4 16.20 SVET POROČA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 KLUB KLOBUK 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.20 TV NOCOJ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 2035 FILM TEDNA DNEVNIK ZA MOJEGA OČETA IN MAMO, madž. film 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 SOVA V ŠPORTNEM DUHU, amer. naniz, 6/15 JEZDECI ZORE, španska nadalj, 2/5 SLOVENIJA 2 14.15 - 22.30 Teletekst 14.30 Video strani -14.40 Tedenski izbor: Magija in moda; 16.45 Omizje; 16.45 Beverly Hills, 90210 (amer. naniz, 10/18) - 17.30 Sova (ponovitev); Alo, alo (10/18); 17.55 Jezdeci zore (španska nadalj, 2/5) - 18.45 Analitična mehanika (amer. izobraž. serija, 14/52) - 19.15 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Športna sreda - PROSLAVILI PRVOMAJSKE PRAZNIKE ČATEŽ OB SAVI - Tudi letos so Brcžičani proslavili prvomajske praznike na hribu nad Čatežem, ob cerkvi sv. Vida. Tudi dež jim ni preprečil, da ne bi zvečer pred prvim majem prižgali kresa. Naslednji dan pa so že v zgodnjih urah pohiteli k sv. Vidu. Posedali so, kramljali, prepevali, otroci pa so se podili po travnikih na griču. Za dobro počutje je poskrbelo Športno društvo Čatež. Pripravili so dober golaž, pijačo in druge dobrote. Pridružilo se jim je še gasilsko društvo iz Sobenjc vasi, ki je z dobrim vinom izletnikom gasilo žejo. Tudi vinogradniki iz bližnjih vinogradov so vabili prijatelje, saj jim je še od lani ostalo precej dobrega vina. BOJAN HORVATIČ ZAHVALA Le nekaj dni pred svojim 92. rojstnim dnem seje tiho poslovila od nas naša draga mama, babica in prababica ANA ŠTIH l Vrhka 21 pri Tržišču Vsem, ki ste bili z. nami ob urah slovesa, darovali pokojnici vence, cvetje, sveče in sv. maše ter jo pospremili na zadnji poti, prisrčna hvala. Posebna hvala velja družinam Blažič in Romšek za vsestransko pomoč. Lepo se zahvaljujemo gospodu Jamšku za poslovilni govor, oktetu s Senovega za zapete žalostinke, pogrebcem in gospodu župniku iz Tržišča za opravljen obred in tople poslovilne besede. Žalujoči: sinova Lojze in Rudi, hčerke Anka, Slavka, Vera in Rezi z družinami ter vnuki in pravnuki DRŽAVA SLOVENIJA JE DOBILA SVOJ PRVI URADNI TELEFONSKI IMENIK Pol milijona pravilnih imen, naslovov, telefonskih številk - 200.000 sprememb. Prodaja poteka na vseh slovenskih poštah! Telefonski imenik Slovenije 1993 bo najbolj brana in največkrat uporabljena knjiga. Pol milijona telefonskih številk 200.000 najnovejših sprememb To so novi naročniki, spremembe oštevilčenj, nazivov, naročniške spremembe - preselitve, prevzemi in preimenovane ulice. Slednjih je največ, zato je Telefonski imenik Slovenije tudi adresar vseh podjetij, ustanov in, seveda, telefonskih naročnikov. Rumeni poslovni vodič je najbolj enostaven pregled poslovnih dejavnosti ponudnikov. Broširani izvod slane 2.500,00 SIT, v trdi vezavi 3.200,00 SIT. 20% davek je vračunan v ceni. SESTAVLJENO PTT PODJETJE SLOVENIJE Halo p.s.: Imenik iz leta 1991/92 je zastarel in neuporaben. Pravočasno si kupite novega: prihranili boste cas, denar in se izognili slabi volji. Prav je, da zaupate sebi in svojemu avtomobilu. Toda koliko lahko zaupate drugim? Adriaticovo avtomobilsko zavarovanje Vam poleg mnogih ugodnosti, ki Vam jih ponujajo tudi drugi, daje še nekaj več. Za dobro voznico ali voznika velja, da na cesti zaupa sebi in svojemu avtomobilu. Da vozi previdno. In da si za primer, če bi se vendarle kaj pripetilo, zagotovi kakovostno kritje dobre zavarovalnice. S sklenitvijo Adriaticovega celovitega avtomobilskega zavarovanja boste deležni številnih ugodnosti: 1. AVTO 1: avtomobilska odgovornost; nezgodno zavarovanje potnikov z zavarovalnima vsotama 1.200.000 SIT za primer smrti in 2.400.000 SIT za invalidnost; delni avto-kasko in kot darilo še brezplačni tehnični pregled vozila. 2. AVTO 2: avtomobilska odgovornost; nezgodno zavarovanje potnikov z zavarovalnima vsotama 1.200.000 SIT za primer smrti in 2.400.000 SIT za invalidnost; polni avto-kasko in kot darilo še brezplačni tehnični in preventivni pregled vozila. 5 3. 20 % popusta pri gotovinskem plačilu; 10 % popusta pri plačilu s 6 čeki; 6 % popusta pri g plačilu z 8 čeki; dodatnih 5 % popusta za poklicne voznike in za voznike, starejše od 65 let 4. pri pridobljenem 50 % bonusu za preteklo zav. obdobje v naslednjem zav. letu kljub morebitni škodi ponovno priznamo 50 % bonus; po dveh prijavljenih škodah lahko še vedno uveljavite 30 % bonusa; pravico do bonusa lahko prenesete na zakonca ali otroke; bonus laltko na novo vozilo prenesete v obdobju 5 let od zadnje registracije starega; brezplačna zelena karta. Toda Adriatic daje svojim zavarovancem še nekaj več. Zanesljivo jamstvo dobre zavarovalnice. Še posebej takrat, ko nas boste najbolj potrebovali, pri reševanju škodnih primerov. Ob popolni dokumentaciji jih v Adriaticu rešimo v povprečno treh dneh. O naši poslovnosti povprašajte tiste, ki nas že poznajo. Z veseljem pa Vas bomo sprejeli v kateri koli naši poslovni enoti ali pooblaščeni agenciji. Srečno. Adriatic Ven, d* mi bo ob strani dala dobra zavarovalnica Adriaticovo avtomobilsko zavarovanje lahko sklenete na naslednjih mestih: AMZS tehnična baza OTOČEC • AMZS tehnična baza ČRNOMELJ . PREVOZ BREŽICE . PIONIR Avtohiša SPC NOVO MESTO • SKUPŠČINA OBČINE Oddelek za promet NOVO MESTO * ADRIATIC PE NOVO MESTO, Kettejev drevored 37, tel 068 22 759 • BELO-AGENT SUHOR PRI METLIKI, Gornji Suhor 9, tel 068 50 310 • FINANC AS BREŽICE, Škvarčeva 21, tel 0608 65 441 • OPTIMIST NOVO MESTO, Cesta herojev 22, tel 068 26 741 . MEDO KOČEVJE, Trg zbora odposlancev 64, tel 06l 851 36l u G O D N O flflET blAtemi - sistemi nove generacije tel.I (063) 701-225 fax: (063) 701-033: strojna oprema, programska oprema, grafika, multimrdija, računalniške mreže, komunikacije, svetovanje TIP RAČUNALNIKA RAM 386 SX 25 1 1 MB 386DX 33/64 KB I 2 MB 386DX 401128 KB | 2 MB .40 MB 97200 85 MB. .105240 _115920 131880 134880 200400 170 MB. 122400 138000 141000 205200 240 MB 149400 165360 168360 232800 425 MB 239760 242760 307080 113880 116000 119880 122880 189600_ 486DX 33/256 KB 4 MB 4860X2 50/256 KB I 4 MB 4860X2 66/256 KB | 4 MB — 208800 235200 220200 246000 225000 252600 326260 351600 250800 267840 DISKETE DS/DD DS/HD BASF EXTRA 3.5“ 144 227 BASF EXTRA 5.25" 90 138 Cene so v tolarjih! OSNOVNA KONFIGURACIJA osnovna plošča, delovni spomin *** MB RAM, AT BUS kontroler, 2 x ser. In 1 x par. Izhod, disketni pogon 1.2 MB, trdi disk OUANTUM (CONNER), VGA gr. kartica TRIDENT 512 KB, VGA MONO monitor 14" PHILIPS, ohišje mini tower z LED dlsplayem, tipkovnica CHICHONY s SLO znaki ZAHVALA V 61. