Izhaja vsmk četrtak
URBDNISTTO IN UPRAVA: Trst, Via F. Filzl 10/1., Tel. 28-770
Za Italijo: Gorica, P.zza Vitto-rla 18/11 - PoStni predal (casel-la postale) Trst 431. — Pošt. čekovni račun: Trst, št. 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna št. 23lir
NAROČNINA: trimesečna lir 325 - polletna lir 500 - letna lir 1100. — Za inozemstvo: trimesečna lir 500 - polletna lir 1000 - letna lir 2000. Oglasi po dogovoru
Spedlzione in abb. postale I. Kr.
ŠT. 105
TRST, ČETRTEK 24. MAJA 1956, GORICA
LET. V.
V NEDELJO VSI NA VOLIŠČE I
NAPOČILA JE URA KONČNE ODLOČITVE!
Strmoglaviti je treba Josipa Agneletta in Teofila Simčiča
Veličastni ljudski tabor na Bazovici, leta 1952 je bil dogodek zgodlovinskega pomena, ker je vsemu svetu, v porvi vrsti pa našim odgovornim voditeljem odlkirtij do globin prav o čustvovanje in hotenje slovenskih množic v naših krajih.
Plameneče navdušenje, s 'katerim so tedaj nepregledne trume pozdravljale složni in enotni nastop sprtih slovenskih strank, je motrialio tudi slepcem dokazati, kakšno edino politiko zahteva ljudstvo od svojih voditeljev, da se naš narod lahlko z uspehom hrani na težlko ogroženi zemlji svojih očetov.
Vsak Slovenec — so ljudje tedaj menili — imta kot svoboden 61 ovdk pravico zagovarjati svoje ideje: eden je komunist, drugi protikomunist, eden veren katolik, drugi nasprotnega naziranja. Vsakdo naj se le hoori, da njegovo mišljenje prevlada v narodu, toda v stvareh, ki so vsem Slovencem skupne, se kljub naijvečjiim razlikam v ideologiji 7norajo Slovenci, vendarle skupno braniti. Jezikovna, gospodarska in socialna enakopravnost., še prav posebno pa slovenske šole se ne tičejo te ali one stranke, marveč slehernega Slovenca ter se je zategadelj treba zanje složno in enotno boriti.
Iz duše zapostavljenega in ogroženega ljudstva se je z rastočo močjo dvigal klic po ustanovitvi nadstrankarskega Narodnega sveta.
RAZNARODOVALCI SE BOJE NAŠE EDINOSTI
In s časom so se hvala Bogu začeli boljšati pogoji, dla se ta vsesplošna narodna zahteva uresniči. Spar s komiiinformo se rje bližal rešitvi, tako' da je poslalo mogoče vključiti tudi komuniste v slovensko narodnoobrambno skupnost. In res so bili ceJio komunisti pripravljeni združiti se z ostalimi slovenskimi strankami v enotno borbo za uresničenje posebnega manjšinskega statuta. Iz izjav, ki so tedaj med pogajanji padale, se je dalo sklepati, da si tudi misel Narodnega sveta polagoma utira pot. Zdelo se je, da se bo s časom dal dioseči sporazum z vsemi voditelji razen g nekaterimi.
Kdo je bil torej nasproten, da se Slovenci v boju, ki ga vodij o na življenje in smrt, z združenimi močmi branijo?
Najprej seveda naši narodni sovražniki. Bralci se še dobro spominjajo zadnjega obč-nega zbora demokristjanov v Trstu, na katerem je ^„„1 zasmeh oval ec slovenske duhovščine Romano pozival oblastva, naij ne izvedejo Posebnega statuta v korist slovenske narodne manjšine.
Toda to jim ni še zadostovalo! Po mnenju demokristjanov bi morali tržaški Slovenci
ostati povrhu še med seboj sprti in razklani. »N e p o p r a v 1 j i v a n iai p a !k a bi bil a«
— je donelo na obč. zboru iz ust g. Botterija
— »č e bi mi ne p r e preč i11 i ustanovitve velike in enotne slovenske fronte...«
Položaj na našem ozemlju je bil torej nadvse jasen: na eni strani je stalo slovensko ljudstvo, ki je v svoji stiski odločno* zahtevalo od voditeljev, naj združijo in zedinijo narod v složni obrambi njegovih življenjskih pravic, na drugi strani soi pa 'biflii zbrani nasprotniki Slovencev ter se na vse pretege trudili, da slovensko slogo in edinost »preprečijo«.
V	NEPREMOSTLJIVEM NASPROTJU Z LASTNIM LJUDSTVOM
In kaj se je zgodilo? Namesto da bi spoštovali voljo svojega ogroženega in izmučenega naroda, so se nekateri slovenski voditelji odločili za polLiitiiko, ki! se je skladala z željami naših narodnih nasprotnikov.
Na obzorju se na žalost že kažejo znaki — je svaril g. Botitcri na deinokrščanskcm zboru — da se Slovenci združujejo. Pristavil je besede, o katerih naj vsa|k naš zaveden človek resno razmišlja: »Samo katoličani iz
Slovenske kat. skupnosti se še upirajo.«
To je ona »skupnost«, ki je sedaj postavila na Slovensko listo kot kandidata dr. Teofila Simčiča.
Kmalu zatem je zavil na poit slovenske ne-edinosti tudi dr. Josip Agneletto.
Ta dva moža odločno odklanjata sleherno sodelovanje z ostalimi rojaki ter odbijata že samo misel, da bi se pristaši vseh slovenskih strank složno in enotno borili za svoje narodne pravice.
In glej čudo, glasila najbolj strupenih sovražnikov vsega, kar je slovensko, zloglasni II Messaggero Venet o in tovariši, pojejo sedaj iz vsega grla hvalo dr. Josipu Agnelettu in dr. Teofilu Simčiču! Nič ni moglo očitneje in talko otipljivo odkriti pravega značaja in pomena njune politike kakor ravno ta hvala iz ust raznarodoval cev. Danes vidi že vsak otrok, komu taka politika kori-s t i!
Oba moža pa vztrajata vsemu nakljub z nepopustljivo trmo na začrtani poti. Gluha sta kot 'kamen, če jima kdo očita, da sta zavestno izdala Bazovico! Prav malo ju vzne-mlitrja, da Sta prišla v nepremostljivo nasprotje z vsem čustvovanjem in hotenjem slovenskega ljudstva in obenem tudi ogromne večine lastnih pristašev.
Neznosna diktatura
Od ,kod tolika trma? V politiki ima razen pisanega programa na žalost večkrat še večji pomen vprašanje človeških značajev.
Dr. Josipu Agnelettu je narava nedvomno dala nekatere odlične Ujaistnosti: mož je zelo marljiv in neverjetno vztrajen. Toda njegova prva hiba je, dai je neznansko' trmast. Na sodniji ga poznajo, da se da raje zdrobiti v prah, kakor da v pravdi zaradi nekaj sto lir popusti. Poravnave so z njiim skoro nemogoče.
Zanj kot politika je pa naravnost usodno, da se temu pridružuje še neznanska častihlepnost in oblasliiželjnost. Vedno in povsod mora* njegova obveljati! Kdor je nasprotnega mnenja, je njegov osebni sovražnik. Njegova volja bi morala biti zakon za stranko in za vse, s katerimi sodeluje. Josip Agneletto je lik izrazito nedemolklratičnega, samopašnega diktatorja, ki bi rad vsem ukazoval.
Ker ljudje tega ne prenašajo, je mož nujno moral priti v naj ostrejše spore z vsemi in je postal nesreča tudi sna lastno organizacijo. Tu samo nekaj dokaizov:	Zaradi njegovih
diktatorskih načinov, se je iz
1.	Slov. dem. zveze že pred leti izločila ve-
lika skupina 'katolikov ter ustanovila Slov. kršč. soc. zvezo;
2. Agnelettovo diktatorstvo je krivo, da se je razšel njegovemu gibanju priključeni De-lavski sindikat;
3. s svojim nedemokratičnim ravnanjem je za vedno odbil od sebe Akademsiki klub Jadran ;
4. iz istih in še drugih vzrokov, o katerih je bolje, d a molčimo, se je razšel s pokojnim plemenitim dr. Veselom;
5. njegovo obnašanje je (krivo, da so mladi izobraženci trumoma zapuščali njegovo organizacijo in da je SDZ danes tako rekoč brez inteligence.
In vse te stvari so se godile, ko ni bilo še nobenega Besednjaka v Trstu.
In ka|klo je Agneletto ravnal s svojimi zavezniki? Pri zadnjih volitvah so zanj glasovali tudi pristaši Skupine neod. Slovencev in Slov. kršč. soc. zveze, v mestnem svetu je bil torej tudi njihov zastopnik- In vendar jim ni v 4 letih niti enkrat poročal o svojem delu, jih ni niti enkrat vprašal za njihovo
(Nadaljevanje na 3. strani)
NOVICE Z VSEGA SVETA
NEPOPRAVLJIVI ZAGRIZENCI
Komunistična stranka je pretekli teden napovedala volilni: shod na Glavnem trgu v Trstu, na katerem naj bi senator Terra cini govorili v italijanščini, 'kandidat Gombač pa v slovenščini.
Ker so se sklenili poslužšti v središču mesta tudi našega jezika, je nastala med laški mi nacionalisti prava revolucija. II Pieeolo je priobčil v četrtek hujskaški uvodnik, ki žehti od blaznega sovraštva do naše materinščine. V njem se list divje zaganja v organizatorje shoda, češ da hočejo z dvo jezičneosl jo »onečediti« (lordare) zgodovino Trsta.
»Vse tržaške italijanske »Iranke« piše Piccolo — »so prosile in rotile komuniste, naj od svojega načrta odstopijo«, a da je bil ves trud zaman. Rabi slovenščine so se torej postavile po robu vse laške stranke hrez izjeme: od fašistov, socialistov in liste MEN do Kršč. demokracije! Vsi so bili združeni in edini v sovraštvu do Slovencev.
Kaj naj si mislijo slovenski verniki, ko vidijo med- glavnimi nasprotniki svoje jezi kovne in človeške enakopravnosti tudi italijanske katolike?
Mladi pristaši italijanskih katoliških organizacij so med shodom na Glavnem trgu, ko se je oglasila slovenska beseda, začeli kot pobesneli divjaki žvižgati in kričati.
Ali ni žalostno, da so komunisti pokazali več smisla za pravice, ki nam gredo po naravnem in božjem zakonu, kot katoličani iz Kršč. demokracije?
BOLNA FRANCIJA
Brž ko. je Tito zapustil Pariz, sta načelnik francoske vlade Mollet in njegov zunanji mi-miester Pineau odpotovala na obisk v Moskvo. Tu sta bila lepo sprejeta, kakor se ujema s slovansko gostoljubnostjo, dosegla pa nista ničesar. Editno, kar so podpisali, je brezpomembna pogodba o /kulturnem sodelovanju med obema državama.
Neuspeh so opazovalci predvidevali. Rusi bi bili prav radi videli, da se Francija nekoliko odmakne od svojih zapadnih zaveznikov, toda Molilet se je uprl in neprestano po. udarjal, da hoče ostati zvest Atlantski zvezi. Namesto tega je želel, da bi mu Rusija pomagala premagati težave v severni Afriki ter pomirjevalno' vplivala na arabske upornike v Alžeriji.
Sovjetski voditelji so se pa: držali načela: »Ti dam, če mi daš« in ker Mollet ni hotel nič dati, so se pogajanja končala z neuspehom. To je svet najbolj jasno spoznal iz napitnice Hrušoeva, v kateri je spričo gostov nazdravil tudi »Arabcem in vsem narodom, ki se bore za neodvisnost«.
Medtem se Francija pogreza v vse večje notranje težave. Ko bi v petek zvečer moral iz mesta Grenoble peljati vlak nove čete v Alžir, se je pred postajo zbralo okrog tri tisoč ljudi, ki so vpili, da ne puste pobijati svojih sinov v Afriki. Izdrli so železniške tračnice in zagradili progo. Med množico in policijo se je vnela prava* bitka, v kateri j" bilo 8 oseb ubitih in olkoli 100 ranjenih.
Boj za francoske kolonije se bije že na tleh Francije same.
»KOS PAPIRJA BREZ VREDNOSTI«
Ta ponedeljek je bila v Trstu zelo zanimiva sodna razprava. Dr. Josip Agneletto je tožil odgovornega urednika Primorskega dnevnika g. Renka, češ da je v svojem listu netočno poročal o Agnelettovih nastopili v trž. občinskem svetu.
G. Renko je koj ob pričetku zahteval od sodišča, naj mu na podlagi 5. člena posebnega statuta najprej dostavi obtožnico tudi v slovenščini, ter imenuje slovenskega tol miača.
