v' ^^fl y^^K . 1 gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po posti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. V Ljubljani v sredo 9. decembra 1874, Obseg: O drenaži. (Dalje.) — Ukaz ministerstva za poljedeljstvo od 15. maja 1874, št. 4318, s katerim se določila o porabi privatnih (necesarskih) žebcev za spuščanje ali plemenjenje dopolnujejo , nekoliko pa spreminjajo. (Dalje.) Dobrovoljin opomin našim učiteljem o zimskem času. — Sloga. — Iz sodnijskega življenja. — Naši dopisi. — Novičar. Gospodarske stvari. 0 drenaži. Spisal Fr. K u r a 11. (Dalje.) IV. Odprti jarki ali drenažne cevi. Nekoté vrinila se bo marsikateremu, pred ko se bo odločil za drenažo , misel, ali ne bi se to delo ravno tako dobro in še mnogo cenejše izpeljalo z od prtim i jarki. Mislilo bi se, da je to res, al, ako se nekoliko točneje opazuje, prepričali se bomo, da je odpeljevanje vode z odprtimi jarki mnogo dražje, kakor pa z dre-nažnimi cevmi. Samo zguba zemlje, katera je pri odprtih jarkih za obdelovanje zgubljena, je že velika, osobito ako se tako delo dovršuje na velikem zemljišci. Na travnikih in pašnikih, kamor se večkrat zaganja živina , imajo odprti jarki slabe nasledke. Živina večkrat cele jarke, zasuje posebno v zemlji, kjer je zgornja plast bolj peščena. Jarki postanejo s tem vedno širji, zemlja za obdelovanje se vedno manjša, stroški pri snaženji jarkov se množijo. Gnoj , kateri se nahaja na površji zemlje, se pri odprtih jarkih, osobito pri velikih nalivih, odpelje brez vse koristi z vodo, katera se izteka v jarke ia zemljišča. Močvirna zemlja ne spusča vode v globočino, ampak odtekati se mora skoz obkraje jarkov. Ako pa obkraji jarkov zmrznejo, je s tem odtok vode zaprt, katera se med onim časom nakopiči, dokler se obkraj jarka ne otopi. Ko se pa to zgodi, voda z veliko silo predre skoz obkraj jarka, ter ga razruši in iznova zasuje. Za snaženje jarkov so zopet novi stroški. Ne-katera zemlja obstaja tudi iz več plast. Tako se tudi nahaja, da se pod ilovčasto mocvirno plastjo nahaja kremenikasta plast zemlje. Ako se v taki močvirni zemlji napravijo odprti jarki, voda kremenikasto plast vsled njene rahlosti vedno izpodkopava , ter obkraj jarka postane votel in následek je, da se jarki zasujejo^ ter se morajo zopet snažiti. Odprti jarki navadno so tudi prave sadnice ple-velskih rastlin. V mocvirnih jarkih največ raste ple-vela, kateri se pri snaženji jarkov navadno namece kot gnoj na druga zemljišča , kjer se plevel obilo zaplodi, pa poljedelec se pri tem ne spomni, da ga je sam zasejal. Vse to se pa lahko zapreci, ako se mokrota iz zemlje odpeljava po drenažnih cevih, katere se po-ložé v primerno globočino močvirne zemlje. Te cevi ne pomanjšajo nič obdelovanja zemlje , tudi ne zapre-ci jo njen ega obdelovanja. Gnoj , kateri se nahaja na površji zemlje , kakor fosforová kislina , amonijak ali pa kali, vleze z vodo v zemljo ter se z njo spoji in rastline hrani. Delavnost z drenážními cevmi je jednakomernija, kakor pa pri odprtih iarkih, kajti cevi se nahajajo v globočini, kjer ne zmrznejo, zatoraj mokroto vedno odpeljavajo. Drenažne cevi navadno so 12—14 palce v dolge, in 1—4 palce široke, kar se ravná po množini vođe, katero morajo odpeljavati. Narejene so iz dobre ilovice, ter se jim dá vsled drenažne tiskalnice oblika in velikost, se posušé potem na zraku, kasneji pa v peči žgó, kakor opeka. Ravno tako narejeni so tudi obodki (šticelj), to so male cevi po 3—4 palce dolge, katere se natikajo na stik dveh cevk, da se cevi ne zamašé tako lahko in vodo boljse odpeljavajo. (Dal. prih.) Ukaz ministerstva za poljedeístvo od 15. ina]a 1874, št. 4318, . w "mm s katerim se dolocila o porabi privatnih (necesarskih) žebcev za spuščanje ali plemenjenje dopolnujejo, nekoliko pa spreminjajo. (Dalje.) 7. O komisijski razpravi naj se piše zapisnik, katerega podpišejo prvomestnik in vsi komisijski udje. Prvomestnik naj ga odpravi političnemu deželnemu obla štvu , da ga porabi, oziroma priobci deželni komisiji za konjerejske reči. Ta zapisnik naj tudi po imenu kaže, kako se je v vsakem posameznem slučaji izšlo glasovanje. \ 8. Pregledovalna komisija daje zastonj dovolilo na eno leto za spuščanje. To dovolilo (po določenem obrazců narejeno) daje pravico, žeb^a, ki ga je v njej na tanko določiti in oznamenjati, v dotičnem okraji in v določenem kraji postaviti za plemenjaka ter ga na mestu ali prostoru za spuščanje namenjenem rabiti za uplemenjanje kobil. Ako bi se bilo po ministerskem ukazu od 3. februarija 1866 izimkoma zadobilo dovoljenje, hoditi z žebce m od kraja do kraja, mora se to na dovo-lilnem listu poočititi. t Izkaz podeljenih dovolil naj pregledovalna ko- šolski sobi smelo biti misija priobči pristojnemu političnemu okrajnemu obla- gorkote Tako mero gorkote ) A * 1 J l J --------------------- ---—• ».v» » wm. u. u vun, »» «J Y ouuv O LU katero naj ga po okraji razglasi in vsegdar v pa učitelj morebiti nima tacega rahlega občutka stvu razvidnosti ima. le nekoliko vajeni člověk brž čuti, ko v sobo stopi; če IMHMMMttBMf 10. y Gospodar žebca, za katerega je prejel dovo- na katero ga je ima dolžnost t za vsako kobilo lilo spustil (po posebnem obrazců narejeni) spustni listić katerem je dostaviti tudi, će jo je žebec še katerikrat daruj 1 goíd J ~ — * uuuuirwa j JUaj šolski sobi gorkomer, ki ne stane veliko čez » šulcův,««, auuuu, no- ttaiciu ga je Stišali smo o nekem učitelju, Kateremu je prvo to, brž po prvem skoku izročiti gospodaru kobile da stopivši v šolsko sobo, dá okna odpreti, in ko se telju, kateremu je prvo to > y V je soba navzela čistega zraka, potem jib dá zapreti Tâko "I A nrû\7 ! Toka SaIoL^Q CaKo i rt rr ri n rrr> • pozneje zaskočil y in kedaj. Spustnino ali