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in boter ALOJZ FRANKO iz Zameškega 8, Šentjernej Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Enako se zahvaljujemo sodelavcem Revoza, Kmetijske zadruge in g. kaplanu za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ne jokajte ob grobu mojem, le liho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. V 65. letu starosti je po hudi bolezni odšel od aas-dragt mož, ate in stari ate JANEZ ROŽMAN iz Purge Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnika v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN Vse, kar, dragi tata, zate lahko Se storimo, je, da ti dom poslednji z rožami krasimo. Plamen sveče pa naj ti pove, ko zagori, ogreje nam srce. 6. maja mineva eno leto od smrti MIKA VESELIČA iz Gorenjcev 11 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče ali prinesete cvetje. Njegovi domači ZAHVALA V 78.1etu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, tašča in teta FRANČIŠKA VERBIČ iz Ostroga 19 pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje, darovali vence, cvetje, sveče in pokojno v tako velikem š:evilu pospremili na njem zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo duhovnikoma, domačemu župniku za ganljive besede na domu in ob pogrebu ter duhovniku iz Nevelj pri Kamniku za tolažbo ob zadnji uri in sprem-stvo ob pogrebu. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustil ANTON VOVK Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem za vso pomoč, izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje. Zahvala Lovski družini Plešivica za organizacijo pogreba, Prostovoljnemu gasilskemu društvu za udeležbo, govornikom, predstavnikom GD, DU in LD Žužemberk, pevcem za zapete žalostinke ter vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi, ki so ga imeli radi ZAHVALA V 69. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, stara mama, sestrična, teta in tašča MARIJA PAVLIN iz Hrastja 6 Najlepše se zahvaljujemo sosedom in sorodnikom za pomoč v najtežjih trenutkih in vsem, ki ste sočustvovali z nami. Hvala za darovano cvetje, vence, sveče in sv. maše. Zahvaljujemo se kolektivu M - KZ Krka, PE mesarstvo, PNP Dobrava, UNZ Krško in Revozu. Najlepša hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Poslovili smo se od drage mame, stare mame, prababice, tašče, sestre in tete OLGE SVETIČ rojene Banovec s Tanče Gore 24 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znan-cem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Se posebej smo hvaležni zdravstvenemu osebju internega oddelka in oddelka za intenzivno nego Splošne bolnišnice Novo mesto, družinama Vrtin in Matkovič kolektivu Marketa Cardak, Srednji šoli Črnomelj, kolektivu Belsad! gospodu Bečaju za poslovilne besede, pevskemu zboru iz Doblič in gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 60. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče in stari oče FRANC LAMOVŠEK Osredek 41, Šentjanž Ob boleči izgubi našega očeta se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in vence. Posebno zahvalo izrekamo Lisci in Metalni Krmelj ter Komunali Radeče za vse storitve. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: žena Pavla, hčerka Cilka z družino, sinova Franci z Anito in Janez ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi naše drage MILENE VLAHOVIČ rojene Vranešič Metliška 21, Črnomelj se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, nam izrekali sožalje ter darovali cvetje in vence. Še posebej se zahvaljujemo osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, članicam Društva operiranih na dojkah Dolenjske, sodelavkam Socialnega zavarovanja Črnomelj, govornicam za besede slovesa, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevkam iz Otovca in vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: mož Vinko, sin Franci in hčerka Irena z družinama, mama, sestre ter vsi, ki so jo imeli radi ZAHVALA V 62. letu nas je nenadoma zapustila naša draga mamica, stara mama in sestra TEREZIJA PLUT rojena Brunskole iz Gabra pri Semiču Zahvaljujemo se sorodnikom, znancem in sosedom za podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje in pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Prisrčna hvala sosedi Lojzki in Mariji Pivec za nesebično pomoč ter govornicama Olgi in Nežki. Prav tako se zahvaljujemo g. kaplanu za lepo opravljen obred in pevkam za lepo odpete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: otroci Jelka, Žan, Erika z družinami, sin Igor in sestra Regina z možem ZAHVALA Ko bi solza te obudila, ljubi moj sinek, ne bi tebe črna zemlja krila. V cvetu mladosti nam je kruta usoda v komaj 21. letu starosti vzela našega ljubega sina, brata, vnuka, nečaka, bratranca MILANA GERJEVIČA s Sel pri Dobovi Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani in nam pomagali v najtežjih trenutkih, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za sočustvovanje in izrečeno sožalje. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mami, ati, sestrica Mojca, stari ata, stara mama in ostalo sorodstvo V SPOMIN Mineva 10 let, odkar sta odšla naša draga starša JOŽE IN MARIJA PUNGERČAR iz Žalovič, Šmarješke Toplice Zahvaljujemo se vsem, ki se ju še spominjajo in prižigajo svečke na preranem grobu. Žalujoči: vseh sedem otrok z družinami Št. 18 (2280 6. maja 1993 SSSSJ " s ■> > .i .♦ »■ DOLENJSKI LIST V TEM TEDNU VAS ZANIMA SSdam-S-Tosm -Žmm S™JI tedenski koledar Četrtek, 6. maja - Domen Petek, 7. maja - Gizela Sobota, 8. maja - Viktor Nedelja, 9. maja - Gregor Ponedeljek, 10. maja - Izidor Torek, 11. maja - Žiga Sreda, 12. maja - Pankracij LUNINE MENE 6. maja ob 5.34 - ščip kino BREŽICE: 6. in 7.5. (ob 20. uri) ter 8. in 9.5. (ob 18. in 20. uri) ameriški kriminalni film Domoljubne 'gre. ČRNOMEU: 7. in 9.5. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Izdajalski trenutek. 8.5. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Oblegani. KRŠKO: 9.5. (ob 18. uri) ameriška drama Neoproščcno. NOVO MESTO: 6., 7., 9. in 10.5. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski avanturistični film Oblegani. kmetijski stroji UNIVERZALNI ROTACIJSKI OBRAČALNIK in zgrabljalnik Uro 300, skoraj nov, prodam. ® 57-155. 1748 TRAKTOR ZETOR 8145, pogon na vsa štiri kolesa, star 5 let, dobro ohranjen in nakladalko Sip 17, novo, prodam. ® (0609)612-231. 1753 TRAKTOR FENT, 25 KM, v okvari, prodam ali menjam za avto. Bojan Glavan, Novomeška c. 103, Straža. 1770 TRAKTORSKI OBRAČALNIK FAVORIT 220, malo rabljen, prodam. Saje, Hudo 2, ® (068)20-550. 1775 tciBakrjrn TABAKUM d.o.o. export — import Velika Cikava 25, Novo mesto tel. (068) 322-625, 23-826 Nudimo vam: Traktorje SAME, TORPEDO, UNlVERSALE, TV, CARRARO in LANDINI. Poleg rednega programa kmetijske mehanizacije je ponudba tega tedna: biokomposterji od 24.000 SIT dalje, nahrbtne kosilnice od 30.000 SIT dalje, parkovne kosilnice — električne in ben-zinske, brane, plugi za TV, motokultivatorji: BATUJE, PRO-GRES, LABIN, BENNASI, nahrbtne kosilnice. UGODNO BCS program z možnostjo odkupa na obroke! Posebni prodajni pogoji za traktorje CARRARO fn UNlVERSALE. Akumulatorji za vse tipe kmetijskih strojev. Se priporočamo! KMETOVALCI! Agroizbira trgovina nudi vse vrste akumulatorjev Vesna in Topla z dveletno garancijo. Primer: 12 V 97 - 7.300 SIT, rezervne dele za traktorje Tomo Vinkovič, Ursus, Zetor, IMT, Univerzah kosilnico BCS, gume za traktorje Barum, Pirelli. Pokličite nas! ® (064) 324-802. 