Predsednik dr. Gnezda ga je pa zavrnil z naslednjimi besedami: »Zame je londonska spomenica kos papirja brez vrednosti!«
Londonski sporazum — je predsednik pojasnil — ni bil še predložen rimskemu parlamentu in ni bil objavljen v Uradnem listu in nima zato nobenega učinka niti v Italiji, niti na Tržaškem. Tu veljajo še stari zakoni, po katerih se sune n>a sodnijah uporabljati samo italijanski jezik. Pod Avstrijo so bile v Trstu res slovenske sodne obravnave, danes je pa to nemogoče, ker nima londonski sporazum še zakons|kie veljave.
Renko je ugovarjal, da. ije trž. državno piravdništvo drugačnega mnenja, da ono dejansko veljavnost londonskega sporazuma priznava, saj je lani v neki drugi pravdi poslalo istemu Renku obtožnico v slovenskem prevodu in ga zaslišalo s pomočjo slovenskega tolmača!
Toida ta ugovor ni imel prav nobenega vpliva na predlsednika. Mene ee odločitve državnega pravdništva — je dejal — nič ne tičejo, jaz som neodvisen sodnik.
Besede in dejanja
In talkio se je ponovila sramota, da sta stali pred sodnijo dve slovenski stranki — Slovenec AgnelettO' in Slovenec Renko — in da je razpravi predsedoval sodnik, ki slovenščino razume, a je vendar Slovencem biilo prepovedano govoriti v lastnem jeziku. Po zakonu, na katerega se je predsednik skliceval, bi bili lahko zato še kaznovani!
Da je tako stanje po podpisu londonskega sporazuma za naš nairod poniževalno, se samo po sebi raizuime in zato je obtoženec protestiral. Njegovemu protestu bi se bila morala pridružiti tudi njegova prisotna politična nasprotnika, zakaj tu ne gre niti za Renka niti za Agncletta, temveč za temeljne človeške pravice našega naroda. Značilno pa je, dia sta Josip Agneletto in sin k vsemu temu — molčala. In to v času, ko se njuna Slovenska lista spušča, v borb o za uresničenje posebnega statuta! Narodno zavednost gospodje, je treba dokazati, z dejanji im ne le — z besedami.
Na sodniji smo slišali, da je londonska pogodba brez vsake veljave. Vprašamo obla-stva, na podlagi časa je prišel v Trst dir. Pa-laimara. S čigavim pooblastilom je vkorakala na Tržaško ital. vojska? Edino na podlagi londonskega sporazuma. Ko: gre za prevzem oblasti na našem ozemlju, je pogo.dha torej veljavna, ko pa je treba dati Slovencem pravice, ki jih sporazum določa, postane ta naenkrat »kos papirja brez vrednosti«.
BRANKO IN AVGUST
Kdor primerja oblike volilne borbe v Avstriji z onimi na Tržaškem, se ga: kot Slovenca loteva občutek sramu. Divjaški izpadi, kakor si jih pri nas dovoljujeta! kričača Branko Agneletto in Avgust Sfiligoj, so. predvsem verna slika njune vzgoje in kulture. Blato, ki ga mečeta proti drugim, pada sicer izključno nanju, toda kar uganjata, škoduje na žalost obenem tudi ugledu vseh Slovencev.
V	zadoščenje pa nam je, d,a1 se čut dostojnosti ljudstva samega upira toliki surovosti. Ljudje hodijo na shode, da 'bii tu slišali iz ust izobražencev kaj pametnega o političnih, gospodarskih in socialnih problemih svojega ogroženega naroda, namesto tega se pa znajdejo. sredi plohe samih psovk, osebnih napadov, žalitev in obrekovanj. Politične »kulture«, ki sestoji iz veletoka samega zmerjanja, so ljudje do grla siti.
Zato je slovems|klo prebivalstvo g. Branka izžvižgalo v Ricmanjih, izžvižgalo v Lonjer-ju, na njegov shod nit prišel nihče v Bazovici, nihče v VižovJjah, nihče v Samatorci, nihče v Trebčah.
Uspešnejših agitatorjev zoper Slov. deni. zvezo in Slov. kat. skupnostjo, kot sta Branko in Avgust, si ni mogoče misliti.
OTROCI, POZORI
Pretekli teden so šolski otroci v Avellinu našli po pou|klu ob cesti velikio kovinsko škatlo in se začeli z nijo igrati. Nomadoma se je razpočila in 2 o troha: razmesarila., 8 pa težko ranila. Enega, je ubilo vpričo očeta, ki. je sko.z:ii okno gledal, kako se otroci igrajo. V škatli je bila protitankovska mina.
Otroci, ne dotikajte se železnih predmetov, če jih iztaknete na polju ali kjerkoli.
PAPIRNA DOBA
Naš čas imenujemo atomsko dobo, označili bi jo pa llahko. za papirnato.. V Ameriki delajo poskuse, da bi iz posebnega papirja izgotovili za vojaštvo šotore, nahrbtnike, srajce in spodnje hlače. Najbolje bi bilo, da bi tudi v vojni metali bombe in streljali iz topov samo /krogle iz papirja. Tako novotarijo bi' ves svet pozdravili.
BINKOŠTI S SNEGOM
Čeprav gremo že h koncu maja, so bili letošnji binkoštni prazniki precej hladni in muhasti. Neprestani dež je marsikateremu birmancu pokvarili veselil dain. Še slabše je pa bilo. drugod1. V celovški, kotlini je za binkošti snežilo., padlo, ga je 7 centimetrov.
ZANIMIVA RAZPRAVA
Ko. je Sovjetska zveza, pred kratkim, sklenila, da odpusti iz vojske en milijon in 200 tisoč mož, je svet zastrmel. V Ameriki se je sprožila med poljtičuiimii voditelji razprava, kaj maj ta ruski korak pomeni. Zunanji minister Doli!os sodi, da to, kar je Moskva naredila, ni prava razorožitev, zakaj odpuščeni vojaki pojdejo iz večine v vojno industrijo in v današnji atomski dobi moč vojske ni odvisna. od števila mož, temveč od modernega orožja.. Minister za obrambo Wilson je pa mnenja, da je sovjetska odločitev prvi korak na pravilni poli .k splošnemu raizoroževainju. D d Rusov da je zapad zahteval dejanj, in to je njihovo prvo. res koristno dejanje.
napočila ie ura tunine eflližilife!
(Nadaljevanje s 1. strani)
mnenje, ni niti enkrat čutil potrebe poiskati si njihovo odobren je za svojo politiko v občinskem svetu.
zmagati mora ljudska volja
Josip Agneletto se je pač postavili na stališče, dla lailuko dtela, kar se mu zljubi, da ni za svajiai dejanja iniilkamoiir odgovoren, češ: »Stranka — to sem jaz! Slo v e nsi ki narod — to sem jiaiz!« Taki, način L so mogoči pod k a,k o rdečo ali črno diktaturo, so pa za demolklra-tični svet neprenosni!
Te lastnosti njegovega značaja so .krive, da ni Agneletto do padca fašizimia igral v političnem življenju primorskih Slovencev no-lieno vloge. V oni tei-.lki zgodovinski dobi: našega naroda mi padlo nolbeni slove.nsiki stranki na' im, da bi Josipa Agneletta volila v kalko politično vodstvo. .Kalko Ln kaj sodi on o slovenski politiki ni nikogar zanimalo.
Isto velja a dir. Teofilu Simčiču, ki ni bil še nikdar v življenju član kakega političnega odbora. Šele motni valovi žalostne povojne dobe so pripljuskalli na politično površino !a dva moža.
In kaj sta do diames dosegla za naš narod? Dr. Simčič je prevzel predsednnštvo ta|k/r>-zvane Slov. kat. skupnosti ter brez vsakega čuita odgovornosti pomagal klaitii nia dvoje vršite tukajšnjih slovenskih katolikov. To je njegova edina zasluga.
Agneleitto je bali, kakor smo videilii, za lastno stramlkio raizdiralen dinamit, ima pa z dr. Simčičem še to zaslugo, da se je z njimi ne-nelioima ponižno klanjal vladajočim Italija -noiin.
S svojo pioilflitilko »ta postaila obenem glavna ovira za skupni složnli nastop Slovencev.
Ker ljudstvo brezpogojno hoče edinost, metra 27. maja izločiti ta dva moža iiz slovenskega političnega življenja.
Kaj je dolžnost volivcev
Kalko n;aj to doseže? Najprej hočemo z vso močjo poudariti načelo, naj vsak Slovenec glasuje v nedeljo svohodno' po svoji vesti. Mi nočemo izvajati na nikogar nobenega pritiska!
Ker nas pa ljudje od vseh strani stalno sprašujejo, kaj jim mi svetujemo, je dolžnost lista, da jasno pove svoje mnenje.
Najprej izjavljamo, da mora vsak slovenski človek na volišče! Kdor ostane v nedeljo doma, koristi samio mašim narodnim nasprotnikom.
Dokler smo upalli, da bo lista »Trst Tržačanom!« pinipuščema k volitvam, smo hoteli našim, prijateljem priporočati, naj glasujejo za to listo ter oddajo preferenčne glasove trem nairodno zavednim Slovencem, lk.i so na njej kandidirali.
Kaj sedaj ? Prvo, kar je izven spora, je to, da ne sme niti en sam slovenski glas biti oddan nobeni stranki, ki je bila na vladi ter skupno z Bartoli jem pomagala zapostavljati Slovence. Načelno je treba glasovati za liste in osebe, ki so v najostrejši opoziciji zoper krivično protislovensko vladavino v Trstu in na Tržaškem, toda pod pogojem, da so na njili listah tudi narodno zavedni slovenski možje.
Slovenci demokratičnega- in krščankegn prepričanja, ki bodo v tržaški, občini volili
Slovensko liisto, imajo pa narodno dolžnosl, da ne dajo miti enega preferenčnega glasu niti Josipu Agnelettu niti Tcofilu Simčiču, pač pa inž. Milanu Sosiču, Humbertu Mamolu, Josipu Ferfili in Aldu Stefančiču!
Ko oddaš preferenčni glas inž. Sosiču, ni tieba, da napišeš v prvo vrstico njegov priimek in liime, temveč zadostuje, da napišeš številko 6. Pri Mamolu napiši številko 11, pri Ferfilli 16, pri Stefančiču-Stefami pa 20.
'Nljliih priporočamo, ker so ziavedlni in po-štenii Slovenci in ker smo trdno, prepričani, da se ne bodo nikdar spuščala v nobene politične kupčije z nasprotniki našega. naroda.
To je edini način, kako laliko Slovenci preprečijo, da bi bila Agneletto in Simčič izvoljena, ter se tako obenem osvobodijo teh dveh mož in njih za naše ljudstvo škodljive in pogubne politike.
To je edini zasluženi odgovor, s katerim lahko ljudstvo 'izreče nezaupnico voditeljem, ki nočejo, spoštovati njegove volje.
Kako naj volivci ravnajo, je pojasnjeno v notranjosti našega lista.
Daj preferenčne glasove kandidatom s štev. 6, 11, 16, 20.
Z NAKUPOM DOBREGA BLAGA PRIHRANITE DENAR!
Prodaja na debelo in na drobno vsakovrstno originalno ANGLEŠKO IN NACIONALNO BLAGO ZA MOŠKE IN ŽENSKE PO NAJNIŽJIH CENAH.
Gbi&eittt
Magazin angleškega blaga
SKLADIŠČE:
Trst-Ul. S. Nicolb 22 Telefon štev. 31-138
llinijrtzzuitt	Jnrjlvhi
'AAA/VA/^*AAAAAAAAAAAaAAAAAAAAAAAAAAAAAA
\AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA/
Obračajte se na nas osebno ali pismeno. Prinesite ia oglas, imeli boste poseben popust.
TUDI KMETJE SE PUNTAJO
Francija nima hudih preglavic samo z Al-žiroim v severni Afriki, ampak tudi s svojimi kmeti. Poljski delavci se pritožujejo na nizike plače, kmetje se pa jeze ker ne morejo razprodati vina in drugih pridellkov. Njihov srd je olbrnjen proti vladi in nai hogate, site meščane. Ko so se ti za binkoštne praznike ‘pripeljali v razikošniih avtomobilih na izlete v podeželje, so jim- kmetje na večjih križiščih južne Francije zaibarakad irali ceste. Tu so se ukopi/čile dolge vrste voizil, ki niso m ogla naprej. Ponekod so kmetje porinili avtomobile v cestne jaalkie.
GROZEN POGLED V BODOČNOST
Ameriška mornarica, je v ponedeljek preizkusila novo vodikovo bomlbo. Strašno molilno orožje so prvikrat odvrgli iiz letala, ki je brzelo nad Tihilm oceanom v višini 15 tisoč metrov. Boimfoa se je razpočila, ko je padla nia 3000 metrov nad morsko- gladino.
