Katoli&k cerkven Ust
Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velj& po pošti za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20kr., za Četert leta 1 gld. 15 kr. V tiskarnici sprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik, izide
Danica dan nnnrei.
Tetftf XXI.
Danica dan poprej.
V Ljubljani 6. susca 1868.
List 10.
JPapedi z itnettotn
Pervi papež, ki mu je bilo Pij ime, je vodil katoliško cerkev od leta 142—150. Živel je toraj še v tisti dobi, ko se je katoliška kri v rekah pretakala, ko so se vladarji poganski z vsemi močmi vperali, da bi v kali zaterli vero keršansko; samo po sebi se razume, da so s posebnim veseljem dvigali morilno orožje zoper predstojnike cerkvene, kajti mislili so si, če bodo truplu glavo odsekali, bodo kmalo razpadli vsi udje. Res, celo versto cerkvenih glavarjev imamo , ki so kri prelili za sv. vero in postali mučeniki; med nje se prišteva tudi Pij I Cerkev ga šteje med svetnike in praznuje njegov spomin 11. julija. Po neki čudni naključbi je tudi rimsko carstvo takrat imelo Pija, namreč Antonina Pija; akoravno je bil on skoraj naj boljši car v tisti dobi, je vendar tudi on vihtii morilno orožje zoper kristjane.
Pij II je bil leta 1458 izvoljen. On je tisti imenitni Enej Silvij, ki ga štejemo med naj bolj učene može petnajstega stoletja. Obračal je on pozornost vsih ker-šanskih knezov na Turke, ki so takrat divje razsajali po katoliških deželah, ter si je z vsimi močmi prizadeval, združiti jih v boj zoper tega kervoločnega sovražnika Kristusove vere.
Ta papež je še posebno spomina vreden za nas, ker ravno Pij II je 1. 1462 ljubljansko cerkev sv. Miklavža povzdignil v čast škofijske stolnice. —
Pij 111 1. 1503 je tako rekoč le z eno nogo stopil na prestol namestnika Jezusovega; komaj je bilo 26 dni, kar je bil izvoljen, že ga je objela merzla smert.—
Pij IV 1559—1565. Papež ta je tisti znani kardinal Medicis, ki je bil stric in velik prijatel Karola Boromeja. Vladal je on katoliško cerkev v tisti dobi, ko se je vera Lutrova in drugih krivih učenikov razširjala po Evropi, zlasti po Nemčii. Da bi se pa določno overgla in se vstanovil red v cerkvi po zahtevi tedanjega časa, sošel se je leta 1545 tridentinski zbor; zavoljo raznih nezgod so ga pa morali dvakrat razpustiti. Pij IV ga je zopet sklical, mu pošiljal predsednike in poterdil vse njegove sklepe ter jih razglasil po vsi cerkvi s pismom 26. prosenca 1564. Dve leti potem je umeri; na smertni postelji sta ga tolažila dva velika svetnika, Karol Bo-romej, ki je bil kardinal postal, in Filip Neri. —
Nasledoval mu je Pij V 1566—1577. Bil je on iz reda dominikanov. Že škof in kardinal je bil ves goreč za blagor svete cerkve; ko je pa na njeno čelo stopil, je delal še z veči gorečnostjo; posebno je skerbel, da se v djanje spravijo vodila tridentinskega zbora. Vse kar je počenjal, spremljeval je blagoslovni vspeh, ker zaupanje v Božjo pomoč je bilo v njem nepretresljivo in na strani mu je stal po duhu enaki Karol Boromej. Njegovemu trudu gre hvala, da so se knezi keršanski
združili zoper Turke ter jih popolnoma potolkli v morski bitvi pri Lepantu 1. 1571. Kakor je sveto živel, tako je blaženo umeri; on je zadnji papež, ki ga je cerkev za svetnika razglasila leta 1672. Truplo njegovo počiva v cerkvi Marije D. imenovane Veči (Maria Maggiore) v prekrasni kapelici. —
Pij VI 1775-1799. Čas ko je on vladal, je bil grozno viharen. Naj poprej so mu bridkosti delale no-varstva Jožefa II, ki si je celo s popotvanjem na Dunaj zastonj prizadeval jih odverniti. Enako ujanje Leopolda II Toškanskega in še druge zmešnjave ga niso manj žalile. Potlej pa je zdivjala strašna prekucija na Francoskem, in je svojo kervavo roko daleč po Evropi raztezala. „Svoboda in enakost!" se je odmevalo iz vsakega kota. Duhovne so strašno psovali in mučili; groza prehaja človeka, ko bere, kako so skrunili svetiša, kako je bogokletna roka naj svetejši reči v naj ostudniše namene obračala. O takem času je bilo pač treba Jezusovi cerkvi glavarja serčnega, blagodušnega, dobrega in poterpežljivega — Pija VI. Res, ne le spoznovavec, prav mučenik je bil častitljivi mož. Slabotnega in bolnega je 20. sveč. 1798 vlekla zmagovalna prekucija iz Rima v Sieno in na Francosko, da bi ga ondi od mesta do mesta kazala v svojo slavo in v poveličevanje svoje oblasti. Človek obrača, Bog pa oberne ; častitljivi starček jim je umeri že v Valencii 29. vel. serp. 1799. —
Po smerti njegovi se je zbralo v Benetkah več kardinalov, ondi umerlemu zvolit vrednega naslednika. Duh edinosti je obračal njihovo pozornost na Barnaba Chiaro-monti-a, ki je stopil na presto! sv. Petra z imenom
Pij VII 1800—1823. Rojen )e bil, kakor prednik njegov v Cezeni, in je tudi veliko grenkih ur doživel. Koliko ginljivih dogodkov beremo v zgodovini iz njegovega življenja! Z žalostnim pa tudi veselim sercem
ie sklenil konkordat z ljudovlado francosko; veliko du-lovnih pravic je moral pustiti deželni oblasti, vendar je pa hvalil Boga, da je francosko ljudstvo spoznalo, kako potrebna je vladi poravnava v duhovskih rečeh, in upal je, da je to zarija, ki naznanja lepši dan. Ko ga je cesar Napoleon povabil k slovesnemu svojemu kronanju, podal se je v Pariz z lepimi nadami, da bo pri ti priložnosti pridobil cerkvi stare pravice. Toda prederzni cesar ga je potreboval le v svojo čast, o cerkvenih rečeh ni maral še slišati ne; skorej bi ga bil napuhnež s silo tam prideržal, in Pij se verne žalosten v svoje stolno mesto. Ko ga je kmalo potem Napoleon vabil k drugemu kronanju v Milan, ni liotel tje iti. To je bilo častiželjnemu Napoleonu preveč; od zdaj je imel Pija v svojem žolči ter segal zmiraj bolj v njegove oblasti; slednjič ga še v zapor na Francosko odpelje. Bog pa, ki mogočnega pahne s sedeža, in ponižnega
poviša, je osramotil človeške naredbe. Napoleona začne nadloga za nadlogo šibati; on, ki je cerkvenega vladarja na Francosko odpeljal, moral je iti v pregnanstvo na otok sv. Helene; Pij se pa slovesno verne na svoj sedež. Tako se v življenji Pija VII slika oela zgodovina * keršanstva.