1822 OBRAČALNIK SIP 220 in obračalnik Sonce prodam. ® 41 -063. 1838 TRAKTOR IMT 540, hidravlični volan, 260 delovnih ur, in junca, težkega 450 kg, prodam. Udovč, Črmošnjice 55, Stopiče. 1850 TRAKTORSKO ROTACIJSKO KOSILNICO SIP, disk, britev 165, ugodno prodam. ® (061)786-050. BCS KOSILNICO, v izredno dobrem stanju z vozičkom in brusilko prodam. ® (0608)21-104. 1788 ROTACIJSKO KOSILNICO SIP 135 prodam. Bevc, Gorenja vas 24, Šmarješke Toplice. 1793 SAMOHODNO KOSILNICO in kultivator Batuje prodam. ® (068)21-946. 1796 KOSILNICO BCS, diesel, malo rabljeno, prodam po zelo ugodni ceni. ® 40-764. 1809 NAKLADALKO, 22 m3, italijanske izdelave, obnovljeno, prodam. ® (068) 24-127. 1853 kupim ODKUPIM gradbeno ali zazidljivo parcelo na relaciji Ratež- Novo mesto. ® 25-988. 1840 motorna vozila BMW 315, letnik 1983, prodam. Informacije na ® (0608)60-010. 1746 R 5 KAMPUS, pet vrat, rdeče barve, letnik 1990, prodam. ® 23-553 ob delavnikih. 1772 MERCEDES 200 D, letnik 1981, prodam. Djuraševič, ® 28-703. 1777 R 5 CAMPUS, 4/92, kovinsko zelene barve, pet vrat, zatemnjena stekla, registriran, prodam. ® (068)21-787, od 16. do 21. ure. 1778 JUGO KORAL 45, letnik 1989, prodam. Marjanovič, Mestne njive 6, Novo mesto, ® 28-932. 1779 Z 128,11 /87, prodam. Jakše, Brod 18, Novo mesto, ® 26-982. 1785 CLIO 1,4 Šiftar en mesec, temno zelen metal, vsa original oprema. ® (068)22-690. JUGO 45 KORAL, letnik 1990, prodam. * (0608)32-621. 1787 R 4, letnik 1991, registriran do 1994, prodam za 7.000 DEM. Tomaž Mehle, Slakova 6, Novo mesto (Bršljin), ® dopoldne 24-738. 1792 Z 101 GTL, letnik 1987, prodam. ® 85-711. 1800 126P, letnik 1988, ter frizijko, staro 10 mesecev, prodam. ® (068)47-579. 1805 R 4 GTL, letnik 1987, prva barva, dobro ohranjen, registriran do novembra, prodam. Robi Fink, Smolenja vas 28, Novo mesto. 1806 Prodam PEUGEOT 405 SR, letnik 88. /o 068/25-115. ALFO 33 1,5 TI, ugodno prodam, letnik 87. ® 28-164. FIAT 127, rdeč, letnik 1978, dobro ohranjen, prodam za 1.500 DEM. Ivan Subotič, Gotna vas 2, Novo mesto. 1807 Z 750 - 850, letnik 1984, registriran do 7.11.1993, prodam za 1.250 DEM. ® 59-476. 1808 126 P, letnik 1980, registriran do konca novembra 1993, prodam. ® (068)47-220. 1820 JUGO 45, letnik 1987, registriran celo leto, prodam. ® 27-434. 1830 FIAT 126, letnik 1976, surf, vlečno kljuko za Z 101, prodam. ® 85-182. 1834 126 P, letnik 1988, ugodno prodam. ® (068)73-446. 1837 OPEL KORS A 1,5 D, letnik 1989, in 126 P, letnik 1987, prodam. ® (068)42-487. 1839 MB— Ljubljanska 27, Ni (Javna skladišča) NOVO MESTO — prodaja vozil Fiat, VW, Renault — gotovinski odkupi rabljenih vozil — posredniška prodaja po vaši ceni — staro za novo, staro za staro Ponudba meseca: VW POL011 cl kat. 18.500 DEM RENAULT CLI01,2 kat. 17.900 DEM FIAT TIP01,4 SX servo volan 19.500 DEM ije. )8. do 17. ure. Cene so do registracije Delovni čas: od 8. do 1' Tel. (068)26-010 DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (direktor In glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam BezekJakie, Jožica Dorniž, Breda Dušič-Gornlk, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge) in Pavel Perc. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 85 tolarjev; naročnina za 2. trimesečje 1.050 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.100 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali TO DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.000 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.700 tolarjev. Mali oglas do deset besed 950 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 95 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-440519 (LB - Dolenjska banka, d.d.. Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mati oglasi in zahvale 324-006; telefax 322-898 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Računalniški časopisni stavek Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. ^ ČRNOMELJ, ČOPOVA 8 tel. (068) 51-059 — RENT-a CAR: R5, VW PASSAT CL, C-25 furgon PRODAJA AVTOMOBILOV, PRENOS LASTNIŠTVA R 4 GTL, 12/83, prodam. ® (068)22-923. 1841 GOLF D, letnik 1986, 3 V, tehnično brezhiben, registracija po želji, ugodno prodam. ® (068)22-750. 1844 R 4 GTL, letnik 15.10.1990, 29.000 km, prodam. ® (068)85-365. 1847 JUGO 45, letnik 1986, registriran do 4/94, prodam. Cena po dogovoru. ® (068)73-018. 1854 R 4, letnik 1986, registriran do septembra 1993, prodam. ® (068)24-791. 1856 R 4 GTL, letnik 12/86, prodam. ® 23-311, interna 259, dopoldne, Šentpeter 48, Otočec, popoldne. 1859 JUGO, letnik 1989, registriran za celo leto, avtogeno in kompresorja prodam po ugodni ceni. ® (068)25-894. 1860 JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. ® 78-071. 1861 R 5 CAMPUS, 12/89, rdeče barve, lepo ohranjen, 51.000 km, prodam. ® (068)24-191, zvečer. 1863 JUGO 55, letnik 1989, registriran do 3/94, prodam. ® (068)23-585, zvečer. Zasebni trgovci! Po načinu franchising prodaje nudimo zanimiv program od proizvajalca Regeneracija Zabok za področje Dolenjske. Ponudbe in informacije: Regeneracija Commerce, Celovška 38, Ljubljana, tel. (061) 120-267, do 9. ure dopoldne. N______________________________S ROLETE, ŽALUZIJE in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662. RAČUNALNIŠKI INŽENIRING — finančno-informativni sistem — materialno poslovanje — veliko drugih računovodskih programov ter prodaja, inštalacije in servisiranje računalniške opreme in prodaja programskih pake-tov svetovnih proizvajalcev (Podrobne informacije na telefon: (063) 27-217 fax: (063) 28-511 (Zlatko Grdber) ■ ■"! M ■ ~~T~ i m Obvestilo! EN J Zaradi priključitve na sodobno digitalno telefonsko centralo, I ki omogoča hitrejše vzpostavljenje zvez, sploh pa telefoniranje | tako rekoč brez motenj, ima Dolenjski list od 15. aprila dalje | nove telefonske številke. Takele: I uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; | ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oglasi in zahvale 324-006 telefax 322-898 V3 obvestila TELSAT, D.O.O., CPB 13, Brestanica. UGODNO! Na zalogi več sistemov stereo satelitskih anten. ® (0608)70-465, od 9. do 16. ure. 916 RJAVE JARKICE in bele piščance za dopitanje prodajamo vsak dan. Kuhelj, Šmaije 9, Šentjernej, ® 42-524. 1795 JARKICE, rjave, stare 8 tednov, prodajamo vsak dan. Prevolšek, Čatež, W (068)48-366. 1827 RJAVE JARKICE, stare 9 tednov, so v prodaji vsak dan. ® 73-058, Smarjeta 15. 