Kako silovita moč je v orožju, se je videlo po tem, da se je po eksploziji dvignil radio-aikltivni ohlalk hipom® od 3 na 32 tisoč me-trov v višave. Velike križark e, k.ii so plule 25 kilometrov vstran, so se zazibale kot orehove lupine.
V boimlbi je toliko moči, kot če hi kdo naenkrat vrgel Ikiam 10 milijonov ton naj hujšega razstreliva triitola.
Gorje človeškemu rodu, če se velesile ne .sporazumejo v vprašanju razorožitve.
MRTVA ODVETNICA
Med bombardiranjem mesta Salerna je 1. 1944 zaisul o tudi .gospo Santo Nigra in mož ji je dal postaviti na pokopališču lep spomenik. V resnici pa ni bil a mrtva, ampak je izkoristila splošno zmešnjavo, da jo popiha od moža. S ponarejenimi papirji se je pojavila v Genovi in nastopala tu kot lažna odvetnica, ter prišla do precejšnjih milijonov. Sedaj so jo odkrili in zaprli, mož pa je po 12 letih dal podreti na.groibnik svoje boljše učene polovite.
VOLILNA VABA
V stari Avstriji so večlklrat volivce spravljali na volišče s tem, da so jim dali brezplačen golaž in vrček piva. Sedaj je pa v francoskem parlamentu neki poslanec predlagal novo sredstvo, da bi povečali udeležbo na volitvah: vsak upravičenec naj hi pri odhodu iz kabine dolbil listek za loterijo z velikimi dobitki.
To velja, pa samo za -bolne narode, zaikiaj 'kjer je ljudlstvo zrelo in zavedno, gre strnjeno in polnoštevilno na volitve, kakor dokazuje n. pr. sosedna Avstrija.
ODPUŠČEN IZ SLUŽBE
V francoskem zunanjem ministrstvu so imeli v arhiivalmam. oddejliku nastavljenega mačka, ki je imel nalogo preganjali miši in podgane, da ne hi. razgrizle tam shranjenih listin. Sedaj so pa začeli zapirati listine v posebne škatle, varne pred giodalci, tako da je ta ministrslki nameščenec prišel oh službo. Usmilili se ga je vratar, ki daje brezposelnemu dnevno lonček mleka. Pravilno bi bilo, da hi prejemal pokojnino.
IZNAJDLJIVI MOŽJE
Neapelj ima veliike dobičke od tujskega prometa. Posebna privlačnost je ognjenik Vezuv, ki pa že od 1. 1945. ne »vleče iz pipice«, in zalo leze narnj mnogo manj tujcev. Nekateri mestni očetje Neaplja so zato predlagali, naj hi občina vzdrževala vrli hriba stalen — umeten dlim!
Volivci devinsko-nabrežinske občine glasujte za Listo občinske enotnosti!
Uspelo zborovanje Liste občinske enotnosti v Nabrežini
V	nedeljo, 20. majia, je bilo v Nabrežini zborovanje Liste občinske enotnosti. Zaradi slabega vremena je bilo v dvorani Prosvetnega društva »Igo Gruden«. Udeležba volivcev je bila proti vsakemu pričakovanju izredno velika.
Govorili so po vrstnem redu kandidati Liste občinske enotnosti .dr. JainkO' Jež, Adriano Oliva, Slavlko Pertot in Ado Slavec. Vsi govorniki so poudarjali pomen sedanjih volitev za devinsko-nabrežinsko občino, razvijali program, ki si ga je lista nadela za uspešno občinsko upravljanje, obžalovali nesodelovanje pristašev S1)Z pri enotnem nastopu vseh Slovencev v naši narodnostno ogroženi občini in obsodili stališče tržaškega vodstva SDZ, ki je s svojoi strankarsko zagrizenostjo in politično* nerazsodnostjo dovedlo našo občino zaradi cepitve slovenslkiiih glasov v veliko nevarnost.
Dr. Janko Jež je naslovil poseben poziv na nabrežinske pristaše SDZ. Med drugim je dejal, da edinole govorniki talko imenovane »Slovenske liste« ne opozarjajo volivcev na nevarnost, ki preti nabrežinski občini po italijanski nacionalistični lliisti TORRE. Brez pretiravanja, toda tudi brez vsakega olepševanja je treba pogledati stvarnosti v oči. Dejstvo je, da lahlko italijanska nacionalistična lista TORRE dobi tudi 1400 glasov. Zato se lahko zgodi, da bodo tujci že letos zagospo-
ifiovenci ! volite
dllhto	v	enotnaltti!
dovali na nabrežinsikem županstvu, če slovenski volivci ne bodo v zadostnem številu podprli Liste občinske enoitnosti, ki edina lahko premaga močno italijansko koalicijo. Od Nabrežineev je odvisno, če hoim o fašistično nevarnost odvrnili! Če bomo občino izgubili, bo do tega prišlo samo po krivdi tržaških političnih Ikrogov, ki niiso hoteli razumeti naše narodne stiske. Dr. Jež je pri tem poudaril, da so nabrežinski člani SDZ hoteli enoten nastop vseh slovenskih političnih skupin, ker se zavedajo nevarnosti, ki nam vsem preti. To mu je ipred dobrim mesecem potrdil sam župan Terčon. Tržaško vodstvo SDZ pa je hotelo drugače in je samo zaradi enega mesta v bodočem občinskem svetu postavilo na kooko našo usodo iklot svobodnih občanov te na j večje slovenske občine na Tržaškem.
POZIV NABREŽINCEM!
Nato je dr. Jež povedal naslednje:
»Vam Nabrežincem ne more biti vseeno, kdo bo v prihodnjih štirih letih gospodoval na občini. V Nabrežini nastopa nov ponosni in zavedni slovenski meščanski sloj, ki ni izgubil stika z ljudstvom, iz katerega izhaja,
ki se ni izneveril narodnemu izročilu svojih očetov. Na te ljudi se obračam s posebnim pozivom, naj nam priskočijo na pomoč in naj nam zagotovijo prepotrebno zmago. Še nikdar nam ni prelila nevarnost, da bi z lastnimi glasovi, razdeljenimi zaradi kratkovidnosti naših političnih voditeljev, ki so jim narodne koristi deveta briga, izročili našo občino tujcu, ki komaj čaka na trenutek, da bi nam tudi v občinski upravi stopil na vrat.
Obračam se na nabrežinsko mladino, obračam se na članstvo SDZ s prošnjo, lci jo izrekam v imenu najbolj ogroženih postojank Sesljana in Devina, naj trezno premislijo, kaj pomeni njihov glas pri prihodnjih volitvah. Od članov SDZ ne zahtevamo nobenega odstopa od političnih idealov, ki jih navila ja jo.
Svojemu narodnostnemu političnemu idealu bodo ostali najbolj zvesti, če bodo v trenutku, ko se je tržaško politično vodstvo izkazalo za nedoraslo svoji nalogi in naše ljudstvo pustilo na cedilu, pripomogli, da bo prav s pomočjo njihovih glasov ostala naša velika občina še nadalje v slovenskih rokah .
IZPOLNITE DOLŽNOST DO SVOJEGA NARODAI
Prepričani smo, da boste pravilno razumeli naš klic in kot pravi bratje razumeli I našo stisko, ki je obenem tudi vaša. Če bo ! mo kljub vsemu padli v novo upravno suž-' nost, bo naša usoda enaka vaši. Morebitni I fašistični zavojevalci našega županstva bodo ! enako ravnali z nami kakor z vami!«.
Na koncu je dr. Jež obžaloval, da ni na Listi občinske enotnosti kandidatov SDZ. Opozoril pa je Nabrežince, da so na. listi še drugi kandidati demokratičnega in krščanskega prepričanja, Ilci jamčijo, da jih bodo tako zastopali, kot bi to bili storili kandidati SDZ v primeru, da bi, prišlo do enotnega nastopa vseh Slovencev.
ODGOVOR NA IZZIVANJE
Nato je dr. Jež še naslednje odgovoril na napade goriškega »Katoliškega glasa«:
»Tu v Nabrežini se za plotom skriva neki zahrbtni dopisnik goriškega »Katoliškega glasa«. Ta se sprašuje, kaj sem za časa svo jega medvojnega in povojnega bivanja v Rimu lazil okrog raznih monsignorjev. Kaj naj na to odgovorim?
Da ne bi kdo mislil, da sem v Rimu prodajal svoje prepričanje in ponujal svoje usluge, sem dolžan odgovoriti temu gospodu.
Res je, bil sem v stiku z nekaterimi mon-signorji. da sem kot Slovenec reševal nekatere kosmate duše, jih vlekel iz blata in reševal njihovo čast, čast politične skupine, ki ji pripadajo, in splošno slovensko čast. Če je ta dopisnik tu navzoč, naj dobro odpre ušesa in posluša, kaj bom rekel. Če pa
ni navzoč, mu bo prav gotovo kdo drugi poročal o mojih besedah.
Naj vedo, da so še živi ljudje, ki so morali priteči v vsej naglici iz Gorice v Rim žehtat svojo vest v blatno vodovje Tibere in se javili pri tistih monsignorjih, katere sem jaz angažiral, da jih izvlečem iz blata. Neki od listih gospodov se bo še spominjal, kako je ves razburjen priletel v Rim, da bi se re* šil, kar se mu je tedaj posrečilo prav z mojo pomočjo.
Toda naj pazijo gospodje, naj se več ne igrajo z našim ljudstvom, ki je sprevidelo njihovo igro! Lahko bi prišel na dan z imeni in bridko bi se kesali svojih izzivanj. Namesto, da bi mi bili hvaležni in se poskrili v mišje luknje, si še upajo s takšnim maslom na glavi trkati na svoje junaške prsi in vihteti z neomadeževano slovensko zastavo!«
SluveUaite 'tv zijvtlovinbhe ttilf/ttvoViiobti nn riti n občin* bitih ooiitvo !
PREČNIK
Preteklo soboto je bilo prvo volilno zborovanje razbijaške Terčonove liste v naši vasi. Kljub temu, da so zvočniki dalj časa pozivali vaščane, naj se udeleže shoda, je moral govornik, g. Flor id an, razviti svoja duhovita izvajanja o ceni vina v Jugoslaviji 1 policist om, 2 karabinjeroma in 1 zaupniku Liste občinske enotnosti. Zanimivo' je, da se »odlično uspelega« zborovanja nista udeležila niti domača kandidata na listi SDZ.
Prebivalki iz Prečnika so v soboto dokazali, da iz dina duše obsojajo ločen nastop SDZ, tki je s svojim ravnanjem spravila v velijklo nevarnost narodno usodo naše občine.
Najboljši odgovor vsem razbijačem in kričačem bomo dali v nedeljo, ko bomo vsi glasovali na Listo občinske enotnosti.
RICMANJE
V	torek, 22. t. m., sta bili v Ricmanjih in Boljuncu zborovanji dolinske Demokratične liste. Kot govornika sta nastopila domačina Kuret Milan in Berdon Bogdan.
Kandidat Kuret je poudaril zlasti pomen skupnega nastopa y naši občini in neuspehe dr. Agneletta pri njegovih propagandnih nastopih po našib vaseh.
G. Berdon pa je svoj govor posvetil v glavnem nastopu PSI v dolinski občini.
Razložil je, kakšne namene ta stranka zasleduje: ukrasti hoče glasove dolinski De mokratični listi, kar je jasno razvidno iz Terpinavega in Teinerjega govora v Dolini. Ta lista igra pri nas izrazito raznarodovalno vlogo. Govormilk je nadalje poudaril, da je uresničenje londonskega sporazuma za nas bistvene važnosti, a da PSI tega sporazuma sploh ne omenja.
Zait o je pozvali volivce, naj ne glasujejo niti za PSI, niti za druge italijanske stranke!
Zid p!hi is (j i*'tihltVZžz
n,j a med delavstvom in lastništvom.
SPLOŠNA STAVKA V GORICI
V	zadinjii številki' smo poročali o osnutku zakona, ki ga je predložil senatu .pravosodni minister Aldo Moro. Minister piredlaga, naj se obnovi tržaško prizivno sodišče ža oikrož-»a sodišča v Goric', Vidmu, Pordenonu in Tolmezzu. Poleg tega naj se preluri Tržič in Gradež podredita tržaškemu okrožnemu sodišču. Zlasti ta zadnji člen je dvignil v vseh Goričanih val silnega ogorčenja, katerega pivi izraz je bila tridnevna stavka vseh go-lislkih odvetnikov. Odlbor odvetnikov je imel razgovore z zastopniki raznih gospodarskih organizacij, sindikatov ter strank. Na sestanku so sklenili, da se ho v (torek tega tedna priredila v Gorici splošna protestna stavka. In talko se je tudi, zgodilo. Vsi so prepričani, da gre to pot ža obstoj gor iške dežele.