skočníno določajo dotičniki, kakor se o njej dogovore. Da župan, kakor je v spustnem listići pristavljeno na tanko potrdi, kdaj in kako žrebe je kobila storila telj je prav Taka šolska soba zdrava ti y " ^ • o^xwiXM. ovu« ju tiui u « a . uibt niti mladina ne sedi v znoji svojega obraza v soli, in ni se bati, da iz šole gredé bi se prehladila Telovadbo so vpeljali v šolo posebno iz zdravstve to se priporoča zlasti tudi z ozirom na določilo lit. izbiranji konj za vojstvo y y y nega namena, zijo, in šolski odj nadzorniki oštro pa ali telovadi mladina. Mi pa jih vprašamo ali postave od 16. aprila 1873 (drž. zak. št. 77) o njihovih sob? gredó katerikrat pozimi po šolah in opazujejo toploto Ker 11. Gospodar žebca, za katerega ima dovolilo lože bolezni od vra čat Al. ^u^v«». J »«ivivjjW »"'» UUYU1XIU, je J&avrcil , dolžan po obrazci, za to odločenem, za tišti Čas dotič- puščavi nega leta, v katerem je čas kobile brejiti, pisati v dveh primerkih (eksemplarjih) zaporedoma natančen spustni vpisnik o vseh kobilah, na katere je spustil svojega y kakor že ostale zatreti zato naj bi ne bil naš opomin klic vpijočega v Politične stvari. žebca, ter po izteku časa za spuščanje en primerek z dovolilnim listom vred po županstvu poslati političnemu okrajnemu obiastvu y drugi primerek pa sam za svojo Sloga. v. Narodu" se spoljubi, kazati nas v svojih ki rabo hraniti, da bode mogoče poizvedeti za žebeta. Politično okrajno oblastvo odpravlja spustne vpisnike poslednjih številkah svojemu občinstvu kot tište, z dovolilnimi listi na dotično državno (cesarsko) žeb- slogo p odi rajo. To je že tako njegova navada, da čarnico. (Kon. prib.) svoje lastne grehe na tuje rame valí. Naše nepremak-Ijivo domoljubje je pa le predobro znano, kakor da bi bolske stvari. Dobrovoljiii opomin našim učiteljem o zimskem času. ga taki manevri osumiti zamogli. Mi smo bili vedno za slogo, mi je nismo razdirali nikoli, toraj lahko prezi-ramo take pisarije. Tudi prav lahko to prenašamo, če , ker jih noben le pomisli, kako tako nam „Narod" očita, da „otrobe vežemo list toliko veza! ni ko „Narod", nuuau ui, nu „^.«iuu. , naj XV, je še pred letom , ali še pred pol leta pisal y Misliti smemo, da učitelji naši bodi-si v mestih ali namreč, da ga nihče več od „Tagblatta" razločiti ni na kmetih dve reči gotovo vedó: več gorkote v sebi kakor stařeji Člověk da otroci imajo mogel. pa je Pa pustimo vse to, bodimo veseli y d a je pri da če člověk izpretople sobe pride na mrzli vseh Slovencih prodrla srečno naša mÍ3ei: se lahko prehladi. Prehlajenje pa napravi mno- da brez sloge nič ne opravimo. to , zrak, ou .«»u./ j.xuu^u,, gotere bolezni, največkrat kaselj Ako bi bil y gripo y pljučnico y in poslednje Čase grlu, in mu Ri v spridi tisto grozovito in kužno bolezen v 3 dneh zadavi člověka, posebno otroke, „Narod" nam nasproti vedno tako mirno pisal, kakor zdaj, in posebno, ako bi bil vedno tako odločno narod en, kakor je zdaj, — nikdar ne bi bilo prišlo do vso kri y zdravniki to bolezen imenujejo tistih burnih besedi med njim in med nami. difteritis (Rachenbraune) ; prosti Ijudje jej pravijo nova bolezen". y y Skrb javnega zdravstva se je jela dandanes obra- štvo ravno najbolj čati tudi na zdravje šolske mladine, posebno v ljudskih UC*OU W U UUvUUD v , EkU Ul V ĆULU UVUUlUa » « w ^ ^ v, 0. » in spominjamo se, da smo brali, da je tudi Kranj- nih in strankarskih vzrokov razdirali slogo , katera se "fl.vatveni svèt to zadevo obravnaval : ali ie no ie začela — hvala Bosrú! — med mislecimi rodoljubi Mi bi ne bili domoljubi, kar vendar hoćemo biti ako bi v tem važnem trenutku, ko se tuje nam nem- napenja, vničili našo narodnost in ko bi v tem trenutku iz samoglav- našo bodočnost šolah, ski zdravstveni svèt to zadevo obravnaval ali je po je začela njegovih nasvetih v šolah že kaj djansko vpeljanega, povdarjati. hval Bogúl med mislecimi rodoljubi ne vemo y to pa vemo , da je v naših šolah večidel velika in zdravju otroškemu jako škodljiva napaka, namreč ta, da se šolske sobe preveč kurijo, in da iz tacih sob šolska mladina mnogokrat bolezen domu Ako premislimo, kako lojalno pišejo Nemci o Srbih in Hrvati h v primeri s pisavo o nas, ce vidimo, kako drugim Jugoslovanom priznavajo pravico napredovanja in otresenja turškega jarma, — in kako nasprotno nam Hlapci, kateri šolske peči kurijo, navale na zanikujejo sedanjost in prihodaost, ne moremo trenutek dvomiti o zadnjih namenih, katere z nami imajo, — če vidimo silovite poskušnje, katere se delajo za našo ugo- É M ne smemo prinese enkrat za celi dan drv v peč, naj je zunaj zeló ali malo mrzlo; sobe se malokaterikrat prezračijo po odprtih ali oknih in vratah , kjer se mladina po in spotena pride putem na mrzli zrak ali še celó na ure potí, nobljenje in ponemcevanje v zadnjem času y hud prepih (Zugluft) y in bolezen je narejena šolam vzeli v svoje kombi-in da so nam odkazali vso drugo bodočnost, ne eno miouto dvomiti, da so nas y nam Štariši izročujejo svojo najijubšo lastnino pa dobijo bolne otroke domů. Da se zlasti v sedanjih zdravju nevarnih časih od-vrnejo take nesreče, zato opominjamo vse učitelje in jih vljuďno prosimo, naj skrbno odvračajo presilnokur-javo v šolskih sobah in skrbé za potrebno čutilo je misel in upanje na našo lepšo bodočnost, nacije, ko drugim Jugoslovanom : poslednjim samostojnost, pa — vtelesenje v „rajh" po geslu: „deutsch vom Belt bis aur Adria". Kdor tega še ni sprevidel, ne moremo ga šteti med resne in jasnoglede politikovalce. Kaj je naša bodočnost? Vsakega rodoljuba najslajše n j i h^ p r e z r a č e v a n j e Čez 13 stopinj po R. gorkomeru ne bi v nobeni kakor že Preširen poje: „da bode Kranjcem vreme se 1*1 • • • 1 v « 1 I I i • Ol ^ ^ ^ _ M ^V yj t ^V m m «^A pravil 