KRATICE V IMENIH DELOVNIH ORGANIZACIJ*
Med imeni delovnih organizacij je glede na pogostnost zelo opazna skupina kratičnih imen. Nastala so iz potrebe po kratkosti. Celotno ime oziroma firma delovne organizacije mora namreč po Zakonu o združenem delu vsebovati označbo, ki kaže na dejavnost delovne organizacije, označbo, s katero se natančneje označuje ime, vsebovati mora tudi sedež delovne organizacije in označbo glede vrste in obsega odgovornosti za njene obveznosti. Celotno ime je za vsakdanje praktične potrebe, npr. za dopise, reklamne napise, telekse, telegrame, predvsem pa za govorjeni jezik, predolgo, zato si delovne organizacije običajno kot najbolj izpostavljeni del celotnega uradnega imena izberejo enobesedno ime. Ena od možnosti za tako ime so kratice. - Zanimivo je primerjati povprečno dolžino kratičnih imen s podatkom iz statističnega jezikoslovja, da ima največ slovenskih besed iz konkretne jezikovne rabe 6 črk oziroma od 4 do 8 glede na vrsto besedila. (S. Suhadolnik, Odnos med dolžino, obvestilnostjo in pogostnostjo besed. Slavistična revija, XX/1972, št 1.) Obravnavana kratična imena namreč kažejo, da je bil kriterij sorazmerne kratkosti besede prav s kraticami upoštevan tudi pri imenih delovnih organizacij, verjetno seveda čisto po občutku.
V tem pregledu bo govor o tvorbi kratičnih imen, o določanju njihovega spola, delno pa tudi o njihovem izgovoru in pisavi.
Kratice nastajajo s krajšanjem, to je s posebno univerbizacijo veččlenskega poimenovanja. Tak besedotvorni način se imenuje sklapljanje s krnitvijo. Za splošno občno besedje je skorajda neuporaben, pogost pa je pri imenih delovnih organizacij. Gre za enostaven postopek: Večbesedno poimenovanje krajšamo na začetne črke, zloge ali, zaradi boljše i asociacije s podstavo, na korenske morfeme, ki jih nato strnemo. Obdelana kratična imena kažejo dve značilnosti. Prvič: Ni nujno, da so v kratici vsi členi večbesednega poimenovanja; dostikrat so upoštevani le najbolj specifični, opuščeni pa so splošni kot npr. tovarna, podjetje, industrija. Druga značilnost pa je, da so nekatere kratice t i. čisti tipi -to je iz samih začetnih črk, iz samih zlogov ali iz samih koreninskih morfemov - ali pa so t. i. mešani tipi, npr. kombinacija črke in zloga, črke in korenskega morfema. Pri nekaterih kratičnih imenih so členi krajšani celo na čisto poljubnem mestu, ne oziraje se na formalno ali pomensko delitev besede na zlog oziroma mortem.
'Članek je bil napisan za radijsko oddajo Jezikovni pogovori in prebran v maju 1980.
Za vsak tip bomo pogledali nekaj primerov. Ker je pri branju kratičnih podstav težko poudarjati njihove začetne dele, bodimo nanje posebej pozorni.
Črkovne kratice so npr.: SAP < Slovenija avto promet, TAM < Tovarna avtomobilov Maribor, SKIP < Strojno Aovinsko industrijsko podjetje, EMO < fmajlirnica, metalna industrija, orodjarna, Kovinarstvo Maja < Montaža aluminijastih in /eklenih armatur. Kratica Giposs je nastala ob združitvi več delovnih organizacij leta 1970; podstava za kratico so imena takrat združenih gradbenih podjetij Gorica, /ngrad. Pionir, Obnova, Sava, Stav-bar.
Zlogovne kratice so npr. tele: Tonosa < Tovarna trikotaže in nogavic Savije, Tosa-ma < Tovarna sanitetnega materiala, Toko < Tovarna /covčkov in usnjene galanterije. Kratica KOTO je nastala iz imen združenih delovnih organizacij KOTEKS in TOBUS, ki sta tudi sami kratici, in sicer je KOTEKS nastal iz koža, (eAstil, TOBUS pa iz podstave Torbica, obutev, usnje. K zlogovnim kraticam spada tudi ime tozda delovne organizacije Con-tal, in sicer Conimex, ki pomeni Contal i'mport-export.