Odvetniška zbornica, rn-zne politične stranke in župan dr. Beimardlis so od/posl ali protestne spomenice in brzojavke na vse strani. Poslanec dr. Bare»i pa je imel v petek daljši telefonski raagovor z ministrom Morom. S primernimi besedami mu je tolmačil ogorče. nje vseh prebivalcev »svete Gorice«, »Gorice mučenice« ii/n veldke »oullijkjovanke z zlato svetitojo«, .ki ji v zadnjem času grozi velika nevarnost, da zgubi svoje zgodovinsko poslanstvo. Kako naj ta »sveta mučenica« še nadaljuje svoje življenje, če se njeno letališče meče na smetišče, če se njeno gospodarstvo ogroža z gradnjo nove železnice iz Za-graija do Sv. Ivama ob Nadiži 'in aiko se nič ne zgodi,, da oživi njen železniški promet z 1 ugoedavi jo. Pri vsem tem pa se je minister euidiiil nad ogorčenostjo do globin duše ranjenega mesta, češ da sta edino senart in parlament pOZviana, da sndita o zakonskem osnutku. To je sicer res, toda minister Moro bi morali Vsaj to vedeti, da je svoj čas duce isto Storil r Gorko, Ikto je podredil Tržič in Grfe-dež tržaškemu sodišču, nato pa gorišiko provinco kot samostojno upravno edinko ukinil.
pti&GoiiA
V	zadnji števiUkli smo opozorili slovensko javnost, da 00 se odnosi med lastništvom naše predilnice im delavstvom hudo zaostrili. Kljub javnemu razglasu CISL in drugili sindikalnih organizacij, 'ki so zapretile s stavko, ' če ne pride dto pogajanj, ni bilo- po krivdi vodstva predilnice nobenih razgovorov.
Delavci so v četrtek zares pričeli stvakati. Lastnik podjetja je najbrž zgubil glavo, saj je za vse tli dni tovarno kratkomalo zaprl. Delavstvo je kljub temu redno prihajalo na delo v urah, kio mi stavkalo. Slabo kri je pri delavcih ustvarjalo dejstvo, da je vhode v tovarne stražila policija. Baje sta lastniku tovarne svetioval|!a nespametni nastop višja uradnilka, .ki sta mu zatrjevala, da se delavke ne bodo drznile stavkati.
Lastnik Toniella se torej požvižga na popolno enotnost delavstva in vseh sindikalnih vodstev, kakor tudi na mnenja prefekture, deželne uprave, mestnega županstva;, delavske zbornice, Urada za delo ter raznih političnih strank, 'ki so odločno na strani delavcev.
7*a torek ie vodstvo svndikatov odredilo, da se vrne vse delavstvo na redimo delo v tovarni; to je storilo na nasvet prefekta, ki £e močno trudi, da se čim,prej začno pogaja-
Vse kaže, da, se je vodstivo podjetja žail sprlo s pametjo, ker noče vsaj nekoliko razumeti svojih delavcev. Če bi vodstvo pogajanja takoj sprejelo, bi do stavke sploh ne prišlo in bi bila vsa zaideva že davno ugodno rešena. Tako pa brez potrebe trpi tovarna ogromno Kklodo.
Domače in tuje, zlasti ameriške resne gospodarske revije očitajo mnogim italijanskim in d ust rij cem, da niso že po svoji naravi sposobni pravilno voditi industrijska podjetja.
V Podgori imamo klasičen primer nespametnega gospodarstva. Zaito se stavka ta teden nadaljuje v obeh Toniedlovih predilnicah, v Podgori in v Romkah.
Delavci bodo delali od 6. ure zjutralj do 6. ure zvečer.
V sredo preteklega tedna je občinski upravni odhor odobril izdatek 1.500.000 lir za popravo ulice sv. Justa. Bil je izares skrajni čas, da se je odbor spomnil ceste sv. Justa, ki se je izletniki nia Kalvarijo zelo raidi poslužujejo.
ŠTEVERJAN
Tuidi pri nas se je letos sadje zalkiasnilo za en mesec. Druga leta so češnje dozorele sredi maja, letos pa bodo dozorele vse naenkrat in zato. bo njihova, cena padla. Taiko bomo imeli od če-enj le malo dohodkov. Hrušk in jabolk bo lelos precej mainij kot lani. Upamje našega kmeta je trta, ki hvala Bogu, dobro kaže.
V nedeljo, 13. maja, je občinski svet sMe-r.il, da se v bližini ljudske šole v Steverja/nu zgradi otroški vrtec, za. katerega je država določila 6,600.000 lir podpore.
Nato so občinski svetovalci precej časa razpravljali o napeljavi vodovoda v števcr-janski občini. Po vsestraimskctm premisleku &o se odločili, da bodo naprosili oblastva, na^ podaljšajo vodovod z Oslavja, (kjer ga bodo v krairfkiem pričeli grailliHi. Občinska tiprava je n/i podlagi zakona za pasivne 'kraje, žfc v juniju 1955. leta zaprosila 15 milijonov lir podipore za napeljavo vodovoda. Odgovora še ni dobila, vendar pa (pričakujemo ugodno rešitev. V listih čitaimo, da se bodo v 'kratkem izgradili, vodovodu v Sovodimjab, Doberdobu in Dolienju. Alli naij bo Števerjam edina občina n.ii Goriškem, ki naj bi ne imela vodovoda? To bi bil' vnobov,pijoč greh. Zato pozivamo oblastva, naj pobite z gradnjo vodovoda (udi pri nas.
Občinski svet je končno še pf»trdil proračun za prihodnje leto v bruto znesflou 1 milijon 794 tisoč 799 lir. Od tega. odpade nad en .milijon na družinski, blizu 342 tisoč pa na živinski davek; ostalo gre na druge manjše dajatve za pse, 'napise, ob r tnice itd.
SOVODNJE
V nedeljo je bila ob izlivu Vipave v Sočo kljub vetru in hudemu dežju tekma med ri-bolovci za deželno prvenstvo. Zmagal je Ivan Simšič iz Krmina. Mod 11 nagrajenci jiih je .«est iz Gradiške. K nacradam je prispevala tudi prefektura in Trgovinska zbornica. Siltnsič bo predstavnik Goriške v državni tekmi rihrtlovcev.
Ker je naša občina pristopila /k. vodovodnemu konzorciju vzhodne Furlanije, Občinarji napeto pričakujemo, da se či.mprej začne z izvedbo načrta.
IZ DOBERDOBA
Svoj čas smo poročali, da ho 27. t. m. pri nas razstava živine švicamslkte pasme. Razstave z 160 glavami živine se bodo udeležili tudi kmetovalci z Vrha in iz Martinščine. Razstava se prične ob 7. uri. Nato bo .posebna komisija živimo pregledala 'in ob 11. uri razglasila seznam nagrajenih goved. Nagrade bodo slovesno razdelali 8 dni pozneje. V nedeljo bodo nagradili in odlikovali udeležen-ee sadjarskega tečaja. Prihodnjo nedeljo bo tudi razstava slovenskih in italijanskih knjig, ki jo priredi gor iška državna knjižnica.
Največ zaslug za prireditev ima maš župan g. Miro Feiletič.
Obveščamo javnost, da je naša občina prisl opila. k vzhodno-furlanskem vodovodnemu konzorciju ter h konzorciju za romsko leta-1 išče.
DIJAŠKA PRIREDITEV
Kakor vedno bodo dijaki slovenskih srednjih šol v Gorici tudi letos nastopili z zaključno prireditvijo, ,im sicer 27. maj* im na praznik Rešnjeiga telesa. Prireditev bo vsakokrat ob osmih in pol na dvorišču šolskega doma v ulici Croce.
Na sporedu so najprej pevsike točke. Zbor učiteljišča bo zapel nekaj prav novih skladb.
Ker je letos tudi Aškerčeva proslava, bo po kratkem maigovoru o pesniku samem podan v dramatizirani obliki njegov »Mejnik«.
V drugem delu sporeda bodo igralci liceja in učiteljišča nastopili z igro, ki bo tudi novost za gorišfco občinstvo.
Vabila so na razpolago v Katoliški knjigami in knjigami Carducei, v kavarni Bratuž, v urami Šuligoj im v čevljarni Kosič.
I! adevolje se bodo prejemali prostovoljni prispevki za podpore revnim dijakom. Mia-dina, ki hoče pokazati, Staj zrna, vas vabi, da pridete k prireditvi v čim večjem številu.
OBVESTILO BEGUNCEM
/S prihodnjim tednom se bodo vsako jutro od 10. do 12. ure Izdajala v uradu na Travniku nakazila za delitev obleke.
Po navodilih NCW,C Iz Rima bodo deležni obleke in pozneje živeža begunci-nedržavljami in tisti, ki so prejemali podporo pa Centru IRO - NCWC m Pla-culi-	Marijan Kom Janc
OBVESTILO KMETOVALCEM
Zveza neposrednih kmetovalcev je pri obrambnem mihistrstvu izposlovala izreden dopust za kmetovalce, bi naj se ga poslužijo ob košnji trgatvi in sp oh spravljanju kmečkih .pridelkov.
TEKMA MED KMETOVALCI
Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove ter deželno in medpokrajinsko kmetijsko nadzorništvo v Benetkah so razpisala tekmo med kmetovalci, ki naj sltjži izboljšanju poljedelstva. Denarne nagrade so preče išnje. Podrobna pojasnila lahko dobite pri županstvih.
OBMEJNI PROMET
V sredo preteklega tedna so se v Solkanu sestali predstavniki italijanskih in jugoslovanskih obmejnih oblastev. Med drugim so razpravljali tudi o otvoritvi novega dvolastnižkega prehoda ob Vrtojbici, nakar bo dvolastniški prehod pri Rdeči hiši popolnoma ukinjen.
SMRT ZAVEDNEGA SLOVENCA
Predpretekli torek »mio pokopali 71-letne-ga trgovca g. Ivana Bitežnika, lastnika znane pdkame v ulici Baiamonti v Gorici. Umrl je zaradi srene kapi. Pokojni je bil vse življenje zaveden Slovenec im zelo usmiljenega srea. Pomagal je marsikateremu našemu revnemu rojaku. Vdovi, gospe Mariji, in otrokom izrekamo globoko sočutje. Izrazom sožalja se pridružuje tudi uredništvo Novela lista.
IZ ČEDADA
Bog natm je po hudi zimi dali sončno in topilo, toda zapoznelo pomlad. Premrznjena narava je kar izbruhnila iz sebe zeleno in cvetočo odejo, ki vabi meščane v okolico in na hribe. Kdotr le more, gre ob nedeljah uživat lepoto narave in čisti zrak, v mestu pa ostane le, kdor mora. V nedeljo, 13. maja, ko smo pred stolnico čakali, kdaj bo zvon-če)ki naznanil pričetek sv. maše, nas je presenetil avtobus iz naidiškib dolin.
Izstopili so preprosti kmetje in kmetice, ki so se plaiSljiivo obirali na vse strani, kakor da bi jih bilo sram, da bi jih kdo videl. Približali smo se neki romarici in jo vprašali, ali romaj o* na Staro goro. Povedala pa nam je. da pribajajo iz Kozce k maši v Čedad. V Kozci jie namreč na šesto nedeljo po veliki noči »senljlaim«,. nai ikate(r|eiga pridejo okoliški ljudje in duhovniki, ker je ta dan procesija z Na jsvelejšim. Nenavadni potniki pa da SO' Boidarinovoi, oziroma da so zatreskani v tistega Boldarina, ki ga je škofija pred kratkim premestila daleč v neko vas Kami je. Nekdo je tem ljudem najel avtobus ter jih poslal k maši v Čedad, dai bi s takimi protestnimi pohodi prisili novc/ga nadškofa, naj Boldarina zopet pošlje v Kozeo. Vsi Če-dladcii se smejejo tem preprostim iu revnim ljudem, ki s takim ravnanjem le škodujejo d on Boldarinu in se dado izigravat i od »ko-
mitažkega« trebušniika v Čedadu ter od dolgonosega gospoda iz nadiške doline, ki vsak dan stopica od ulice do ulice našega mesta, ka(kior nekdaj »prase sv. Antona«. Nas pa je sraim, da imamo take revčke med sorojaki.