Pij VIII 1829—1830. Sveto, pravično je živel to papež, popred kardinal Castiglione; ljubezen do bliž-njega ga je povsod vodila; ni še prav dve leti vladal in vendar je revnemu ljudstvu marsiktero težavo polaj-šal. Pod njegovim vodstvom je sklenila cerkev tudi konkordat s Holandijo. Svaril je v pismu framasone in in-diferentiste ali vnemarnike; poslal je nadškofu v Kolin znamenito pismo „Litteris ab hinc," v kterem je razprava o zakonu z drugoverci. Ko je še v veliko žalost doživel francosko prekucijo mesca julija, se je preselil iz doline solz v boljši domovino 30. novembra 1830.
Naslednik mu je bil Gregor XVI in ko je on umeri, namenila je previdnost Božja katoličanom
Pija IX. Papež sedanji se po pravici šteje med naj veči, kajti z nenavadno krepkostjo pelje čoln sv. cerkve po viharnem morji sedanjega časa. Sicer se o času njegovega vladanja mogočno razraša drevo sv. vere, veliko novih ljudstev počiva v hladilni senci njegovi in veliko narodom vzhaja ravno zdaj zgodnja danica; toda ravno v Evropi, v središi svojem, ima katoliška cerkev zdaj toliko sovražnikov, kakor še nikoli ne, vzdigujejo se zoper njo liberalizem, prekucija, krivovera, vnemarnost in framasonstvo
Kmalo ko je Pij IX vlado nastopil, se zažene val prekucije proti Rimu in Pij je moral v Neapel bežati. Razne nezgode so sicer prekucuhom začasno njih namen zmešale in srečniši časi so nastajali. Pij je sklenil z več deržavami konkordate in v versko resnico se je povzdignilo neomadežano spočetje Marije Device. Toda doba to je primerjati tistim uram pred Jezusovim ter-pljenjem, ko so se vsi sovražniki poskrili, mu pa skrivaj vsakoršne zanjke nastavljali, da bi jim ne odšel. In res, pred sedmimi leti se je prekucija zopet zagnala na Rimsko in sicer z nekakim vspehom; mesto za mestom so jemali papeževi vladi, da je slednjič le še Rim z majhnim koscem dežele osiai namestniku Kralja nebes in zemlje; in zdaj hočejo še to z Rimom imeti. Cujte, kako Macini, glavar te stranke piše: „Rim je lep vzor, grob je dveh ver, ki ste o svojem času svet oživljali, in Rim je svetiše tretje vere, ki bo za naprej svetu pot kazala." Ktero vero pa Macini misli? Na to nam odgovarja znani škof orleanski: „Vera to je nasprotje vsake vere, ki pravi, da je človek bog, ki ne pozni druge moči, kakor telesne, ki terdi, da se človeška duša v nič poverne. Toda Jezusova vera bo premagala to zmiš-Ijanje in ga v tako globok grob zakopala, kakor je keršanstvo nekdaj poganske vraže?"
Če pomislimo, da hudobnež, ki keršanstvu žuga, je glavar vojne, ki je sicer skrivno osnovana, pa je ravno zato toliko mogočniši in se povsod razširja; če preštevamo časnike, ki po vsih deržavah podpirajo ro-varstvo in neusmiljeno vdrihajo na verstvo, edino podlago društvenega življenja; spoznati moramo, da je sedanja doba v resnici huda in nevarna. In mož, ki se že tako dolgo bojuje zoper razkačene sovražnike, je Pij IX.
Kako se pa obnaša naš sv. Oče proti sovražnikom? Določno jim napoveduje, da tudi za las ne odstopi od pravice in resnice; poslal jim je okrožnico, v kteri očitno zavrača zmote, ki se dandanes prištevajo v omiko, in so vzrok vsega početja zoper vero in papežev prestol; naznanja jim v veliko pismih, da zmiraj terdno stoji za svoje prepričanje, in zdaj se pripravlja sklicati cerkven zbor, ki bo vsemu njegovemu djanju venec vil. Kar se pa tiče osebe njegove, je vreden naslednik Kristusov:
kakor se je naš Zveličar v terpljenji obnašal, tako ga posnema Pij IX. Ko ga psujejo, molči in moli za svoje sovražnike, Zaupanje njegovo v Boga je terdno kakor skala, na kteri je cerkev zidana; prepričan je, da bo cerkev premagala smert in pekel in se poveličara ver-nila iz noja, kakor Jezus iz groba.