300 gold, stane pesu na kar dal ali pa je ga na kak drug Linar odgovoril: tatvina in nobeno nepošteni ni vec daleč smo jo přinesli to voverstvo Trsta sjalo žetev tega > greh kar ! Tako je usta- Za gotovo se pripoveduje , da pravil Nekega dne so zopet Linarjevi otroci, kakor na- slovenskega narodnega društva, ki so ga tukajšnji ro- vadno, s pesom se igrali na vrtu. Kar nastane v obeh doljubi, kakor tih krik, v katerega se mesa pasj tudi cvileči tekó na t OO JJLIOOC* joFOiOJ Ks 1&J &DJ C y JJVJ^ill^JO » LÀ V-/ LJ KJ jJ KJ LI VA 11 £4 • \J U. U. Li U i LUIS gospé Jonasove. Prebivalci obeh liiš takem, da lahoni Primorski smejo ' J---; ----------1 pozneje vlada ne bo potrdila. Čudno! misliti > naši bralci že vedó, nameravali osnovati se smelo po v Linar, ki j prvi, pride ravno, ko pes iz sigurnej škiliti sosedovega vrta čez ograjo nazaj skoči; njegov štiriletni fantić leži na tleh po obrazu s krvijo zalit. Vsi drug dežele Viktorja Emanvela, kakor pa lojalen Slovene braniti svojo narodnost Gorici 5. dec pa j o ka j o Na un em nasova, kakor da bi jo dri, in njena dva starej tu pa cvili in kriči gospá Jo- je v prepoved dej Stev. 48 tukajšnjega „Glasa fanta k voljo nekeg dop , zadevajočega pogozdenje „Huma", to je prostora poleg ceste držeče v Trnovski gozd in pa na i z to jej čvrsto pomagata Sol pro 77 Za božj ? naglo za možem prišla kaj je?" kriči Linarj 7 7 ko je tleh đa Vzdigne ga in mu na hiti koža přebit gleda fantica v krvi na skemu županstvu Goro. Od vladnih oblastnij ž njim v hišo, kjer se pol prepoved, da bila došla Soikan j njene ceste drva sekati itd gla Unkraj ograje pa žadoní Jonasov nekoliko hripavi zenje Glas Solkancev Dop se ne smej poleg u oljo te stvari )7 « tudi privatno pravdo zarad ome izrazoval razdra-Govori se, da ima 77 Le čakaj, ti cigan, to mi Linar, ne vedoč 7 gledat po fantu 7 katere kaj boš drago plačal neKem „Poslaném" iz Cernič To alj ÍC pr časti v dobrega se Je godilo 7 gr v sobo za enkrat, sicer pa bode ta reklam listu znabiti dobro došel za novo leto Te dni pris v Seitz ga mati umiva, in prasa starej-sega, kaj je bilo. Od tega izvé, da je priletelo več kamnov iz sosedovega vrta, katerih eden je zadel bratca i i • i li i ii« i Z na tiskarni na svetio knjiga v italijauskem jeziku 488 strani debela v véliki 8merki z naslovom ,,Gorica. N t i n da je kar padel, drug pa Fidota, ki je potem let 1869 nJ 1871 zaletel se proti ograji, jo přeskočil, potem pa začela gospá upiti, povedati fant ? ko přišel zopet nazaj. Druzega ni Je vedel nom Aleksander bukve bčinsko gospodarstvo o spomin ponudi! svojim somešča Olaricini' ker c mestni župan) Te Bi potem se pelje Jonasova kočija memo hiše, čez so prav zammive, ker obsegajo mnogo notic za-devajočih naše mesto in posnetik iz virov. ki niso vsem odprti dobro uro pripelje se v njej nazaj zdravnik 7 Jonášovo hišo. Linarj u je vse to Toda kmalu mu postane jasno, ga je Jonas umij Drug ki gre v Tudi marsikaj kih stvari 7 se nahaj raz- trošenih po tej knjigi. Več iz nje morebiti o priliki Po tri povabilo k sodniji, gov pes njeno ženo oklal ter ostrašil tako zatozil, da je dan dobi katero je odločenih 28% doklad je deželna postava za Goriško drug s 7 da nje- varno bolna. Sp je bolezen nevarna. zdravnika je p riter jevalo je ne- kom, in sicer za 16% ? da mljiščno-odvezni zalog za prave deželne potrebe izjavnim i Nova Mail 12% dav- pa tisk kvaležniša, ko na pr ima veliko delà in je ustanovnikom svojim Narodna tiskarna" v Ljublj Linar je bil potem obsojen plačati jej za bolečine Somenj sv. Andrej a je dež pokvaril. Sicer pa ni-300 gold, (zahteval je Jonas nic manj ko 2000 gold.), majo letni somenji po mestih več tište važnosti, kakor zdravniku pa, ki je, dasiravno po val ženo Jonášovo poldrug krat, in zahteval za to 300 gld mesec ekdaj ; saj zdaj se vsak dan vse dobiva, razen živine saki dan po dva- za katero so pa mesečni somenji zadostni; (pri nas vsak nepotrebnem, obisko J^IČtt, 111 Ziitlll^ V Čil £t ULI KJ y IU XI Y Owl i J Cl VUUV OV LJ LK^Kf V L Moj namen ni v teh vrsti- gam na desnem breg in izhodne njega okolice na bliž ». v Karmin in kamor bodi dru Ó boce Ta tedea so se bralcem našim povedati kamor koli na Dunaji pogledamo, je povsod revščina porotnik da pri tukajšnji okrožni sodniji sodnijske ob pričele s tolika, da je groza. Letošnje leto se bode v se huje Slivnica na Slaj Ker se iz našega kra nič L. končalo, kakor bilo je lansko leto denarnega poloma ! kaj ne bere po časnikih, naj se jaz oglasim z letošnj kupca čakaj o , pa ga ni, fabrike odpuščajo delavce; zaslužka Kupčija, obrtnija, vse hira; denarja ni, štacune Bila ednj 7 adj ni 7 magacini se čedalje bolj polnijo z žitom } pa tudi letino našo. obiio, rži in in aide veliko, vina pa tudi le srednjo mero, razun sliv bilo je pšenice smo přidělali srednjo mero, koruze ki po njim kupca manjka; o denarnih špekulacijah na borsi nekaterih krajih dobro, po drugih pa slabo Cena mu 7 kajti ondi ne vidiš druzega kot klaverne je tukaj okoli 80 molčim obraze. In tudi letošnja dobra letina nikakor ni v stanu zmanjšati nadlog, ki jih je vstvaril čas denarnega Stari Ijudj 90, 95 100 gold, in še čez Notranjskega 30. listop (Ni velike nadloge.) se ne sporainjajo tako slabe letine, kakoršna 7J švindelna". Ker vero preganjajo liberalci, tudi golju- bila je lansko leto pri nas. Razun sená ni se přidělalo skoraj ĐlVUlftJ Die , UVïaabUlt luviui WW uumvuw «««v yKS t a. Ulil. lit i VUMFJUlly J.» WUUH. - KJ» UUO ^lUUUa UftUiay Spomladi smo imeli preveč dežja, ki je zadrževal pravi tukajšnji okrajni šolski svèt tombolo, ki se bo z dotič razvoj rastlin; meseca rožnika nastala je pa nenavadna nim dohodkom ubogim šolarčkom obleka omislila. Da vročina in velika suša, ter požgala senožeti