1833 YURENA, | šola tujih jezikov Novo mesto teL/fax. 23-434 Tečaj angleškega jezika za osmošolce! zrno trgovsko podjetje Gmajna 6, Raka d.o.o. Umetna gnojila: NPK 15x15x5 (vreča) 1.100 SIT kan 860 SIT urea 970 SIT Ugodna ponudba semenske koruze PI0NER1 kg 456 SIT semenska koruza ETA/2721 kg 300 SIT škropiva: primextra (liter) 987 SIT ridomil kg 1.700 SIT mikal kg 1.590 SIT gradbeni material: cement 450 (vreča) 451 SIT apno (vreča) 297 SIT bramac (kom.) 75 SIT armal. mreža 9/6 (kom.) 3.490 SIT mreža za tlake (kom.) 1.177 SIT hrast, lamel, parket (extra ki.) 958 SIT/m2 vrtna mreža (tekoči meter) 198 SIT sep (1 kg) 34 SIT Tel. (0608) 75-086 Delovni čas: vsak dan od 8. do 17. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. d.o.o. TREBNJE, Kolodvorska 1 V Betonalu Trebnje vam nudimo: — vse vrste svežih betonov s prevozom in vgradnjo — peske s prevozom — cementne izdelke (škarpniki, talne plošče, vinog. stebri, razne kanalete, cvetličniki) — posojamo opažne plošče tel. (068) 45-650 45-651 fax. (068)45-652 Se priporočamo! /O Dolenjska banka d.d. Novo mesto Različne oblike deviznega varčevanja v banki Ljubljanska banka Dolenjska banka d.d. Novo mesto nudi svojim deviznim varčevalcem več inštrumentov deviznega varčevanja v banki. Med seboj se razlikujejo po tem, kakšni obliki poslovanja so namenjeni, po ročnosti, pa tudi po višini obrestnih mer. Te oblike so: — devizni tekoči račun — devizna varčevalna knjižica — devizni depozit. Devizni tekoči račun Devizni tekoči račun omogoča poslovanje z vsemi vrstami konvertibilnih valut. Namenjen je za uporabo različnih brezgotovinskih načinov plačevanja v tujini, kot so potniški čeki, evročeki, nakazila, plačila obveznosti za uporabo plačilnih kartic na tujem in podobno, ter za gotovinsko poslovanje oziroma za dvig gotovine. Pri poslovanju z računom uporabljate kartico in osebno izkaznico ali potni list. Pomembna prednost deviznega tekočega računa je možnost razpolagaja s sredstvi v vseh enotah banke, pri kateri je odprt in ne le pri matični enoti. Imetnik lahko za poslovanje z računom pooblasti tudi drugo osebo, ki ima možnost uporabe vseh storitev na računu. O stanju na vašem računu vas banka tekoče obvešča z izpiski prometa. Devizna varčevalna knjižica Devizna varčevalna knjižica je namenjena varčevanju v nemških markah, avstrijskih šilingih, ameriških dolarjih, švicarskih frankih in italijanskih lirah. Pri vplačilu v kakšni drugi valuti vam bomo na vašo zahtevo opravili brezplačno konverzijo. Minimalno stanje na knjižici je 200 DEM oziroma protivrednost v eni od naštetih valut. Za razpolaganje s sredstvi na knjižici lahko pooblastite tudi drugo osebo. Ker je knjižica namenjena varčevanju, se sredstva na njej lahko uporabijo le za gotovinska izplačila, za vsa ostala plačila pa se uporablja devizni tekoči račun. Z devizno varčevalno knjižico lahko poslujete le v matični enoti banke. Kratkoročni devizni depoziti Kadar ocenite, da privarčevanih sredstev ne boste potrebovali takoj, ampak šele čez nekaj časa, se lahko odločite za vezavo deviznih sredstev v obliki različnih depozitov. Nudimo vam možnost vezave deviznega depozita v nemških markah, avstrijskih šilingih, švicarskih frankih, ameriških dolarjih in italijanskih lirah. Pri vplačilu v drugi valuti bomo na vašo zahtevo opravili brezplačno konverzijo. Devizni depozit ie možno skleniti za dobo 1 meseca, 3 mesecev ali 6 mesecev. Najmanjši znesek vezave je 1.000 DEM oziroma ustrezna vsota v drugi valuti. Dolgoročni devizni depoziti Varčevalcem, ki varčujejo za predvidene izdatke v prihodnosti in želijo vložiti znesek nad 1.000 nemških mark, oziroma ustrezen znesek v avstrijskih šilingih, švicarskih frankih, ameriških dolarjih ali italijanskih lirah, je na voljo možnost vezave sredstev za dobo nad 1 leto. Tudi za te depozite velja, da vam bomo v primeru vplačila v kakšni drugi valuti brezplačno opravili konverzijo v eno od valut, v katerih se vodijo devizni depoziti. Za razliko od deviznega tekočega računa in devizne varčevalne knjižice, ki sta namenjena varčevanju in sprotni porabi sredstev, banka ugodno obrestuje tako kratkoročne kot dolgoročne devizne depozite. Njihova obrestna mera je odvisna od dobe vezave in višine privarčevanih sredstev. Prepričani smo, da boste med predstavljenimi oblikami deviznega varčevanja našli tisto, ki vam najbolj ustreza. Vabimo vas, da se za vse podrobnosti oglasite v katerikoli enoti LB Dolenjske banke d.d. Novo mesto. JO ljubljanska banka NESNICE, mlade jarkice, pasme hi-sex, rjave, stare 4 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije (kličite od 17. do 22. ure) vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, ® (0608)67-578, Zdenka Janežič, Slepšek 9, Mokronog, ® (068) 49-567. 1550 PURANE, težke, bele pasme, za nadaljnjo rejo, prodajamo. Informacije in naročila na ® (068)48-366. 1781 Električne omarice, zunanje ter notranje, kompletno opremljene ali prazne, ugodno prodam. Dostava do Novega mesta. Izvajamo tudi električne inštalacije. Tel. (061) 752-979. ZAHVALA V 75. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in stric ANTON PETRIČ avtomehanik v pokoju iz Birčne vasi 16 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence ter pokojnika pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Hvala tudi Kirurškemu oddelku s. b. Novo mesto, Labodu, TV Novo mesto, Protektu, govornikoma za poslovilne besede ter pevcem Ruperč vrha in trobentaču za zaigrano tišino. Žalujoči: vsi njegovi 2MEDIC Na lazu It, Neve mesto nasproti avtobusne postaje REVOZA tel / fax 068 25 835 fot o i(op ir nit jt do formata AO 6arvno fotokopiranje * motnost z diapozitivov in fiCmoV * papirnica servis - prodaja - najem fotofopinu in iirotetmičnc opreme Canon SPECIALIZIRANA DELAVNICA ZA POPRAVILO ZAVOR • za vsa osebna vozila • na zalogi ves zavorni material • ugodne cene • popravilo istega dne Zavorni servis — JENIČ Reinovšče 6, Novo mesto Tel. (068) 43-633 Se priporočamo! Bogdan Krasna Pooblaščeni servis, prodaja vozil RENAULT Škocjan 22,68275 Škocjan Tel. (068) 76-270, fax. (068) 76-270 NOVO NOVO NOVO NOVO • prodaja vozil na kredit —obresti samo 16,5% • prodaja na leasing • v prodaji že slovenski RENAULT CLIO • možnost testne vožnje Pridite v Škocjan! Na voljo so vozila CLIO za testno vožnjo. Sami se prepričajte o kvaliteti in udobju! UGODNO R 19 že od 22.800 DEM R 5 — dobava takoj! ZAPOSLIMO pogodbeno ali redno KOMERCIALISTE za prodajo visokokvalitetnih strojnih masti in olj nemškega izvora. Sprejemamo pisne prijave na naslov. K. B. A. d.o.o., Partizanska 37a, 66210 Sežana. Tel. (067) 72-762. PRANJE NA TERENU s paro in pritiskom pri vas doma: sodi, vodni zbiralniki, fasade, cisterne. Hitro, poceni! Tel. (068) 22-019. službo išče TRGOVKA išče redno ali honorarno zaposlitev. ® 27-708. 1815 stanovanja V KRŠKEM prodam triinpolsobno stanovanje, 78 m2. Cena 1.400 DEM/m2. «(0608)32-425. 1750 STANOVANJE NA MIRNI, 67 m2, s telefonom in centralno kurjavo, prodam. Vseljivo takoj! « (061)371-534. 