Tako svetega moža ima toraj na čelu katoliška cerkev. Za njega, našega sv. Očeta, hočemo iz globočine serca prav goreče in stanovitno moliti: Ohrani ga, o Gospod, poživljaj in blagruj ga na zemlji, in ne daj ga v roke njegovim sovražnikom!
MLatmiUki duhoren
rokodelec vseh rokodelcev, ali
kaj vse duhoven je, biti more, biti mora.
1.	Duhoven je krojač ali sivar, pri sv. kerstu kroji ljudem oblačilo sv. nedolžnosti in ga spet šiva, ako se po grehu naterga ali celo razterga, v sv. pokori. Ravno tako šiva ali popravlja zakone, ki dobro ne deržijo.
2.	Duhoven je čevljar, po besedah sv.Pavla na-reja ljudem čevlje keršanske gorečnosti ali marljivosti.
3.	Duhoven je pek, vernikom peče kruh večnega življenja.
4.	Duhoven je mizar ali skrinjar, s svojimi nauki obla ali lika duši gerče ter ji daje pravo svitlobo keršanske omike.
5.	Duhoven je mil dr, natika ljudem pravo luč ter jim daje v sv. zakramentih milo (sapun), s kterim se očisujejo grešne nesnage.
t>. Duhoven je vervar ali mrežar, plete mreže, da se vanje love ljudjč za nebesa.
7.	Duhoven je vertnar, tem, ki ga poslušajo, svet spreminja v raj naj čistejših radosti.
8.	Duhoven je voznik ali kočijaž, strasti m natika uzdo in povodce ali vajete.
9.	Duhoven je vrač ali zdravnik, z nauki in zakramenti duši rane ozdravlja.
10.	Duhoven je ključavničar, ljudem nebesa odpira, peklenske duri pa terdo zapahuje.
11.	Duhoven je hišnik ali gospodar, verdeva njivo in nograd Gospodov in pase njegove čede.
12.	Duhoven je orožnikar ali kovač, ki kuje ljudem orožje zoper greh in hudobo, na pr. dvorezni meč besede božje, škit sv. vere, čelado zveličanja.
13.	Duhoven je roko vi čar ali obezilar, dela obe-žila za nalomljene slabotne značaje.
14.	Duhoven je nož ar ali kovač, ki kuje škarje in nože, s kterimi se dajo striči ali prerezovati spone grehov in strasti.
15.	Duhoven je zidar in tesar, zida ljudem tukaj stonico miru in teše čumnato večnega zveličanja.
16.	Duhoven je strelec, njegove besede so strele ali pšice, ki grešnikom v serce gredo.
17.	Duhoven je rudar, koplje ljudem in jih uči kopati si zaklade, kterih ne molji snesti ne totje ukrasti ne morejo.
18.	Duhoven je poštar, donaša ljudem pisnx> božje ali sv. evangelij, liste aposteljnov in pisanja aposteljskih naslednikov, papeža in škofov.
19.	Duhoven je ur ar, po solnčni uri pravičnosti vravnuje ljudem serca ter jim navija uro večnega življenja.
20.	Duhoven je t kave c, ravna tkanje človeškega življenja in verdeva niti raznih prigodkov, prepirov, sovraštev med ljudmi.
21.	Duhoven je kovač, ljudem kuje rožne verige srečnih zakonov.
22.	Duhoven je kolar, skerbi, da življenja oseh-neli voz bolnemu človeku srečno doteče v večnost.
23.	Duhoven je mesar, vsaki dan kolje jagnje Božje, ktero odjemlje grehe sveta, ter daje vernim vži-vati njegovo sv. meso in sv. Rešnjo kri.
24.	Duhoven je gostinčar, vabi ljudi v gostje na ženitvanje sinu Božjega in toči čisto vino.
25.	Duhoven je dragotinar ali krasar, ponuja ljudem naj dražji dušni kras milosti Božje.
26.	Duhoven je m en j i čar, daje menjice vimenu Bo^a in Marije D., plačljive v večnosti, istine ali glavnice, kterih obresti tudi v nebesih veljajo.
27.	Duhoven je openjar ali zagrinjalar, t. j. tapecirar, pregrehe človeške zagrinja s plajški molčečnosti in keršanske ljubezni.
28.	Duhoven je 1 e k a r n i k , vari leke ali zdravila za bolno dušo.
29.	Duhoven je daljnopisnikar ali telegrafist, z nebesi se pogovarja in sporočila svojih vernikov pošilja v naj manjšem času deleč deleč do prestola Božjega. (Konec na*l.)
Nespamet.
''Dalje.)
Ix Krašnje.
Nasprotniki sv. vere, cerkve in cerkvenih pravic so mnogi judje, veliko drugovercev in tudi dosti katoliških nejevernikov. Pervih očetje so Zveličarja križali, drugi so Njegovo cerkev in z njo več keršanskih resnic zavergli, tretji so s puhlimi svobodnjaki drugih ver vred skorej neverci. Pervi in tretji psujejo vse keršanstvo, vsi trije pa katoliško cerkev. Eni ko drugi tacih zopernikov čertijo cerkcv ter je ne spoznajo za to, kar je v resnici* za božjo napravo; ne privošijo ji svobode, pravic nji bistevno lastnih in ne pravičnega vpliva v verno keršansko družbo. Keršansko zavednost bi radi v sercu vernih zadušili, božje razodenje vtopili, divjo pustoto in žalostno praznavo pa s človeškimi zmotami napolnili; cerkev podkopati in jo razrušiti ali saj ji škodovati je njih naklep, in ko bi to mogoče bilo in bi se tudi v resnici zgodilo, veselja in vriska in močnega ploska bi ne bilo v tem krogu ne konca ne kraja. Časniki so tega priče. Kako so serčno pripovedovali o Ga-ribaldovem bogokletji v Genevi; kako pa so bili pobiti, ko je Garibaldi bil tepen!