in pašnike, je naš okrajni šolski svèt odlično nemški, izkaže doda bili so rujavi kot lisica. Namesto da bi se živina tično nemško vabilo k tomboli. Namenjeno je pri tej nekateri pridelki še semena niso povrnili. Poslojnc 1. grudna. dne grudna napravi pasla, krmiti smo jo morali v hlevu! priliki tudi nemške pesmi popevati; a ker so nekateri Nadlogo pomnožila je pa še zaprtija proti Reki in narodnjaki svojo moč k temu početju odločno odrekli Trstu zarad živinske kuge na sosednem Hrvaškem kodar se je tudi v našo deželo zatrosila. ; od menda ostaoejo iz programa; pa saj je tudi prav; i kaj ovcami in pa ostane potem Nemcem za svoja popevanja, ako se goveđi nibče ni smel na Primorsko, pa tudi na domače Slovenci poprimejo njihovih pesem. Ostanimo tedaj vsak sejme ne. Z živino si tedaj ni bilo moč kaj pridobiti, pri svojih, in najmanj bo zamere. Tri dni sem smo imeli Lakota nam je žugala, ničesar pa v rokah ni bilo > Postojne 4. grudna. jo odvrniti; s čim pa davke plaćati? Prosili smo tedaj deževno vřeme, ki nam je odpravilo sneg iz polja in ga po svojih županih in soseskinih zastopnikih pri gospo- pognalo visoko v goro ; danes ponoči je pa zopet sneg skah naj se nam zarad slabe letine kaka pomoc na- jjauui j lu uaux la vuiui; j^uuciii» x pa tudi kar koli le mogoče na cesarskih davkih ozimino, ker bila je zemlja otava. pádel in nam ravnino pobelil. Dobro pa ne bo to za JCWlUUi , J-»C* bUUl rv Cli IVU IX »V IXIV^UUW u« wuymuuiu um i uiu UflUUlUUj Abl UliCt Jt ûtUJlja VJ L Ci V f 1. - D 6 Z J a o LU U jJCl Cl\ odpusti, in eksekutivno iztirjanje taistih vstavi. Al naše potřebovali, ker se je bila Pivka popolnoma posušila, pravične prošnje niso bile vslišane. Davki so se iztir- in ni bilo več mogoče na domačih mlinih zarad po- srao pa ze jevali neprenehoma sedaj tu, sedaj tam; če se je manjkanja vode mleti. Včerajšnji somenj se je tudi malo Pri- kaka pripravna reč pri dolžnikovi hiši našia, zarubila prav slabo obnesel; zarad slabega vremena je se je; in če je imel kedo za kak kos svojega, za Sem- kramarjev prišlo, pa tudi ljudstva bilo je malo. peter-Reško železnico porabijenega sveta kaj potegniti, manjkuje pač denarja, ni česar od pridelkov prodati, prepovedala je znesek c. kr. davkarija in ga pridobila ker bo še za živež do prihodnje letine prav tesna. Več Predstojništvo čitalnice Postojnske skličuje vsled 15 cesarski blagajnici za zastale in tekoče davščine. tisuc goldinarjev je Šio na omenjeni način v cesarske čitalničnih pravil občni zbor k javni seji na 13. dan blagajnice. V teh slučajih se pa cesarski davki niso pla- tekocega meseca, to je v nedeljo popoldne ob un v čevali od vžitka, ampak s kapitalom posestva, in vred- čitalnico, v ta zbor vabi vse društvenike. Dnevni red : nost njegova se za dotični znesek pomanjšala. Kjer se Govor in poročilo o društvenem delovanji preteče- porocilo blagajnika o denarnih zadevah leta pa ničesa pri hiši ni dobilo , se je zastanek pri c. kr. nega I^ict, puiu^iiu ilu a, g aj u i r*. «» u uuuai mu ^aucvau sodniji na dotično posestvo vknjižil; s tem seje pa tudi društva, predlaganje računa od 1874. leta, in proračuna j vi t • • i • i # _ v r\ n k i a \ § « # k/i • kant začel, ki mnogim posestnikom s pogmom žuga za 1875. leto LàCkVjKïl) dl UJI U. KJ £ JL l-U p^O^OtUlIWiJU U j^KJ^yLJJL^ lu M^ CA^CV* OJ JLUfl/« IVv IU j KJ J jJ \J O V < Ker od nobene straní podpore nismo dobili, so bili časnikov za 1875. leto posvetovanje in sklepanje o naročbi posestniki primorani, se na prihodnjo, to je letošnjo le- zarad stanovališča y 9 tino zadolžiti. Nekateri so jemali proti visokim obre-stim denarja na posodo; drugi so po štacunah živež na posamezni nasveti društvenikov posvetovanje in sklepanje volitev pregledovalcev računa, „^w^* uiuoHvumuy , volitev predsed- odbora in iz odbora tajnika, blagajnika in pred- nika oiirn u^uai ja ut» ^uouuy ^ ui ugi ou oimu^uwu «»»vu aj vm lairvc* , uuuutc« iu \j\k\j\ upanje jemali, da ohranijo sebe in svojo družino in ob- sednikovega namestnika. varujejo se žugajočega glada. Težke nasledke izposo-jila bodo pa dolžniki še dolgo časa obeutili. Vipave. (Čitalnica naša) ima prihodnjo nedeljo «---r- _____ — —„ -..................13. dne t. m. svoj letni glavni shod, v katerega se za- Kdor pa nobenega kredita ni imel, je bil primoran, voljo obravnovanja mnozih zadev vabijo udje čitalniški. Odbor. Ljubljane. (Iz seje glavnega odbora družbe kme- dne t. m.) Poročamo o važnejših obravnavah svojo rodbino popustiti, in na bližnje železnice in ceste ali pa na Hrvaško na delo se podati, in ondi sebi in svoji družini potrebnega živeža prislužiti. S čim smo tijske pa hoteli ali mogli davke plaćati, ko nam je še za živež njenih sledeče: V soglasju s zastopnikoma deželne vlade tesno šio! in deželnega odbora se je sklenilo, 13 (morebiti 16) Vrh tega smo pa vendar žalostno novico zvedeli, prošnikom iz Gorenskega ovac podeliti iz državne pod- dá nam zarad slabe letine 1873. leta na davkih čisto nič ni odpuščenega. Tedaj pore slaba pela, kajti kar smo za letino potegniii, bo nam letos zopet Dolenskega iz Notranjskega 9 (morebiti 12) prošnikom iz 9 Jj O uvvy^j CA. t/ ^lUUlV/UiU J UL , 1ZJ kajti prosilo je za ovce iz Gorenskega ni se za- »«JU w — ~ """ ---~ --- — -----^^««^««v, dostilo za plaćanje na živežu narejeaih dolgov. Krom- za podelitev ovac 24, iz Notranjskega 16, in iz Dolenskega 10 ovcerejcev pír > naš poglavitni živež, je po večem zgnjil 9 y 1 y 1 zivez bo ^utaiv» vv«^, — dopis s). ministerstva kmetijstva, da se je siririji gorenjski v Bitinjah in Govnjaču nam tedaj zopet primanjkova), in vnovič se bomo mogli podělila državna premija s 300 gold, in sreberno me- po štacunah na prihodnjo letino zadolžiti. Od kod ho- dalijo 9 se je vzel