učiteljski tovariš
Glasilo Udruienla Jugoslov. Učiteljstva — PoverjeniStvo Ljubljana.
Vi* apiae, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje.
Za neorganizirane 30'— Din, za naročnike v inozemstvu 40"— Din letno. Posamezna številka po 1'— Din.
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 75 para za vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg poštnine še 25 Din.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat 75 para za nadaljnja uvrščenja primeren popust. Oznanila sprejema upravništvo lista.
Telefon uredništva štev. 312.
Članstvo ljubljanskega Poverjeništva UJU ima s članarino tudi že plačano naročnino, torej ni treba članstvu naročnine posebe plačevati.
Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne stvari, je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I.
Poštni čekovni urad št. 11.197. Reklamacije so proste poštnine
Vzpored zborovanja II. pokrajinske skupščine Udruženja Jugoslovenskega Učiteljstva po-verjeništvo Ljubljana.
V smislu sklepa širjega sosveta se sklicuje II. pokrajinska skupščina UJU poverj. Ljubljana na 2. in 3. dan meseca septembra 1922 na Bled.
Zborovanje se vrši po nastopnem vzporedu:
DNE 2. SEPTEMBRA:
I. Ob 10. uri dopoldne seja širjega sosveta z odseki v dvorani »Zdraviliškega doma«.
Dnevni red:
1.	izročitev došlih predlogov, resolucij in nasvetov odsekom.
2.	Skupno posvetovanje širjega sosveta z odseki.
II.	Takoi po skupni seji se začno posvetovanja v odsekih in se vrše ves dan v šolskih prostorih.
III.	Ob 17. url skupna seja širjesra sosveta z odseki v dvorani »Zdraviliškega doma«.
Dnevni red:
1.	Poročilo o delovanju poverjeništva Ljubljana od 3, sept. 1921.
2.	Poročilo odsekov o svojih sklenih.
3.	Predlogi in nasveti.
DNE 3. SEPTEMBRA:
Ob 10. uri dopoldne zborovanje pokrajinske skupščine v dvorani »Zdraviliškega doma«.
Dnevni red:
1.	Nagovor predsednika. — Poroča poverjenik tov. Luka Jelene.
2.	Tajnikovo poročilo. — Poroča strokovni tajnik tov. Rudolf Do-
stal.
3.	Blagainikovo poročilo. — Poroča blagajnik tov. Mirko Fegic.
4.	Poročilo računskih preglednikov.
5.	Proračun za leto 1922..
6.	Poslovnik UJU poverj. Ljubljana. — Poroča urednik »Učit. Tov.« tov. Ivan Dimnik.
7.	Obrambno delo učiteljstva — vzgojno sredstvo. — Poroča tov. Fran Škulj.
8.	Naše stališče v šolsko-reformnih in vzgojnih vprašanjih. — Poroča tov. Josip Lapajne.
9.	Poročilo odsekov.
10.	Volitev 10 delegatov za glavno skupščino UJU v Sarajevu po čl. 18. pravil UJU.
11.	Samostojni predlogi, ki se morajo vložiti pri ooverjeništvu vsaj 3 dm Dred skupščino.
UJU poverj. Ljubljana.
Rudolf Dostal,	Luka Jelene,
tajnik.	poverjenik.
Mirko Fegic.
blagajnik.
Skrb za obmejno šolstvo.
Na delegacijskem zborovanju »Zveze slov. učiteljev in učiteljic na bivšem Štajerskem« je bila sprejeta resolucija, ki zahteva podvojeno skrb za obmejno šolstvo in gmotno izboljšanje položaja obmejnega učiteljstva. Pomembna in sila resna je ta resolucija! — Vedno bolj se očituje, da šolska uprava ne posveča več obmejnemu šolstvu nikakršne pažnje. V času osvobojenja sta storila politična in šolska uprava, kar je velevala ura! A sedaj? Prevladuje menda skrajno zmotna sodba, da vsled napredujoče notranje konsolidacije drž.ave obmejni kraji niso več problem, temveč utrjeni, nerazdruž-ni deli državne celote ter se je obmejno prebivalstvo že vživelo v jugoslovansko idejologijo. Da je to skrajno zmotna sodba, nas prepričuje med drugim tudi dejstvo, da nemška bojna društva, med vsemi »Schulverein« in »Siidmarka« že zopet navdaja nekaljeni optimizem, si je v prvih letih ujedinjenja že nekaj utrpel na jakosti. Govorim zlasti o obmejnih krajih mariborske oblasti. Učileljstvo službuje pod zelo težkimi političnimi in socialnimi razmerami. Ker vžiga učiteljstvo v mladini ljubezen do skupne domovine ujedinjenih bratskih plemen ter deluje med najširšimi plastmi na ojačenju narodnega in državnega jedinstva, je izpostavljeno premnogokrat najpodlejšim kletvam in denunciacijam prikritih in odkritih nasprotnikov. Vsai logično bi bilo, če že ne iz drugih razlogov, da bi pristojne oblasti v pravem in moraličnem oziru najkrepkeje podpirale stremljenja obmejnega učiteljstva. Pa kaj doživljamo? Obmejni šolnik je osamljen in samcat se mora psihično in fizično ubijati v korist ciljev vzgoje, narodove probuje in ljudske prosvete. Nemška bojna društva so svoječasno najizdatneje podpirala nemške ali nemško orientirane šolnike v sedanjih obmejnih krajih. Skrbela pa so tudi za lepo opremo učilnic in preskrbovala deco s šolskimi potrebščinami in s satnoučiii. Nemških patriotskih knjiž.c je kar deževalo na mladino. A sedaj? Povesimo poglede! Zloben slučaj hoče, da so ravno vzdrževatelji šol, krajni šolski sveti v obmejnih krajih povečinoma
največja coklja šol. napredku. (Nekaj je izjem, čast istim!) Seveda je potem ves napor učitelja zaman, da bi dvignil šolo na tisto stopnjo, ki odgovarja njeni organizaciji! Pa še nekaj je treba povedati. V obmejnih krajih, zlasti vinogradnih, se je grdo razpasel alkoholizem. Le en primer.: Ali potrebuje vinogradni kraj z jedva 1200 duš, kjer itak uživa pretežni del prebivalstva svoj lastni pridelek, še 6 gostiln? — Tu ne pomaga moralizirati, snovati društvo Prerod, Mlade iunake itd. Treba se je postaviti na radikalno stališče! »Narod se da spametovati z modro besedo ali s korobačem«, pravi pisatelj Finžgar. — Oblastva, zganite se! Učiteljstvo pa osnuj v svojih društvih odseke za težnje obmejnega šolstva, ali pa še boljše, osnuje se naj društvo obmejnega učiteljstva! Če so si osnovale učiteljice še lastno društvo, tem bolj upravičeni smo obmejni šolniki, da si zasnujemo društvo, koji člani bi bili vsi učitelj in učiteliice obmejnih krajev mariborske oblasti! To društvo bi naj zbralo vse upravičene težnje in stremljenja obmejnega učiteljstva in zaklicalo krepko v merodajno ravnost: ali hočete, da postanejo obmejni kraji res nerazdružni deli države, ali pa naj ostanejo še vedno to, kar so povečinoma namreč — problem! Ce žele merodajni činitelji prvo, tedaj ven z vsakojako pripomočjo, če žele dru-eo. na ostani, kakor je!
Albin Spreitz.
Reorganizacija višje pedagoške šole.
Nar. Prosveta poroča: U vremenu od 10. do 14. VII. održata je u Beogradu konferencija nastavnika Više Pedagoške Škole na kojoj su pored rektora i nastavnika Više Pedagoške škole u Beogradu uzeli učešča rektor V. P. Škole u Zagrebu i inšpektor učiteljskih škola za Hrvatsku i Slavoniju g. Ratkovič. Na ovoj je konferenciji sporazumno izraden iedau načrt novog zakona o višitn pedagoškim školama u našoj zemlji, koji ni je definitivan, koji če biti predmet ras-prave nastavničkih kolegija pedagoških škola i tek sa njihovim primedbama po-služiti za osnovicu naročitoj komis.ji, ko-
LISTEK.
Slovenske čitanke za osnove šole.
(Černej: Tretja čitanka. — Rape: Četrta čitanka.)
Izdanje v petih delih. Natisnila in založila »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Dr. Čajkovac nas je s svojo tretjo in četrto čitanko nekoliko razvadil, bodisi vsebinsko — posebno s četrto čitanko. ki nam v lepi obliki podale geografsko in kulturno celoto naše nove domovine, mlade države — in še posebej v obliki z izbranimi slikami, umetniškimi in pokrajinskimi, ki nam v slikah poda-ieio krasote te nove domovine. Zbral je v njih kulturne bisere vseh treh delov troimenega naroda odpri je mladini krasote dosedaj ločenih vseh treh delov zemlje naše države in očrtal zgodovino, trpljenje in junake naroda, ki so se borili za svobodo in ujedinjenje troimenega naroda. Š tem je položil dr. Čajkovac temelj za gradnjo skupne jugoslovanske kulture v šolo, v osnovno šolo in z njo v maso našega naroda; kot prva Podlaga temu ie medsebojno kulturno.
geografsko in zgodovinsko spoznavanje in na podlagi teh, obstoječih kulturnih imovin posameznih ple;men troimenega naroda, geografskih dobrin in etičnih in socialnih plemenitosti iz zgodovine vseh treh delov troimenega naroda, je mogoča šele zgradba skupne državne jugoslovanske kulture.