Morfemski kratici sta npr. Maries, ki je nastal iz podstave Lesna stavbna in pohištvena industrija Maribor, in Težmer, ki pomeni Servis za popravilo (ežnih in merilnih naprav.
Mešani tipi kratic so lahko iz kombinacije zloga in korenskega morfema, npr.: Ing-rad < industrijsko gradbeno podjetje, Tegrad < Podjetje za (elefonske gradnje ..., Veg-rad < Splošno gradbeno podjetje Velenje, Toper < Tovarna perila, Metka < Mehanična (Aalnica, Vedrog < Veledrogerija. Kombinacija korenskega morfema in črke je pri kraticah Rudis < Äudarska industrijska skupnost, Impol < industrija metalnih poiizdelkov. Kombinacija zloga in črke so: Almira < A/pska modna industrija Äadovljica, Gra-mex < Gradbeni material export, Tomos < Koper Tovarna motornih vozil Sežana. To kratično ime je namreč vezano na prvotno zamisel, da bi bila tovarna v Sežani, kjer je bil tudi izdan akt o ustanovitvi. Glede svojega izvora je zanimivo ime kovinarskega podjetja Niko iz Železnikov. Danes je to kombiniran tip kratice s pomenom Nova industrija ico-vinarjev, vendar je ta kraučna podstava prilagojena že danemu imenu, ki ga je tovarna ob svojem nastanku dobila po osebnem imenu ustanovitelja Nika Žumra.
Nekaj posebnega so imena Nama, Tiki, Gradiš, Peko, Alko, ki so prav tako kratična, vendar njihova podstava ni današnje širše ime delovne organizacije. Zato bi jih lahko imenovali zgodovinska imena. Ime trgovskega podjetja Nama je nastalo iz prvotnega povojnega imena Narodni magazin. Podobnega izvora je ime Splošnega gradbenega podjetja Gradiš, katerega podstava je povojno ime Gradbena direkcija Slovenije. Elektro strojno podjetje Tiki je ime prevzelo od svojega »prednika«, Tehničnega inštituta Aovinske industrije. Ime tržiške tovarne obutve Peko je po izvoru kratica imena in priimka predvojnega lastnika Petra Kozine. Prav tako je osebnoimenskega izvora ime delovne organizacije Alko. V pomenski podstavi je poleg osebnega imena predvojnega lastnika še dopolnilo, značilno za kapitalistična podjetja z več solastniki, torej: A/fred Lorenz et Company. Obe imeni, Peko in Alko, sta ohranjeni iz reklamnih razlogov, zaradi njune ustaljenosti, ki kaže na tradicijo tovarne. Ime Alko se je obdržalo zlasti zato, ker ustreza okrajšavi za alkohol in kot tako označuje dejavnost delovne organizacije. V tržiški tovarni pa so že danemu imenu dali novo pomensko podstavo: Proizvodnja elegantne kvalitetne obutve.
V skupini kratic še posebej izstopa ime delovne organizacije za promet z odpadnimi surovinami Dinos. Njegova pomenska podstava ni širše ime delovne organizacije, kot je to običajno, ampak je geslo, in sicer: Dajmo industriji nazaj odpadne surovine.
Kot smo videli, je tvorba kratičnih imen precej mehaničen postopek. Kljub temu pa je treba pri tvorbi paziti tudi na nekatere občutljivejše kriterije, npr. na pomenskost novonastale besede v tem smislu, da kratica ne vzbuja nezaželenih asociacij bodisi na kak slab-
76
šalni izraz ali na kak pojem, ki ni v nikakršni zvezi z delovno organizacijo in bi pri označbi njene dejavnosti celo zavajal.