z veseljem na znanje, isto tako tudi Čemo pa za davke denarja dobiti, ki ničesar več za dopis slavnega ministerstva kmetijstva, da dovoli za prodati ni? Jožefa Jarca štipendijo z 450 gold, za tri leta na Ker žalostni stan tukajšnjih poljedelcev nikjer pod* viši šoli kmetijski v Decin-Liebwerdu ; od c. k. deželne pore in pomoci ne najde, se obrnemo do naših deželnih vlade odboru v poročilo izročeno prošnjo farne občine in državnih poslancev pa tudi do slavnega deželnega odbora s prošnjo: naj si prizadevajo na vso moč v Šk * • z s tem ocijanu da Krškega okraja je odbor enoglasno rešil uuuuio» o jjivojjj^. ot u«, vov muu, « o itui, «e» se Skocijanski občini podelijo 4 tržni in vsemi postavnimi pripomočki, da se nam zarad slabe živinski sejmi; — sklenil se je nasvèt do sl. mini-letine v smislu prevzvišenega sklepa Njih Veličanstva sterstva kmetijstva, kako naj se državna subvencija T U A Il JL^&Vi j W f A^V AJt X/ ^ KJ H ^ ^J * xj. * V4 â JU, V W T ^^ U VV1 VJ t f U' JLa UJi VI* || U t f ^ AJk. V/ JLX UIJ U V \A J fJ^f ti Ul U U U f UUV 11 G% od 31. grudna 1864. leta na cesarskih davkih za 1873. z še ostalim zneskom 800 gold, razdelí Gorenjskim si- leto kar koli ie mogačo odpusti; sekucije zarad iz- rarijam in planinskim gospodarstvom ; okraj nima šol- tirjanja cesarskih davkov tako dolgo vstavijo, da se reši skima svetoma v S kočija nu pri Turjaku in pa Nem-prošnja za odpust davkov za 1873. leto, in slednjic da ški lok i v Kočevji se za ondašnji ljudski šoli dovoli vsled prošnje deželnega se kanti posestev zarad zastankov na cesarskih davkih, zbirka vrtnarskega orodja; ki veliko posestnikom žugajo pogin, karkoli je goče obmejijo mo- odbora naj zasliši mnenje dotičnih kmetijskih podružnic , iu i.o tedaj privolijo in izvršijo, kedar o potrebi in koristi in o načinu uravnave Krke od natančne preiskave izkažejo, da je dotični posestnik Belecerkve do Krške vasi po predlogu dr. Raž- in svoje slabo stanje le s svojo nemarnostjo vzročil, in v laga v poslednjem deželnem zboru Kranjskem 9 in o dolgove zabredel. stroških, ki bi jih bilo sa to uravnavo treba, se obrne odbor do podružnice Novomeške in Krške; — ker po smrti za družbo kmetijsko mnogozasluženega gosp. Ma-tija Korena podružnica v Planini žalibog še nima predstojnika, je odbor sklenil zopet se obrniti do gosp. župnika Riharja, naj blagovoli sklicati ude Planinske kmetijske podružnice, ki volijo namesto umrlega Korena moža, ki ima srce za blagostan kmetijstva v ondašnjem okraji: — ponudbo velikega vinorejca v Petrovardinu gosp. Gustava A. Barkatz a, da prodaja iz svojih nogradov raznotere žlahne trte (bilfe in kolce) in posebno trto Slankamenka in Kadarka imenovano , je odbor sklenil po „Novicah" in v „Laib. Zeitg." vinorejcem našim na znanje dati. — (Iz seje deželnega odbora 4. decembra) se izmed mnogih obravnav omenja to, da je deželni odbor poslal obema zbornicama državnega zbora knjižico, ki jo je dal na svitlo v 800 eksempiarih v nemškem jeziku o razmerah zaklada Kranjske zemljišne odveze pod našlo vom : „Die Verbaltnisse des krainischen Grundentla-stungsfondes." Ta knjižica obsega na 98 stranéh v osmerki vse važneje obravnave Kranjskega deželnega zbora o preobloženji Kranjske dežele z zemijišnimi davki in o Kranjski zemljišni odvezi, ki pojasnujejo razmere med zemljišno odveznim in državnim zakladom, — dalje obsega tudi prošnjo deželnih Kranjskih stanov od 9. maja leta 1844 na cesarja proti povišanji zemljiškega davka po vpeljavi zemljiškega katastra. — Za ingrosista pri deželnem računovodstvu je bil imenovan Ivan Lušin. — Gosp. dr. Jan. Bleiweis, ki zarad očesne bolezni pol leta ni mogel opravljati službe deželnega odbornika, je zopet prevzel svoja opravila pri deželnem odboru. — Vredništvu je iz prav gotovega vira došel glas, da ni res, kar se je „Novicam" v zadnjem listu iz Novega mesta pisalo, da bi se bil namreč gosp. Smola skesal zarad prodaje svojega posestva v namen kmetijske šole Dolenske. Gosp. Smolo je, kakor je bila, tako je tudi danes še zmiraj volja, deželi prodati posestvo svoje in želi, da bi se to hitro zgotovilo. Isto gotovo tudi želi deželni odbor, vendar mora on poprej za gotovo vedeti, koliko doide deželi državne podpore za nakup onega zernljišča. — ( V zadevi kupe. in obrtnij she zbornice Kranjske.) Zapisniki volilcev so že po novi komisiji sestavljeni in vsakemu volilcu na ogled razpoloženi. „Slovenec" in „Narod" sta tudi že razposlala zapisnik vseh volilcev trgovakega oddelka. Naj ga pregleda vsak in kdor se ne najde v njem, naj reklamira svojo pravico. Vo-lilec v trgovskem oddelku je vsak trgovec, ki plača 8 gld. 40 kr. davka od trgovine. Kdor se, čeravno toliko plača, vendar-le ne najde vpisanega med volilce tega razreda, naj se oglasi v Ljubljani pismeno ali ustmeno pri vredništvih narodnih časnikov ali pri zanesljivjh rodoljubih sploh, da sa mu ta pravica reklamira. Se enkrat kličemo : Pozor, n aro dn jaki, nevarnost je blizo! — Kakošen kaos je stvariia ali, da po domače re: černo, kakošen rićet je skuhala ,,volilna komisija" za zbornico kupčijsko in obrtniško v Ljubljani , to kaže imenik volilcev, kateri zarad reklamacij na ogled leži — ne pri mestnem magistratu kot davkarskem uradu, pa tudi ne pri okrajnih davkarijah na deželi, kakor bi moralo biti — ampak v pisarnici gosp. Vestenecka, katera v tem oziru druzega ni nego privatna soba. Ta imenik ni sestavijen na nobeni pravilni podlagi, ampak sestavijen je samovoljno in „ad libitum45 volilne komisije, katera je izpustila mnogo mož, ki so dozdaj zmirom ia brez vgovora c. kr. vlade imeli vo-lilno pravico ali pa jih vrgla v kupčijski ali pa obrt-niski oddelek samo po svoji glavi. Treba je tedaj, da zoper tako anarhijo državni poslanci naše