ŠEMPETER SLOVENOV
Maj nas je razveselil z nenavadno lepo pomladjo'. Presenetilo nas je zlasti bogato cvetje sadnega drevja: vsa dolina je bila v rožah. Vsi sc čudimo, da so jablane (sevke), ki navadno oveto vsako drugo leto, tudi letos tako bogato cvetele. Lepo vreme obeta dobro letino sadja. Sedaj se tudi vidijo hude posledice premrzle zime. Pomrznile so vse fige in šibkejše ter stare trte. Veliko škodo je povzročila po vaseh kokošja kuga; ponekod je spraznila vse ikurnike.
Radovedno čakamo na izid občinskih in pokrajinskih volitev, ki so pred durmi. Izobesili so uradne lepake z imeni kandidatov raznih strank. Na demoikrščanski listi čitaš imena ljudi, ki ne znajo mili očenaša; na drugi ljudi vseh strank, največ talilih, ki so zelo ,ponosno nosili na glavi' dučejeve kapce. Največjo pozornost pa vzbuja lista komunistov, ki so prvič uradno nastopili v naših dolinah pod geslom »avtonomija in preporod« (autonomia e ninascita). Kandidati te liste so večinoma pristaši nekdanjega »Paesi tuoi«, ki so tedaj veljali za najbolj »italiamissinrc«
in se zanimali za »kampanjo«, ki jo je vodil Messaggero Veneto v obrambo »ogroženega itallijanstva naših dolin«. Ta nepričakovana novost je vzbudila1 veliko pozornost pri Mes-eaggeru, Ikfi v uvodnem dolgem članku z dne 13. maja svari Italijane tu ob meji. Kaj bo, ako ho učitelj Petrine izvoljen za pokrajinskega poslanca ? »Avtonomija im obnova« je res revolucionarno in zelo drzno geslo tu v srcu Benečije. Mi smo mnenja, da je do tega prišlo pio zaslugi Messaggera Veneta. Vsekakor ;pa je tudi to dobrodošlo temu listu, ker kako bi sicer pisal o nevarnosti v nadi-škiiih dolinah, ki so za nekatere dnevnike toliko donosne?
UKVE
Kot po skoraj vseh občinah v državi bodo
v	nedeljo tudi pri nas občinske volitve. Zia občinsko upravo se borita samio dve listi, ki nastopata pod znamenji ščilastega križa in planimslkle očnice. MSI-ovci so tudi1 hoteli nastopiti, a so zamudili rok za vložitev liste. Pod znakom 'krščanske demokracije kandidirajo seveda mnogi ljudje, ki so politično neodvisni, a jim je pri srcu samo pošteno in pravično upravljanje občinskih poslov. Zelo zapeljiv je znalk planinske očnice, pod katero nedolžno belino se hoče skriti marsikatera tako ali drugače pobarvana srajca, katere nosilci so si pa eniaki v tem, da jim nikoli ni bila in mi pril srcu korist naših ljudi. Upamo, da se bodo naši volivci. na to spomnili, ko pojdejo na volišče!
m
Meseca oktobra, klmalu po padcu fašizma in ko se je Italija razdelila na dvoje, so nemfiki polki zasedli naše kraje in Trst. Primorska dežela je postala »Adriatisches Kii-stenland« (Jadransko Primorje). Ostala je še po imenu v sklopu »Socialistične italijanske republike«, v resnici ji je pa vladal no-
vi	gospodar Hitler, oziroma njegov namestnik dclktor Friderik Rainer kot »gauleiter«. Zbral je krog sebe tudi ljudi, ki so že pod staro Avstrijo hodili po Trstu in skušali ponemčiti naše Primorje.
Na velikem stolpu v Miramanu je zavihra* la nova zastava; to pot s 'kljukastim križem namesto z grbom Savojcev. Napihnjeni »gauleiter« — iz Celovca doma — mi hotel vedeti, da so se že marsikatere barve in grbi lesketali v soncu nad gradom — od avstrijskih, belgijskih, mehiških, savojskih do nemških
—	a vse je temna' usoda, odnesla in z njimi vred1 ljudi, ki so s prapori kazali svojo oblast.
Rainer je skušal z velikim bleskom obnoviti stari sijaj v gradu Miramar, da bi ujel na lim stremušlke ljudi 'in jim dopovedal, naj' sodelujejo z njiiim,, iker da bo »Tajh« večno stal kot ta grad. V nekdanji prestolni dvorani na severni strani z razgledom na Kras in daljne Dolomite je sprejemal zveste podanike, katere je pozneje z njimi vred pogoltnila zla usoda.
Kot da je državni poglavar, je za. novo loto 1945 povabil vrhovni komisar v grad razne osebe, ki so mu začele Služiti- Pri imenitnem kosilu v bivših cesarskih soba-
nah so se vrstile napitnice firerju in veliki nemški deželi. Prvi je začel z govorom Rainer, ki ni še hotel razumeti, da gre nemška sila h koncu. Oblast in lepota gradu sta ga prevzela, da se je zibal v sladkih sanjah, kako bo večno komisaril v Primorju in bival v belem gradu. Na njegovo napitnico je odgovoril oblastnik iz Ljubljane general Rupnik. Italijandkii prefekt Trsta 'in Mussolinijev zastopnik Coceaind je pa silil nemškemu svetniku Lamgeju v roke spomenico o italijanstvu mesta. Tako so samozvani zastopniki domačega- prebivalstva izigravali pod blestečimi lestenci in pri zlatih krožnikih drug drugega. Rainer je pomirjeval, da ne bo dovolil, da bi slovenski živelj zadušil italijansko 'kulturo ,in italijanski značaj Tržaške. Rupniku je pa zagotavljal spet po. svoje, samo da bi si obdržali pomagače, ki so se že zapisali' usodi. Nihče pa mi hotel razumeti, da se kazalci velike baročne ure v slavnostni dvorani pomikajo že proti — dvanajsti. ..
»Dreimal heil Hitler«, je še hrapavo zao-r.ilo v mrzlo zimsko noč. Burja je zatulila
i.n odnesia vzlkilik dlo kra-kih reber, da je kot krohot nočnih strahov odmevalo od skal pod Sv. Primožem in Volnikom . .
Še enkrat se je zbrala v belem gradu družba ljudi, ki jih je potem smrt saznam eno vala. Bilo je že proti koncu aprila 1945, ko se je rušil stari svet, ko se je bližal neizbežen konec nekdanjih mogotcev. Nemšftfo poveljstvo je vedelo, da je hitlerska samovlada v zatonu. Berlin je že bil v kleščah ameriških tankov in ruskih »katjuš.« Hitler je blaznel,
zaprt v globokem bunkerju sredi razrušene prestolnice.
ZADNJE KOSILO
Pri nas pa oholi Germani nišo še hoteli pokazati, da jih je strah. Pripravljali so se, da uničijo, ko jim pojde za življenje in smrt. vse okrog sebe.
Po vseh pristaniških napravah v Trstu in Tržiču ter po vseh tovarnah so z velikimi črkami narisali »S. O.« Ljudstva je prevzel strah, da bodo Nemci pred umikom' pognali vse v zrak. Tudi na progi nad Miiramiarom je grozeče bilo napisano »S.O.« Rainer je dal razglasiti, da hi meščane malo pomiril, da črke pomenijo »Siecherheditsabjekt« ali varnostni rtbjekit. V resnici pa je nemška policija označila tiste naprave in poslopja kot »Sprengobjekt«, to se pravi, da jih morajo pionirske čete na dani' ukaz pognati v zrak. Kaj za to, če se pri vzbubu poruši, tudi pol Trsta!
V	takem vzdušju je komisar Rainer razposlal osebam, ki so podpirale njegov režim, vabilo za proslavo Hitlerjevega rojiStnega dlne. Svečanost je bila, napovedana za 20. april v sodni palači. Eno1 uto poprej je pa lajno sporočil povabljencem, da jih bodo posebni avtobusi' odpeljali ob enajstih dopoldne v grad Miramar, kjer bo proslava in slavnostno kosilo.
Tajinstvena usoda, Idi plete mreže okrog tistih, ki so se zatekli v razkošne sobane zakletega gradu, je zopet vrgla svoje zanke.
Ko so začeli prvi avtomobili divjati s čudnimi gosti skozi Barko vi je, so sirene »atuili-Ir svarilno vzbuno. Sovražna letala? Ni jih bilo; pač pa je bilo na cesti in vse okoli gradu mrtvo in prazno, da bi nihče ne opazil, kdo se zbira v Miiramairu in da bi tlačeni in n z žaljeni ne vrgli kafldšne bombe na prešer-
no dlruščino.
(Nadaljevanje sledi)
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA 15 - leitie	Ijulls	o
V	petek, dne 11. maja, se je. mala dvorana Ridot-to »Politeama Rosetti« do zadnjega kotička napolnila s poslušalci, da prisluhnejo redkemu doživetju: koncertu petnajstletne slovenske dijakinje, ki je koncertirala s skladbami, dostojnimi zrelega umetnika. Redka so taka doživetja, posebno pa v Trstu. Poslušalci, med katerimi smo opazili tudi glasbene strokovnjake javnega življenja, so zavzeto prisluhnili. Mlada pianistka, dijakinja znane tržaške glasbene pedagoginje Mirce Sancinove, je začela z dokaj zahtevno Beethovnovo Sonato v f-molu op. 2 št. 1 in je po majhni tremi, ki jo je v začetku pustila malce zvezano, prešla v tehnično zanesljivost, gotovo in sproščeno podajanje. Morda se njen temperamentni, lahkotni in igrivi slog, ves dekliško svež, ni toliko prilegal Beethovnu kakor pozneje ostalim	skladateljem,	posebno Chopinu. Chopinov
iirizem	je	bil	njenim	letom bližji. Njena tempera-
mentna lahkotnost se je še posebej pri Debussyjevih drobnih risbah (Vrtovi v dežju, Arabeska št. 2) sprostila tip prešla v že dovolj osebno obarvan slog, kar je pri teh letih več kot velik obet. Tehnično lepo izdelani so bili tuoi Tajčevičevi Balkanski plesi. Poslušalstvo je pianistko nagradilo z navdušenim odobravanjem ip z mnogimi šopki cvetja. Drobna in živahna umetnica se je zahvalila s sproščeno navihanim nasmeškom, brez vsake zadrege, z gotovim nastopom, kakršno jo kaže že tudi njen glasbeni
Kakor stotine drugih volilcev sem tudi jaz prejel Vašo okrožnico, s katero se predstavljate kot kandidat za pokrajinske volitve v okraj.u Devin-Nabre-žina na listi Krščanske demokracije. Da se Vi obračate v devinsko-nabrežinski občini, ki je bila doslej v slovenskih robato, na svojega volivca, in še posebej Slovenca, izključno v italijanščini, bi bil več kot zadosten razlog, da bi Vašo okrožnico vrgel neprebrano v koš. Toda Vi me izrecno prosite, naj okrožnice ne mečem y koš, dokler je ne bom »vsaj na hitro prebral«. Nekje me celo prosite »razumevanja in pomoči«. Pravite .da bo vsak moj namig za Vas »dragocen«. Da bo to, kar Vam mislim povedati, za Vas kdovekaiko »dragoceno«, tega si ravno ne predstavljam. Nasprotno bi rekel, da boste Vi vrgli to moje pismo v koš, brž ko boste zagledali na njem slovenske strešice. Dvomim celo, koliko utegne biti to moje pisanje »dragoceno« za naše slovenske ljudi. Toda med tonami papirja, ki ga zdaj ob volitvah bruhajo tiskarski stroji na vse strani, bo morda našel svojo umestnost tudi tale čaamški stolpec.
Potem ko ste v svoji okrožnici navedli različne funkcije, ki so Vam bile zaupane v tržaški občinski upravi od 1945 naprej, skromno sklepate, da ni na Vas, da »bi presodili, ald ste ravnali dobro ali slabo. O tem bodo presodili 27. maja volivci. To bo presodil na dan moje smrti Bog, ki ga prosim usmiljenja za svoje pomanjkljivosti«.
Resnici na ljubo moram reči, da sam ne morem soditi o Vašem delu, ker ga ne poznam. Ne yem pa, čemu bi vlačili v svoje predvolilno pisemce smrt, o kateri človek ne mara govoriti piti na pogrebu, ne glede na to, da Bog lahko sodi, kadar hoče. Pač pa lahko sodim po delu Krščanske demokracije, katere kandidat ste, še posebej o njenem odnosu do slovenskega prebivalstva. Lahko še bolj dokumentirano sodim o odnosu, ki ga je kazal do na® Slovencev inž. Giammi Bartoli. Da sploh me govorim o odnosu, ki ga je do nas kazalo prav do zadnjih dni, konkretno do govora slovenskega komunista Gombača na Velikem trgu, neuradno glasilo demokri-stjanske stranke v Trstu, dnevnik II Piccolo (res »Majhen«, da bolj že ne more biti).
