Največji v Združenih državah V«|ya aa v»e leto ... $6.00 Za Mil leta » Za New Zal .00 York celo leto • $7.00 celo leto $7.00 list slovenskih delavcev Y AmerikL TELEFON: CHelsea 3—1242 Entered as Second Class Matter September 21, 1303, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 209. — Stev. 209. NEW YORK, SATURDAY, SEPTEMBER 5, 1936—SOBOTA, 5. SEPTEMBRA 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. NJI BOJI ZA IRUN-MESTO V PLAMENIH POD LJUTIM NAPADOM VLADNE ČETE ODHAJAJO IZ BEHOBIJE Fašisti so posadko obkolili. — Anarhisti prevzeli poveljstvo v Irunu. — Francija protestira pri fašistih. — Rusija in Nemčija za nevtralnost. BEHOBIA, Francija, Francija, 4. septembra.— Fašistična armada .ie obkolila vladno posadko, ki brani predmestje Iruna, Behobija. Padec Iruna je neizogiben. Uporniki so prodrli po hribu za Beho-bijo ter so odrezali cesto do Iruna. Pozno ponoči so vladne čete zapustile španski del Behobije in se umaknile čez reko Bidassoa v francoski del Behobije. Petdeset vladnih vojakov jb branilo most čez Bidassoo proti I 000 fašistom, ki so streljali na nje iz polkroga in so njihove krogle padale v francoski del Behobije. Fašisti so dobili novo ojačenje za obleganje Iruna. Prebivalci bližnje vasi Biriatou so videli prihajati okoli 2000 vojakov v (različnih uniformah. — T ašistična armada, ki oblega Irun je najbolj pestra na svetu: v njenih vrstah so namreč bore: regularni vojaki, tujski legijonarji, k arabinerji, civilna garda, napadalne čete, člani fašistične organizacije Phalanx in monarhistični Carlisti. BEHOBIE, Francija, 4. septembra. — Ko prihajajo fašisti bližje Iruna, so anarhistični voditelji prevzeli poveljstvo nad vladnim vojaštvom, ker so se nekateri socijalisti hoteli predati sovražniku. Branitelji so se zabarikadirali za razvalinami in so ceste, ki vodijo v mesto, podminirali z dinami-tom. HENDAYE, Francija, 4. septembra. — Francija je pri španski uporniški junti vložila protest, ker so uporniki streljali na francosko stran. Odkar so v teku boji za Irun, vsak dan padajo krogle lipo rn i kov čez reko Biadssoa na francoska tla in je bilo ranjenih že več Francozov. LONDON, Anglija, 4. septembra. — Rusija je naznanila Angliji, da sprejme članstvo v mednarodnem odboru poslanikov, ki bo pazil, da se bodo države držale nevtralnosti v španski državljanski vojni. Isto ste> sporočili tudi Madžairska in Finska. Nemčija pa se brani stopiti v ta mednarodni odbor. Sicer tozadevnega predloga ni zavrnila, temveč je stavila svoje nasvete. Kancler Hitler je rekel, da bi bilo mnogo bolj umestno, ako Anglija sama prevzame to vlogo, mesto da bi nadzoroval nevtralnost mednarodni odbor. Diplomatični krogi pa smatrajo Hitlerjev predlog samo za dober manever, čegar namen je Baldwinovo vlado odvrniti od Pariza. Angleška vlada s Hitlerjevim predlogom nikakor ni zadovoljna, kajti angleški kabinet ne mara še več odgovornosti. Poleg tega pa je hiša vnanjega ministra Anthony Edena iz zdravstvenih ozirov zaprta in more Eden voditi mednarodna pogajanja samo po telefonu in brzojavu. Eden je namreč zbolel za kozami, katera bolezen se bo vlekla še najmanj dva tedna. Vsled tega se bodo pogajanja za mednarodni odbor zavlačevala tako dolgo, da bodo dobili uporniki dovolj orožja iz Nemčije, Italije in Portugalske. HENDAYE, Francija, 6. septembra. — Irun, središče španskega volnenega trga, gori do neba. ICo so branitelji uvideli, da mesta ne morejo