Katoliške cerkve nevidni poglavar je Kristus, vidni pa rimski papež. In rimski papež je v imenu cerkve pogodbo s cesarjem zgotovil in cerkvi spet pravice pridobil, ktere je cerkev vživala perve leta o času Marije Terezije in nazaj skoz vse stoletja. Kdor tedaj to pogodbo, konkordat, napada in psuje, napada in psuje v nekem pomenu cerkev samo, ker ji krati in jemlje pravice nji oistevno lastne. In ravno tudi med zgoraj omenjenimi zoperniki cerkve so taki možje, oni so si izmislili glasilko ter jo zagnali po svetu, na vse kraje vpijoči: „Proč s konkordatom, preč s to pogodbo !"
Taki ljudje s to glasilko imajo pri vsaki priložnosti svobodo, izobražbo in napredvanje na jeziku, skrivajo pa v sercu sebičnost, termaste vsestranske hegemonijske zahteve, tajbo Božjega razodenja v edino pravem, katoliškem pomenu. Njih na videz svobodno in človekoljubno vedenje marsikterega moti in tudi zmoti. Lahko-mišljeni in nevedni ljudje, kakor tudi taki, ki imajo napačne zapopadke od napredvanja in izobraževanja, cenijo in čislajo take možake ko pervake, kterim gre po njih mislih vsa vera. vse zaupanje, vse spoštovanje. Kdor se njih derži, jih posnema, ta-le, menijo je na poti napredka, je res olikan in se med izobraženi svet šteti sme. Da se taki, ki se ko kristjane prav ne zavedo, ne obotavljajo dolgo po zaslišanem geslu ravnati, cerkvene pravice in pogodbe napadati, se že samo po sebi razume.
Kar pa je zapravljivi gospodar v naši priliki, to so ti siromaki ko kristjani, in kar so vinski bratci našega zapravljivca, in znani skopi župan, to so nasprotniki cerkve, njenih pravic itd. Lenuhi in zanikarneži v naši priliki so hvalili in povzdigovali lahkomišljenega gospodarja, in ta jim je vse veijel, vse za resnico jemal; ravno tako se sovražniki cerkve prijazno smehljajo in hvalijo njih, ki z njimi vlečejo, ko omikance, ki poznajo v svojo čast in slavo duha svojega časa in njegove zahteve. Vinski bratci so pri polnem kozarci zasmehovali prošnje in svarjenja zapravljivčeve matere in sestre, in ta je za njimi potegnil in tudi sam svojo lastno mater, svojo lastno sestro zasmehoval in zaničeval. Tudi cerkvi sovražni svobodnjaki govore od cerkve in njenega truda, tako, da se očitno vidi njih zaničevanje in zasmehovanje duhovne nase matere, eden ali drugi katoličan zgoraj omenjene verste pa se jim smehlja in kima, jim pri-terjuje, in po danem izgledi še sam ktero zblekne in cerkev poči. Lahkomišljenega gospodarja v naši priliki so njegovi pajdaši hvalili in povzdigovali, in on je mislil, kdo ve, kaj da je zato, in vender ga je vsa soseska ko zapravljivca milovala in njegovo zapravljivost zaničevala ; ravno tako se tudi marsikteri slepoten katoličan domišljuje svobodnjaka perve verste, če si zasluži hvalo sovražnikov cerkvenih, da si tudi jih celi keršanski verni svet miluje, in njih cerkvi nasprotovavno vedenje čerti in zametuje. Vinski bratci so našega zapravljivega gospodarja hvalili in se mu ukianjali, in to zat6, da so ga s tem na svojo družbo navezovali in si vedno pijačo zagotavljali, in zapravljivec jim je verjel, je za nje plačeval, s tem pa svoje posestvo čedalje bolj podkopoval; ravno tako ravnajo tudi nasprotniki cerkveni, oni kimajo smehljaje se vsim, kteri jih verno poslušajo, z njimi vlečejo, jih hvalijo, ker jih k izpeljavi svojih namenov in naklepov potrebujejo— in ti jemljejo vse za resnico, so njih zvesti prijatelji, jih zagovarjajo in na vse kriplje podpirajo, s tem pa kakor verniki svoje duhovne zaklade zapravljajo, ker se nevredne delajo milosti Božjih v cerkvenem katoliškem pomenu, in temu, kar tudi dobrega store, veljavo pred Bogom jemljejo. Gospodar zapravljivec je potreboval denarja, in župan kupuje njegove gozde, mu pozneje tudi posojuje, poslednjič pa ga požene s posestva in mu beraško palico v roko bersne; tako išejo tudi oni, ki z nasprotniki cerkve vlečejo, prazne, več ko dvomljive slave , pa s tem prodajajo pravice cerkvene, podkopujejo v sebi keršansko zavest, tope keršanskega duha, v veri omagujejo in sčasoma v veri popolnoma oberačijo. Kakor je župan zapravljivcu na zadnje v svojo hišo prepovedal, ravno tako se tudi sovražniki cerkve le tako dolgo menijo za nje, kterih se ko orodja poslužujejo, dokler jih potrebujejo, kadar se jim nepotrebni zde, se jih otresejo ko sitne, zaničljive reči. Pa še več! Kakor so pajdaši za-pravljivčevi v naši priliki se nespametnemu gospodarju za herbtom posmehovali in ga poslednjič vsi zapustili in zaničljivo bedaka psovali, tako se tudi zoperniki cerkve lahkomišljeniin svojim pomagačem muzajo in jih za bedake imajo.
''Konec naslj
ttfftert po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. Ljubljansko društvo v pomoč manjšim obertnikom in rokodelstvom je v preteklih 12 letih svojega življenja posodilo na pomoč že 1,307.988 gl., ravno preteklo leto pa 17*.965gl. Svojega lastnega premoženja si je prigospodarilo 5.527 gl., s kterim podpira ubožne družnike in pa njih vdove in sirote. Predsednik tega dobrotnega društva je gospod Jan. Nep. Horak.