1757 V NAJEM ODDAM dvosobno komfortno stanovanje s centralnim ogrevanjem. ® (061)59-286, po 16. uri. 1763 OPREMLJENO TRISOBNO STANOVANJE brez centralne kurjave, s telefonom in CATV oddam. Šifra: »ZAGREBŠKA« 1801 DVOSOBNO LASTNIŠKO STANOVANJE v Novem mestu, 56 m2, prodam. Informacije na « 25-068. 1813 DVOINPOLSOBNO ali dvosobno konfortno stanovanje v centru Novega mesta prodam. ® (068)23-885. 1835 V NOVEM MESTU zamenjam last- niško dvosobno stanovanje (48 m2), v prvem nadstropju z etažno centralno kurjavo, za večje. * 27-747. 1836 V NOVEM MESTI) vzamem v na- jem stanovanjc. Možnost odkupa. « (068)28-150. 1862 ženitne ponudbe SAMSKI FANT, 45 let, s službo in hišo, želi spoznati žensko za skupno življenje. Šifra: »POMLAD« 1857 preklici VIDA ŽIBERT, Sveti Vrh 40, Mokronog, opozarjam Antona Bevca s Svetega Vrha, naj me preneha napadati in širiti lažne govorice, sicer ga bom sodno preganjala. 1744 STANE PEKOLJ, Martinja vas 14, prepovedujem Jožetu Zupančiču in Mariji Oven pašo kokoši na parcelah št. 34, 566/1 v Martinji vasi pri Šentlovrencu. MARTIN ŽIBERT opozarjam vse morebitne kupce, da prepovedujem prodajo premičnin invnepremičnin s kmetije pokojnega Jožeta Žibcrta iz Vinice 10, ker kmetija še ni pravno razdeljena in je zato več lastnikov. 1747 LUDVIK MURGELJ, Velika Bučna vas 32 a, in Franc Seničar, Dol. Kamence 61, izjavljava, da besede, izrečene glede denarja za telefon v korist Viktorja Ka-stevca iz Velike Bučne vasi 39 b, niso resnične. 1756 posest STANOVANJSKO HIŠO, primerno za poslovne prostore ali mirno obrt, oddam. 27-544. 1749 STAR SADOVNJAK, 3000 m2, v Slinovcah pri Kostanjevici prodam. M: (0608)60-206. 1754 Najamemo poslovni prostor v središču Novega mesta, primeren za tr- VINOGRAD z zidanico na Bočju, na lepi sončni legi, ob cesti, na zelo lepem položnem terenu, cca 1600 trt (belega in črnine), prodam. Vsa posoda in preša zraven Cena po dogovoru - zelo spremenljiva. Šifra: »PRODAM 1600 TRT« • 1755 UGODNO PRODAM stanovanjsko hišo (8 x 13) z gospodarskim poslopjem, sadovnjakom in 80 a zemlje, vse v enem kompleksu. Jožefa Kastelic, Vinja vas 28, Novo mesto. 1767 TRAVNIK v Arbavceh pri Šmaijeti prodam. Marija Štamcar, Gorenja vas 36, Šmarješke Toplice. 1774 MANJŠO DOMAČIJO prodam. Franc Horžen, Črešnjice 73, Cerklje ob Krki. 1776 LEKAN d.o.o Novo mesto, Lebanova 24 POSREDUJEMO pri nakupu in prodaji nepremičnin, ocenjujemo, svetujemo Prodamo: parcele za hiše v Novem mestu, vikend v Šmavru, hiše, stanovanja in poslovne prostore v Novem mestu in drugje. Tel. (068) 22-282 od 8. do 19. ure. STANOVANJSKO HIŠO z vrtom v Sevnici prodam. Niko Fric, Kvedrova 1, Sevnica. 1789 STAREJŠO STANOVANJSKO HIŠO v Stari Bučki pri Škocjanu, z enim ha zemljišča, od tega 15 a vinograda, prodam. ® (068)76-467. 1798 VIKEND ali manjšo hišo ali prostor zanj v neposredni bližini Trebnjega kupim. Šifra: »TREBNJE« 1824 HIŠO v Novem mestu prodam. ® (068)25-387. 1826 ZAZIDLJIVO PARCELO v Straži ugodno prodam. ® 21-308. 1829 NEDALEČ OD TREBNJEGA na atraktivnem kraju na prodaji vikend unikat ter nekaj parcel. ® (061)651-029, ob sobotah in nedeljah po 18. uri. 1858 prodam ŽAGO Dater za razrez hlodovine in kosilnico BCS na bencin, petrolej prodam. ® (068)57-748. 1741 MEŠALEC ZA BETON in otroško kolo prodam. ® (068) 28-274. 1742 STROJ ZA BRUŠENJE in orodje za ročno tlačenje širokih tračnih žag prodam. ® (063)885-467, zvečer. 1743 BREJO TELICO in kravo s teletom ugodno prodam. Jože Bečaj, Sred. Lakni-ce 1, Mokronog. 1752 TELICO, brejo 5 mesecev, prodam. «65-140. 1759 KRAVO, brejo 6 mesecev, prodam. Kličite po 20. uri na tet (061)803-653. 1762 800 LITROV cvička po 80 SIT prodam. Šribar, Senuše 3, Leskovec, ® (0608)33-342, popoldne. 1765 ŠKOTSKE OVČARJE, mladičke z rodovnikom, prodam. ® (068)25-986. 1768 MEŠALEC BETONA, 2 strešni okni Kovinoplastike Lož, velikost 78 cm x 98 cm, hrastove plohe (5 cm), sušene že pet let, prodam. Milan Zibert, Ul. talcev 9 a, Novo mesto, ® 24-427, zvečer. 1769 KOZE z mladiči, dobre mlekarice, prodam ali menjam za ovce. ® 52-970. PRAŠIČE, težke od 50 do 60 kg, za nadaljnjo rejo, prodam, i (068)42-352. STROJ za izdelovanje keksov prodam. * (061)772-142. 1797 20 KOZ z mladiči, izredno molzne pasme, z rodovnikom, prodam. ® 40-280. 1799 TV VIDEO IGRE in vlečno kljuko za R 4 prodam. :o 20-375. 1818 MANJŠO SEDEŽNO GARNITURO, sestavljive steklene vitrine, medeninasto predsobo ter otroško opremo prodam. *(068)47-220. 1819 BETONSKA OKNA, rabljena, s šipami, 3 kom 120 x 100, 1 kom 80 x 50, ugodno prodam. ® (068)84-647. 1821 CISTERNE, nove, za kurilno olje prodam. Cena za 2000 1 je 29.500 SIT, 3000 1 je 39.000 SIT. ® (068)43-509. VLEČNO KLJUKO za golf JX prodam. ® 324-006, dopoldne. 1831 PRAŠIČKE, velike, mesnate pasme, s kratko glavo in velikimi ušesi prodam. Kastelic, Lavrica 82, Škofljica, ® (061) 667-348, po 21. uri. 1842 POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE Oklešen Leopold K Roku 77 Novo mesto tel.: (068) 323-193 delovni čas: non stop • prevozi pokojnikov — tudi iz tujine • prodaja pogrebnega materiala • ureditev pokojnikov — tudi na domu • urejanje dokumentov v zvezi s pokojniki • kompletne storitve pri pogrebih • storitve v zvezi z upepelitvijo • posredovanje vencev in cvetja • posojanje mrtvaškega odra, če kupite tudi material • izredno konkurenčne cene • brezplačen prevoz do 20 km • 10% popust ob takojšnjem plačilu • možnost plačila na 3 čeke ali 3 obroke RABLJENO PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 500 kg, prodam. Somrak, Paderšičeva 16, Novo mesto, ® 23-389. 1849 razno V NAJEM ODDAMO gostinski lokal - pizzerijo v bližini Mokronoga. ® (068)22-667 razen sobote in nedelje. 1739 GOSTILNO S TERASO, manjšim discom, ob cesti na Gorjance, oddam v najem. Pogoj: gostinec. Kuljaj, Gabrje 150, «(068)85-617. 1761 SREDSTVO PROTI VOLUHARJEM. Komplet vsebuje 7 vložkov. Cena kompleta 280 SIT in PTT. Pošljemo po povzetju. Naročila sprejemamo na W (068)52-888 in 51-696. 1764 ODDAM gostinski lokal, 150 m2, z vso opremo. Naslov v oglasnem oddelku. STAREJŠI človek išče žensko za pomoč v gospodinjstvu nekaj ur dnevno. ® 24-443. 1773 PRI ZDRAVILIŠČU v Dolenjskih Toplicah oddamo sobo za lokalček. ® 65-086. 1784 POSLOVNI PROSTOR, namembnosti mesnice, oddam. ® (068)21-466. POSLOVNE PROSTORE, 145 m2, v Dolnji Prekopi (bivša Iskra), primerne za kakršnokoli dejavnost, oddam. ® 42-419. 1814 V NAJEM VZAMEM poslovni pro- stor v Novem mestu. Pogoj telefon. ® 22-516, dopoldne. 1817 ODDAM KOŠNJO v Črešnjicah. W 28-506. 1843 službo dobi RAZLIČNE VRSTE samostojnih del na domu. Podrobna navodila z naslovi za nabavo materiala in prodajo blaga vam pošljem po pošti. Kerec, poštno ležeče, 61261 Ljubljana - Dobrunje. 1720 KUHARICO ALI NATAKARICO honorarno zaposlim. « (068)21-106. 1740 GOSTILNA ZLATA GOS nudi zaposlitev. Ponudbe na «(0608)60-199. 1745 KUHARJA ALI KUHARICO in natakarja zaposlimo. ® 58-714, od 15. ure dalje. 1758 SPOŠTOVANE GOSPE! Želite dobro zaslužiti, imate avto in telefon? Kličite s (066)76-476. 