držati, so pričeli poelopja vazstreljevati z dinamifcm. Proti večeru so fašisti vdrli v mesto. Po ulicah se je pričelo mesarsko klanje. Afrišik vojaki so z noži klali svoje nasprotnike. Le malo vladnih vojakov se je rešilo čez mejo v Francijo. Sestanek preds. Roosevelta z Landonom FARMERJEM SE JE POLOŽAJ DOSTI IZBOLJŠAL Predsednik pravi, da ima poljedelstvo lepo bodočnost. LARAMIE, Wyo., 3. sep. — Pred svojim odhodom v Des Moines, Iowa, je predsednik Roosevelt rekel, da ima polje-deljstvo navzlic veliki suši boljše izglede, kot pred nekaj leti. Iz Laramie se je predsednik odpeljal v Des Moines, Iowa, kjer bo imel konferenco z go-vernerji držav Kansas, Oklahoma, Missouri, Nebraska, Wisconsin in -Minnesota. Največjo važnost pa pripisuje javnost konferenci med predsednikom Rooseveltom in njegovim predsedniškim protikandidatom governerjein Lan i strank. V prostorni dvorani starega kapitola sta si podala roke predsednik in mož, ki upa, da mu bo sledil v Beli hiši DEMOKRAT REED NAPADA PREDS. ROOSEVELTA Pravi, da predsednik ni demokrat. — Predsednika dolži, da je kršil a-meriško ustavo. WASHINGTON, 1). C., 4. septembra. — Ameriško posla--ništvo je obvestilo državni department, da so samo štirje Ameri kapici v Madridu vpošte-vali poziv državnega tajnika llulla in takoj odpotovali iz Španske**Včeraj zvečer so -se z »vlakom odpeljali v ^icante, kjer so se z devetimi drugimi Amerikanci, ki so že , prej prišli v mesto, vkrcali na križar-ko Quincy. Državni tajnik Hull je mam reč v ponedeljek opozoril Amerikanee na Španskem, da bodo ameriške bojne ladje kmalu odpoklicane iz španske-ga vodovja. V Madridu je še ostalo 156 Ainerikancev, od katerih jih je v poslaništvu 37. iMed Amerikanci je 25 Portoričanov im 29 Filipincev. Do sedaj še ni bilo mogoče, dognati, kateri (bojujoči se stranki na Španskem je pripadal aeroplan, ki je v nedeljo bombardiral ameriškega rušil-ca Kajne 38 milj od španskega obrežja blizu Cadiiza. Kot poroča) poveljnik rušil-ca, je bil aeroplan 4000 čevljev visoko in ni imel nikakega znaka, po katerem bi ga 'bilo mogoče razločiti. Ko je aeroplan vrgel šest bomb in je rušilec oddal nanj 9 strelov, je aeroplan odletel proti suhemu. Na protest državnega tajnika Hulla sta španska vladb. in uporniški general Francisco Franco izjavila, da ni bil njihov aeroplam. in angleških zastav vihra s hiš in po mošejah in minaretih so razpeljali brez števila električnih svetilk. Kralj Edvard 'namerava o-stati v Turčiji tri dni ter bo v nedeljo prisostvoval regati skupno s predsednikom Kema-lom Ataturkom. PORTLAND, Me., 4. sep. -Bivši demokratski senator J. A. Reed, ki je voditelj Jeffer-sonovih demokratov, je na nekem zborovanju rekel, da nikdo ne more predsednika F. D. Roosevelta imenovati demokrata, ker se ne ravma po u stavi in jo celo krši. O Laiulo-nu pa je rekel Reed, da republikanski kandidat ni še nikdar zatajil usta>ve in je kršil. Reed je rekel, da so v Združenih državah tri stranke in da je tretja Rooseveltova stranka, ki ima v svojih vrstah bledo rdeče socijaliste in temno rdeče komuniste. Po njegovem zatrdilu je bila leta 1932 konferenca " progresivne' * stranke in štirje delegati, ki so bili tedaj *ia konferenci, so sedaj v kabinetu, namreč trgovski tajnik Daniel C. Roper, notranji tajnik Harold L. Ickes, polje-deljski tajdiik Iienry A. Wallace in zvezni zakladničar II. Morgenthau. LEWISTON, Me., 4. »ep. — Republikanski kandidat za podpredsedniško