S tem smotrom morajo stopati naše nove čitanke v šolo!
Zato se ne čudimo če so dr. Čajkova-čeve čitanke dobile prvo odobrenje od ministrstva za uporabo v šolah po vsej naši državi. Manj tretja njegova čitanka, ki se nanaša le na ožjo domovino, a v polnem obsegu odgovarja temu četrta čitanka^ Žal, da radi jezikovne različnosti pri nas tudi to ni izvedljivo in smatramo upeliavo skupne čitanke za višje razrede osnovnih šol za vse šole po vsej naši državi lahko le kot ideal; navezani smo pa, posebno v našem delu države, na gradnjo lastne podlage uspešnemu kulturnemu delu v šoli, na izdajo lastnih knjig.
In to nalogo si je stavila, za osnovno šolstvo, Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Pod naslovom »Slovenske čitanke za osnovne šole« si je stavila v svoj pro-
gram izdajo čitank v petih delih. S »Prvim berilom«, je lahko ustregla našemu šolstvu takoj po prevratu, ker je imela v lastni zalogi abecednik pok. tov. Wi-dra, ki mu je napravila novo izdajo odgovarjajočo novim razmeram. »Drugo berilo« je izdala za lansko šolsko leto, sestavil ga je viš. šol. nadzornik Gangl; letos je pa nadaljevala svoje kulturno delo in nam je pripravila za novo šolsko leto »Tretjo čitanko« od okr. šol. nadzornika Černeja in »Četrto čitanko« od okr. šol. nadzornika Rapeta.
Pozabiti ne smemo omeniti, da Učiteljska tiskarna tudi v tem času ni pustila naše šole po prevratu brez beril in je izdala, za čas., ko še ni mogla izvesti svoje kulturne naloge glede beril, posebne »Šolske liste«, za vse stopnje osnovne šole, ki so bili hkrati temeljita priprava za izdajo novih čitank.
Podrobno oceno novih dveh čitank, glede posameznih beril in snovi v obče, prepuščamo učiteljstvu, razrednim učiteljem, da jih oceni na podlagi svojih izkušenj v šoli, ker le taka kritika zamo-re biti pisatelju pravična, merodajna in kolikorfcoliko objektivna. Dotakniti se je J hočemo le deloma in ogledati si je bolj I iz tehniške strani z ozirom na gori ozna-
čeni smoter in z ozirom na vzgojno nalogo čitank.
Dasi nam te dve čitanki ne nudita one pestre oblike, ki jo dajejo Čajkov-čevim čitankam okusno izbrane slike, je tiskarna lahko ponosna na svoje novo delo, bodisi glede solidnosti papirja, bodisi glede tehniške notranje opreme in solidnosti in novo delo lahko z mirno vestjo pošlje v svet in je da vsakomur v roke. Tudi vnanja oprema, sicer pri-prosta, je vendar okusna in prikupljiva. Ni pravzaprav vnanjost, ki napravi učencu knjigo priljubljeno, a vendar ie važna iz vzgojnega ozira, da se že s knjigo goji v učencu čut do lepe vnanje oblike; prikupi se mu pa še le z dovzetjem njene vsebine, nakar mu postane knjiga pravi, zaklad. Glede slik in ilustracij so si na mnenja pedagogov še zelo različna, naj li bodo čitanke ilustrirane ali ne.
Černejeva čitanka obsega bogato izbiro beril, ki so opora etičnega pouka in ne manj različna in bogata je zbirka k nazornemu nauku in domoznanstvu. Posebno prednost daje bralcem njih kratka in jedrnata oblika; ne vemo pa, če bi mu šteli v dobro, da je tako bogato obdaril svoio čitanko s pesmicami. Res je,

ia če iinati da izradi definitivan načrt za-konskog projekta o uredenju viših pedagoških škola u našoj zemlji
Cilj je visim pedagoškim školama, po ovome novom projektu, spremanje učit. osn. škola za nastavnike gradanskih škola i školske nadzornike.
Radi toga škola se deli na dva tečaja: prvi i drugi, od kojih svaki traje po dve godine.
U pi vom tečaju spremače se isklju-čivo nastavnici gradanskih škola. Sluša-oci, koji uspešno svrše I. tečaj, ako žele mogu na II. tečaju dopuniti spremu i osoosobiti se za nastavnike učiteljskih škola i školske nadzornike.
Za buduče školske nadzornike tra-ži se po ovome projektu ista sprema koja i za profesore učiteljskih škola.
Oni, koji svrše I. tečaj i polože ispit, postaju odmah nastavnici gradanskih škola bez ikakvog drugog državnog ispita i u godine službe uračunavaju im se odmah sve godine, koje su proveli kao učitelji osnovnih škola.
Kako su prosvetni zakoni u organ-skoj vezi, ovde je veliku smetnju pravilo i to, što ni do danas nije izraden načrt novog zakona o gradanskim školama, zbog čega je teško i za sadanju V. P. Školu izraditi nastavni plan i program, jer nije još definitivno obeležen tip i karakter tih budučih gradanskih škola.
Za one slušaoce, koji i II. tečaj V. P. Škole po novom projektu, predvida se pored diplomskog ispita i naročiti profesorski isoit u užem obimu. kojim če kandidat pored ostalog imati da pokaže i svoje znanje jednoga od živih jezika. Tek po tome ispitu on stiče pravo za profesora učiteljskih škola, odnosno šk. nadzornika i plata mu se odreduje prema godinama službe u koje je proveo kao nastavnik osnovne škole.
Na višem tečaju pedagoška grupa je specijalna, a u nižem opšta za sve slušaoce.
Pored ovoga načrta za novi zakon o pedagoškim školama, konferencija je na osnovu sadanje Uredbe o v. p. školama izradila i podelu predmeta na grupe po kojima če se spremati ..slušaoci u sa-danjim visim pedagoškim školama. Grupa ima 5 i to:
1.	Narodni jezik, narodna književnost, istorija i geografija. Od 23. časa nedeljno koliko je predvideno za ovu gru-pu, pedagoškoj grupi, koja je opšta za sve, dodeljeno je 10 časova;
2.	Narodni jezik in književnost, t u d iezik i istorija — svega 24 časa nedeljno. Obeležje ovoj grupi daju strani jezici ;
3.	grupa. Ovo je isto vreme po na-stavnoj gradi največa grupa; ona obtthva-ta j e s t a s v e n ,i c u (zoologiju, botaniku i mineralogiju), hemiju i geografiju sa 23 časova nedeljno;
4.	grupa. Matematika, fizika i hemi-ja sa 23 časa nedeljno;
5.	grupa. Matematika, črtanje (sa modelisanjem) i geometrijsko črtanje.
Kao što se vidi predvideno je da V. P. Škola ima da potpuno zameni uni-verzitet t. j. da sprema nastavnike ne samo za pedagošku no i za ostale grupe predmeta
Pored ovoga mi čemo ukratko izlo-žiti i sve ostalo što je uradeno u pogledu pripremnih radova za otvaranje V. P. Škole u Beogradu na osnovu Uredbe koja sad važi.
Pre svega naglašujemo, da se u pogledu naučnog rada naša V. P. Škola neče moči u čemu oslanjati na Univer-
zitet tj. morače sama organizovati kabi- ' nete za sve grane nauka pošto je isklju- | čena inogučnost da se posluži instituti- j ma Univerziteta.
Radi toga utvrden je definitivan sp:- ; sak stvari i učila a i plan celokupnog ! unutarnjeg uredenja škole. Ali ono što je najglavnije i od čega zavisi realizo-vanje svega, to su dve stvari: bužet i zigrada.
Dok državni budžet ne bude odobren, ne može se pomišljati ni na kakve na-bavke. Isto tako i dok se ne osigura zgra-da za smeštaj škole ne može se pomišljati na objavljivanje stečaja za prijem kandidata. Po proračunu rektora g. Si-miča za smeštaj škole potrebna je zgrada sa najinanje 20 soba. Ako se u Ministar-stvu Prosvete misli na realizovanje ovoga rada, onda je imperativna dužnosi nadležnih da odmah nadu zgradu za smeštaj ove škole.
Odnosno prijema slušaoca, odlučeno je da ne bude nikakvog prijemnog ispita. Pri izboru kandidata uzima če se u obzir uspeh na učiteljskoj maturi, ocena dobivena na praktičnem učiteljskom ispitu i ocena učiteljskog rada. Prrnače se kandidati sa najinanje 3 godine uč. službe i do 38. godine starosti.
Svi pflmljeni slušaoci imače platu i sve ostale prinadležnosti kao i da su na dužnosti.
Iz Jugoslavije.