1760 ZANESLJIVO DEKLE dobi delo v okrepčevalnici v Krškem. ® (0608)31-888 in 32-224. 1783 IŠČEMO DEKLE za delo v bifeju. ® 51-028. 1786 HONORARNO ZAPOSLIMO DEKLE za delo na terasi. Bistro PA-P1, «23-418. 1790 IŠČEMO POTNIKE za prodajo tekstila na terenu. Potreben lasten avto. Prosti vikendi! ® (068)85-325. 1791 HONORARNO ZAPOSLIM DEKLE za delo v strežbi. Ponudbe prod Šifro: »OKOLICA NOVEGA MESTA« 1794 ZA PRODAJO POHIŠTVA na terenu honorarno zaposlimo zastopnike. « (068)22-802, interna 396. 1802 POTREBUJEMO še nekaj potnikov za prodajo tekstilnih izdelkov na terenu. Možna je tudi redna zaposlitev. Kličite po 15. uri na * 23-977! 1803 REDNO ALI HONORARNO zaposlim dve natakarici, lahko tudi študentki. Stil Bar, Krško, Benje Bojan, C. 4. julija 104. ® (0608)33-549. 1804 FIRMA LEO, D.O.O., Boštanj 56 e, ® (0608)81-783, zaposli komercialista na terenu za območje Dolenjske za prodajo tekstila in blaga široke potrošnje. ^ 1810 ŽENSKO, NEVEZANO, za pomoč v gospodinjstvu in varstvo dveh osnovnošolcev iščem. ® 23-886. 1812 DEKLETA za delo na letnem vrtu v Novem mestu zaposlimo. ® 22-366. 1816 PRIJETNO, prijazno, sposobno dekle dobi delo za šankom. ® (068)48-303, dopoldne. 1823 SAMO RESNIM nudimo 30 % provizijo za vestno delo na terenu. W (068)24-573. 1828 POTNIKE za prodajo tekstilnih izdelkov iščemo. ® 28-426 ali 86-187. 1832 BIFE VIKTOR, ob Težki vodi zaposli natakarico. ® (068)27-280. 1846 NUDIMO REDNO in honorarno zaposlitev. ® (068)50-356 v četrtek in petek zvečer. 1848 TAKOJ ZAPOSLIMO PRODAJALCA, po možnosti z izkušnjami s področja barv in lakov. Informacije dobite med 7. in 9. uro na ® (068)52-407. • Prej smo imeli socializem z eno velikansko napako, zdaj imamo demokracijo s tisoč napakicami. (Petan) • Lahko je nasititi tistega, ki je lačen kruha, težko pa tistega, ki je lačen denarja. (Ljudski pregovor) • Slovenska tipika: stari študentje in mladi upokojenci. (Jurič) • Čisti računi - revni prijatelji. (Fridauer) ZAHVALA V 69. letu nas je zapustil dragi mož, oče, brat, stari oče in stric FRANC SOLCE Zabukovje 8, Raka Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, sv. maše ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za obred in raškim pevcem. Žalujoči: vsi njegovi OSMRTNICA V 85. letu starosti je umrla naša upokojena sodelavka ANICA PERPAR iz Dolenjskih Toplic Od upokojene sodelavke smo se poslovili 1. maja na pokopališču v Dolenjskih Toplicah. Ostala nam bo v lepem spominu. Delavci in upokojenci Krke, Zdravilišča, d.o.o., Zdravilišče Dolenjske Toplice V SPOMIN JULIJU MATEKOVIČU Boleča je resnica, ki nas spominja na žalostni 4. maj, ko nas je za vedno zapustil naš ljubi in skrbni mož, ate in stari ate. Hvala vsem, ki mu prinašate cvetje, prižigate svečke ter postojite ob njegovem grobu in ga imate v lepem spominu. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustil dragi mož in oče PETAR MAGOVAC iz G. Lokvic Iskreno se zahvaljujemo osebju Doma počitka, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Pepca, sin Branko z družino (er drugo sorodstvo V SPOMIN 2. maja je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče JOŽE ŠTUKELJ iz Doblič 14 Hvala vsem, ki se ga spominjate in prižigate sveče na njegovem grobu. Vsi njegovi najdražji ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica ANA PERPAR Pod Cvingerjem 10, Dolenjske Toplice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in kolektivu Krka - zdravilišče Dolenjske Toplice, ki so nam izrekli sožalje, darovali sveče in cvetje. Zahvaljujemo se govornici g. Rotarjevi za poslovilne besede, pevcem iz Žužemberka in gospodu župniku za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste našo mamo spremili na poslednji poti. Vsi njeni ZAHVALA V 64. letu nas je zapustil mož, oče, brat, ata in stric FRANC AVGUŠTIN iz Meniške vasi 10 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, nesebično pomoč in podarjeno cvetje. Enako se zahvaljujemo osebju intenzivnega oddelka Bolnišnice Novo mesto, govorniku za poslovilne besede, gospodu župniku za opravljen obred ter vsem, ki ste pokojnika pospremili k zadnjemu počitku. — Žalujoči: vsi njegovi Saharski pesek nad našimi Miha Rukše “V krnskih jamah najdeš vse listo, kar hi ljudje rudi skrili pred drugimi Jama ne laže. Res ne govori, vendar vseeno veliko pove obiskovalcu. Ni do vsakega enako zgovorna. Nekdo vidi v njej samo kamenje, drug na istem mestu (xlhiva čudež narave in veliko umetnino. Najmanjša kraška jama ima svoj čar. ” Tako pravi Miha Rukše. Samo zagnani jamarji so lahko tako naklonjeni kraškemu podzemlju. Miha je tak jamar. Vodi dolenjsko jamarsko reševalno skupino in je član posebne republiške ekipe za reševanje iz jam. Izbrali so ga za člana predsedstva slovenske jamarske zveze, dobil je tudi naziv jamar demonstrator. Spada v mlajšo generacijo Jamarskega kluba Novo mesto in o tem pravi skromno: "Klub obstaja 30 let. Mojih šest let jamarstva v primerjavi s to dobo ni nič. Ljubezni do jam sem se navzel od starejše jamarske generacije, na primer Cvitkoviča, Medleta. Ob tem pa sem se veliko naučil od Tomaža Bukovca, Andreja Hudoklina in še koga. Skozi vsa ta leta bi mi šlo v jamarstvu dosti težje, če ne bi ime! opore in spodbude v Zdravku Bučarju, Tonetu Tram-tetu in Tanji. ” Da se je Miha podal v jame, je po svoje razumljivo. V rojstnem Gabrju je slišal praviti, da je ta vas vsa nad prepadom. Miha je hotel priti do dna tej skrivnosti in ko se je vrnil od vojakov, je s kolegi zlezel pod Gabrje. Če bi podzemni svet presojal, samo po tistem, kar je hi se že brezen in doval kaj drugega, kajti gabrska jama ni ravno vzor čistoče in nedotaknjenosti. Toda Miha seje spuščal znova in znova v jame in do danes ima za seboj več kot sto potovanj proti osrčju Zemlje. O svojem jamarstvu pravi tudi tole: "Življenje je precej kratko. Če ga pustiš na primer alkoholu, nimaš od tega ničesar. Ce razlikuješ jame, ti to nekaj da. ” Ro skromnih jamarskih začetkih pod Gorjanci je šel daleč naokrog, na primer v jame na Grmeču. S slovensko odpravo je pred leti celo zlezel v 1.022 metrov globoko špansko brezno Torco Uriello. Če sta ga skrivnostna notranjost Grmeča in veličastna razpoka v španskih tleh dodobra vznemirili je najbrž drugače nanj vplivalo Brezno na Kaninu, ki je Slovencem in drugim ostalo v spominu zaradi nesreče italijanskega jamarja. Miha je sodeloval v kaninski akciji, ko so reševali Italijana, in se strinja s tistimi, ki štejejo to reševanje za eno najtežjih tovrstnih akcij na svetu. Zemlja, ki jo jamar opazuje od znotraj, je po Mihovem prepričanju ogrožena. Današnje obdobje tisočerih odpadkov jo je umazalo ne samo na površini ampak ji onesnažilo notranjost, kar razkrijejo skoraj vsi spusti v kraške jame. Ljubiteljem narave, kar Miha gotovo je, se Zemlja sicer smili, vendar ji to ne pomaga prav veliko. Njeni prebivalci se v gonji za profitom polaščajo na veliko žalost ekologov prav