mesto Fr. Knox se je v svojem govoru obrnil proti starostnemu zavarovanju ter rekel, da je krivično od delavcev ■zahtevati dolarje za pokojninski sklad, ker bodo pričeli prejemati pokojnino šele čez 30 let in do tedaj bo dolar vreden še komaj 10 centov. Knox je vladi očital, da izvršuje operacijo na gospodarskem telesu naroda. O gospodarski varnosti ni nikakega govora, kajti banke so napolnjene z vladnimi bondi. Rekel je, da je New Deal obdavčil industrije, omejil produkcijo in terorizira finance. Knox je govoril o "norcu, ki je v Washington |Jodivjal." NOVA STAVKA V FRANCIJI PARIZ, Francija, 3. septembra. — V Franciji se je zopet pričela stavka s " prekrižani-mi rokami", ko je v več tovarnah zastavkalo nad 300 delavcev. Pri tem so najbolj prizadete tekstilne in jeklarske tovarne. j "Dober dan, gospod pred sednik," se je smejal republikanski kapdidat. Dober dan, gospod guverner, " je odvrnil smeje predsednik Roosevelt. "Kot se mi zdi, ste imeli dolgo in utrudljivo vožnjo." "Bila je utrudljiva, toda snu cb času tukaj," je odvrnil Lan-don. Poleg La/udona so imeli s predsednikom konferenco še naslednji governerji: La Fol-lette iz Wisoousiua, Peterson iz Minpesote, Cochran iz Ne-braske, Marand iz Oklaliome in Park iz Missouri. Kot je predsednik Roosevelt izjavil pred svojim odhodom na zapad, da je njegovo potovanje ne bo imelo političnega ozadja, tako tudi-čel delati iz rebra tovarišico. •Satan ga je seveda iiza grma oprezoval. Ko je bita ustvarjena žena in ko ji je Bog dal ime 'Eva, je Satanu v veselju zaidrgetalo srce. Nikdar prej in nikdar pozneje ni bil tako srečen kakor tedaj. 3poštljivo se je približal Stvarniku, ki ga je oso rti o na-hrulil: — Kaj hočeš, Satan t Satan se je spoštljivo priklonil rekoč: — Hvala tL o Stvarnik, ker si mi ustvaril tako lefx> in dobro pomočnico. . , t KAROVz* New York, Saturday, September 5, 1936 TEE LARGEST SLOVENE DAJLT IN UJ3& KOVCEG PRIPOVEDUJE Vrnil sem se s potovanja o-lepljeh. natrgan in zamazan. Ne da bi m1? oeedili,' so me prenesli sem na podstrešje, kjer čakam nadaljnjih odločitev o svoji usodi Zdaj, ko počivam tu med staro, zaprašeno šaro, mi ni prav nič težko, ozreti se nazaj in osvežiti spomine. Začelo se je v drugi polovici maja. Dotelj sem ležal v veli kc*n skladišču +vrdke "Dolžnik & Co.", kamor so me prinesli iz delavnice, ki mi je dala obleko, pddobo, tri ključavnice in ročaj. Bil sem re£ eleganten in lep. Stene iz črnega imitiranega usnja, robovi iz opečno rumene kože, „ okovje poniklano, kakor ht srebra. Gospodinja, ki me je kupila, je naročila, naj me prinesejo na njen dem. Do tistega trenutka sem živel v lepih sanjah otroških utvar, da je življenje lepo, svet nepokvarjen, pravičen in dober. Toda že pri selitvi iz trgovine sem se uveril o nasprotnem. Vajenec gospoda Dolžnika, ki je dobil nalog, naj me nese na gospejin dom, me je ma lomarno prijel in trdo vrgel na voziček. Razvozil je strankam najprej polne zavitke, mene, ki sem bil prazen, je prihranil za na konec. Ko me je pograbil pred stanovanjem moje nove latetnice, sem občutil drugi nepravični udarec v svojem živ-Ijenju. Fant je dejal: "Če ne dobim napitnine, bom takoj zarezal znamenje na rob." Pozvonil je, odpreš je prišla hišna. Vajenec je vpraša] po gospe, hišna je odvrnila, da je ni doma in je iztegnila roko po meni Videč, da ne bo napitnine, me je tedaj vajenec sunil z desnim kolenom v kot, da sem se cidrgnil pri zidu. Na robu sem se