Cenik šolskih tiskovin, učnih knjig in drugih potrebščin je izdala Učiteljska tiskarna. Cenik je zelo obsežen in nam odpira pregled čez lastno zalogo tiskovin in osamosvojitev na tem polju. Posebej moramo omeniti podjetnost Učiteljske tiskarne z ozirom na izdajo »Galerije naših velmož«: Vodnika, Slomška, Stritarja, Gregorčiča, Prešerna in Levstika. S tem je Učiteljska tiskarna započela lepo sistematsko kulturno delo v prospeh spoznavanja naših zaslužnih književnikov potom šole in potom doma, ker slike so umetniško delo in niso le dobro učilo ampak tudi lep okras domači hiši. Poleg slik je pričela tiskarna tudi z izdajo umetniških kipov in je izdala v naravni velikosti doprsni kip kralja Aleksandra 1. in pesnika Simona Jenka. Finkova zbirka šolskih naredb in odredb upamo da je začetek redne izdaje vseh šolskih zakonov in odredb v slovenskem jeziku. Drugi in tretji oddelek cenika nam kaže lepo izpopolnjevanje in napredovanje zaloge popolnjevanje in napredovanje zaloge Učiteljske knjigarne v Ljubljani. Drugi oddelek nam kaže naš književni trg glede učnih knjig in reči moramo, da je Učiteljska tiskarna zelo udeležena na njem in je mnogo storila, da smo po prevratu dobili potrebne šolske knjige. Imenik knjig v tretjem delu nam pa kaže lepo književno zalogo Učiteljske knjigarne bodisi glede knjig lastne založbe in tudi knjig tujih založb in to iz mladinske literature, leposlovnih knjig, gospodarskih, znanstvenih pesmaric in drugih publikacij. Pogrešamo pa celotnega seznama pedagoške literature in tozadevne zaloge. Ne samo knjig Slovenske Šolske Matice, ampak tudi drugih knjig iz jugoslovanske pedagoške literature, ki jih izdaje n. pr. Hrvatski Pedagoški književni zbor v Zagrebu, Natoševič v Novem Sadu in druge, posebno učiteljske zaloge v naši državi. S tem bi storila Učiteljska knjigarna velik korak naprej in lepo kulturno delo za pedagoški, šolski in stanovski napredek ter za povzdigo samoiz-
obrazbe učiteljstva, ker smo prepričani, I da bi marsikateri tovariš in tovarišica posegel po marsikateri knjigi iz sloven- I ske literature. Položila bi pa tiskarna s tem tudi lep temelj za medsebojno pe-dagoško-literarno spoznavanje in kulturno ujedinjenje. — Lep napredek kaže tudi cenik pri tvornici šolskih zvezkov in moramo posebno omeniti izpopolnitev z izdajoJuvančevih zvezkov za okroglo pisavo. — V pisarniških in drugih šolskih potrebščinah bomo imeli zaznamovati šele pravi napredek, ko bo pričela delovati lastna tovarna učil in šolskih potrebščin, kar upamo — ni daleč. k.
—	V Sarajevu je pričel izhajat nov Drosvetni list »Nova škola«. katerega 1. in 2. štev. nam kaže že odločno smer v prospeh povzdige šolstva. Urejuje ga tov. K a m e n k o M i 1 o š e v i č, učitelj. V prvem zvezku izkazuje sledeče stalne so-trudnike: Dr. Milan Ševič, prof. univers.
—	Beograd. Dr. Paja Radosavljevič, prof.
—	Njujork. Jaša Prodanovič, prof. i nar. poslanik — Beograd. Aleksa Šantič, učitelj i urednik »Učit. Iskre« — Kraguje-vac Vitomir Korač, ministar na raspo-loženiu i nar. Doslanik — Beograd. Ne-deljko Divac. nar. poslanik — Beograd. Dr. Milan D. Popovič — Beograd. Vasa Stajic, profesor i sekretar Alatice Srpske
—	Novi Sad. Dr. Vladimir Popovič, prof. univerz. — Beograd. Milic R. Majstoro-vič, učitelj — Vlaška. Milutin Stankovič, učitelj i urednik »Nar. Prosvete« — Beograd. Petar M. Ilič, profesor — Beograd. Vlad. Popovič — Beograd. Radiša M. Stefanovič,' učitelj — Braničevo — Srbija. Lazar Bjelič. učitelj — Čajetina — Srbija. Dušan M. Borunovič. učitelj — Zagreb. Borivoje Jevtič, književnik — Sarajevo. Dr. Pero Slijepčevič — Sarajevo. Uroš Banjanin. novinar — Sarajevo. Viktor Rubčič, sekretar Odseka Za-štite Dece — Sarajevo. Risto Šušljič. učitelj — Sarajevo. Ratko Parežanin, novinar — Beograd. Duro Banjac, novinar — Beograd. Šalili Ljubunčič, učitelj — Sarajevo. Avram Altarac učiteli — Sarajevo. Miodrag Matic, učitelj — Makovište. Vo-jislav Bogičevič. učitelj — Tuzla. Ham-dija Milic, učitelj — Sarajevo. — Novega borca za povzdigo prosvete z veseljem pozdravljamo!
—	Ljutomer. Himen. Poročila se je 7. t. m. tukaj gdč. Inka Karbova, učiteljica uri Sv. Križu z g. Vikt. Kladnikom, inženerjem t. č. v Ljutomeru. Bilo srečno!
—	Poročil se je 9. t. m. tovariš Milan Vrezee, nadučitelj v Ribnem pri Bledu z gospico Viktorijo Stakola iz Mimika v Julijski Benečiji. Obilo sreče novoporo-čencema!
—	Razstava deških ročnih del na Bledu. V dneh 29.—30. julija t. 1. se je na Bledu vršila razstava šole deških ročnih del. Tu je bilo razstavljenega mnogo zanimivega materijala kakor: okvirčki, obešala tintniki itd. s podobami Bleda- dalje umetno izdelani otroški vozički. izrezljane samokolnice ročice, živali v lesožigu itd. itd. Razstavo ie posetilo do 2200 obiskovalcev med njimi tudi znani strokovniaki in visoke osebe: Dr. Karel Veleminskv. referent za šolska ročna dela v prosvetnem ministrstvu v Pragi. Dr. Skaberne, šef oddelka za prosveto v Ljubljani- dvorni maršal Damjanovič in mnogo učiteljstva ter na Bledu bivajo-čih tujcev. Vsi obiskovalci so bili presenečeni lepih uspehov, kajti šola ie začela svoje koristno delo šele lansko jesen, in vsi so se laskavo izrazili o zmožnosti iti marljivosti vodje šole tov. Leopolda Baebleria. Dvorni maršal se je
čudil, da ta šola nima specialne minister-ske podpore. Dr. Veleminsky pa je povabil tov. vodjo za drugo leto v Prago. Uspeh razstave je razviden iz deistva, da so bili vsi izdelki do zadnjega prodani in ie došlo še toliko naročil, da bodo učenci delali celo med počitnicami. Vidi se. da je bila taka šola na Bledu zelo potrebna in je želeti, da se še razširi pod spretnim vodstvom tovariševim. — D. H.
Vestnik meščanskih šol.
OSNUTEK NAŠEGA GLASILA.*
(Poročilo D. Humeka, določeno za kongres meščanskošolskega učiteljstva.)
I. Potreba glasila. S spočetjem in rojstvom naše države je stopilo tudi šolsko vprašanje z veliko silo pred vse one, ki jim je vsestranski razmah in napredek domovine njih lastno življenje in spas. Na vseh koncili in krajih se oglašajo poklicani in nepoklicani strokovnjaki in nestrokovnjaki, ki bi radi čez noč preobrazili naše šolstvo v ne vem kako modernem smislu. Zdi se pa, da navzlic veliki gorečnosti reformatorjev njih delo le počasi napreduje. Škoraj bi rekel, da danes, po skoraj štiriletnem obstanku svoje države nismo prišli v šolstvu preko najnujnejših nasvetov in osnutkov, pa raznih umestnih in neumestnih naredb, ki so ostale to kar jim je sojeno: cunje papirja brez življenjskega toka in ustvarjajoče sile.
Še so prevelike razlike med tremi brati in njih mišljenjem in shvatanjern nalog o napredku. Prevelika je še njih ljubezen do starih odnošajev in uredb in prevelik strah pred izpremembami, ki bi slučajno ne ugajale na tem ali onem koncu države. Za podkrepitev svojih trditev navajam samo zakon o osnovnih šolah, ki ga mrcvarijo na žive in mrtve, pa ni upanja, da bi postal v doglednem času kri in meso. O zakonu za meščanske šole si pa sploh ne upam govoriti, ker se bojim, da ga ni več niti v osnutku.
Meščanska šola je v Jugoslaviji sploh čuden pojav. Živi, a ne more živeti, umira, a ne more umreti. Skoraj tako je tudi ž nje učiteljstvom, ki danes koleba med drugimi tovariši in ve samo to. da zahteva oblast od njega izpitov in težkega dela, ni pa še ustvarila niti črke, ki bi bili ž njo zasigurani delu in izobrazbi primerni življenjski pogoji.
Kdor ni slep. mora spoznati, da visimo v zraku in da smo nekako »vogel-frei«. Ali ve kdo danes, bo li obstojala meščanska šola in kakšna bo? Ali bo taka, kakršno hočemo mi in kakršna je potrebna narodu? Ali ne bodo iztegnili po njej svojih pregrešnih prstov oni, ki so povsod, kjer jih ni potreba, pa bodo ubili našo idealno šolo ali pa ustvarili po-tvoro, nevredno nas in našega rodu?