Ministerstvo notranjih opravil je pismo v zadevi ljublj. župana dr. Kosta po c. kr. deželnem poglavarji izročilo mestnemu odboru, ki bo jutri imel zbor o tej reči.
—	„Tovarš" piše : ,,Dunajski učitelji so ministerstvu predlagali, naj bi se dosedanje navadne šolske darila odpravile." Kaže tedaj, da kar po telegrafu napredujemo, ako tudi že otročičem ni več navadnih nagibov potreba; — ali pa se ima že mladina tako zatajevati, da bi se ji ne smelo malo veselja privoliti po posebni marljivosti skoz celo šolsko leto '? — Svet je vsak dan bolj „všajt"
—	(Družba sv. Mohora). Kdor hoče za 1868. leto biti ud družbe sv. Mohora in dobiti letošnje knjige, ta naj se oglasi, predno preteče ta mesec (marec). Pri tej priliki opominjam lanske ude ljublj. dekanije, ki še niso prejeli knjig za 1867.1., naj se za-nje kmalo oglase pri meni.	A nt. Lesar,
poverjenik ljubljanske dekanije.
Is Kamnika, 28. sveč. Tudi to leto se je silo ljudstva vdeleževalo pri tridnevni slovesnosti o pustu. Več sosednjih gg. duhovnov je po lastnem nagibu prišlo pomagat spovedovati in znatno število 3150 vernikov je bdo pri mizi Gospodovi. Spodbudno so pa tudi čč. gg. duhovni sklenili to pobožnost s tem, da so pri zadnjem obedu pustni torek zložili lep dar za sv. Očeta. (Gl. „Darovi.") Bog daj na vse strani svoj sveti blagoslov!
Cerkev v Lašičah (Zelus domus tuae comedit me. Joan. 2, 17.) Kolikor več lastnost naj višega pastirja Jezusa Kristusa ima duhovni pastir, toliko bolj je na njem tako rekoč vidno življenje Kristusovo. Kakor je bilo namreč po božji previdnosti življenje, djanje in terpljenje prinodnega Odrešenika vpodobovano in na-znanovano v življenji, djanji in terpljenji mnogih oseb, ktere je Bog v to zvolil; enako Kristus po svojem prihodu v svoji cerkvi in v svojih pravih udih (vernih kristjanih) vnovič skazuje svoje življenje, djanje in terpljenje. Včlovečeni Božji Sin pa je bil skoz in skoz vnet za Božjo čast in zveličanje ljudi. Božjo čast razširjati in ljudi zveličati je bilo njegovo edino delo, tako da jo večkrat skerb za svoje telesne potrebe popolnoma pozabil, kakor sv. apost. Jan. (4,32.) piše. Predpodobe velike vneme za Božjo čast, ktero je imel skazovati prihodnji Odrešenik, so bili v stari zavezi sosebno preroki Elija, Elizej in Jezaija, kteri so vsi goreli za Božjo čast, kakor nam sv. pismo pripoveduje. Enako je bilo pa tudi v novi zavezi mnogo duhovnov, v kterih djanju se je pogosto in očitno razkazovala sv. vnema za Božjo čast. Takšni za Božjo čast vneti možje so bili aposteljni, sosebno sv. apostelj Pavel, kteri je bil sicer z mnogimi telesnimi slabostmi obdan, kakor piše sv. Jan. Zlatoust, vender je oznanovaje sv. evangelij preletaval celi svet, kakor da bi bil imel peruti; kteri je vse težave, nadloge in nevarnosti zaničeval, kakor da bi ne imel telesa, kakor da bi bil že v nebesih. Takošni za Božjo čast vneti možje so bili sv. Bernard, sv. Frančišk Serafinski, sv. Anton Padovanski, in drugi, kteri so se zavoljo razširjanja Božje časti med nevernike podali sv. keršansko vero oznanovat, ali pa se neprenehoma trudili, ter so kristjane, kteri so pot svetega življenja zapustili in se grehu vdali, na pravo pot zveličanja zavračevali. — Vnemo za Božjo čast pa duhovni pastir tudi pokaže, če si prizadeva Bogu naj svetejšemu, kterega nebo in zemlja ne moreta obseči, vredno prebivališe pripraviti. Kako lepo je mogel že v stari zavezi napravljen biti šotor, v kterem je Bog le nekterikrat v oblaku nad skrinjo zaveze mea dvema Kerubinoma svojo pričujoč-nost pokazal; kako lepo je bil Salomon tempelj izzidal, v kterem se je Bog ponižal med ljudstvom svojim prebivati in mu milosti deliti. In vender je bil ta tempelj in kar je bilo v njem, le temna podoba tega, kar je v
keršanskih tempeljnih — v naših cerkvah. Torej duhovni pastir gotovo pokaže v djanji in očitno, kako vnet je za Božjo Čast, če skerbi pripraviti vredno prebivališe včlovečenemu Bogu Jezusu Kristusu, in ▼ njegovo čast izzida lepo cerkev. — To vnemo za Božjo čast mora pač vsaki spoznati tudi pri gosp. Janezu Brodniku, fajmoštru v Lašičah, kteri so po 12 letnem neutrudnem delu in neprenehanih skerbeh v ponedeljek pred pepelnico svoje veliko in težavno delo dokončali, ko so preč. g. prošt Anton Jarc ta dan med veliko maso lepo podobo Matere Božje in podobe štirih drugih svetnikov velikega altarja blagoslovili in tako težavnemu delu g. fajmoštra venec postavili. Kdor premisli okolišine, v kterih so čast. g. Brodnik cerkev začeli zidati; kdor premisli, da je skoraj cela vas pogorela, ko se je cerkev zidala, bo spoznal, kako težko in težavno je bilo to delo. Vse to je premagala njih gorečnost za Božjo čast in pa zaupanje v Boga in Božjo porodnico, patrono farne cerkve. Tako stoji zdaj v Lašičah prav lepa cerkev, ne samo vnanje lepa, temuč tudi notranje tako ozališana, kakor si jo človek želeti more! Vidiš v nji prelepe altarje, stranska dva iz marmorja zdelana, velikega pa napravljenega po podobi velikega altarja samostanske cerkve čast. ljubljanskih gg. Uršulinaric, narejenega od podobarja Zajca.