narodne stranke nemudoma v državnem zboru interpelirajo gospoda ministra kupčijstva. Ce ne dobijo odgovora na to interpelacijo pred volitvami, bil nam bi to dokaz, da so naše pritožbe resnične; Če pa gospod minister odgovori, moremo iz stališča pravice pričakovati, da se odstavi cela volilna komisija. Bodi si pa stvar kakor koli, na noge naši prijatelji po deželi : Pregledite imenik volilcev kupcijskega oddelka, katerega sta včeraj přinesla „Slovenec" in pa „Slov. Narod", da gotovo do 13. dne t. m. reklamirajo (pritožijo) se vsi tišti, ki mislijo, da imajo pravico volitve, pa so izpuščeni iz vrste volilcev tega oddelka. — Na smrt bolnemu gospodu Forchtgotu To-vačovskemu je čitalnica nasa poslala 105 gold., ki jih je nabrala iz „besede", njemu na korist unidan napravljene. — (Katoliska družba rokodelskih pomoenikov.) Ako bi člověk sodil po šegi časnikarstva sedanje dobe, katero prijavlja svojim bralcem najmanjše pripetljeje po ulicah, ter zajema za svoje članke tudi škandale iz privatnega življenja: rekel bi skorej , da je katoliska družba rokodelskih pomoenikov s svojim načelnikom, nepozabljivim dr. Vončino zaspala. Ťoda motil bi se. Saj je rajni Vončina sam komaj pol leta pred svojo smrtjo v zadnjem občnem zboru rekel, da dolgo časa že ni bil tako zadovoljen s stanjem svoje družbe, kakor ravno letos. Ona se sicer ne razkazuje na glediščnem odru pred občinstvom, kakor prejšnja leta, tudi ne šteje toliko udov, kakor začetkom; vendar pa prej nikoli ni vladala med družbeniki tako lepa sloga, nikoli niso bili vsakdanji večerni shodi tako obilno obisko-vani, nikoli niso bili rokodelski pomočniki s svojo družbo tako zvesto sklenjeni, kakor ravno letošnje leto. Taka vdanost zagotovlja družbi ono notranjo moč, katere potřebuje, da se ohrani vkljub neugodnim okolišči-nam današnjega ča3a. Zato je pa tudi družba rokod. pomoenikov, sve3ta si, da telo brez glave ne more ži-veti, s svojimi predniki in varuhi hitela, po smrti svojega načelnika dr. Vončine izbrati si novega, in sicer dosedánjega njegovega namestnika g. Janeza Gnjezdo, prefekta Alojzijeviškega, ki podučuje že deveto leto družbine ude v zemljepisji in zdaj tudi v veronauku in katerega je g. dr. Vončina v svoji oporoki za svojega namestnika želei. Ta pa si je izvolil namestnika vrlega kateheta nunskega g. J. Flisa, kateri tudi že 3. leto delà družbi v prid in je zdaj prevzel poduk v popularni fiziki. Gosp. učitelj M. Moćnik, kateri je povsod nazoč, kjer je treba podpirati dobro reč, uči zdaj roko-delske pomoćnike jim tako živo potrebnega račun3tva s posebnim ozirom na novo metrično mero. Da se pa ne bistri le um, temuč razveseljuje tudi srce , prihaja zdaj v družbo dobroznani gosp. orglar frančiškanske cerkve, oče Angelik, da vadi ude v petji. Upati smemo, da se bode družba s takimi močmi čedalje bolj širila in utrjevala, in želeli bi le, da bi gg. moj3tri njeno korist spoznali, in ne le svojim pomoćnikom nobenih zaprek stavili, temuč jim tudi prigovarjali, pristopiti va-njo. Kajti gotovo je boljse za mlađega rokodelca, da po do-končanem delu kaj lepega in podačnega sliši, ali da v družbinih sobah dobre časnike prebira, ali pa se s po-štenirni pajdaši pošteno razveseljuje; namesto da v slabo drušeino zahaja, po krčmah poseda in po nepotrebnem zapravlja denar , katerega bi kedaj tako živo potřeboval, ako mu bo mar mojster postati. — Družba rokodelskih pomočnikov šteje zdaj 35 n^vadnih in 10 čast-nih udov, toraj 45 družbenikov. Omeniti moramo še mladike , katera je pred 3 leti čvrst) pognala iz družbenega debla. To je družbica rokodelskih fantov — blizo 70 — kateri se vsako nedeljo od 5. do 7. ure zvečer v prostorih rokodelake družbe, od pomočuikov za ta čas jim pripušcenih, sha-jajo. Tu se jim razlaga veronauk in pripovedujejo pri-merni izgledi iz občne zgodovine po gg. Gnjezdi in fantje Ločiti ne more od teh se bregóv, Ki bili poslúhi so rajskih glasóv; višin Flisu o. Angelik pa jih uči tudi petja. Ker Planine domače s prestrmih Pozdravljaj o zemljo, kjer spava njih sin se pri teh shodih lepo obnašajo, pažljivo poslušaja, dobrih bukev (iz se vé dašemajhne knjižnice) si izposojujejo, in celó med tednom jim darovane desetice in dvojače hraniti nosijo ; se smemo nadjati, da bode iz tega cvetja dober sad dozorel za društvo pomočnikov in sploh za ves pošteni rokodelski stan. Da bi se le še našlo mnogo lipa nad grobom uklanja se v prah, Da sólzno pod njó porošen je ves mah. Čuj! grobu stopinje se bližajo zdaj In lepše, svetléje obzárjen je kraj : Prikaže ponosna in krasna se žena 7 dobrih src in radodarnih rok! Teh udov pod solncem ne nosi nobêna Gomilo objame z rokama obéma, ? (Delitev obleke ubogi Šolski mladini) bila je v nedeljo dopoldne v čitalnični dvorani. Obdarovanih deč- kov bilo je letos 25, in tudi 25 deklic; vsak je dobil po 7 reči tako , da je bil opravljen od nog do glave z vnanjo in notranjo obleko, katero so domoljubne in mi-losrčne gospé in gospodičine izdelale. Vsi pa so dobili na spomin sv. Miklavža povrh še kruha in jabelk. Gospoda odbornika katoliške družbe F li s in MoČnik sta začela in končala delitev s primernima govoroma, spomin na nedavno umrla gospoda dr. Orla in dr. L. VonČino je bil prav na pravém mestu, kajti dr. Orel In dolgo je tiha in dolgo je néma; Na mrzli je kamen glavó naslonila Ter solze goreče nad mrtvim točila. „Přišla sem jaz, ljůbljenec! tudi nocój Přinesla tožečo sem liro s sebój ; 7 7 In evo! ovój pretemán jo odeva Ker tvoje mi petje uže ne odmeva, Kar z rádostjo polno me glas ne napaja Tvoj glas, ki dařilo ti bil je iz raja 7 t v z rodovino svojo bil je začetnik te hvalevredne miloščine Čitalnici, dr. Vončina pa njen iskren podpornik, ko je pozneje prišla v roke katoliški naši družbi. — Ker