In kje so vzroki, ki so vstvarili to za meščansko šolo toli zatohlo ozračje? Nekateri, ki imajo navado, da iz kdove kakšnih nečednih razlogov obmetavajo Beograd z blatom, trdijo, da se godi to radi tega, ker v Srbiji niso poznali meščanskih šol. Taka trditev se mi vidi ni-čeva! Nekaj resnice je sicer morebiti
* Pričujoča razprava je bila namenjena za kongres v Zagrebu, kjer sem pa radi pičlega časa govoril le o gospodarskem vprašanju lista, ki bi bil sta-| novsko glasilo učiteljstva meščanskih ! šol za vso državo. Kongres je enodušno i pozdravil izdajanje takega glasila, in so prve priprave za njega udejstvitev že v teku.	D. H.
da posebno na tej stopnji otroci radi de-klamirajo, ker so še iz nižjega razreda navajeni memoriranja, vendar se nam zdi, da je jezikovno pridobljenega več iz proze nego iz poezije. A tudi ta greh ni greh s stališča umetniške vzgoje in vzbujanja smisla za njo; hoteli smo po-udariati le veliko radodarnost v tem ozi-ru. O spoznavanju hrvatske in srbske literature na tej stopnji sicer ni govora; a več drobtinic iz mladinske književnosti obeh skupin tudi na tei stopnji ne bi škodovalo dobri strani knjige, nasprotno, pokazali bi s tem. da hočemo čim globlje pripravljati pot za skupno jugoslovansko kulturo in književnost in prisvojiti narodu literarno svojini poedinih skupin, kot sedanjo našo skupno last. V dobro pa moram šteti Černeju da se je, čeprav s par odlomki, a v iskrenih besedah spomnil naših neodrešenih bratov in ne-odrešene domovine.
Rapetova čitanka je bogata:-bogata po vsebini, bogata po jeziku in bogata po izbiri snovi. Dr. Čajkovac dodeljuje ožjo domovino tretji čitanki, četrto čitanko pa poveča obširno in temeljito izključno naši novi širši domovini, Jugoslaviji; Rape ima združeno v svoji čitanki snov ožje in širše domovine, obrav-
nava podrobno Slovenijo in nas lepo popelje po naši novi državi ter nam odkriva njene krasote. Seznanja nas s kulturnimi, književnimi in zgodovinskimi od-nošaji do Hrvatov in Srbov, med »velikimi našimi možmi« omenja Vuk Stefa-r.oviča Karadžiča — kar je posebno hvale vredno — vendar bi stavili na tej stopnji še večje zahteve za medsebojno književno in kulturno spoznavanje in velja pri Černeju omenjeno tozadevno načelo še v večji meri za četrto čitanko. Vrline naše širše domovine odkriva Rape v geografskem oziru v dovršenih sestavkih, tudi zgodovine dosedaj ločenih skupin se lepo dotakne, pogrešamo pa še več sestavkov, ki bi nas seznanjali z običaji, šegami in navadami in domačim življenjem tega nam dosedaj »nepoznanega« ljudstva troimenega naroda. V priznanje mu je, da njegova »Slovenija« ne pozna političnih meja: jezikovno naše ozemlje, j je naša Slovenija! Lepo popelje našo mladino po neodrešeni domovini in jo seznanja ž njo, bodisi na sever, bodisi na jug; posebno v toplih besedah odkriva P. Plesničar s Svete gore mladini to našo zemljo, jasno in odkrito: Jezik ta-l mošnjega naroda je slovenski! »Narod, I ki biva ob soških bregovih in njenih do-
tokih, je najzavednejši del našega jugoslovanskega naroda. To so naši neodrešeni bratje, ki čakajo kralja Matjaža in njegove močne vojske, da jih rešita.« Medtem ko v drugih, neodrešeni domovini posvečenih sestavkih, opažamo zgolj geografski ali gospodarski poudarek, pogrešamo pa nacijonalnega: da tudi tam živi naš narod! Vendar bi želeli še podrobnejšega opisa neodrešene domovine: da se nam ne izgubi v zgodovini ni jeden drobec, ki priča o pravični tirjatvi te zemlje kot naše lastnine in bo živelo to pravo v našem narodu. Postojna s svetovnoznano jamo bi zaslužila posebnega sestavka, omenja se jo le pri dotokih Save in potovanju iz Gradca v Trst; niti pri apnencu ni omenjenih kapnikov in tega podzemskega čuda. Ako imamo Dalmatinsko Primorje in Hrvatsko Primorje, zakaj bi ne imeli Slovenskega Primorja: če nas obrežna vožnja popelje iz Voloske do Pulja, zakaj bi ne šli naprej, do Kopra, do slovenske okolice Trsta - Barkovlj, Devina in izliva Soče, kjer ima slovenska govorica stik z morjem, kjer imamo naše pravo na morje in zakaj ne bi imenovali vse to Slovensko Primorje; zakaj izbrisujemo spomine na beneške Slovence?
Rape se ni opiral pri sestavi svoje čitanke na sestavke iz prejšnjih beril, izluščil je že preveč obdelano, izrahljeno snov in je odprl vrata k predalom svoje čitanke domačemu mlademu svetu, posebno iz učiteljskih vrst, in marsikatero praktično, prav izborno jedro prihaja ravno iz tega kroga; posebno v dobro pa je to zaraditega, ker ravno ti sestavki povzdigujejo čitanko z ozirom na nove potrebe in jo prilagode novemu duhu in novim razmeram — da jo lahko z mirnim srcem nazivamo moderno čitanko.
Želimo, da izda Učiteljska tiskarna že skoro še peti del svojih čitank, ki naj bo zase tako dovršen, kakor so dosedanji in naj harmonično zaključi lepo kulturno delo, ki ga je napravil upravni odbor Učiteljske tiskarne z organizacijo izdaj slovenskih čitank za osnovne šole Njene čitanke bodo podlaga za vzgojo sedanje generacije slovenske mladine P° vsej Šloveniji.
Ivan Dimnik.
Vsak Jugoslovan mora biti član „Jugoslovanske Matice!"
na tem, največ so pa krivi oni činitelji, ki so vedeli, da pri nas obstoja meščanska šola, pa niso ob pravem času opozorili na njo in nje učiteljstvo.
Mnogo krivde je. pa v nas samih, poznali se nismo vse do poslednjih dni, do polnočne ure, ko „nas je živa potreba poklicala na krov. Še je med nami tovarišev, ki nimajo nikakršnega ožjega stanovskega ponosa in nič navdušenja za meščansko šolo. In te šole, kako so različne! Tu je pravzaprav višja osnovna šola, tam trgovska šola, ondi strokovna poljedelska šola, pa »prava meščanska šola in tako dalje. In še proti tej tako neenotni stavbi so venomer naperjeni napadi. Prepričan sem, da so v Beogradu proti njej trajno na delu skriv- j ne sile, ki so v strahu, da bi se ne tlačila od osnovnih šol ali pa bi se ne vrnila med srednje šole ali bogve kam.
Morebiti bo navzlic vsem zaprekam končno vendarle vstala meščanska šola kot velika kulturna pridobitev in bo vseeno potrjen zakon, ki bo osigural nje razmah in preporod In tedaj bomo stali pred novimi nalogami prilično nepripravljeni, in naše vrste bojo navzlic organizaciji brez tesnejše duševne vezi. Enotnost meščanske šole bo sicer na papirju, ne pa v našem pojmovanju in delu, za-kai tovariš na jugu ne bo znal, kaj dela in kako shvata svojo zadačo tovariš na severu. Poleg tega si bomo morali vzgojiti naraščaj, ki bo zmožen, da naredi iz meščanske šole to, kar bi morala biti. Nje dobrine bomo morali prenesti v vse pokrajine naše države, tudi v one, ki je doslej niso poznale. In kako naj izvedemo vse to? Ali samo z zborovanji in konsrresi, ki se jih more vdeležiti le pičlo število tovarišev? Ali samo z osebnim dopisovanjem od tovariša do tovariša?
Pravo in edino orožje za stanovski boj in edino možno torišče za skupno in enotno delo je glasilo, ki bi služilo nam, našim težnjam in razvoju meščan- j ske šole. Res je, da imamo danes že mnogo šolskih in učiteljskih listov, a kdor jih čita, bo našel v njih prav malo o nas in naših šolah. Nekateri menda še niso imeli na svojih straneh natisnjene besede meščanska šolar Pravijo, da srno deloma krivi sami, ker ne pišemo in poročamo. Na tej trditvi je gotovo nekaj rčsnice, res je pa tudi, da ostane tako dopisovanje lokalizirano, kakor so j več ali manj lokalnega pomena posamezna glasila ali revije. O političnih listih ni da bi govoril. V njih je prostora za vse drugo, le za šolo in nje učiteljstvo ga ni.
Glasilo, ki bi hotelo v polni meri vršiti svojo nalogo, bi moralo, prihajati ne le v vsako meščansko šolo, ampak kot veren svetovalec in prijatelj k vsakemu tovarišu. Če in ko bo sprejet in podpisan zakon o meščanskih šolah, se bomo šele zavedli, da se komaj prične naš boj, pa bilo z ozircm na naš pravni položaj ali pa glede uredbe moderne meščanske šole.