Predvsem pa je potrebno pri tvorbi kratičnih imen upoštevati nekatera splošna glasovna načela slovenskega jezika
Eno takih načel je zlogovnost besede. V slovenščini naj ima namreč vsaka beseda {razen nekaterih predlogov in veznikov) vsaj en samoglasnik ali zlogotvorni r oz. 1. Nekatera kratična imena dobijo ta nujni samoglasnik že z mehaničnim združevanjem začetnih črk, npr. TAM, Dinos, EMO. So pa tudi taka, kjer ni nobenega samoglasnika, npr. LTH, nastalo podstave Loške (ovarne hladilnikov, PTT iz pošta, ielegraf, (elefon, GHT iz Združena gostinska in hotelska turistična podjetja, GIG iz Združeno gozdno in /esno gospodarstvo Bled. Ta kratična imena pri branju navadno razvezujemo na njihove pomenske podstave. Če pa jih beremo kratično, nastane vprašanje izgovarjave. Lahko jih izgovarjamo s pol-glasniki, npr. lataha, ali pa, kar je običajnejše, z e-ji oziroma a-ji pri k in h, torej: elteha. Ti primeri dokazujejo, da kratična imena ne morejo obstajati brez samoglasnika: če ga nimajo že v pisani obliki, ga izsilijo v govorjeni. - Vendar je običajnejša pot za dosego sa-moglasniškosti tvorba kratice na zlogovni način. Na primer: Kratica Tovarne sanitetnega materiala bi bila z združitvijo začetnik črk soglasniška; TSM; temu so se izogniU z zlo-govno tvorbo, torej: Tosama.
Drugo splošno glasovno načelo, ki ga je treba upoštevati tudi pri kratičnih imenih, je lahko izgovorljivost soglasniških sklopov. Zaradi tega načela je včasih v kratico sprejet namesto začetne črke cel začetni zlog enega člena večbesednega poimenovanja. Tako je pri kratici Beti, ki je nastala iz podstave Belokranjska (rikotažna industrija. B namreč spada v tisto skupino slovenskih soglasnikov, ki na začetku besede ne more stati pred nezve-nečim soglasnikom, v našem primeru ne pred t Zato je pri tej kratici namesto začetne črke besede belokranjska vzet začetni zlog, ki je prinesel samoglasnik in tako ločil so-glasnika.
Najdemo tudi kratice, kjer je zaporedje črk v kratičnem imenu drugačno od zaporedja členov večbesednega poimenovanja. Razlog za spremenjeno zaporedje je glasovne narave. Poglejmo primer: Kratica KOT je nastala iz podstave Tovarna /covinskega okovja. Mehanično zaporedje je bilo TKO, zaradi lažje izgovorljivosti pa je samoglasnik med soglasnikom.
Tako kot slovenske besede nasploh se tudi kratice rade ognejo hiatu, to je zaporedju dveh samoglasnikov. Zato je iz podstave Tovarna električnih aparatov nastala kratica ETA in ne TEA, kar bi prineslo mehanično zaporedje. Iz poimenovanja lesna /ndustrija Apače pa je nastla Lina in ne Lia; torej je zaradi izognitve hiatu namesto začetne črke besede industrija vzet začetni zlog.
Iz glasovnih razlogov so včasih pritegnjeni v kratico tudi predlogi in vezniki, kar je sicer redko. Poglejmo primere: AZA < Atelje za arhitekturo. Brez z-ja bi bilo zaporedje dveh a-jev, torej hiat Poleg tega bi bila beseda nesmiselna, podobna medmetu. Kratično ime IN-DIP je nastalo iz podstave /ndustrija dežnikov in pletenin; če v kratici ne bi bil upoštevan veznik in, bi prišlo do tročlenskega soglasniškega sklopa ndp. Ime delovne organizacije iz Žirov, Poliks, je nastalo iz podstave Podjetje obutvene, lesne in /covinske stroke. V kratici je upoštevan veznik in le zaradi lažje ali glede na podstavo ustreznejše izgovarjave črke 1. Brez i-ja med 1 in t bi bila - glede na pravorečna pravila o izgovoru črke 1 pred sog-lasniki - pravilna izgovarjava pouks, pri čemer bi se izgubila povezava med kratičnim u in njegovim podstavnim členom lesen.