opraskal. To je bila prva nezaslužena rana v mojem novem položaju. Gospe, ki je prršla proti večeru domov, so povedali, da so me prinesli. Mislil sem, da me bo zda1] natančno ogledala, kakor bi se spodobilo moji lični zunanjosti. Toda ne. Rekla je, naj me položijo na hodnik v kot. Tam sem se nekoliko za-praši-1, nakar so me potegnili na dan in me obrisali s cunjo. Zdaj sem storil prvi korak v novo ž; vi jen je. Odnesli so me v gospejino sobo. Hišna me je položila na tla in rekla: "Ti boš marsikaj videl in slišal, kar mi samo slutimo!" Tn res, kmalu so se začele odpirati omare, da se mi je kar 'bledio od razkošja. Obleke, toalete* najfinejše perilo iz svile, čipke in batist — jemalo mi je kar vid. Gospa je vzela iz omare nekatere kose in jih za poskušnjo položila vame. OČividno sem bil izbran in namenjen za prvega v svoji to-vaTisiji. Da mri je namenjena posebno odlična naloga, sem spoznal tudi nekaj, ko je gospa ostala z menoj sama v sobi ter odložila obleko do neglržeja. Bila je bolj visoke rasti, ne prav okrogla ne mršava. Vzdrados-tila me je zavest, da bom v službi tako odlične dame, ka si je v mdji navzočnosti neženirano pomerjala nove nogavice ter si jih pripenjala vfeoko nad koleni. Kj, ej, saj to so prizori, vredni kakšnega Časa nove — sem si dejal, seveda potihoma, da ne izgubim zaupanja že takoj v začetku kariere. OČividno je bila moja diskrecija gospe povseei, kajti pokazala se je nato zrcalu in meni v samih čipkah, skozi katere je ppose-vada belina njene polti kakor alabaster, da tee je kar obšla mrsčavica Smatral seip fee tako z« gospojlnega zaupnika, če bi bil Siv, hI dejal — Hutmnca, kipe mn odmerjena' le vloga pasivnega opazovalca. Kaj sem hotel T Niso vse reči na svetu iz mesa in krvi... Čez nekaj dni sem se že popolnoma privadil novi gospodinji, ki me je zmerno napolnila. Potem je prišel pome po-streščetc. Položil je moje tovariše, ki niso bili tako novi kakor jaz. na dno ročnega vozička, mene pa na vrh. Joj sreče! — sem fkoro glasno vzkliknil. Na vrhu plavam, to je velika Čast! A mojo veselje se je kmalu pkalilo. Na postaji, s katere je imela odriniti moja gospa, je bilo že vise polno drugih vozičkov s kovčegi Postreščki so jih metali in suvali sem in tja.^Ko je vlak pridrdral na postajo, itie je postrešček urno pograbil in stekel z menoj v kupe. Bum! Sredi hodnika je trčil z menoj v prtljago drugega postreščka,' ki je pridirial z nasprotne strani. Nato me vje vrgel na oblazinjen sedež in se napotil po ostalo tovariši jo. >. Vozili smo se dolgo, naa mrežo so nas natlaČili polno do vrha. Moja jfocpodinja se je dr- ZGODOVINSKI ZVON VRNJEN NEMCEM Angleži so sklenili vrniti Nemcem slavni zvon, ki je zvonil na pogrebu nemškega bro-dovja. To je eden najznamenitejših zvonov na svetu in zato ni čuda, da 'je Nemcem toli-žeaske, ženske — sem mislil — ko leže£e na njemm Visel je na zdaj spoznavam, čemu svet ne stoji na vas! Najgrdobnejši dedec je boljši od najbolj sve-tohlinske prilizn'jenke! Preveč bi bilo, če bi izdal vse podrobnosti te noči. Videl in slišal pa sem takšne tajne, da sem se skoro prevrnil na tleh. Moja gospa je dejala svojemu spremljevalcu, nai počaka smrti njenega moža, nakar mu prinese v zakou obilno doto. V kopališčtu se je romanček nadaljeval. Nisem sicer imel priložnosti, videti in slišati vse kar se je godilo med njima, kajti ni se vse odgravalo v moji bližini. Toda refleksi so vendar dosegli tudi mene. Ko je gospa