II. Kakšno bodi glasilo. Kdor hoče dati mnogim, mora imeti veliko. Našim potrebam bi mogel ugoditi le prilično obsežen list s skrbno izbrano vsebino. Ker je pa v današnjih razmerah izdaja najskromnejše publikacije zvezana -z neizmernimi stroški, bi morala biti vsebina lista še bolj iskreno izbrana in aktualna tako, da bi nam na čim manjšem prostoru nudila klenega zrnja, brez ničvrednih lupin, brez besedičenja in dolgo-veznosti.
V prvi vrsti bi moral biti list opremljen s č'ianki. ki bi osvetljevali in se zavzemali za učiteljstvo meščanskih šol. Skrbno bi moral registrirati vsako iz-premembo v naš prid ali v naše zlo. Moral bi biti neizprosen bojevnik za naše pravice, ki so danes v primeri z dolžnostmi enake ničli. Boriti bi se moral za izenačenje naših prejemkov po vseh pokrajinah ali oblastih države. V tem oziru so vladale doslej neverjetne razlike, ki so v svojih posledicah docela neupravičene, često smešne in nam v nečast in škodo.
Po sprejetju zakona o meščanskih šolah se bojo pokazale potrebe ustroja in preureditve meščanske šole in določitve nje razmerja do drugih zavodov. Tudi tu ni javnosti, in je meščanska šola često zapostavljena na škodo svojemu ugledu in brez vskaršne potrebe. Opozarjam samo na dejstvo, da je v novem zakonu o kmetijskih šolah določeno, da tvori njih podlago spodnja gimnazija ali realka, o meščanski šoli pa ni govora. In vsakdo ve, da je absolvent četrte meščanske šole neprimerno zmožnejši za praktičen študij na strokovnih šolah kakor pa na primer gimnazijec s svojo dosedanjo jezikovno izobrazbo. Nasprotno pa srednje obrtne šole od nekdaj rade sprejemajo absolvente meščanskih šol, ki tvorijo njih najboljši materija!. Takih
obsurdnih določb je še mnogo in so posledica naše dosedanje neorganiziranosti. Tudi v tem oziru bi naše lastno glasilo mnogo koristilo, ker bi pravočasno opozarjalo tovariše in oblasti na nepravilnosti, ki bi se jim bilo na ta način lahko izogniti.
če bo ideja meščanske šole prodrla in jo bo sankcijoniral zakon, se bo v narodu kmalu utrdila in priljubila.
Dokaz priljubljenosti teh šol nudi Slovenija, kjer se je njih število v treh letih potrojilo. V tem hipnem narastku se pa kažejo tudi slabe strani. Predvsem se vidi, da nimamo zadosti zmožnega, z idejo meščanske šole zadosti prepojenega učiteljstva. Tudi če bi imeli zadosti primernih vzgojevališč za meščansko učiteljstvo, bi s tem še ne odstranili zla. Poleg znanstvene izobrazbe je potrebna praktična izurjenost, ki je učitelju na meščanski šoli često bolj potrebna nego znanstvena navlaka, ki je slab metodik ne zna s pridom prodati učencem.
Zato bi moral list prinašati poleg znanstvenih razprav iz vseh panog človeškega znanja tudi dobra metodična navodila, ki bi bila posebno mladim tovarišem najboljša pomoč v prvem času njih praktičnega udejstvovanja. Koliko lepih poizkusov novih metod in učnih pripomočkov, ki so jih ustvarili dobri učitelji na meščanskih šolah ostane nepoznanih vsem drugim tovarišem samo zato, ker nimamo skupnega glasila, ki bi bilo vsem učitelj in izvestitelj.
Če hočemo našo mladino vzgojiti v oni veliki ljubavi do domovine, ki je v bodočih dneh potrebna za nje utrditev in razmah, moramo sami poznati in ljubiti te naše gore in ravnine, naše bistre reke in sinje morje, pa naš narod, ki je v bistvu dober in nepokvarjen. In koliko grešimo v tem pogledu! Ali nismo še po pokrajinah zaplankani in le s strahom gledamo preko plotov kaj delata brata? Koliko dobrega bi v tem oziru lahko storil dober list, ki bi redno poročal o delu naših tovarišev širom domovine, pa o domovini sami, nje napredovanju, o kulturnih pridobitvah, o drugih učnih zavodih in njih odnošajih do nas!
Nam ki živimo često na samoti, daleč od velikih kulturnih središč, je knjiga in časopis vse kar nas veže z zunanjim svetom. Žal, da nam današnji politični listi ne morejo nuditi nikakršne hrane in da se vsebolj množi vrsta ljudi, ki političnih poročil ne čita, ker se boji za-strupljenja. Tembolj pa nam je potrebno, da poznamo sodobna dela, ki so posvečena vzgoji in pouku. Naš list bi vršil važno nalogo tudi s tem, da bi prinašal ocene novih del iz znanstva, literature, pedagogike in metodike, zakaj potrebno je, da se vsebolj posvetimo knjigi in prepustimo politiziranje ljudem, ki imajo že od rojstva za to patent.
Nikakor nisem imel namena, da bi izčrpno očrtal in ugotovil vsebino, ki bi jo moral obsegati naš list. Je to stvar spretnega urednika. Hotel sem le pokazati, da imamo pred seboj širno neobdelano njivo, ki pričakuje oračev. Se li čutimo dovolj močne po številu in energiji, da bi se lotili tega dela in ga vršili meščanski šoli v prid in nam v čast in ponos? Ni mi docela znana celotna statistika meščanskih šol, prepričan sem pa, da naše število ni majhno. Treba je le ugotoviti veličino naše požrtvovalnosti in volje.
In še nekaj. V nas je lahko dosti dobrih pisateljev, poročevalcev in končno tudi spretnih urednikov. Denimo, da bi bila prva številka spisana in urejena po vseh pravilih moderne revijske žurnali-st;ke. In kaj! Biti mora tudi tiskana in razprodana! S tem prehajam k tretji točki poročila. Vprašanje je to vse okrutno realno, a prav zato tembolj potrebno pojasnila.
III. Gospodarska stran. Stopil sem k temu in onemu tiskarju in sem ga prašal, koliko bi stal tak in tak list. Prav pri vseh sem najprej izvedel, da so danes cene nestalne — to sem sicer vedel že sam — da pa nimajo tendence padanja, ampak bodo še naraščale. Še in še! No, pa povejte za informacijo sedanjo ceno. In so mi povedali. Prvi je dejal: IJst v obsegu 32 strani ali dve tiskani poli navadne revijske oblike, z mehkimi platnicami iz barvastega papirja, tisk deloma v latinici deloma v cirilici, 500 izvodov za ceno 2679 Din ali izvod za nekaj več nego 5 Din. Pri tem pa ni všteta vezava zvezkov, ki bi stala za izvod 75 para.
Druga ponudba je bilo podana bolj okroglo z besedami: Posamezen komad kompletno 15 K. V mislih je bila ista velikost in isti obseg s platnicami vred.
Tretja ponudba je bila najsolidnejša in se je glasila: 500 izvodov 5900 K ali komad okroglo 12 K, 600 izvodov 6200 kron ali komad 10.66 K. Oprema ista, ki sem jo omenil v prvem slučaju.
Če bi ostale cene količkaj stalne bi se dala naša namera udejstvi, a le na ta način, da bi bil naročen na list vsak or-ganiziranec, zakaj s tiskarno še niso spravljeni vsi stroški, ampak nam je ra-čuniti še z upravnimi stroški, s pošto in končno z nagradami, ki bi pa zpočetka ne mogle priti vpoštev.
Na vsak način je dober premislek prav na mestu. Če izvedemo popolno organizacijo in se zavežemo plačevati tako velik organizačni davek, da bodo kriti stroški organizačne uprave in uprave lista, ki bi moral biti seveda obliga-ten, potem se lotimo dela, da udejstvimo našo namero. V nasprotnem slučaju pa naši stvari gotovo ni na kvar, da smo si vprašanje lastnega glasila ogledali nekoliko bliže.
Trgovsko-obrtno in kmetijsko šolstvo.
Mladinske organizacije in kmetijsko-na-
daljevalne šole.
Viljem Rohrman.
Petdeset let je poteklo, odkar se* je na merodajnih mestih priznala potreba kmetiijsko-nadaljevalne šole. Ukrenilo se je med tem časom marsikaj, toda brez zaželjenega uspeha. L. 1876 smo dobili prvi učni načrt za kmetijsko-nadaljevalne šole. Z 1. 1883 so se začeli prirejati kmetijski tečaji za učitelje. Priredili so se na ta način že številni tečaji, najprej na bivši vinarski in sadjarski šoli na Slapu, potem 1 na Grmu. Ti tečaji se še zmeraj prirejajo. | Vzrokov, da se ni dalo dosedaj nič uspeš-; nega doseči, je mnogo. Na merodainih i mestih je manjkalo večjega zanimanja in dela za to ljudsko potrebo, manjkalo je I dobro izvedene organizacije za nadaljevalno šolo, manjkalo je vnetih snovate-ljev in pripravnih učnih moči, manjkalo i je navodil in prikladne vzgoje na učiteljišču. manjkalo je denarnih sredstev itd. ' itd. In tako smo danes prav za prav z našo kmetijsko-nadaljevalno šolo tam, kjer smo bili pred polstoletiem. Razvile so se obrtno- in trgovsko-nadaljevalne šole, kmetiiisko-nadaljevalna šola pa počiva v aktih.