vsega. "Toda človek in Zemlja morata biti v takem odnosu, da je koristno za oba, ” je strpen Miha. S tako neagresivno, čeprav pokončno držo so povezani Mihovi preostali konjički, ki delajo svet lepši. Bolj lih kot grornovniški sedemindvajsetletni Revozov električar v prostem času rad planinari, se vozi s kolesom in fotografira. In spet ima vse, kar tako srečuje in vidi, svoj čar. M. LUZAR vasmi in mesti Rumeni dež skorajda razdrl sicer zgleden zakon NOVO MESTO - Nemalo začudeni so bili v sredo lastniki avtomobilov. Še v torek popoldan pološčeni avti so bili zjutraj videti, kot da so prevozili več sto kilometrov makadama. Toda prah ni bil običajen, prišel je nad mesto naravnost iz Afrike. Pa ne prvič. Mnogi se še spomnijo lanskega 25. marca in rumenega snega. “Ob takšnih pojavih so ljudje zaskrbljeni. Na spremembe v teh tudi za Zemljo kritičnih časih, gledajo prizadeto in jim ni vseeno. Mnogi se boje, da bi bili takšni pojavi lahko za človeka tudi nevarni, pove o pojavu, ki je v torek pozno popoldan zajel Slovenijo, dežurni meteorolog Hidrometeorološkega zavoda Slovenije inž. Andrej Pečenko in nadaljuje: “Ta dan so pihali jugovzhodni vetrovi in v Sahari dvignili prašne delce. To je pogosto običajen pojav, le redko pa je kombiniran z dežjem, kot se je to zgodilo 28. aprila.” Mogoče bi bilo, da bi rumeni dež bil tudi posledica velike količine cvetnega prahu v ozračju, Ko to objavljamo, so avtomobili povečini že brez puščavskih madežev, še dolgo pa jih bo pomnil mož, ki bi mu puščavski pesek kmalu razdrl zakon. Ta večer se je z opranim avtom odpeljal po nujnih opravkih v mesto. Do jutra ni bilo nič narobe, ko pa je žena opazila tako prašen avto, je posumila na moževa kriva pota, kar je bilo dovolj za “puščavski vihar” v domači izbi. J. P. PILOV ZUR IVANČNA GORICA - Revija Pil že vsa leta spodbuja otroško ustvarjalnost tudi na področjih, ki niso strogo povezana s šolo. Tako že petič prireja tekmovanje najmiajsih zabavnoglasbenih skupin pod nazivom Pilov žur. letos sc je na tekmovanje prijavilo 18 skupin, zato so pripravili dve prireditvi. Za skupine iz Dolenjske, Primorske in iz okolice Ljubljane bo Pilov žur v petek, 7. maja, ob 16. uri v Kulturnem domu v Ivančni Gorici, kjer sc bodo predstavile skupine: Bigi Bogi iz Škofljice, Domino in Fru-Fru z Bizeljskega, Oktopus iz Šentvida pri Stični, Ou Kcy iz Sežane, Prvi poljub iz Globokega, Rok + Jurc iz Cerkelj ob Krki, 3+3 iz OŠ Rakek in Trubardurji iz Bistrice ob Sotli. ffau, Ultj ji Udu D dedu! Neslovenski napisi na nagrobnih spomenikih v Metliki - Izletnikovega sprevodnika obtožila grdega obnašanja - Pomoč revnim Krčanom - Pohvala za trgovke v Ločni Najbrž je lepo vreme zaposlilo ljudi z drugimi opravili, saj so dežurnega novinarja malo klicali. Slavka iz Metlike je povedala, da je v Slovenskih novicah z veseljem prebrala, da Metlika še ni hrvaška. Toda ob obisku metliškega pokopališča ni povsem prepričana, da je mesto še slovensko. “Na pokopališču so napisi v srbohrvaščini. Večina napisov v tem jeziku je na starih spomenikih, vendar so tudi na novem delu pokopališča,” je povedala. Moti jo tudi to, da si nekateri postavljajo tako bahaške spomenike, zato predlaga, da bi imeli vsi mrtvi enaka nagrobna obeležja. Potnica iz Posavja je opisala vožnjo z avtobusom. Štirinajstega aprila je prišla na Izletnikov avtobus Kozje-Brcžicc, ki prihaja v Krško ob 6.30 zjutraj. V Krškem na Vidmu so vstopili dijaki iz Brežic. Poiskali so stojišča, ker so bili sedeži polni. S tor bo na rami so sc po ozkem prostoru med sedeži premikali počasi in to je očitno razjezilo sprevodnika, da Halo, tukaj DOLENJSKI LIST! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati,_zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. je prijel neko dekle za komolec in jo, kot že prej dva fanta, potisnil naprej. Pri tem je uporabil nič kaj lepe besede. Dekle mu je iztrgalo svojo roko, rekoč: “Znam hoditi sama.” Sprevodnik je na to rekel: “Prekleta mularija hudičeva, še slokega prsta ne smeš hudiču pokazat.” Ljudje so ga presenečeno pogledovali, dekle pa je z rdečico na obrazu obmolknilo. Potnica se sprašuje, če ne bi mogel sprevodnik nekoliko počakati. Če sc mu je zares mudilo, zakaj tega ni mogel pokazati na način, ki bi bil primeren ljudem, ki delajo za ljudi in z njimi. “Zame je tako ravnanje in govorjenje sprevodnika neprimerno in bi sprevodnika poslala na tečaj lepega vedenja,” je pribila potnica. V Izletniku v Celju v torek niso vedeli ničesar o dogodku, ki ga je opisala potnica. Zanima jih, kako je bilo, in vabijo očividko, naj sporoči Izletniku, kaj sc je zgodilo takrat na avtobusu. Njihov naslov je: Izletnik Celje, Aškerčeva 20, Celje. Bralka iz Krškega je vprašala, kako naj preživi z 48 tisočaki na mesce štiričlansko družino, ko pa so statistiki izračunali, da so minimalni stroški za preživetje precej večji. Prepričana je, da bi revežem lahko pomagale dobrodelne ustanove, zato jo zanima, kdaj bodo v Krškem ustanovili podružnico Karitas. Pri Rdečem križu so ji rekli, da jih veliko čaka na pomoč, zato naj bi prišli na vrsto čez dva ali tri mesece. Krčanka pravi, da bi morali podeliti nagrado za največjo laž ne samo dr. Ribičiču, ampak vsem, ki so lagali pred volitvami. HALO - ALO PIZZA! ® (068)24-415 ZARADI VAS Kot smo izvedeli, deluje podružnica Karitas že dve leti dokaj uspešno v Leskovcu pri Krškem. Po besedah Ludvika Žagarja, leskovškega župnika, je trenutno na zalogi nekaj hrane in oblek. Sodelavci Karitas obiskujejo bolnike, Karitas je organizirala tudi okroglo mizo o narkomaniji. Izvedeli smo, da Karitas deluje tudi na Vidmu. Verjamemo, da humanizem ne pozna meja in da bodo v teh podružnicah Karitas našli prijazno besedo in kaj pomoči tudi za revne Krčane. Matjaž iz Smolenje vasi je pohvalil trgovke v Mercatorjevi blagovnici v Ločni. Tam je bil pozabil čeke. Trgovke so jih skrbno shranile in če^ nekaj dni jih je dobil nazaj. Lepo se jim zahvaljuje. V četrtek so sporočili tudi nekaj o rateški kanalizaciji in cesti na Krki, kar obravnavamo v časopisu na posebnem mestu. L. M. VABLJENI NA JEZIKOVO NEDELJO! SENOVO - V nedeljo ob 11. uri bo napočil veliki trenutek za vse tiste, ki so med letom pridno nategovali ali kako drugače pripravljali jezike. Ti so lahko goveji, svinjski, kokošji, kačji - samo da so užitni. Senovško planinsko društvo, ki tako prireditev na Bohorju pripravlja že 16. leto, bo tri najdaljše, najtežje in najizvirnejše tudi nagradilo. Ker pri koči na Bohorju avtomobili niso zaželjeni, smo vsem, ki jim je sprehod na Bohor preveliko breme, omogočili avtobusni prevoz. Avtobus bo odpeljal ob 7.40 z železniške postaje v Brestanici in bo ustavil tudi pri Senici na Senovem in na Šrebotnem. Prireditev 21. teden cvička in 3. sejem vinogradniško-kletarske opreme bo od 27. do 30. maja v kostanjeviškem gradu - Cviček kandidat za slovensko predstavitveno vino lo mizo “Cviček kot slovenska