pa je veliko blaga v štacunah -na dolgu ostalo . ki ni Po tebi žaluj em In roči stezujem; Ti bil si ponos mi, ti bil si mi slava, Ki tvoje teló pod tem kamenom spava uc Zari i se še popolnoma poplačano, se nadjamo, da bode prihodnja „beseda" s predstavo živih siik (podob) v reduti to donesla, kar se ni moglo a Muze nikjer uže nij Ne naj dej o cvetov ni vencev oči 7 In zvezdic nebeskih uga snil Je svit z milodari ki so se dozdaj nabrali od dobrotnikov in dobrotnic ubozih otrók. (Gosp. Simen RobiČ), duhovnik na Sentjurški Grob pevčev je zopet tiho toj pokrit. Ne! ' ~ Katero se zvésto je grôba ovilo Katero ostane živoče na veke tam nij tišine, kjer najdeš dařilo 7 7 Je de- gori, marljivi botanik in iskren prijatelj šol st va želnemu šolskemu svetu zopet podařil nad 100 vrst raznih rastlin, ki jih dobi ženska pripravnica v Ljubljani. (Citalnicna 77 beseda" na spomin Fr. PreŠernu 6. dne t. m.) sme se po tem, ^«i pmuoia, iu ^ iciu, kako se je přineseno vršilo, vvrstiti najlepšim produk-cijam čitalničnim. To je v nenavadni množini zbrano občinstvo priznalo z živahno, tù in tam z gromovito pohvalo , kar Je přinesla, in po tem Slovenske doklèr ne usahnejo réke, In do kler še bode sijajno glavó Obraćalo solnce v slovensko zemljó : To věčno dařilo ljubezen je své ta Nesmrtnemu pevcu nesmrtno unéta! y , ki je donéla od konca do kraja vsem točkam onega večera. Pevskemu odseku gré hvala za sestavo jako zanimivega programa, vsem sodelovalnim Navdušena pohvala je donéla po končanem tem govoru , ki je ob enem veljala pisateljici in govornici njegovi. In kako ne bi? Lepa ideja izrazena v iz-vrstni poetični obliki, in pa govorjena od prve močém naše govornice î Ker 7 smo že gori rekli, da vse točke pa hvala za tako izvrstno izvršitev posamesnih razdel- da zdai rečemo le še to 1 TT 1 T v 1 i i T\ w i/ vršile so se na glasno pohvalo občinstva, zato zadostuje 7 kov. Krasna dr. Ipavčeva kantata „na Prešer- da nas gosp V. novem domu", v kateri se je pod vodstvom Valente odlikoval naš moški zbor s samospevom gosp moški zbor pel je še dva zbora: „Pesem hrvatskih dijakov" od Zajca m „Samo Medena in J. Noll i-a 7 bila Je vrlo tura ^slovesne besede, po kateri je stopila gospá Korne-lija Solmajerjeva na oder in govorila spomenico na neumrlega pesnika našega Franceta Pre šer na jo je zložila gospá Lujiza Pesjakova tako-le: od F o r s t e r j a z zasluženo živahno pohvalo da navduŠeni aplavs sledil je samospevu gospodičine samo spe vu pnmerna over- Freyeve iz opere „die weisse Dame", gospodičine pl. Neugebauerjeve iz opere „Sonam- bule< i 7 ki 7 in pa gospodičini Holino vi, ki na glaso- Na tihem grobišči gomila stoji, Gomila z molčéčimi grôbi molči; A zbralo naroda se mnogo je tam, Ter cvetiem ovénčal mrtvaški se hram Preslavnega dné se godúje spomin: Preširen, najveći Slovenije sin, Porodil se bratom denašnji bil dan A zdaj pod gomilo je to zakopan. viru igrala koncertno ilustracijo slovenske narodne pesmi „po jezeru bliz' Triglava" od Fors ter ja. Najbolj lesketajoča glasbena točka današnje besede pa je bil čveterospev iz opere gospodičina „Rigoletto", ki so ga popevali Neugebauer-jeva in gospodičina « F r e y e v a, gospod Meden in gospod J. N o 11 i, in ki je bii z gromovito pohvalo sprejet Ce omenimo se 7 da je novi pevovodja Stockel mojstersko sprem- 7 Vrsté se na grobu cvetice mladé Najslajšo vonjávo iz sebe dehté. In zvezdic nebrojnih število goréče Nad slavno gomilo po nebu trepéče; Njih vsaka poljublja to mesto dragó Ter vsakej bleskeče se mokro oko; In Sava. ki mimo se zliva deróč ljal dotične popéve na glasoviru, in da je prisrcni telegram „Umelečke besede" iz Prage bil z navdušenimi živio-klici sprejet, mislimo, da smo bralcem našim podali popolno poročilo o „besedi", s katero je narodna naša čitalnica dostojno slavila rojstni dan Prešernov. (Vabilo k letnemu občnemu zboru citalnicnemu) 7 7 7 13. decembra t. 1. ob poli 11. uri dopoldne v čitalnični . Po- Poročilo blagajnikovo. 4. Posamezni nasveti. 15 odbor- dvorani. Dnevni red: 1. Nagovor predsednikov. ročilo. Volitev Ustavila tu si korále ie begoc : ni kov. predsednika 7 blagajnika Citalničin odbor. (Pevsko naznanilo.) Ker je čitalnica dobila zdaj vse tako slabo, tega ni kriva opozicija, marveč tisti gospodu Ant Stock odj in kapelnika, se bodo zopet talnega pevo- ki so vse to, kar je, vpeijali; ta stranka zna le zdirati ta teden zopet redne zidati ne. Fa moti se, kdor misli, da smo zdaj f že na pevske vaje, in sicer: vsak četrtek in vsako soboto najslabšem; mi gremo zmiraj navzdol, kjer se ne dá zvečer p e v s k ob d e 1 j e k in l.l gospod k e s t r a 1 zvečer so skušnj trtek ob 5 ; vsako d za m o š k zvečer p > vsak P tako lahko vstaviti. za č s ! rij o f aje, vsak torek in petek ob uri or- od Avstrije tem sistemu ni blagora za Av-nastopiti mora drugo pot, če ne, kmalu ne bo druzega, ko ustava. Ta država demoralizira uri vse mo keg dramatičnega zbora bodo vsako v " * " f v u ^ W W» Wi.4 V VUi V 111 \J1VJ pevskega zbora. Skušnje delstva čedalje bolj cerkev in Človeško družbo : ni čuda , če se hudo množé ako liberalni sistem, zatira- vsako sc čitalnični tične dni boto zvečer ob pevski sobi un. ? • «WVIM» wivMoiijvy uviowa V/V/U«i|G uvil tuuvůfj, OJ\U ituuiaiui oiotcui) iuaiua do in eventuelno joč cerkev, katere moč je najtrdnejša jez zoper nje, sam jim potuho daje. Freganjanje cerkve ne izvira nik- Vse te vaj bodo se sprejemajo oglasila do- dar od narodov, marveč vselej od vlad, tega smo se zo- pet prepričali, kajti ljudstvo čuti, da ima v veri največ (Slovensko gledišce.) Prešernov god se je tudi varnosti pred hudodelniki. Mirú pa s cerkvijo ne bo v gledišči lepo obhajal, ker je bila predstava obeh iger še kmalu, to je videti iz