Naša ljudska šola ne zadostuje potrebam kmetiisko-ljudske vzgoje po deželi! Naši kmetski mladini je treba na vsak način več stanovske vzgoje, da postane bolj sposobna in bolj zvesta svojemu poklicu. Naša kmetiia potrebuje vnetih in ra-! zumniih gospodarjev zvestih poslov in dobrih delavcev. Naša mladina se po kon-| čani ljudski šoli preveč zanemarja in za-i pušča. Telesno raste, duševno zastaja.
Domača vzgoja ne zadostuje. Večkrat je j celo nasprotna ciljem in interesom krnet-; skega poklica, če oče doma vedno le toži j o težkem in nehvaležnem delu, o slabih letinah, o težkem izhajanju, in če ne vidi nobene svetle točke na svojem poklicu, potem ni nič čudnega, če se sin naleze tega duha če začne sina pomikati po i lažjem zaslužku in lažjem življenju, po I tuii sreči in če se nazadnje izneveri svo-iemu poklicu. Kar ne stori v tem posledu domača hiša to pomaga slaba druščina, to pospešuieiio pa tudi razna društva, ki so se razvila po deželi, in ki že v zgodnji mladosti zavajajo mladino na stranska nota in jih zastrupljajo s svojimi stran-karsko-političnimi cilji. S takim delom se pospešuje stanovska nezvestoba in omalovaževanje lastnih stanovskih interesov, s takim delom se vceplja in vzgaja na-sorotstvo in strankarsko sovraštvo med tovariši in sosedi, s takim delom se za-vaia mladina na ootrebe in razvade, ki se prav malo prilegajo razmeram in potrebam našega kmetijstva in kmetskega življenja zunaj po deželi. Kaj ni to žalostni poiav, da se n. pr. naša mladina ne ! udeležuie kmetijskih predavani, ki se prirejalo po deželi in da se odteguje svoji izobrazbi, ker ji gredo druge muhe in marnje po glavi?
Kmetijski naraščaj potrebuje stanovske organizacije, da se bo z večjim veseljem in boljšim umevanjem poprijel domačega dela in da se bo bolje zavedal svojega poklica in svo''ih nalog. Z boljšim umevanjem bo rastlo zanimanje, z večjim zanimanjem pa marljivo delo in boljši uspehi! V tem naziraniu ie treba mladino utrjevati in v tem smislu podpirati domačo vzgojo. Naši mladini je treba odpirati oči in glavo, da bo izpregledala in razumela da se da na kmetih najbolj srečno živeti, da ima zemlja še bogate zaklade v sebi in da iih ie treba znati odpirati, ako nai se blagostanje dvigne. Naša mladina se mora učiti zunai v naravi opazovati in več misliti. Dopovedati ii ie treba in s primerjanjem dokazati: da ie kmetiia zmožna napredka in večiega uspeha. Vse to io bo privedlo tako daleč, da bo vzljubila svoi poklic, da se ga bo z veseljem oklenila in da ne bo zapuščala
rodne grude in domačega dela tako lahkim srcem, kakor se to danes godi. Dvojna so pota. ki nas privedejo do tega cilja.
Prva pot je ta. da vpeljujemo kmetijsko-nadaljevalne šole.
Če tudi niso podani vsi pogoji za ustanavljanje teh šol, vendar smo že tako daleč, da z njimi lahko pričnemo. Danes imamo že izpopolnjene učne načrte in vsa potrebna navodila in pravila za uvajanje in organizacijo takih šol. Imamo pa tudi že precejšnie število učiteljev, ki so usposobljeni za kmetijsko - prirodoznanski pouk. Osnova in uredba teh šol sicer še.ni uzakonjena, toda ob resni in dobri volji poklicanega učiteljstva in drugih merodajnih činiteljev se da kmetijsko-nadalje-valna šola tudi brez tega vpeljaVati. Dokaze za to imamo. Zadnjo zimo na primer se je vpeljala taka šola po prizadevanju nadučitelja Meiovška v Orlavasi v Savinjski dolini in sicer za fante in za dekleta. Dekleta je poučevala učiteljica Bri-šnik. Šola se je vršila po načrtu, ki je bil objavljen tudi že v 7. štev. »Učiteljskega tovariša« z dne 16. 2. t. 1., in vršila se je s prav povoljnim uspehom. V Dobrepo-ljah se je pa vršila gospodinjsko-nadalje-valna šola na kateri ie poučevala učiteljica Marija Šketelj.
Nimam namena razpravljati tukaj vse podrobnosti o organizaciji kmetijsko nadaljevalne šole. ker bi to segalo predaleč. Opozoriti pa moram zlasti na dvoje točk te organizacije. Prvič na to. da je vsa uvedba in uredba teh šol osnovana na principu samopomoči. Slično kakor pri obrtno- in trgovsko-nadal.ievalnem šolstvu. Zaraditega teh šol ne bo mogoče splošno vpeljati, ampak le tam. kjer se bodo šolske občine v zvezi z merodajni-mi činitelji. zlasti tudi s kmetijskimi organizacijami, same potegovale za vpeljavo takih šol in kjer bodo pripravljene prispevati k potrebnim stroškom za vzdrževanje.
Kakor bi bilo želeti, da bi se kmetij-sko-nadalievalne šole povsod razširile, sa.i ie izvenšolska naša mladina povsod potrebna stanovske vzgoje, tako ie danes nemogoče ustrezati tei želji, ker manjka po eni strani na raznih naših šolah pripravnih učnih močii. po drugi strani pa j tudi tistih zavednih občin in drugih pod-! pomikov, ki bi hoteli prevzeti stroške za vzdrževanie teh šol na svoja ramena. Kmetijsko-nadaljevalno šolstvo bo podpiralo ministrstvo poljedelstva, o tem ni nobenega dvoma, toda le z gotovimi zne-| ski. ki bodo namenjeni za nagrade učiteljstva. Vse drugo zlasti vse stvarne po-I trebščine bodo morali prispevati lokalni činitelji, občina, krajni šolski sveti, posojilnice in drugi vneti rodoljubi in podporniki.
Drugič moram opozoriti na to. da ima biti obisk šole za tisto šolsko občino, kjer j se ustanovi taka nadaljevalna šola, obvezen za vso mladino od 14. leta naprej, in j sicer na daljavo do 6 km. Na ta način so ! urejene tudi kmetijsko-nadaljevalne šole na Češkoslovaškem, in ta način organi-zaciie bo tudi v naših razmerah na;pri-kladnejši. Kjer se ustanovi taka šola. tam mora biti obisk obvezen, sicer ni pričakovati zadostnega uspeha in bi bil tudi ves obstanek take šole v vedni nevarnosti.
Iz načrtov za kmetijsko-nadaljevalne šole ie sicer razvidno, da so te šole dvoletne in da trajajo čez zimski čas po 5 mesecev na leto. Na teden ie po 6 ur pouka, ob dveh dnevih po 3 ure na dan. V kmetijsko - nadaljevalnih šolah se poučujejo predmeti s posebnim ozirom na potrebe kmetovalca in praktičnega življenja. kakor kmetijsko spisje. kmetijsko računstvo, kmetijsko prirodoznanstvo. kmetijsko gospodarstvo in zadružništvo, državljanstvo in zakonodaja v gospodinj-sko-nadaljevalnih šolah pa gospodinjsko spisie. gospodinjsko računovodstvo, kmetijsko gospodinjstvo in ročno delo. Pouk se popolniuje s pogovori, z družabnimi prireditvami s poučnimi izleti, razstavami itd.
(Dalje prihodnjič.)
-M Glas obrtnikov za obrtno-nadalje-valno šolstvo. Na zborovanju obrtnikov vse Slovenije v Ljubljani se ie po končani debati o bolniški blagajni načelo pre-važno vprašanje o obrtnih šolah. Obrtništvo bo napredovalo le. če bo dobro strokovno naobraženo. Podeželske šole povečini še niso otvorjene ker ni zato potrebnega denarja. Država sicer prispeva k vzdrževanju teh šol dve tretjini vseh strošov. Ostala tretjina pa ni krita, ker nočejo nositi občinski zastopi teh stroškov, ki sestoje večinoma iz zastopnikov kmetskega stanu, ki nima interesa na obrtnem šolstvu. Zato zahtevamo, da se naj vse obrtne šole podržaviio. Gospod O g r i č poudarja, da ie g. sekciiski
svetnik Marn obljubil, da bo gledal na to, da se vprašanje obrtnega šolstva ugodno reši. Predlaga, da se sestavi tozadevna resolucija. Gospod Franchetti : Preteklo leto se je posrečilo spraviti obrtne šola v Ljubljani na pravi tir. Zlasti obrtna zbornica je priskočila z velikimi vsotami na pomoč, ki se bodo v prihodnje gotovo še zvišale. Kljub temu pa so šole v nevarnosti, ker je država skrčila svoje prispevke. Edina rešitev ie podržavljenje. Nato ie bila soglasno sperejeta sledeča resolucija: Ker ie obrtnik odločujoč državotvoren faktor in more kot tak uspevati in napredovati le pri popolni strokovni naobrazbi- zahtevamo, da se takoj s prihodnjim letom otvoriio vse obrtne nadaljevalne šole Slovenije. Zahtevamo, da se popravi člen 135 zakona o obrtnih šolah, in sicer tako. da se moraio ustanoviti obrtne nadaljevalne šole povsod, kjer je najmanj 30 vajencev — Zahtevamo nadalje. da se popravi tudi 2. člen istega zakona, ki imenuje obrtne šole ali državne. ali pol državne in privatne. Ta člen se nai glasi, da so vse obrtne šole. raz-ven one velikih industrijskih podle ti i, državne katere vzdržuje država. — Krepko na delo in dosegli bomo kar rabimo!