Pri sklapljanju s krnitvijo dobimo torej novo besedo. Pripišemo ji naglas, spol in jo lahko tudi sklanjamo. Spol določimo kratičnemu imenu - vsaj običajno - ne glede na spol jedra
i?
prvotnega poimenovanja, ampak po principu predvidljivosti. Če se končuje na -a, je ženskega spola, npr.: ljubljanska Nama. Vse ostale kratice so načeloma moškega spola, npr.: mariborski TAM, domžalski TOKO, celjski EMO.
Glede spola so zanimiva kratična imena na -i. Tu zaradi dvojne možnosti - ali ženskega spola po tipu Meri ali moškega po tipu Toni - lahko vpliva asociacija s podstavo in morda tudi morebitna asociacija na kak homonimni izraz. Npr.: Kratica Beti je ženskega spola, ker je jedro, industrija, v podstavi Belokranjska trikotažna industrija ženskega spola. Tu najbrž vpliva na spol tudi naključna homonimija z osebnim ženskim imenom. Kratica Tiki pa je moškega spola, ker je tako tudi jedro podstave: Tehnični inštitut kovinske industrije. Pri kraticah, kjer je v končnem glasu razlika med pisano in govorjeno podobo, o spolu kratice praviloma odloča pisana podoba; ker je to soglasnik, so moškega spola; npr.; škofjeloški LTH.
Glede pisave obravnavano gradivo kaže, da se kratična imena pišejo na dva načina: s samimi velikimi črkami ah le z veliko začetnico kot običajna lastna imena. Vendar možnost običajne lastnoimenske pisave velja le za kratice z vsaj enim samoglasnikom. Tiste s samimi samoglasniki te možnosti nimajo, kar kaže, da se prvi tip kratičnih imen lepše vključuje v sistem. Pisava le z veüko začetnico ima dosti pozitivnih lastnosti. Npr.: Tako pisana kratična imena v besedilu grafično ne izstopajo, kar je pri prvem načinu včasih moteče. Pri sklanjanju ni več problema, kako pisati sklonske končnice - priključimo jih kot pri običajnih besedah. - Vendar pa bi bilo nedopustno poenostavljanje, če bi vsa kratična imena pisah le z veliko črko. Oba načina sta namreč utemeljena s stopnjo imenske osa-mosvojenosti kraučnega imena, ki le postopoma pridobiva lastnosti običajnih lastnih imen. Šele po dolgotrajnejši rabi kratice namesto veččlenskega poimenovanja se zabriše njena pomenska motiviranost in kratično ime zaživi kot pravo stvarno lastno ime.
Ta prehod je pri kraticah, nastaUh ali iz korenskih morfemov, npr. Težmer, Maries, in pri zlogovnih, npr. Tonosa, običajno hitrejše kot pri kraticah iz samih začetnih črk tipa TAM. Kot pravo stvarno lastno ime se kratično ime ne piše več s samimi velikimi črkami, ampak se začne pisati le z veliko začetnico. - V skladu s takim razvojem kratičnih imen - od značke do pravega imena - dopušča Načrt pravil za novi pravopis možnost pisave kratičnih imen na oba načina.
V tem sestavku nismo pregledali sklanjatve, vmesnih tipov in pomanjkljivosti pri nekaterih kratičnih imenih. Ker so ta vprašanja za jezikovno kulturo pomembna, se bo treba k njim še kdaj vrniti.
Alenka   Gložančev SAZU v Ljubljani
Literatura:
T. Korošec, O rabi kratic v slovenščini, Pet minut za boljši jezik, Ljubljana, 1972.
F. Novak, Imena gospodarskih in drugih organizacij, raznih ustanov in združnj, Gospodarski vestnik, XVII, 1968, št. 86.
M. Rode, Poskus klasifikacije krajšav, Slavistična revija, 1974, št 2. J. Toporišič, Slovenska slovnica, 1976.
J. Toporišič - J. Rigler, Komentar k Načrtu pravil slovenskega pravopisa, Slavistična revija, 1977, ŠL 1. Slovenski pravopis, Ljubljana, 1962.
78