odpirala mcfj pokrov in tlačila vame svoje reči, sem imel priliko marsikaj uganiti. I11-v takšnih trenutkih sem cesto pomislil na ubogega varane- da nam ne bo tre-bajgošiljati opominov. Z redno obnovitvijo prihranite nam delo ia* stroške, sebi pa zajamči-te redno dostavljanje lista. Resno Vas prosimo, da vpo-števate to opozorilo! Uprava "Glas Naroda" pevskega podjetja in bogato je podpiral razne ustanove. Li-verpoolski univerzi je poslal pred dvema letoma ček na 100,-000 funtov šterlingov s prošnjo naj porabi-ta denar za vzorno knjižnico. Pozneje se je še večkrat spomnil univerze z večjim prispevkom. Končno je rektorat univerze sklenil oddolžiti se radodarnemu dobrotniku s tem, da ga je izvolil za častnega doktorja prava, kar je največje odlikovanje, ki ga more podeliti univerza. Cohen je bil že star in osebno ni mogel priti k visoki počastitvi. Zato mu je posebna deputacija univerze odnesla na dom doktorsko diplomo. Doma ;je bila zbrana vsa Cohenova rodbina, toda mecen visoke počastitve ni dočakal. V trenutku, ko mu je sluga povedal, da je prišel rektor z deputacijo, mu je pritisnila v glavo kri in zgrudil se je mrtev. Brž so poklicali zdravnika, ki je pa mogel ugotoviti le smrt. Naročite se na "Glas Naroda " največji slovenski dnevnik v Združenih držatnk BRANJTELJI MADRIDA Oiietek prostovoljcev se plazi na hrib, da prežene fašiste, ki so zmedli na-šla to in our, s čenu r je mogla izpolniti svoj čas. S Helgo je bib najv " sknnaj, pa če se je še toliko trudila, da M' se ji notranje približal i, je bilp vedno, kot bi stala med nji-Ma nevidna stena Go^da si je morala vedno prigovarjati p-»gum, si je morala predstavljati, kako brez ljubezni in sa-lrotno je zrastla Hojga. vedno v družbi svoje ponosne in ošabne stare mater?, ki .,o je sicer oboževala in razvadila, ki pa je dostojanstvo postavljala nad vse drugo. Kad-tr je Gonda potrebovala poguma in nasveta, tedaj se jo dopoldne peljala k teti Kriti. Da se je to zgodilo samo ob dopoldnevih, za to j*- s krbela Helga. V bližini tete Kati so f.ondi odpadle vse -ei.ee. pri njej je bila vesela, se je šalila ji smeja'a in sf jo naslajala na tetini ljubeznivosti. Toda, daleč, zdaj pa do 38,o6o metrov. Prej so imeli najtežji kalibri 30.r> cm premera, adaj pa 40.G eni z daljavo na 50,000 me t rov.1' * Topnirštvo pripravlja teren za pehoto. Najprej dotično o-zemlje obstreljujejo sovražne j>ostojanke in čim več zrušijo, <^10, da bi si pridobila srce svoje sestre' ? premostiti dolga leta ločitve in tudi' sovražni vpliv gojpe baroni^ proti očetu je bilo treba potlačiti Torej je morala imeti potrpljenje. Samo če ne bo kdaj prenehala truditi se, da bi oba zbližala, bo že še vse dobro Krasni so bili /a Gondo večeri, kadar sta bila teta Kati -;a dr- Le>d™ .-*nu» v gostih, kadar so njegove oči tako gorko m prijazno počivalo na njej. kot bi jo morale navdajati s pogumom. O, dr. I-evden je bil krasen fant, tako ljubezniv in prisrčen m prijazen do nje! In čefcudi ni smela izgovoriti ker ;fe bilo, hot je rekla Helga, proti dobremu obnašanju, ga je vendar imela rada - da. zelo rada — vse drugače seveda, kot 4 tata ali Gretro ali teto Kati, toda nič manj iskreno. Tako je poteki- n?kaj mesecev. Nekega toplega, solčne-ga junijskega dne s-di HHga z Gondo na terasi pod -šotorom 5 terase je bil krasen razgled čez gozdove in polja. Gonda veseli tega pogloda in njene oči sanja vo plavajo po pokrajini, medtem ko se Helga ukvarja z