—t Na državni kmetijski šoli na Grmu Dri Novem mestu se prične novo ^šolsko leto začetkom novembra. — Šola ima dva oddelka. Celoletna šola je na-menieua pred vsem učencem iz vinorodnih krajev. Letna šola traja od dne 1. novembra do dne 31. okt. prihod, leta. Po-čitnicee so enomesečne in sicer v avgustu. Zimska šola traja dve zimi po 6 mesecev. — Učenci imajo na zavodu vso preskrbo, to je stanovanje, hrano in sna-ženie perila. Preskrbovalnina se plačuje polletno v naprei in znaša 200 Din mesečno. V primeru rastoče draginje se lahko zviša. V plačilo se sprejemajo tudi živila po dnevnih cenah. — Šolnino 10 Dinarjev mesečno plačujejo samo učenci, ki niso iz Slovenije. Oddati je tudi nekai mest proti plačilu polovične preskrboval-nine in nekai prostih mest ki so brezplačna, toda le za revnejše kmetske sinove. ki se izkažejo z uradno potrjenim ubožnim izpričevalom in ki se zavežejo, da ostanejo po končanem šolanju na domačem posestvu. Šola ima v prvi vrsti namen da vzgaia dobre kmetske gospodarje in zato imaio kmetski sinovi, bodoči gosnodarii. pred vsemi drugimi prosilci prednost. — Sprejemeni pogoji so: dovršeno 16. leto. neoporekljivost. telesno in duševno zdravje in-r z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. — Prošnje za spreiem ie pisati lastnoročno, na celo polo in jih ie kolkovati s polekom 4 Din ter iim priložiti kolek za 10 Din. Prošnje ie vložiti najpozneje do dne 20. septembra pri ravnateljstvu drž. kmetijske šole na Grmu. pošta Novo mesto. Prošnji je treba priložiti: 1. krstni list. 2. domovni-co. šolsko odpustnico, odnosno zadnje šolsko izpričevalo. 3. zdravniško izpričevalo 4. izpričevalo o nravnosti, 5. izjavo staršev oziroma varuha, s katero se ti zavežejo plačevati stroške šolanja. 6. obvezno izjavo staršev ali varuha, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, v nasprotnem slučaju pa da povrnejo zavodu prelete zneske podpor iz javnih sredstev. Absolventi kmetijskih šol uživaio ugodnost oo čl. 8. zakona o ustroistvu vojske, to ie skrajšano vojaško službovanje po 14 mesecev (dijaški rok) če ostanejo pozne.ie na lastnem domu Vsa pojasnila daje ravnateljstvo.
Naše narodno prosvetno delo.
Šolski odri in pevski zbori.
NEUSPEHI NARODNO-PROSVETNEGA DELA.* (Mlajšemu učiteljstvu).
Neorganizirano delo sploh ni delo, tako daleč je treba iti, da izvede močna, pregledna in skladna organizacija celokupnega dela za narodno izobrazbo. — Brez centralne ustanove, ki bi posamezne veje nadzorovala in skrbela za njihovo skladnost in za iste cilje celega delovanja, nikakor ne more biti uspešnega ljudskega izobraževanja.«
Nikola Radojčič, univ. prof. M. V. Učiteljstvo ima dobre administrativne narodno - prosvetne delavce, a manj dobrih programatičnih prosvetnih delavcev,, ki jih je potreba šele vzgojiti. Tudi sistematična izvenšolska ljudska vzgoja zahteva za to špecijalno vzgojenih delavcev.
Ako hočeš sicer med ljudstvo delati samo na osnovi ljubezni do njega, tedaj
* Odlomki iz brošure univ. prof. Nikola Radojčiča »Delo dijaštva za narod«. Založba »Jug« — Lqubljana.
se redno dogaja sledeče: Vsled nepoznavanja ljudstva in vsled popolnega neznanja o njegovih sposobnostih in nazorih, dalje brez najmanjšega smisla za njegove najmanje potrebe začneš delo med ljudstvom popolnoma napačno, s slabimi postavkami, z nemogočimi sredstvi in samovoljnimi cilji. Ne delaš kot med živim narodom, marveč kot za nekak fantom in za čisto fantastne cilje. Razume se, da je uspeh takega dela ničev; razume se, da da so po takem neuspehu tožbe o zabitosti, negibljivosti in nehva-ležnosti najširših mas glasne in čestokrat obupne. Pri takem načinu dela mora brezpogojno priti do tega. Zato delajo taki nespretni delavci za izobraževanje ljudstva pač po svojem temperamentu dalj ail manj časa — redno pa zelo malo — nato pa se umaknejo s pozo užaljenega človeka, ki je imel najboljše namene, a jih — to posebno poudarjajo storili svojo dolžnost — kakor pravijo masa ni hotela pojmiti, in ker so torej prepuščajo, da gredo stvari naprej svojo pot brez vsake pametne družabne inge-rence, ker se itak med širokimi masami ne da ničesar doseči. Široke mase se zato obsipajo z grdimi psovkami, očita se jim nehvaležnost, da se tem opraviči lastna nedelavnost. Razumljivo je, da se narodne množice revanžirajo z enakimi ljubeznivostmi proti gospodi, o kateri trdijo, da znajo mase samo izkoriščati, da pri^ dejo med nje samo, da bi jih zapeljali in izkoristili v svoje interese in da jim ni malo ni bilo mar resnega napredka kulturno zaostalih narodnih slojev.
*
Tako se dela razcep v narodu, oblikujejo se nevarni, oddeljeni razredi, drug proti drugemu neprijateljsko razpoloženi, in ta mržnja gre lahko tako daleč, da
ogroža edinstvo naroda.
*
Jasni razredni interesi prevladajo včasih nespretno in slabo formirane narodne interese, in namesto ljubezni do naroda stopa često na prvo mesto ljubezen do razreda.
*
l jubezen do naroda na osnovi, katere se mora ne samo začeti delo za njegovo izobraževanje, temveč tudi vztrajno in z uspehom voditi, mora biti torej razumno zgrajena res na prirojeni in sprejeti ljubezni do svojega naroda, toda inteligenca, razvita in oblikovana po točnem, globokem in vsestranskem poznaju svojega naroda.
*
Takšna mora biti ljubezen, ker se
konča vsaka druga ljubezen do naroda pri bližnjem dotiku z njim s teškim razočaranjem, ki te vrže iz prenapetega navdušenja za narodne množice v globoko odvratnost do njih in jih po veliki ljubezni ponje, kakor da so umazana čreda.
Kako pa pridobiti točno in zanesljivo znaje o svojem narodu, znaje, o katerem smo ugotovili, da mora biti tako osnova ljubezni do njega, kakor podlaga vsakega dela za narodno izobraževanje? Ali je pri nas sploh mogoče prisvojiti v tako stanje in si ga utrditi?
Pred očmi nam lebdi kot ideal organizma, dobro zamišljena, skrbno in vztrajno vršena društvena akcija vsega idealnega, rodoljubnega učiteljstva*, katera bo mogla sčasoma izleči slabe posledice vojne m katera bo uravnovesila iz ravnotežja vrženo družbo z utrjevanjem družabnih vrednot, z ozirom na idealen
cilj napredka celokupnega človeštva. *
Taka dobra organizirana akcija bo mogla utrditi omajane in zatemnele narodne ideale, pridobiti jim prejšnjo veljavo in s širjenjem izobrazbe in vzgoje volje pri širokih masah naroda ustvariti tako visok splošen nivo izobrazbe, da se bo mogla izvesti prava in široka demokratizacija in socializacija brez večjih nemirov in brez škode za edinstvenost
in skladnost našega razvoja.
$
Upamo, da bo učiteljstvo* čim preje začelo z (op.: dobro organizirano) akcijo, da se vsestranskim proučavanjem naroda doseže trdna podlaga, da se more voditi tako pametna in napredna kulturna in socialna politika, od katere edino zavisi naš stalni in skladni napredek in ves ugled nas in naše države.
Književnost in umetnost.