Zato je vsekakor prav, da Krščanska demokracija
stil. Tako si lahko zaradi njenega temperamenta, njene že sedaj nakazane osebnosti ter zaradi njenega neverjetnega spomina — saj1 je ves koncert odigrala na pamet — in zaradi njene redke tehnične izbrušenosti in gotovosti, obetamo v njej eno naših najboljših mladih pianistk. Posebej moramo upoštevati, da je tmlada umetnica poleg tega tudi zelo dobra dijakinja. Z leti, ko se čustveno obogati, bo nje-ina osebnost prerasla šolsko dovršepi izraz, ki se tu in tam čuti, v osebni, človeško poglobljeni, zrela značaj. In tega se z drugimi tržaškimi Slovenci vred veselim. Mladi umetnici naše iskrene čestitke.
Z. T.
Samomor pisatelja Fadejeva
Iz Moskve je prispela presenetljiva vest ,da se je ustrelil eden najvidnejših sodobnih sovjetskih pisateljev, Aleksander Fadejev. Presenetila je tembolj, ker je bil Fadejev predsednik Zveze sovjetskih pisateljev in nekak uradni predstavnik ter glasnik tistega življenjskega optimizma, ki naj bi ga v svojih delih prikazovali sovjetski književniki. Kot tak je pogosto vodil polemike z drugimi pisatelji, ki v svojih delih niiso pokazali dovolj optimizma in, vedrega zaupanja v novo sovjetsko družbo.
Zdaj se je ustrelil. Zakaj?
Agencija Tass je skulšala pojasniti ta njegov obupni korak s pojasnilom, da je bil kronični^ alkoholik. Morda je res pil. Toda ali ni pil morda ravno zaradi tega, da bi preglušiil v sebi glas obupa ter se spravil v tako optimistično razpoloženje, kakršnega je terjal od drugih članov svoje pisateljske zveze? Ni še bil star. Imel je komaj petinpetdeset let. Lahko bi bil še optimistično presojal življenje in ga tudi še užival. Kaj ga je prignalo do tega, da ga je zavrgel?
O	tem lahko samo ugibamo. Resnice ne bomo verjetno nikdar zvedeli. Predstavljamo pa si lah-
I	prepusti sodbo nad svojim ravnanjem volivcem, ne | pa tudi Bogu, kakor jo prepuščate Vi za dan Vaše smrti. Za stranko, ki izrecno vključuje v svoj program krščanski svetovni nazor, ki je prvi v zgodo vini pometel z rasizmom, (»ne bo Grka ne Rimljana«, je rekel sv. Pavel, ne?), pa je vsekakor bolj par metno, da za sedaj prepusti sodbo o svojem ravnanju Tržačanom.
Toda če bo tržaška Krščanska demokracija na sodni dam zbiama na odbranem mestu v dolini Jo-zafat, pe bi ravno prerokoval, da v tisti množici ne bo tudi Vas. 'Morda se ne boste ravno gnetli prav v kričavi gručici okrog inž. Bartolija, toda vsekakor ne na tisti strani, ki je na tem svetu hotela med ljudmi enakopravnost, spoštovanje jrn spravo, me pa zatiranja, prezira in sovraštva.
Kako pa naj drugače sodipi po temle Vašem predvolilnem pisemčku, kjer prosite »Boga usmiljenja« in kjer hočete delati vse »z božjo pomočjo«, pa se obračate pa volivca iz devinsko-nabrežinske občine, kakor da bi se obračali na prebivalce Sardinije? Ko bi vsaj omenili, da boste kot predstavnik dežele delali na tem, da Slovenca ne bodo smatrali za temnopoltega človeka, ampak za enakopravnega državljana. Toda ne. Za Vas Slovepci kratkomalo me obstojajo. V vsej tisti dolgi okrožnici ni niti slutnje o tem, da živijo še posebej v devinsko-nabrežin-ski občini ljudje druge narodnosti, v občimi, ki je bila tilsoč let nesvobodna, ki jo je četrt stoletja fašizem pital z ricinusom, ki je za svojo svobodo krvavela v gozdovih, ki ima svoje krščanstvo, svojo kulturo, svojo književnost, svojo umetnost,’ svojo znanost, enakovredno vsem drugim, im ki zato hoče živeti v polnosti svojih pravic.
Pravite namreč: »Čutim dolžnost, da Vam povem, da mi ne manjka volje do dela (in komu je manjka? Mar tisočem', ki so šli v Avstralijo?), kajti srce mi prekipeva od želje, da bi služil vsem državljanom, im to me glede na politično ideologijo, ki ji pripadajo«. Saj za to tudi gre: Vi bi delali za vse me glede pa ideologijo. Nikdar ne glede na narodnost. »Ne vzdržite se volitev,« me pozivate na koncu.
Ne, vsekakor bom šel volit.
ko književnika polnega optimizma in navdušenja za novo družbo, ki je objavil pred več kot petindvajsetimi leti svoj prvi roman, v katerega je zajel vse tisto, kar je mislil ip čutil. Potelm pa so ga začeli obdelovati z ideološkimi pilami ip izoblikovali iz njega pisatelja, ki je znal res dobro pisati, a je v svojih knjigah vedno povedal samo še del tistega, kar je mislil im čutil, le tisti del, p katerem je vedel, da ga lahko izrazi. Žrtvoval je svojo pisateljsko svobodo za ideale rnove družbe, ker je mislil, da je tako potrebno. Mislil je, da je nujno, da se tudi pisatelj 'disciplinira ip podredi zahtevam tistih, ki so »modro« od zgoraj uravnavali sovjetske zadeve. Kmalu po drugi svetovni vojni je objavil roman »Mlada garda«, v katerem je prikazal boj skupine mladeničev in mladenk proti okupatorjem v Odesi. Ker pa je bil preiskrep ip je baje prezrl vlogo starih boljševikov in partije pri organizaciji odpora mladih, so ga višji partijski kritiki hudo napadli. Fadejev se je vdal in predelal ves romam V smislu »stalinske« Jciiitike.
Zdaj pa je doživel, ida so vrgli njegovega češče-nega malika Stalina z oltarja in da so se izkazali ideali, ki jim je vse življenje služil, za zgrešene. Ob teni se je moral nujpo vprašati, če ni bilo tudi njegovo pisateljsko delo zgrešeno in če ni zaman žrtvoval svoje pisateljske svobode in pravice do izražanja resnice. Ce se je vprašal tako in bil sam s seboj odkriti, si je moral priznati, .da je bila njegova žrtev nesmiselna in celo škodljiva za skupnost. Tako mi čudno, da se je začel tolažiti s pijačo in da se je v svojem' obupu kopčno ustrelil. Kriva pa najbrž ni pijača, ampak tisto, zaradi česar je segel po njej in česar agencija Tass ni povedala. Rajši je vrgla senco na pisatelja, kakor da bi priznala, da je bil le žrtev tirana in svojega morda prisilnega, morda tudi hotenega oportunizma. Opral ga je s smrtjo.
F. MIHELIČ: IGRAČE BiEZE IZ JECE
»Vroče želim, da bi volilj Krščansko demokracijo.«
Krščanske demokracije pe bom volil.
Raje bom v tišini kabine načečkal pa volilnico kakšno risbico, pa primer kakšnega lepega čuka z nosom do tal.
Raje bom volil Partito Nazionale Monarchico. Recimo, da se vrne kralj Umberto, ki ima zdaj zeta Karadjordjeviča. Kdo ve, če bi šlo na primer za to, da se da nekemu klancu v Gropadi slovensko ime, kdo ve, če ne bi oni Karadjordjevič, ki je Srb, popihal malo na srce ženi Mariji Piji, ki je imela za nono Srbkinjo, in da bi ta spet popihala malo Umbertu, ki je imel mater Srbkinjo, in da bi Umberto brzojavil, da slovensko ime tistega klanca v Gropadi ne bi pokvarilo italijanstva teh krajev?
Sicer pa sami pravite, da »če ne bom volil Krščanske demokracije, da pii ne boste zamerili.«
Vi tudi meni ne, če bom oddal svoj glas za Partito iNazionale Monarchico, to pa pri prihodnjih volitvah, ko bo Lauro ustanovil v Trstu svojo stranko. Zdi se mi namreč, da ima Lauro s kraljem boljše zveze, pa bom 1960 volil za Laura.
Pa še pol kile »pašte« bom dobii ip čevelj za levo nogo.
Letos pa bom volil za to ,da nabrežinska občina ostane še v slovenskih rokah-
Cordial; saluti devjno
(prosto po okrožnici)	POLIKARP
Odprto pismo g. dr. de Rinaldiniju - Trst
GOSPODARSTVO
UŠI NA RASTLINAH
MarsiJkldo je upal, da je letošnja huda zima! uničila ves mirčes in da ne 'bo ne listnih uši ne kaparjev ne gosenic in črvov ne gri/-lic in drugih zajedailcev. Na žalost so bila vsa ta upanja prazna in bi Lahko skoraj sklepali, da je huda ziimia mrčesu ce;lo koristila.
Med za jed ati ci so najbolj sitne uši. Teh je mnogo vrst, iki se razlikujejo pio velikosti in barvi: nekatere so gole, druge kosmate, s perutnicami in brez njih itd. Nekatere so si na zuinaij popolnoma enake in se razlikujejo samo po izbiri' svojega gostitelja, I o je p o rast -limab, kjer se naselijo.
'Ni potrebno razlagali, da Ustne uši srkajo iz rastlin sok in s svojimi piik.i skrtovičijo liste in poganjke. Vsa rastlina' ošiibii 'in lahko tudi umre. Zato moramo rastlinske uši1 zatreti, brž ikio jih opazimo.
Za boj proti rastlinskim, ušem imamo več sredstev. Na raizpiolago soi pralni in tekočine, ki uši zamorijo, brž ko se jih dotaknejo. Sem spadajo najrazličnejši pripravki na podlagi tobaka (nicol, nieamon, nieosiain itd.), izvleček iz ikvasijevih trščic .ali mušjega lesa- (kvasi ja-melksikansikai akacija), piotem pa cela vrsta kemičnih sredstev (totfid, oarposan, te-trafid, lingex 25 itd.) — Imamo nato tudi sredstva, s katerimi rastline poškropimo.
Ta vsekajo tekočino, ki se pozneje združi: s sokom rastline. Če uš vsrkla n cikaj tega soka, cilkine. Med ta škropiva spadai »pestox« in še cela vrsta tako imenovanih sistemičnih sredstev. Ta so primerna za cvetlice in lepotično drevje. Za sadno drevje pa se lahko uporabljajo le do potega tedina pred obiranjem sadja ali za dobo, ko si sadje že spravil. Pe-slox in sieltemična sredstva so strupena in bi strup lahko prešel tudi v sad.
Na vseh ovojih teh strupov je navodilo, kako jih moramo rabiti. Lahko pa zahtevamo od prodajalca, da nam podrobneje raztolmači .
Največ rastlinskih uši uničijo ptiči. Zato jih nnoramo čuvati. — Poleg teh pa je tudi mnogo žuželk, ki zatirajo uši1. Ta(kie žuželke imenujemo najezdniike. Žail te naijezdnike premalo poznamo in jih zato uničujemo istočasnio' z ušmii.
KAJ POTREBUJE KROMPIR?
1. Da ga pri pletju oiziroma o si pan ju pognojiš s čilskimi ialli apnenim solitrom (»ni-tratO' dii soda« ali »nitrato di ealeio«), Na vsajklih 100 m2 krompirišča raztrosiš po 1 kg te soli ali malo žličko okoli vsakega grma.
2. Da ga varješ pred perono&poro, to je predi 'isto boleznijo, 'ki. napada trte. Če nočeš, d'a ti bodo spodnji listi prezgodaj porjaveli in dia se potem to rjavenje razširi še na ostale liste, igai moraš škropiti z raztopino ?n odre galice iim apna ali z mešanico aspor ja. Skropivo naj bo nekoliko šibkejše kot za, trte: ko si. trte poškropil, doli j ostanku eno tretjino vode (na 20 litrov ostanka še 10 litrov vode). Pomni, da se škrob dela v listih in potem potuje po steblu piod zemljo v gomolje. Škrob pa lahko izdelujejo sami' zeleni listi. Brez zelenih listov nli krompirja.
3. Krompiiirjevicoi moraš očuvati pred koloradskim, hroščem, katerega mioraš zatreti, kot smo pisali v zadnji številki.
POSLEDICI HUDE ZIME
Niti sedaj ne moremo natančno ugotoviti, kakšno veliko škodo je povzročila letošnja huda zima. Najbrž se bo posušilo še precej starih trt, kil so danes še žive in so celo nekoliko pognale.