ročnim delom. "Da nimaš nrkdar v rokah kakega ročnega dela, Gonda " jo kara Helga. ' Gonda jo smeje pogleda. "To je vendar delo brez posebne hasni; pri nas na Da-homvju ?o to delale malajske služkinje. Tam nisem imela nikdar časa, da bi sedela, kajti gospodinjstvo mi je vzelo ves cas, poleg tega pa sem bila tudi mnogo na potu na konju Zelo me ves-h, da ir i bo oče zopet kupil konja, kajti kar žene me, da b, vsak dan zopet dolgo jahala, kot sem bila navajena ►Sicer je mo;,5 mati delala krasna ročna dela, ki sem jih tudi ohranila, pa tudi posebno lepe stvari, ki so jih napravile naše služkinje. \ so imam spravljene v velikem kovčegu, ki ga f ni1sem ^lozila. (o kai ranima, ti bom enkrat vse po-a;fm , ia .mat' bila v ^^ stvareh nmetniea." ^Tako, tvoja mati je saj imela smisel za ženska dela?" O, da, mati je bite sploh čudovita žena!" Helg»ne ustnice se zaničljivo zategnejo. Že prgosto pedala. Ali je bila Danka?" ŽV 3° ? SpOCTla1' ko se Peljal na Su- f i ^ ^^ovala je z njun na istem parnikm in je bila zelo x esela, da jo je nekoliko vzel pod svoje varstvo, ker se je dragice vozila pop.lnoma sama." \ Helga se vzravna in odloži delo. "Kaj — tvoja mati je sama potovala?" "Gotovo saj ni imela nikogar, in je morala v svet, da si je služila svoj kruh." S^1? .Qbraz pokaže nepopisno ošaben izraz Služiti svoj k^h? Na kak način pa?" * '1C n^elji^ in vzgojiteljica za nekega majhnega dccka, cegar mati je bila zelo bolehna " - ri je po?ložnicaT nisem vedela. Sedaj Pa° m°ram ra2la^ati- i-aš svojo pomanjkljivo oliko.- ^ Xfialje Brihcdiiii«.), J da bi se moglo tako izlahka gibati ko pehota. Za to bi bilo potrebno velikansko število ba terij, čim več izstrelkov v mi- 7EMLJEVIDI STENSKI ZEMLJEVIDI Na močnem papirju nečim i pregibi ..... 8 plat-.......7.60 POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI Jugoslavija_30 Dravska Banovina............30 CANADA .................40 ZDRUŽENIH DRŽAV VELIKI .................40 MALI ....................16 NOVA EVROPA .................60 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky, Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Missippi, Washington, Wyoming .............25 Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New. York, Virginia ..............40 NaroČilom Je priloiiti denar, bodisi v gotovini, Money Order all poštne znamke p« 1 ali 2 centa. Ce pošljete gotovino, rekomandi-raj te pismo. M knjigarna glas naroda" 216 W. 18 Street New York, H. Y. mti in čim hujših razstrelilnih •inovi. A take spremembe so -pet vredne premisleka. Ce bi pomnožili število topov, bi bilo težko premikati prav dolge kolone topov. Radi letalskih napadov se že zdaj ne morejo razne dolge kolone premikali po i^ni sami cesti. Hujše razstrelilne snovi pa bi malo pil poni ogle k učinku topništva, iasi bi tu pa tam dosegle večjo a nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v VaSem kraju ali pa kateremu izmed zastopikev, kojlh imena so tiskana z debeiimi črkami, ker so upravi-čenl obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. Pišite nam za cene rosnih listov, reservacljo kabin ln pojasnila za potovanj«. 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Boreas) 216 W. 18th St, New fork < CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Lao shin COLORADO: Pueblo, Peter Culig, A. SaftU! Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupantlt. / "LLINOIS: l Chicago. J. Bevčlč, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Clitcago, Cicero, In IUinols) JoUet, Mary Bambich La Salle, J. Spellch Mascoutah, Frank Angustin North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard in okolica, Joseph Močnik MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodoplvec MICHIGAN: Detroit, Frank Stular MINNESOTA: Chisholm, Frank Oouie Ely. Jos. J. Pesbel Eveletb, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibblng, John PovSe Vlrgina, Frank Brvatlch MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderlck NEW YORK: Gowanda", Karl Strnlsha Htaa Fana, Frank M*|t fOHlO: Barber ton, Frank Troha Cleveland, Anton Bobek, Cbaa. Karl-linger. Jacob Resolk. John Slannlk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kumse Youngstown, Anton KikeU >REGON: Oregon aty, Ore., J. Koblar | PENNSYLVANIA: Brougbton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezove« Coverdaie in okolica, M. Rupnik Export, Louis Supaniič Farrei, Jerry Okorn Forest City, Math K»mlw Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. Tauielj Luzerne, Frank Ballocb Midway, John Žust Pittsburgh, J. Pogačar, Philip Pro gar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West Allis, Fr. Skok - Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Tauehar Diamondville, Joe'RoUch Na pamiklh, kl to debela Uskanl, vrše v domovino izleti pod vodatvc izkušenega spremljevalca. Vsak zastopnik Izda potrdila za trato, katero Je prcJeL Zas^fmlke toplo CrS&VA -Q1A& NOODA" 5. septembra: Paris v Havre Bremen v Bremen Rex v Genoa 8. septembra: Saturnia v Trst 9. septembra: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 10. septembra: Chamulain v Havre i 12. septembra: lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg Europa v Bremen 16. septembra: Normandie v Havre 17. septembra: Aquitania v Cherbourg It), septembra : Conte di Savola v Genoa 22. septembra : Bremen v Bremen 2.1. septembra: Lafayette v Havre Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg 26. septembra: Paris v Havre Vulcan la v Trst 29. septembra: Europa v Bremen 30. septembra: Normandie v Havre 1. oktobra : Berengaria v Cherbourg 3. oktobra : Rex v Genoa 7. oktobra: Queen Mary v Cherbourg Manhattan v Havre 0. oktobra : Bremen v Bremen 10. oktobra: I le ile France v Havre Conte di Savoia v Genoa 14. oktobra: Normandie v Havre Aquitania v Cherbourg 15. oktobra : Saturnia v Trst 10. oktobra: Europa v Bremen 20. oktobra: Koma v Genoa 21. oktobra: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 24. oktobra: * Rex v Genoa Lafayette v Havre Bremen v Bremen 28. oktobra: Aquitania v Cherbourg 29. oktobra: lie de France v Havre 31. oktobra: Vulcania v Trst 4. novembra: Queen Mary v Cherbourg G. novembra: Europa v Bremen 7. novembra: Champlain v Havre Conte di Savoia v Genoa 11. novembra: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 14. novembra: \ < Rex v Genoa 15. novembra: Queen Mary v Cherbourg "-*0. novembra: Bremen v Bremen -I. novembra: Lafayette v Havre Saturnia v Trst 25. novembra: Normandie v Havre Berengaria v Cherbourg 2S. novembra: Conte dl Savoia v Genoa 2. decembra: Queen Mary v Cherbourg 3. deecmbra: Champlain r Havre 4. decembra: Europa v Bremen 5. deecmbra: Vulcania v Trst 9. decembra: Normandie v Havre - Aquitania v Cherbourg 12. deecmbra: Rex v Genoa 15. decembra: Bremen v Bremen 16. decembra: Queen Mary r Cherbourg -6. decembra: Normandie v Havrf f i > u f,1 t *