—k Izdanja Čedomila M. Todorovl-
ča. Tovariš Č. M. Todorovič se je posvetil spisovanju knjig za narod prak-
tične vsebine. 2e v eni prejšnjih številk našega lista smo objavili izdanje njegovega »Gradjanina« s katerim upeljuje narod in mladino v državljansko družabno življenje, kar nam je po sprejetju vidov-danske ustave postalo nujna potreba. V popularno pisanih sestavkih seznaja mladino in narod z novimi dolžnostmi, k: jih imamo do naše nove mlade države. Kot predhodnica tej knjigi je pa že leta 1921 izšla njegova »Zlata knjiga« za seosku i radnu omladinu. »Zlata knjiga « ima pow poln značaj čitanke. Posebno praktična je knjižica za šoliodraslo kmetsko in delavsko mladino, ker ne samo da jim daje etičnih in moralnih navodil, je z ozirom na navodila v poljedelstvu in uvajanju delavske mladine v njih stroko posebnega povdarka vredna. Sestavki: »Čega ima u oračoj zemlji, glavne vrste orače zemlje, oranje pred zimu in poleče, rali-ca i plug, brana, drljača, valjar, poljski usevi, seme: izbor i preprema nje semena za sejanje itd., itd., so sestavki, ki pripravljajo našo kmetsko mladino za bodoč poklic in za povzdigo kmetijstva v dr-živi; fabrike — tvornice itd. so sestavci za delavsko mladino; itd., obsega njegova knjiga sestavke, ki uvajajo mladino v živinorejo, sadjerejo, gozdarstvo, čte-belorejo itd., sestavki kratke, a jedrnate vsebine. Knjiga je izšla kot 1. zvezek redne knjižnice Učiteljske Zadruge. Todorovič je setavil tudi učno knjigo za pouk veronauka »Nauka Hriščanska za I. in II. razred. Malo čudno izgleda, da se je odločil prosvetni učitelj za spiso-1 vanje verskih knjig in nenavadno za j naše razmere. Toda dejstvo, da prouču-i jejo v Srbiji verouk posvetni učitelji, nam | razjasni tudi to nerazumljivost. Zgodbice so okrašene s sklikamii in vsebujejo kratke sestavke, ne samo religijozne vsebine ampak narodno cerkvene in zgodovinske v čemer se posebno odlikuje sestavek Sv. Sava«. Zgodbicam je pridejan seznam zaloge knjig in predmetov Učiteljske knjižare v Beogradu, ki nam odpira pregled čez trg novih učnih knjig za Srbijo in srbske šole in knjige mladinske literature. V njem najdemo Todorovi-ča udeleženega tudi pri izdaji »Istorije Srpskoga Naroda i istorija Hrvata i Slo-venaca« in na pedagoški izdaji »Rad u pripravnom razredu«. Poleg njega najdemo v seznamu znane nam odlične tovariše Mih. M. Stanojeviča, D. J. Sokolovi-ča, J. P. Jovanoviča itd., ko so sodelovali na kulturnem delu, da je srbski narod dobil prepotrebnih šolskih knjig. Zasluge si je pa tudi pridobil Todoviroč pri izdaji »Zore«, kalendara za prostu 1917 godinu, ki je izšel kot »prva srpska knjiga na otoku Krfu«, ko se je srbski narod nahajal v »Kalendaru« s sestavki »Povlačenje na prognanstvu, Todorovič je udeležen v Kri«, »Dositije Obradovič na Krfu« in »Problem budučnosti«. »Zora« je pač historičen dokument za srbski in sedaj za ves naš jugoslovanski narod. Odličnemu tov. C. M. Todoroviču želimo mnogo uspeha pri njegovem nadaljnem delovanju za kulturno dviganje našega naroda in naše države. — k.
Iz naše stanovske organizacije.
Iz poverjeništva UJU v Ljubljani.
-i-pov. Delegati za II. pokrajinsko skupščino UJU poverj. Ljubljana dne 2. in 3. septembra na Bledu.
XX.	Logaško učiteljsko društvo. —
Delegata: 39. Punčuh Leopold — Gor. Logatec; 40. Štravs Karol — Dol. Logatec. — Namestnika: 39. Česnik Karol — Planina; 40. Modičeva Marija.
XXI.	Belokranjsko uč't. društvo, štvo — Del.: 41. Barle Konrad — Metlika : 42. Vrezec Stanko — Suhor. — Nam.: 41. Erziuova Anica — Semič; 42. Štupar-ieva Mira — Metlika.
XXII.	Kočevsko učit. društvo. —.
Del.: 43. Mervič Anton — Ribnica; 44. Završnik Alfonz — Ribnica. — Nam,-43. Sedejeva Ana — Ribnica; 44. Somra-kova Ana — Vel. Lašče.
XXIII.	Kozjansko učit. društvo. — Del.: 45. Šetinc Franc — Prevorje; 46. Potočnik Ante — Podsreda. — Nam.; 45. Mohorčič Božidar — Št. Vid pri Planini: 46. Jerin Vojteh — Podčetrtek.
XXIV.	Sv. Lenartsko učit. društvo.
—	Del.: 47. Kranic Franjo — Sv. Barbara; 48. Velnar Josip — Sv. Lenart. — Nam.: 47. Vobič Ciril: 48. Vobičeva Ema
—	oba Sv. Troiica v Slov. gor.
XXV.	Ljubljansko ckol. društvo. — De!.: 49. Žirovnik Janko — Borovnica;' 50. Bregant Miha — Sostro. — Nam. a 49. Mihler Ivan — Vrhnika; 50. Golé Josip — Šmartno pod Šmarno goro.
XXVI.	Mariborsko okoliško društvo.
—	Del.: 51. Spreitz Albin — Zgor. Kun-gota: 52. Vodenik Simon — Limbuš. —1 Nam.: 51. Godčeva Marija — Limbuš; 52. Godec Anton — Limbuš.
XXVII.	Novomeško učiteljsko društvo. — Del.: 53. Matko Martin — Novo mesto; 54. Franketova Marija — Dober-nič. — Nam.: 53. Eklova Gizela — Novo mesto; 54. Zajčeva Erna — Trebnje.
XXVIII.	Radovljiško učit. društvo. — Del.: 55. Baraga Janko — Koroška Bela; 56. Drolova Katarina. — Nam.: 55. Baeb-lerjeva Lu.iiza — Bled; 56. Hudé Drago
—	Jesenice.
+pov. Važno za vse udeležence naše --^krajinske skupščine na Bledu.
Vsi oni tovariši ozir. tovarišice. ki se udeleže 2. cokr. skupščine na Bbdu ter reflektirajo na hrano in stanovanje, prosim, da mi to javijo na dopisnici najkasneje do 24. t. m., in sicer za koliko dni. Za one. ki bi tega ne sporočili do omenjenega dne. odbor ne more poskrbeti za stanovanje. Ob prihodu na Bled naj se vsak udeleženec iavi v pisarni zdrav li-ške komisije v »Blejskem domu«, kjer dobi nakazilo za stanovanje ozir. hrano.
Cene posteljam za eno noč bodo od 6—12.50 Din. — Kosilo: 1. Juha, meso, dve prikuhi 11.50 Din: 2. Juha. pečenka, dve prikuhi 13.50 Din; 3. Kosilo pod 1. iu 2. z močnato jedio 2.50 Din več. — Večerja od 10—12 Din.
Toliko v vednost da se ne bo kdo ustrašil Bleda, ki ie razkričan kot drag ter vsled tega mogoče ne bi prišel na skupščino. — Leopold B a e b 1 e r , učitelj, Bled L
Nove knjige in druge publikacije.
—kpl Izdanje Učiteljske Zadruge d. d.
—	Beograd. Br. 1. Zlata knjiga za seosku i radnu omladinu. Napisao Čedomil M. Todorovič, učitelj. Štamparija Učit. deon. dr. »N a t o š e v i č« — Novi Sad. Cena 5 Din.
—kpl Bičeš gradjanin, čitanka za gradianska prava i dušnosti za školu i narod. Napisao Čedomil M. Todorovič učitelj. Izdanje i štamca učit. deon. dr. »N a t o š e v i č« — Novi Sad. Cena 5 Din.
—kpl Nauka Hriščanska. za I. i II. razred osnovne škole. (Sa slikama.) Po nastavnom programu napisao Čedomil M. Todorovič, učitelj. Učiteljska k n j i-ž a r a. Beograd. Učiteljski Dom.
—kpl Klub naprednih akademikov v Celju, Narodni dom III. ie izdal znamenito knjižnico : »Zdravstvena vzgoja« (Dr. M. Dereani). Snov je obravnavana z znanstvenega in praktičnega stališča. Knjižnica zasluži, da se uvrsti v knjižnice vseh šol in da si io vsak učitelj kupi. Obsega preko 100 strani in stane samo 3 Din. s pošto 20 par več. Priporočamo io naitopleje vsem tovarišem.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj-Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteliska tiskarna« v Ljubljani-
t
Vsem sorodnikom in znancem naznanjamo žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, oziroma prastari oče, stari oče, stric, tast in svak gospod
LEOPOLD BOŽIČ,
nadučitelj v. p. častni občan žirovski itd.
dne 13. avgusta ob 15. uri po dolgi bolezni v starosti 85 let mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši dne 15. avgusta na domačem pokopališču.
Žiri, dne 13. avgusta 1922.
sprememba pisca— ¡sprememba pisca
»dijaštva«. — »dijaštvo«.
Žalujoče rodbine:
Božič Halter, šile.