tega, da izvrstra. prvi Trnj e m lovor S c h m i d pokazal pravega u m e t n i k a, gospodična L e- se po vsem cesarstvu se je zlasti gosp. po cestah pobira, kar je liberalnega in iz tega napo tem ta- jmnpipHHQ ■■■■ 9 _ app branega se potem parlamenti delajo, ki kem zastopajo pešcico državljanov, pa ta pescica je dar je va se nam je pa ta večer tudi prikupila. opereti „Deklica Elizondska" so se odlikovali gospodična proti poslancem * ogromne većine prebivalcev'v večini l pl. Neugebauerjeva in gospoda Nolli in Meden. bi želeli to lično opereto še slišati. Občicstvo je bilo z igrama škoda Zato in ker se operete rape vi ušesu prilegajo 9 popolnoma zadovoljno in ploskalo igralcem ; da je bil prolog tako suh! „Worte, nichts als Worte" bi rekel Nemec ni čuda ) 9 Da pri vsem tem nismo še na slabšem, kakor smo, to ni zasluga državne vlade, marveč le zdrave pameti narodov, ki se na vso moč prizadevajo paralizirati po-četje te čudne državne politike. Tako bo Avstrija v\ r\ v\ * ? r\ A^n V A 1 /I I n K^AT O nnf n r\ r* r\ T? A rJ I A nlf A A IAMI /-I/\ poginii a en as o ch 9 škove, ki ga je govorila, ni mogel navdušiti. da tudi gospodične Podkraj- kmalu v boljše roke. diji brez spretnega vodje, ako ne pride Soboto 12. t. m. se bo igrala „Edina hči," vesela igra v dej an jih, ia opereta „Roža st. flourska" dveh Res grenke so besede, katere stranki pravil, a je vrli Daš poslanec vladi in njeni resnične so. — Dr. Pražak se je sprahajai bolj po stevilkab, pa je ministerstvu vendar-le marsikako grenko Novičar iz domačih in ptojiîi dežel. pověda!. Povdarjal je posebno , da za Avstrijo ni pri-čakovati pomoci niti od tega zbora niti od tega ministerstva. — Gr eu ter je z znano odkritosrčnostjo usta- lz Dunaja. — Pri pretresanji državnega pro- vovercem take pod nos dajal, da so se jeze kar kviško računa za prihodnje leto se je v državnem zboru poganjali; zato "pa nemški listi pravijo vnel živahen razgovor, letele so sèm ter tje hude besede. Izmed poslancev federalistične stranke so se ska- grob. a Tedaj „saugrob" je aa je taki m ljadem tisti bil „sau- ki jim resmco pove Govorila sta tudi še dr. Vošnjak in zali v sijajnih govorih naš vrli Herman, Pražak in Pfeifer, prvi o že znanih navadnih nadlogah Sloven- drugi pa o revščini po Dolenskem. Grof Hohenwart jev odseku državnega zbora, Gr eu ter. Posl. Her man je pravil ministerstvu in njegovi stranki besede, kakoršnih pač še ništa slišala. Pri cev čenši s tem, da ima država sicer pravico, tirjati od pod- voljenem za prenaredbo političnih uradov in ob ložnih državljanov stroške vladanja, je pavdarjal to, da imajo pa tudi narodi pravico pogledati in poprašati čin, povdarjal to, da se mora najprej pri občinah pre- kako se vlada 9 zlasti V ce se pokaže jJ.X j/upiooau, narejati začeti, ker so občine tako rekoč temelj, na da gre čedalje katerega se morejo potem še le zidati drugi politični na 9 slabše. Naštel je potem vse, kar se je zgodilo, postave, uradi. Zato se mora odpraviti dualize m v uradovanji ki so se daj ale, in dokazal, daje po vsem tem Avstrija, med samostoinimiin državni m i uradi. Razlo- \ t m li ^S . 1 ll^A w namesto da bi se povzdigniia, še vedno globokeje se ček med samostojnim in izročenim področjem ni pogreznila. Nastala je liberalna država, pred katero pravi jn občinam in uradnijam le sitnosti delà ter jim je na poti pri poslovanju. Sploh se je izrekel za fe- res- pa ni nobena svoboda, nobena pravica varna nica je, da ga skoro ni že niti naroda, niti dežele, niti deralističnfprmcip/po katerem bi se moralo ravnati 1 M 1 • - • i # 1 t I 1 t 1 .y ê W v/ ? r « L * / 1 družbe, kateri bi po tej liberalni državi že razžaljeni pri prenareianii občinskih postav 1 • ^ • ivi • V 4 1 « f V t V • i JL _ J _ V ne bili prišlo je že tako daleč, da je državi vse na- sprotno in da se vse, kar je boljšega, od nje odteguje. Kdor se temu vpira, ga preganjajo, pa bi morali še v colninsko pogodbo. fl t i M l O Govori se, aa bo Andrassy odstopil 9 ker je neki razžalil Rusko, katera zato bóje ne misli privoliti veseli biti, da je kaj^takih, ki se takemu pogubljivemu početju vstavljajo. Ce narodi hočejo kruha imeti, se za klubom se del Liberalci so s svojo umetnostjo pri kraji —-j — ---------------------------- ~----, ~~ iuuyuui ucta, pa me ne pomaga. jím ponuja vedno le kamen ustave; kaj pomaga, če dobili na posodo za železnica 300 milijonov, da bi mogli smo ustavoverni, pri tem pa poginemo? Primerjajoč zopet spodobno med ljudi 1 Vy 11 ^ P I i 1 Vi I 4 I __V klub Zdaj bi radi 9 dobrote države na podlagi fundamentalnih člankov osno Ogerska. Cesar je přisel v Godollo in povabil vane z pogubonosno ustavoverno državo zgrabi cen- Sennyeva k sebi. Ta novica je važna ne • " « _ i • •_____: j . v. i. • .. . i____. ,___ _ . J « . . ... 4 . za sko, ampak tralistični sistem , ki najprej dežele izmolze , potem pa, ko je po slabém gospodarstvu zabredel v močvirje, sistema, hoče, da bi ga izmolzene dežele zopet na suho spravile; tudi za Avstrijo, ker pornem Oger- premembo da če srcé otrpne, otrpnejo tudi vsi ne pomisli pa udje telesa. Avstrijska država j pomočjo katoliške cerkve trdna biti; liberalni sistem zbor Česka. ker Čeških poslancev ne kličejo v državni e taka da more s 9 bila nova volitev zopet nova zguba in blamaža za vlado. pa je ravno ta najmočnejši steber podrl. Pomoci tu ni druge nego na podlagi JederalistiČne politike, kajti Kursi na Dunaji 7. decembra. zdanja politika je politika Stefanskega stolpa Dunaji raerijo vse po enem, lastnem kopitu. 9 Da na ή 5% metaliki 90 fl. 15 kr. Narodno posojilo 74 Û, 45 kr. Ažijo srebra 105 ň. 50 kr Napoleondori 8 fl. 90 kr. Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Založnik : Joiď Biaznikovi dědici v Ljubljani.