Vidiš tam velike in dobro sostavljene orgije, klopi in spovednice, — vse v zlogu, v kterem je cerkev zidana. Tudi vnanja podoba Lašič je pridobila po g. fajm. Brodniku, ker on je razun cerkve tudi lepo šolo in lep farovž izzidal.	— r
Is Ter sta. Pastirski list za letošnji postni čas dokazuje potrebo sv. vere in globoko sega v rane sedanjega časa, ki jih iše z medom priljudne besede in z zdravilom resnice ozdravljati. Tako-le piše med drugim o lažnjivi prostosti: „Človek, ki modruje po pravilih sedanjega modroslovja, hoče biti prost v svoji vesti. Tat tedaj, da bi opravičil svoj rop, izreče za tatvino vsako posestvo; ta, ki moti občni red, da bi se odtegnil kazni, ktero je zaslužil s svojim rogoviljenjem, razkliče pravično vsako puntarstvo zoper postavljeno oblast; nečistnik, da bi nasitil svoje razujzdane strasti, hoče dokazati, da je dovoljeno zadostovati vsakemu mesenemu poželenju in ne se pečati za pravice zakonskega združenja, ne za tihe utečišča (pribežališa), kamor se skriva deviška nedolžnost, in tako malo po malo bi se v človeško družbo vrinile gnjusobe tistega uka, ki terdi, da vsako pozemeljsko imanje (posest) bi se moralo enako razdeliti med vse, služiti vsim, ter se grozi nad vsako lastnino (komunizem in socializem). Ker bi se po tem takem človeška oblast morala podvreči volji popačenega ljudstva, bi ne mogla rešiti deržave od prepada v nekdanje divjaštvo, ako bi verozakon ne varoval pravic dobrih in poštenih deržavljanov oznanovaje vsemogočnega maščevavca postave, ki je bila oznanjena na gori Sinajski: „Ne ubijaj, ne prešestvaj, ne kradi!"
Na kako napačne pota dalje človeštvo zabrede, ako hoče brez sv. vere le po svoji poti napredovati, lepo dokazuje pastirski list, ko pravi: „Naj se le ponašajo modrijani današnjih časov z napredkom v vednostih, v obertnijah, v omiki, naj le pripisujejo vse to prostosti, ktero so podelile ljudstvom vlade, ki se imenujejo raz-svitljene: mora se pak opaziti, da s kolikor večjo prostostjo se Širijo knjige in časniki, toliko več se širijo tudi krivi nauki, škodljive pravila in napačno učila, da kolikor bolj v omiki napreduje ljudstvo po šegi sedanjih časov, toliko več se množijo hudodelstva, se moti domači mir in britkosti zapada družinsko življenje; da med tem, ko se pomnožuje bogastvo le nekterih, raste in se razširja splošno siromaštvo.
Treba je tedaj pomoči vere , ako hočemo, da bo
prostost zares koristna človeški družbi. — Keršanska modrost z lučjo vere nam razodevala naj višje skrivnosti narave in duha, ona nabira zaklade resnice v zveli-čanskih vednostih, uči narode in z neveržljivo razsodbo jim kaže razloček med pravim in krivim, med dobrim in slabim, med pravičnim in nepravičnim, med poštenim in nepoštenim, ona je mati tistega verozakona, ki ima vso pravico imenovati se učitelj nevednih, tolažnik žalostnih, vodnik tih, ki so zašli, poterdnik zatiranih, pribežališče preganjanih, podpora vsih ljudi; — ta nauk ustanovija resnično enakopravnost, ker uči, da smo si bratje, vsi potomci Adamovi, otroci enega Očeta nebeškega, in ker po besedah aposteljna veže vse na ravno tisto zapoved ljubezni! „Ljubi svojega bližnjega kakcr samega sebe" *), — je v resnici katoliški nauk, — ker Kristusova cerkev zamore stati z vsako vlado, naj je že samovoljna ali vstavna, ali ljudov*. 'a, ona se zlaga z žeslom cesarskim, s kapo samovlaaarsko in z vstavnim glasovanjem, z vnanjo obliko oblasti posvetne se ona ne peča. Družinska, deržavljanska in društvena prostost tedaj nikjer tako terdne podlage nima, kakor v veri Kristusovi, — nobena postava toliko ne varuje prostosti narodov, kakor postava evangeljska, in vlade bodo torej naj bolj in naj ložej zagotovile ljudstvom koristi prostosti, ako se združijo z oblastjo katoliške cerkve. Le resnica, ki jo je Kristus učil, nas dela proste, da pa to resnico spoznamo, je treba da spolnujemo Njegove zapovedi. Kdor koli se ne podverže božji postavi, pade pod oblast hudičevo, kteri ni obstal v resnici, se torej oče laži3) in zapelji vec človeškega rodu že od začetka imenuje, ker podpira razpertije, napeljuje na umore in je veani nasprotnik Bogu in ljudem itd.
Is Drenopojja, 20. sveč. Mesca kimovca 1866 sem bil pervi pot v Malko-Ternovem. Neki dan proti večeru grem z nekterimi vaščani skoz včliki in prav snažni kraj, ki šteje čez 1300 hiš, sprehajat se na prosto. O riliki mi eden mojih spremljevavcev pokaže precej homec, ki je tik ob vasi proti večeru, in se ou leta 1862 imenuje homec prek le tj a (preklicanja). Stopam na ta spomina vredni hribec in vidim na zahodu ob obnožji njegovem kup kamenja, ki se tudi kamenje preklet j a imenu j e. Zgodovina tega prekli-njevavnega homca in te preklinjevavne groblje pa mi je že davno znana.