Imamo pa dve zanimivi posledici hude zime, in sicer:
Kodravost sie ni pojavila letos samo na tistih breskovih drevesih, ki niso bila dovolj in pravočasno poškropljena z modro' galico, temveč tudi na drevesih, ki so bila tako oskrbovana, kot je zahtevala dosedanja sadjarska tehnika.
V	Furlaniji je mnog o nasadov breskev s kodro kljub temu, da so bili, pravilno škropljeni. Ta pojav še .ni pojasnjen.
Drugi zanimiv pojav je pri jablanah. Velika večina jablan rodi vsako drugo Leto: prvo leto' obilno, drugo prav malo, tretje' leto zopet obolimo itd. Letos pa so obilno' zarobile tudi jablani, kii so se lansko leto šibile zaradi obilice sadja in so se v prejšnjih Letih strogo držale reda, da so rodile vsako' drugo leto.
Tudii tega pojava mi ne moremo razložiti, a stari zapiski pravijo, da so ga že opazili po prejšnjih hudih in dolgih zimah.
SOVJETSKI KMETIJSKI IZVEDENCI
V	ZDA
Med zadnjo svetovno vojno in takoj za njo so prišli milijoni sovjetskih vojakov v stik z zapadnim svetom. Te množice so videle, da življenje v ziapadnih državah ni tako obupno, kot je trdila sovjetska komunistična pro-
V
ortni pregled
NOGOMET
Ze enajst let n; nobeni nogometni enajsterici uspelo, da bi v Budimpešti premagala najboljše madžarske nogometaše. V nedeljo pa je predstavništvo češkoslovaške prebilo ta običaj in premagalo (neuradne svetovne prvake kar s 4:2. Kdor je zadnje čase sledil ini opazoval lepe uspehe češkega moštva, se temu piti preveč ne čudi. Cehi so se pred kratkim dobro odrezali proti Brazilijapcem in zlasti proti Švicarjem. Seveda so to pot zaigrali izredna borbeno, pokazali) so, da so dobro vi grama celota m da je vsak posameznik dobro uvežban in izredno vzdržljiv. Tudi Madžari so odlično igrali, vendar se je poznalo, da ni bilo med njimi Puškaša in Lan-tosa. Kljub temu pa je opaziti:, da madžarska nogometna slava vedno bolj peša.
Anglija je igrala s Švedsko neodločeno, medtem ko je Finsko premagala kar s 5:1.
Nedeljske tekme za italijansko prvenstvo A lige niso prinesle nobene bistvene spremembe. Ker je Novara zgubila, je njena usoda skupno z usodo Pro-Patrie dokončno zapečatena. Tudi prvo in drugo mesto sta si zagotovili moštvi Fiorentine in Milana. 'Na tretjem mestu pa je zdaj namesto IrUerja Lazio.
,Z zmago nad Sarajevom se je Črve,na zvezda še bolj oddaljila od ostalih ip vodi že s 5 točkami razlike. S to zimago si je skoraj gotovo zagotovila prvo mesto na letošnjem državnem prvenstvu, V tekmi se je žlasti odlikoval mladi Toplak. Tokrat jo je hudo izkupilo moštvo Budučnosti, ki je zgubilo proti Vojvodini z nič manj kot 9:1. Rajkov in Veseli-|n|0(vič sta poslala vsak po 4 žoge v nasprotnikova vrata. Os'ali izidi: Proleter - Zagreb 0:2; Dinamo -Železničar 4:0; Velež - Hajduk 1:1; Radničkti - Spar-tak 1:0 in BSK - Partizan 1:1.
ROKOMET
O	tem športu nismo še nikoli poročali, zato ie potrebno nekaj pojasnil. Rokomet je podoben haze-ni in nekoliko nogometu. Igra se na igriščih iste
paganda. V oj a/kli so ugotovili, dai delavci na zapadli ne delajo uklenjeni in pod policijskim bičem, temveč da večina zapadlnih delavcev sploh noče nič slišati o sovjetskem raju. Skoraj vse te vojake so — po ,Stalinovem navodilu — zbrali v koncentracijska taborišča, da jih prevzgojiijoi, češ da vse, kar so videli in zvedeli na, zaipadto, ni resnično, temveč samo krinka. Vojakom so prepovedali primerjati domače življenje im domače pri-likle z tistimi na zapadli. Kljub temu so sovjetske množice zvedele, kaj je resnica in kaj propaganda.
Zato ni čudno, dia so kmalu po Stalinovi smrti nekoliko omilili železno zaveso in da so bili postavljeni mnoga stiki z zapaidiom, tako med znanstveniki in športniki kakor kasneje tudi na polju tujskega prometa. Saj je bilo na zimski olimpijadi v Cortini d’Am-pezzo 100 ruskih gledalcev, ki so potem obiskali še nekatera diruga italijanska mesta, predvsem Rim.
Razume se, da Sovjeti dovolijo potovanje za mejo še redkim 'izbranim, saj navadni človek si tudi taim ne more nič prihraniti, kje da bi miitslil na kalko potovanje v inozemstvo.
Sovjete predvsem zanima, da se njih odposlanci v iiniozemsivu oesia, novega na,uče in pridobljene izkušnje nato poneso v domovino. Take odposlance ali bolje komisije Sovjeti dobro opremijo in tudi boigato založijo z denarjem.
POZOR, ŽIVINOREJCI
'Nekatere oplojevalne postaje na Goriškem so okužene. Ugotovili so več primerov bolezni pri goveji živini. Bolezen povzročuje splave ali pa preprečuje oploditev.
Kmetijsko nadzorništvo poziva kmetovalce, naj se natančno drže predpisov, ki j h bodo prejeli, da se zatre nevarna bolezen.
velikosti kot nogomet ter se mora žoga metati z roko. Vratarjev prostor je 11 m, kazenski prostor pa 17 m. Kazenski udarci se mečejo z razdalje 13 m Igra traja 2x40 minut. Najboljši jugoslovanski igralci so te dni premagali predstavništvo Švice s 14:9 Švicarji so bili Japi drugi na svetu v tem športu, zato je jugoslovanski uspeh toliko pomembnejši. Z zmago 7:6 nad Nizozemsko pa so se Jugoslovanke uvrstile v zaključno tekmovanje za svetovno prvenstvo.
ATLETIKA
V soboto so se pričele na stadionu v Londonu Britanske igre v atletiki. Lep uspeih je dosegel slovenski atlet Lorger, ki je pretekel 110 m z ovirami v času 14,5 ter zasedel drugo mesto za Ktnisello, ki ima tudj isti čas 'kot Slovenec.
KOLESARSTVO
Velika kolesarska dirka Varšava - Berlin - Praga je zaključena. Prvo mesto si je osvojil Poljak Kro-lak, drugo pa Romun DumLi escu. Italijan Cestari je zasedel 6. mesto, Jugoslovan Petrovič pa 36. Med moštvi je zmagala Rusija.
V soboto je krenilo 105 kolesarjev na letošnjo krožno dirko po Italiji. Tekmovanja se je udeležil tuidi Coppi, vendar se pozna, da je mož že star. Zaenkrat nosi »roza majico«.
V dosedanjih dirkah so navadno zmagali Itali ani. Edini izjemi predstavljata Švicarja Koblet (1950) in Cleric; (1954). INajvečjo povprečno hitrost 35,552 km na uro je dosegel lanskoletni zmagovalec Magni.
KEGLJANJE
'Na dvodnevnem meddržavnem! tekmovanju moških in ženskih predstavništev Jugoslavije in CSR v Beogradu so Jugoslovani prepričevalno premagali svoje nasprotnike s 5150:5006, medtem ko so Čehinje proti pričakovanju zmagale s 2352:2327.
SMUČANJE
Kljub snežnemu viharju in plazovom se je vršilo mednarodno tekmovanje v veleslalomu izpod Jalovca. Proga je bila dolga 800 m, z višinsko razlik0 300 m im je limela 28 vratec. Proti pričakovanju1 je zmagal Slovenec Pogačnik, za njim pa po vrstnem redu Italijana Gliiok in David ter Slovenec Lukane-Med ženskami pa je prva Fanedl, za njo pa Lukane,, Magušar in šele četrta Zupančič 'Slava.
I
I
KOMAJ Sl JE ZVITOREPEC ODDA H NIL, SE TE ŽE PRIKAZAL TRDONTA,..
'JtkJf'EVOMETOAGECŽSE*" Kk^jJaSKmm ' daj pa pridi,da vidim
CE 'ol SE LEPO SKU gggirv 1'nljB^ HAL,Ml HIMf! M
^JpocjotA
L (KAKO SEM A TEŽAK!A P TRDONJA > PA POSkA' kUJE ZA CRN’ Cl, KOT BI i ■TIH IIOTELJ \ NAGNATI ) vlV OCEANJ
PRAV MED PRESTRAŠENIMI HOlEN-TOTI SE TE RAZLETELA V TISOČ ZVE I——HCT« ZDIC ■■. NASTA1 ZV. e PREPLAH..!
.) ZVITOREPEC JE IZRABIL PRILIKO ON SKOČIL IZ W KOTLA...«®
|UH,NE MOREM F KAR PO TEJ LEST-VEČ I POČA= J?V\ SPLEZAT IN ME
l	KAJ ME! jrf ZGORAJ POČAKAT, J A7
M JwlL SE če malo poza- .
BAVAM! 1
našemljl-
NI TRDONTA	ISc-fS
TE 5E NAPREJ RJOVEL IN PODIL PRESTRAŠENE ČRNCE V DŽUNGLO.
ZVITOREPEC SE NI OBOTAVLJAL POGRABIL TE
čelado in >iiilBirrr ii Trr^
PUŠKO TER'9S»^l|5g^
■30 UBRAL	J
ZA N31 M,
poda... Jm
RESEN SEM!.' RIHI.KAKOJ SO SE USTRA&ILI TE* RAKETICE...KAN\ NEKI NAT SEDAT BEŽIM?!*
HEJ,BRATEC,KAR ZA MENOJ JO UCVRI,ČE HOČEŠ REŠITI KOŽO!.’ NAGNALA BOVA TE AFRIŠKE POŽERUHE" POGLEJ, KAKO SE BOJIJO TEH IGRAČK! HU!HUUUVAIII
v glavi se mu
|ŽE VRTELO IN KMALU TE ZA-fenčEL IZGUBLJATI ZAVEST.
tedaj je mmcmamrn "a—
ZAŽVIŽGALO...SKOZI TEMO JE SIKNI« LA RAKETA IN PADLA NA TLA... HZ
tfflF BODI 1 S RESENL -T TRDONTA I LAHKO SE V ZGODI, r DA BOS Tl l TUDI TAK.O LEPO ZALIT, .ČE SE BRŽ > NE POBE= REVA OD= tsnTOD!!
IN RES: VZELA STA POT POD NOGE IN HITELA PROČ. OD KANIBALSKEGA NASELJA.
Zarja pred zatonom
igri.	'	-	~-r:!------------
Odložila je slušalko, vsa polna otožnosti. Če se bo operacija posrečila, se bo vse spremenilo. Stopil bo spet v tisti svet, v katerem je dekle njene vrste samo prijetna Igračka. Končalo se bo za vedno srečanje, ki se je pričelo tisti dan na mestnem pločniku. Lagala mu je, toda ne bo ga več videla. Čutila je tuidi, da z njim ne bo mogla 'biti taka kaikar z drugimi. Ni' sii znala odgovoriti, kako da je Ador nanjo vplival drugače kot drugi moški.
»Gospod^ župnik je na dvorišču z otroki«, je pojasnil cerkovnik. »Če hočete počakati v pisarni, ga bom poklical.«
Adrijana; je stopila v sobo, ki je bila dolg in ozek prostor, pobeljen z apnom. Na koncu je stala, pisalna miza, nad njo pa veliko razpelo. Župnik Ivan je prišel čez nekaj minut ves zaprašen m potan in z razmršenimi lasmi. »Oh! Vii ste?« se je začudil. »Oprostite, smo bili žogo z otroki.« Sedel je za pisalnih in ji pokazal stolico poleg. »Ne bi si mislil, da Vas bom kdaj videl tu«, je z nasmeškom pripomnil.
»Saj bi tudi ne prišla, če bi ne imela potrebe po Vašem na-
svetu«, je odgovorila v istem tonu. »Tinče noče več ostati v zavetišču, zato sem sklenila, da ga pošljem v višji zavod, še preden se odpro šole.« »Pametna misel«, je odvrnil župnik. Odprla je torbico in vzela cigarete, pa jo je spet v zadregi zaprla. »Če hočete kaditi, Iklar izvolite«, je duhoven vljudno opomnil. Adrijana ga je neverno pogledala: »Smem, tukaj?« »Saj nismo v cerkvi«, in ji je prižgal. »Zdite se mi' malce nemirni; cigareta Vas bo pomirila.«
»Tinče je s svojo trmo, da noče več hiti v zavetišču, spremenil vse moje načrte«, je pojasnila.