in svetovna posebnost”. J. PAVLIN KOSTANJEVICA - Člani upravnega odbora Društva vinogradnikov štajerski, dolenjski in belokranjski Dolenjske so se dokončno odločili, da največjo dolenjsko prireditev Teden vinogradniki s predstavniki petih cvička po 20 letih domovanja v novomeški občini preselijo v občino Krško, občin, v katerih deluje Društvo Organizatorji so omagali pod pritiskom tistih, ki tej prireditvi že leta vinogradnikov Dolenjske. To bi bila niso bili naklonjeni. Da ne bi tudi v bodoče postali kršitelji javnega reda prava priložnost, da bi tudi vino-in miru, so v času, ko cviček postaja resen kandidat za slovensko deželno gradniki Kostanjevice ustanovili svoje in predstavitveno vino, sklenili oditi drugam, Kjer ga nerganje novomeških društvo. Pripravili bodo tudi okrog-“purgarjev” ne bo oviralo na poti do ponovne uveljavitve. ' ' 1 ' ' V brk vsemu dogajanju v Novem prireditev bo priložnost, da bi se mestu so prireditev prenesli v prvič organizirano srečali primorski, kulturno Kostanjevico. V enem največjih arkadnih dvorišč v srednji Evropi bo v objemu starega cistercijanskega samostana iz 13. stoletja prostora za nekaj tisoč pokuševalcev. Te pričakujejo iz vse Slovenije, saj bodo pokušnjo najbolje ocenjenih dolenjskih vin lahko povezali z ogledom stalnih zbirk slikarja in kiparja Franceta Kralja, Božidarja Jakca, Toneta Kralja, Jožeta Gorjupa, Zorana Didka, zbirko umetnin starih mojstrov iz Pleterij, umetniško zbirko Forme vive in še kaj. Glavno pokroviteljstvo je prevzel lastnik gostilne in somelicr Žolnir Oto Sevšek, ki bo na prireditvi poskrbel za celotno gostinsko ponudbo. Tudi sam je vinogradnik z nekaj tisoč trtami v Zavodnah nad Kostanjevico in velik ljubitelj cvička. Zato na prireditev ne gleda s stališča finančnega uspeha. “Na prireditvi bo imel prvo besedo le cviček, ostala vina bodo obiskovalci dobili le na stojnici, kjer bo tudi pokušnja. Predstavili bomo vina vseh treh slovenskih vinogradniških pokrajin, vse to pa bo povezano z nastopi kulturniških skupin v samostanski cerkvi. To bo prireditev, ki bo drugačna tudi zaradi kraja dogajanja,” pove Sevšek. Na prireditev bodo letos prvič vabili tudi v glavnem mestu Slovenije. Organizatorji obljubljajo, da bo 21. Teden cvička skupaj s 3. sejmom vinogradniško-kletarske opreme spet največja dolenjska prireditev. Pričela se bo 14. in 15. maja z glavno pokušnjo vzorcev vin dolenjskih vinogradnikov, se nadaljevala 27., 28. in 29. maja s pokušnjo vin v kostanjeviškem gradu in končala v nedeljo, 30. maja, s skupščino dolenjskih vinogradnikov in podelitvijo medalj za kralja cvička in ostala nagrajena vina. Letošnja V ŽOLNIRJEVl DOMAČI KLETI - V kleti Ota Sevška (na sliki desno) ima prvo besedo cviček. Članom upravnega odbora Društva vinogradnikov Dolenjske je pripravil pravo malo degustacijo tudi ostalih vin, med katerimi je na prvem mestu pozna trgatev renskega rizlinga, muškat, vino barik, laški rizling in še nekatera. (Foto: J. Pavlin) KLIC V SILI NOVO MESTO - Ta četrtek vas bo med 19. in 21. uro pri telefonu 23-304 čakala psihologinja Irena Mohorovič. 3.000 SIT ZA PRAVILEN ODGOVOR - Dolenjci svoje kraje in znamenitosti dobro poznajo in ruševine obzidja, za katerim se je prejšnji teden skrival grad Mehovo, je prepoznalo precej bralcev, ki sodelujejo v naši nagradni igri. Pravilno je odgovorila tudi Marija Aksentijevič, Zalog 16, p. Novo mesto, ki ji je žreb naklonil 3.000 tolarjev. Za žrebanje naslednje uganke bodo prišli tokrat v poštev vsi, ki bodo napisali, kje stoji spomenik, nad katerim so se prejšnji četrtek neznanci vandalsko znesli. Izpolnjene kupone pošljite na dopisnici na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, Novo mesto, do ponedeljka, 10. maja. Kje stoji spomenik? Moj naslov: ..... Kupone pošljite na dopisnici na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, 68000 Novo mesto MIIADOJKA YOUNEED - Je glasbena skupina iz Ljubljane, ki je začela delovati v začetku leta 1985. V letih 1985 - 1987je izdala dve kaseti in imela koncerte v vseh večjih mestih Jugoslavije. V naslednjih dveh letih je skupina izdala dva LP-ja: Gliastly beyond belife (1988), Bloodylon (1990). Leta 1988 in leta 1990 je bila izbrana za najboljšo YU skupino. Končan je nov material. Kaseta bo izšla konec aprila, CD pa bo na voljo sredi maja. Konec maja bo skupina začela turnejo po Sloveniji. L studio =*■ m Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado SANDIJU PAKARJU iz Novega mesta. Nagrajencu čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: Veter je napisal pravljico - ANS. TONIJA VERDERBERJA Moja domovina - IGOR IN ZLATI ZVOKI Ženinu - FANTJE Z VSEH VETROV Tiha sreča - ANS. NAGELJ Mladost sc končuje nam - ANS. BORISA RAZPOTNIKA Kmetova pesem - BRATJE IZ OPLOTNICE V parku - ANS. VESNA V gostilni - ANS. VINKA CVRLETA Ob rojstnem dnevu - ANS. HENČEK Ko jih bom štel 64 - ANS. VESNA 1 (3) 2 3 4 5 6 7 8 9 10 (2) (4) (K) (-) Predlog za prihodnji leden: Cvetoče lipe - ANS. TONIJA ISKRE -»S oc H to Glasujem za:.............................................. X O Moj naslov: ............................................. P Uh Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto : PREPREČEVALEC BEGA MOŽGANOV Gospod Umič si je pridobil več " nazivov. Pred njegovim priim-“ kom je stalo napisano: doktor a profesor magister. Predvsem pa m se je imel za velikega Repičana. m Da, celo za večjega, kot so se m imeli vsi Repičani skupaj. ■ - Repičeva Draga mora ostati ■ raj na Zemlji, je govoril po vaseh in ljudje so ga poslušali odprtih m USl' u - Reke v Repičevi Dragi morajo m ostati čiste, je razlagal po sesti tankih. ■ V gostilni Pri debelem medvedu “pa se je navadno razgovoril o * turizmu. - Tujcem imamo kaj pokazati: * imamo bogato zgodovino, ima-B mo kulturne spomenike, imamo pestro folkloro. Gospod Umič ni ostal brez besed tudi tedaj, ko je bil govor o gospodarstvu. - Razvijati moramo predvsem obrt. Lončarstvo in kovaštvo imata v Repičevi Dragi dolgoletno tradicijo. Ko je tekla beseda o šolstvu, je bil gospod Umič mehek kot vosek. Repiškim otrokom moramo ustvariti najboljše možnosti za učenje. Tu živi brihtna mladež in nikakor ne smemo dovoliti, da najnadamejši ne bodo mogli v šole samo zato, ker nimajo bogatih staršev. Najpogostejše pa so se sukale misli gospeida Umiča okrog izobražencev. - Ne smemo dovoliti, se je razburjal, da bi šolani ljudje bežali iz Repičevine zato, ker jim v Belem mestu ponujajo več. Na vsak način moramo preprečiti beg možganov čez Zeleno goro! Ob takšnih izbruhih skrbi je navadno gospoda doktorja -profesorja - magistra Umiča vprašal delavec Jožič Repič: - Zakaj pa sle vi, gospod Umič, odšli iz naše Repičeve Drage v Belo mesto? S svojim ogromnim znanjem bi lahko veliko pripomogli k razvoju naše Repičevine. - Odgovoril ti lx>m z vprašanjem, Repič. Le kaj naj šimko izobražen človek sploh išče v Repičevini? TONI GAŠPERIČ