L. 1862, nektere dni pred štirdesetdanskim postom so bili prišli katoliški opravniki v Malko-Ternovo in osrečilo se jim je, da so v malo tednih 414 hiš ločili od gerško-razkolniške cerkve. Ta dogodba je strašno vzdignila tukajšnjega (razkolniškega) metropolita, kteri zdajci pokliče arhimandrita Pahomija iz Rilskega samostana, mu da znaten znesek denara ter ga pošlje v Malko-Ternovo, da naj s svojo natorno zgovornostjo popravi „hudo" ter že zedinjene zopet v greško cerkev nazaj spravi. Malo pred velikonočjo Pahomij tje pride in za njim dospe Antimos, (greški) posvečeni škof drinopolj-skega metropolita, da bi to „tako tehtno delo" doveršil.
Bilo je v god sv. Jurja, ki je tukaj velik praznik, in Pahomij je bil Malko - Ternovce povabil k slovesni procesii, k kteri je imel priti tudi škof Antimos v svojem škofovskem ornatu. Med vednim petjem so obhodili celo vas; šli so potem na imenovani homec, in tukaj je Pahomij kaj dolg in oster govor imel zoper katoliško vero, zoper papeža in katoliško duhovstvo. Med drugim je terdil, da bi bilo zanje celo bolje po-turčiti se, kakor pa katoličanom postati. Ob koncu te v resnici satanske pridige je povzdignil glas in kričal: „V znamnje tedaj, da vi katoliško vero zaničujete in papeža z njegovim duhovstvom vred prekli-
■) Rim. 13, 9—10. l) Jan. 8, 44.
čete, naj vsak izmed vas vzame kamen,*) in verže naj ga proti zahodu, proti Rimu z namenom, da prekliče papeža in katoliško vero. Pervi kamen pa seje izmaknil spod roke nekemu možu, Vije bi iz o škofa stal in zadel je njegovo krono, to je, mitro, ki je kinčala njegovo glavo; v tistem trenutku je žvižgalo tisuče kamnov skoz obnebje proti večeru, ali prav za prav zoper Rim, in kakor toča so padali ob znožju hribca.
Nekteri spremišljeni, in kakor verjamem, z milostjo Božjo razsvitljeni deržinski očetje so zdajci rezno pre-vdarjali Pahomijeve besede, da bi bilo veliko bolje po-turčiti se kakor pa pokatoličiti, in niso se vdeležili tega peklenskega djanja. Pa tudi to jim ni bila slepa naključba, da je pervi kamen škofovo mitro zadel: ta hudobna de-monštracija jih je v katoličanstvu vterdila in so precej še nektere druge pridobili. Nektere dni potem sta Antimos in Pahomij v svoje milovanje zvedila. da čez deset deržinskih očetov je določenih katoličanov. Ti so bili pa mnogotero preganjani, in še naj bolj je mogel terpeti gospod Dimo, ki ima prav veliko deržino, in čigar sinček Jurče je v katoliški šoli. **)
Wabashau, 10. svečana 1868. — Sprejmi, ljuba Danica, draga prijatlica, ki me celo sem v daljno Ameriko tako pridno obiskovat hodiš, sprejmi zopet malo verstic iz te daljave in razglasi jih ljubim Slovencem v poduk in zabavo. Iz svojih misijonov danes nimam ravno kaj posebnega pisati, kakor da imam zdaj po zimi obilo terpljenja, ker sem večkrat daleč k kakemu bolniku klican, — kar je kaj težavno — posebno po noči, ker so pota včasi grozno zamedene s snegom. V taki kraj sem enkrat zašel, da se je konj ves v sneg vderal, samo glava se mu je ven vidifa. Tudi se nisem namenil pisati o žalostni zgubi enega naj bolj sla vitih indijanskih misijonarjev, namreč o smerti imenitnega — pobožnega
—	pač svetega škofa Baraga, našega rojaka, ki so 19. prosenca tega leta po dolgi bolehnosti sladko v Gospodu zaspali in gori sli po plačilo, ki ga je Bog obljubil dobrim zvestim delavcem tvojega vinograda. To mislim, bo „Danica" že naznanila, preden to pismo tje pride. (Baltimorški časnik tukaj kaj lepo piše o ran j kem škofu v št 40 in 42.) Povabljen sem bil k pogrebu, pa je pismo veliko prepozno prišlo, in sicer bi bilo grozno težavno zdaj po zimi tje priti. — Vzrok tega mojega dopisa so čast g. misijonar Janez Čebulj, ki so me sredi mesca prosenca obiskali in mi veliko lepih reči iz indijanskega življenja pripovedovali, in upam, da mi ne bodo zamerili, ako nektere ljubim rojakom naznanim.
—	Jaz sem tega čverstega misijonarja popred le po imenu poznal, in jih tedaj pri njih dohodu tukaj za kakega francoskega duhovna ali bogoslovca imel, ker precej dolgo so le francosko „parlirali" in me v mnogo reččh oprašovali, — čez en čas pa vstanejo, ter me v sladki slovenščini pozdravijo, in prav gorico v roko sežejo. O sladek trenutek! ki ga le taki zapopade, ki je daleč na ptujem neprevidoma na rojaka zadel, ki ga je že popred v sercu ljubil in visoko cenil. Kako prijetne so ure potem v domačem kramljanji s takim prijatlom, posebno ako je še pripraven za drušino — ako se serci popolnoma vjemate. Gospod Cebulj so taki mož, ki se je težko od njih ločiti, ko se človek ž njimi soznani, to mi bo vsak Slovenec poterdil, ki jih osebno pozna. Le škoda, da so si tako zdravje pokvarili s slabo hrano, s popotovanjem po zimi in s prenočevanjem v snegu, kar se včasi po 5 ali 6 noči eno za drugim zgodi. Mi-
*) Na verhu homca je velik prostor, na ktereni je bilo prav velik<» precej debelega kamenja.	Dopis.