»To se večkrat v življenju zgodi«, je bil župnikov odgovor. Adrijana se je nepotrpežljivo premaknila: »Mislila sem, da mi lahko nasvetujete dober zavod, kakor mislim jaz — boljše vrste — kamor sprejemajo ne glede na raso.«
»Razumem«, se je oglasil gospod premišljujoče. Toda bojim se, da takih zavodov ni pri nas. »Pre/klinil se je im segel po ovoju cigaret na mizi.« »Čemu ne pošljete Tineta v semenišče? Stalo Vas ne bo nič in .. .«
»Kaj?« je jezno vzkliknila. »Kaj hočete, do poslane duhovnik?« Župnik Ivan se je nasmejal: »Saj ne postanejo vsi dijaki, ki stopijo v semenišče, duhovniki; sicer pa 'bi to ne bila taka ne-sTeča — kar verjemite mi.«
»Ah ne, ne«, je vzkliknila. »Da hi naredila; svojega sina nesrečnega, ne, ne ...«
LEPO SEM SE OBLEKEL/K A J ? TISTA ČAROVNIŠKA ŠEMA JE NAJBOLJ BEŽALA,KO SEM SE POJAVIL,HI HI!.. TODA Tl, Tl, KAK ŠEM ČASTITLJIV TREBUŠČEK Sl Sl VZGO JIL.KAKO Sl LE TO NAPRAVI L? i
TEDENSKI KOLEDARČEK
27. maja, nedelja: Sv. Tr., Magdalena, Volkašin
28. maja, ponedeljek: Avguštin, Jaromir
29. maja, torek: Teodozija, Dana
30. maja, sreda: Ferdinand, Milica
31. maja, četrtek: Sv. R:šn;e Telo, Angela
1. junija, petek: Fortunat, Radovan
2. junija, sobo'®: Erazem, Velimir
VALUTA — TUJ DENAR
Dne 23. maja si dobil ameriški dolar avstrijski šdling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos
švicarski frank
zlato
mapoleon
oz. dal za:
629—632 lir 23,75—24,50 lir 90—93 lir 156—159 lir 1650—1700 lir 148—150 lir 13—15 lir 147—148 lir 715—716 lir 4600—4700 lir
RADIO TRST A
Nedelja, 27. maja- ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 11.30 Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše; 13.30 Glasba po željah; 15.00 Glasba za naše malčke; 17.00 Pevski zbor Iz Nabrežine; 20.30 Verdi: »Traviata«, opera v treh dejanjih.
Ponedeljek, 28. maja ob: 18.00 Čajkovski: Koncert št. 1 za klavir in orkester; 18.30 Z začarane police; 19.15 'Radijska univerza; 21.00 Znanost in tehnika; 21 30 Pevski duet in harmonika; 22.00 Italijanske kulturne revije.
Torek, 29. maja ob: 13.30 Glasba po željah; 18.40 Operne duete pojeta tenorist Pavel Pokorny in basist Jovan Antič; 19.15 Zdravniški vedež; 20.30 Koncert pianistke Mirce Sancinove; 21.00 Radijski oder; E. Synek: »Nočna služba«.
Sreda, 30. maja ob: 18.30 Radijska mamica; 19.15 Radijska univerza; 21.30 Zbor iz Skednja; 22.00 Sodobni slovenski pripovedniki-
Četrtek, 31. maja ob: 8.30 S ovenske pesmi; 12.33 Tercet Metuljček; 16.00 Slušna igra: Goethe: »Eg-mont«, drama v 5 dejanjih, izvajajo član SNG; 19.15 Sola In vzgoja; 21.00 Dramatizirana zgodba; 21.40 Koncert violinista Karla Sancina.
Petek, 1. junija ob: 13.30 Glasba po željah; 18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.30 Vokalni kvintet.
Sobota, 2. junija ob: 9.00 Slovenski zbori; 12.45 Orkester Pacchiori; 14.45 Ritmični orkester Swin-ging Brothers; 16.00 Sobotna novela; 16.15 Lehar: »Graf Luksemburški«, opereta v 3 dejanjih; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 21.15 Foerster: »Gorenjski slavček«, opera v 3 dejanjih.
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Vprašanje št. 243: Ker sem že tolikokrat slišal in čital, da je deteljina moka izborna krma za mlade pujske in perutnino, sem pisal nek: tvrdki, ali se dobi ta moka in po kakšni ceni. V odgovor sem dobil ponudbo dveh različnih deteljinih mok, in sicer »farina integrale« in »farina foglie«. Slednja je znatno dražja. Je 11 to upravičeno?
Odgovor: Tvrdka bi vam morala tudi povedati, kaj moki vsebujeta. Ona iz listov je upravičepo precej dražja, ker je z redilnimi snovmi ip vitamini mnogo bolj bogata kot moka iz cele detelje, to je tudi iz stebel. Moka iz samih listov vsebuje navadno okoli 21% beljakovin, medtem ko vsebuje moka iz cele detelje le 14%. Višji je tudi odstotek tol-šče in redilnih snovi, nižji pa oni iz neprebavljivih snovi; to je lesnine, ki je v krmi najmanj vredna.
Vprašanje št. 244: Večina mojega zemljišča leži v gorskem predelu, za katerega je predvideno znižanje zemljiškega davka. Državni davek je res znižan provincialni in občinski P'a niista. Kako in kam naj protestiram.
Cdgovor: Vaš protest bi bil pa žalost popolnoma brez haska. Zakon predvideva namreč le znižanje ali celo črtanje davkov v korist države, ne pa onih v korist občin in pokrajin, češ da morajo te tudi od nečesa živeti. Vendar bi občine lin province morale najti kakšen drug dohodek in ne obdavčiti v goratem ozemlju zemljišča, ki jih je že tako težko obdelovati ter nudijo pičle pridelke.
Vprašanje št. 245: Kot polovipar-kolon sem dobil 18. maja odpoved za prihodnjega Sv. Maritna, ko se kolonske pogodbe obnavljajo. Odpovedi bi se rad uprl. Kam naj se obrnem za pomoč? Nisem nikjer organiziran.
Odgovor: Odpoved polovinarskega - kolonskega razmerja mora biti dana vsaj 6 mesecev pred Sv. Martinom, to je 11. novembra. Vi bi morali torej dobiti odpoved najpozneje 11. maja. Zato gospodarju kar pišite priporočeno pismo, da odpovedi ne vzamete na znanje, ker je bila dana prepozno. (Ce boste imelj s to zadevo še kakšne težave, obrnite se na »ljudsko tajništvo« v Gorici, Travnik 18).
Vprašanje št. 246: Kot sin kolona sem pripeljal ženo na očetov dom, kjer nekoliko pomaga v gospodinjstvu, v glavnem pa dela v tvornici. Gospodar (zemljišča in hiše) trdi, da je dolžna delati edino doma, ali pa da mora iz hiše. Ali ima gospodra pravico kaj takega zahtevati?
Odgovor: Zal je pisana pravica raa gospodarjevi strani, ker je kolonska hiša zato zgrajena, da stanuje v nji obdelovalec zemljišča. Člani kolonske družine smejo delati izven kolonije samo z gospodarjevim dovoljenjem.
TREZEN GLAS IZ NABREŽINE:
VOLIVCEM OBČINE DEVIN-NA BREŽINA
Strah, da se lahko zgodovinski razvoj slovenske občine zaradi lahkomiselnosti nekaterih »slovenskih« ljudi nepopravljivo spridi, me je gnal, da napišem nekaj skromnih besed, ki izvirajo iz resnega in treznega razmišljanja človeka, ki so mu slovenska beseda, slovenska kultura in slovenski živelj vse prej kot jalovo, demagoško strankarstvo.
Silno ogabno se mi zdi obnašanje nekaterih govornikov in pisanje nekaterih časopisov, ki govoričijo o stvareh, ki nimajo s trenutnim položajem naše občine prav nič skupnega.
V	naši občini ne sme za nobenega poštenega slovenskega človeka sedaj biti prvo stranka, temveč edino in samo naš narodni obstoj in naš ponos, da smo slovenski ljudje in ne slovenski strankarji. Naš obstoj je odvisen edinole od slovenskega človeka, ki z lastno glavo vidi v enotni občinski listi edino rešitev našega naroda na tej obali.
Če voliš to listo, sem prepričan, da boš naredil dejanje, ki bo v ponos tebi in tvojemu narodu. Tvoja vest bo čista celo v izpovedi Bogu, kajti krščanska morala narekuje čuvati obstoj narodu, kateremu pripadaš.
VIKTOR KOLAJN
volivec občine Deviu-Nabrežina.
rzdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Leglša Tiska zadruga tiskarjev »Graphls« z o. s. v Trstu Ulica Sv. Frančiška 20 — Telefon 29-477
		““1
—	
	
TOVARNA
Plinčič
KRMIN - CORMONS
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Izvrši vsako delo po naročilu. Prodaja po tovarniških cenah, jamči za solidno delo.
»Tinče bi sani rad vstopil v semenišče«, je mirno rekel župnik Ivan. Pogledala ga je s širokimi očmi: »Kaj Vi veste o tem?«
»Sva se večkrat videla v zavetišču in pokramljala.«
A dri j ama je poskočila, ‘kot da bi jo kdo zbodel. Bila je bleda od jeze: »Zdaj razumem, je sikala.« Vam se imam zahvaliti, če se je Tinče utrmil, da noče več ostati v zavetišču.« Ustne so ji drhtele v jezi.
»Jaz mu nisem ničesar vtepel v glavo«, je dejal gospod Ivan. »Mislim pa, da se Vi niste nič potrudili, da bi bolje Spoznali svojega sina — slasti njegovo duhovno plat. Otrok je pravi angel.«
S tresočimi rokami je tiščala torbico. »Nočem iz njega naredili angela, kakor pravite Vi. Angele ljudje radi brcajo. In kolikor jaz zrmorem, moj siti ne bo prejemal brc od nilklogar«, je končala z visokim glasom. Župnik je zaprl okno na dVorišče in je spet sedel za pisalno mizo. »Nadaljujva, a boli mirno. Vsa bleda je sedla na rob stolice.
»Tako torej«, je spol povzel župnik, »imate me za čudaka, a se ne zavedate, da samo zato, ker se Uaim dozdeva, da imate pravico do tega. Hočete me brcati. Treba pa je znati, da Vaši udarci ne zadenejo v živo.« Stisnila je ustnice. Prav — oprostite mi. Nisem imela namena' Vas žaliti. Toda ne morete zanikali, da imam nekaj pravite. Vaše življenje je odpoved, žrtev, torej nesreča. Nobena mati je ne more privoščiti lastnemu otroku.«
»Imate zelo osebno mnenje o sreči«, je mirno pojasnil duhovnik. Njegova mirnost je še bolj razdražila Adrijamo. Izzivalno je dvignila glavo: »Prav — kakšno je Vaše življenje? Pravkar ste
se igrali z otroki — to, menim, je Vaša naj večja; zabava. Nikdar malo- kina:. ..«
»Imamo ga v farni dvorani.«
»'Nikdar malo gledališča«, je vztrajala, kot da ni slišala odgovora'. »Navadno se udeležim vseh koncertov.« Adlrijana ga je besno pogledala: »Toda, k operetam ne smele, Ik ljubezenskim filmom — tudi ne — nilkloli na sprehod! z dekleti.«
»Ne«, je odvrnil župnik. »Priznam, da ni lahko hiti duhovnik
—	toda če ima duhovnik poklic, ne občuti pomanjkanja določenih sl vari.«
»Ali res tega ne občutite?« se je rogala. »Gotovo se neznansko zabavate pri umirajočih, ko poslušate tarnanje nesrečnih, spovedovanje tistih, ki Vam' tvezejo tudi, kaj so sanjale.«
Duhovnikov obraz je ostal miren kot izklesan. Vsa 'iz sebe ga je z žarečimi očmi pogledala: »In ko1 vidite mlado, ljubko žensko —Iklot sem na primer jaz — kaj si mislite?«
Počasi' se je gospod Ivan dvignil. Bil je bled, a miren: »Če bi moral povedati, /kaj mislim o ženski, kot ste Vi, bi grešil proti krščanski ljubezni, dlobri vzgoji in usmiljenju«, je težko' povedal.
Požrla je suho slliino. 'Sledil je molk, ki ga je pretrgalo le veselo vreščanje otrok na dvorišču. Zapre pastil e so jo. župnikove besede, tako da se je čutila šibko in izčrpano kot po kakem živčnem napadu. Zajel jo je strah, zazdelo se ji je, kot dla se je ta duhovnik vrinil med njo in sinom, ki ji ga boi odnesel.
(Dalje)