"*) Pač očitno se tu vidi razkolniški in tanariotiSki fanatizem, hr<-« kterega bi dobro slovensko ljudstvo hitro resnico spoznalo i a sprejelo. Bog razsvetli naše drage brate.	Vr.
slili so, ako bi ne okrevali in se bolje ne počutili, čisto svoje terde misijone zapustiti. Mil. škof. Baraga (javaljne sta takrat mislila, da se ne bosta več vidila) so jim na-svetovali in dovolili malo okrog popotovaje se odah-niti. Podali so se tedaj v Pensilvanijo in obiskali č. g. rojaka — misij. Skopec-a; od tod so šli vČikago, kjer so tudi na nekaj rojakov naleteli; potem v Milvavke, kjer so v Franc, salezijanskem semenišči nekoliko dni bivali, in jo potem v Vabaše namerili. To popotovanje jim je prav dobro teknilo in veliko boljše so se počutili, tako da so sklenili od tod nazaj v svoje indijanske misijone iti in sicer nekaj po posti, nekaj peš — namreč kakih 90 angl. milj — tako, da je bilo treba zopet v snegu prenočiti. Komaj so odšli, že sem dobil pismo o škofovi smerti s prošnjo, da bi gfr tudi gosp. Čebulju
Esslal, ako bi vedil, kje da so, kar sem tudi koj storil, e škoda, da so prijazni gosp. misijonar tako malo časa tu ostali. 17. pros. so prišli, 20. pa že odrinili. V slad. imena Jezusa nedeljo so tu veliko mašo peli in pridi-govali v angl. in nemškem jeziku, popoldne pa eo ve-černice imeli, ker jaz sem bil precej daleč k nekemu bolniku poklican. Naj bolj sitno je bilo, da še tistih par dni, ko je bil mnogospoštovani gost pri meni, nisem imei miru, vedno je bilo treba k kakemu bolniku, dvakrat celo po noči — tako, da sem mogel drago plačati vesele trenutke, ki sem jih z gospod Čebuljem imel. Pač je ni sladkosti na svetu brez grenkobe. V ponedeljek po slad. imena Jezusa nedelji so že hotli dalje, in peljal sem jih do Redvinga, kjer sva se hotla pri mojem sosedu in nrijatlu čast. gosp. Knauf u malo oglasiti. Bili so tisti aan ravno v št. Pavlu in imeli še le drugi dan nazaj priti. Skleneva čakati; veselil sem se že zjutraj druzega dne, še en prijeten večer s svojima prijatloma skupaj imeti, pa že mi je zopet za petami „telegram," da naj hitro pridem k bolniku. Vse veselje se je po-derlo, meni in g. Čebulju; — poldne je že bilo in jaz sem imel dvanajst ur samo do Vabašov, ne še vedoč, kje je bil bolnik, treba se je bilo tedaj urno ločiti. Ker sem iz št. Pavla nekaj altarnih kamnov pričakoval, ki so mi jih g. Knauf prinesti obljubili, sem sklenil koj po pošti nazaj priti, ko bolnika oskerbim. Precej pozno zvečer pridem v Vabaše; mož, ki mi je telegrafiral, me
t'e čakal s svojimi sanmi, in ne da bi se kaj pomudil, »ajdi pet ur daleč in še tisto noč zopet nazaj v Vabaše, ker par ur pospim, in potem se napotim nazaj v Redving b svojim konjem, ker pošta je bila po noči odšla. Tako sem p~ekrožil od pol ene popoldne enega dne do treh popoldne druzega dne nič manj kakor sto in vtri angl. milje ali okoli pet in trideset ur pota, in z g. Čebuljem sva bila zopet skupaj in sva se še en večer prav prijetno imela, posebno ker so bili tudi redvinški duhoven doma. G. Cebulj so nas posebno z indij, pesmami razveseljevali. Tudi slovenskih smo veliko peli in g. misijonarju so posebno nektere novejši Riharjeve jako dopadle, kakor jih je vsaka reč iz ljube domovine grozno mikala in razveselila , ker ljubezen do sladkega domovja jim kaj goreče v sercu klije, akoravno so si tako rekoč drugo domovje vstanovili med divjaki. V Lapoint-u, kjer je njih poglavitni misijon, imajo samo 8 belih družin, vsi drugi so Indijani, ki so prav dobri katoličani. Imajo lepo cerkvico, lepo petje in orglanje. Indijanska deklica se je naučila tako orglati. pevkinje tako pojo, da se ptujci kar čudijo, ki v ta kraj pridejo. Kako ti ubogi Indijani svojega duhovna spoštujejo, mi kažejo posebno pisma, ki so jih g. Cebulj od svojih Indijanov prejeli tukaj v Vabaše. Pisali so jim namreč, da pridejo nazai, da se hočejo le nekoliko časa pri meni muditi : in glej, preden so šs odšli, so že pisma sem dohajale. dvanajst vsih skupaj, vse v indijanskem jeziku, in polne ljubezni, vdanosti in spoštovanja do svojega
ljubega duhovna. Nektere so mi prijazni gospod prestavili od besede do besedi v slovensko; naj enega izmed teh tudi „Danica" razglasi. Pisala je list neka bolna indijanka, ki so jo g. Cebulj kerstili, ko je bila že precej priletna. Tako le se glasi prestavljeno: „Moj ljubi oče! zdaj Ti povem, v kakšni revšini se znajdem. Sicer nisem vredna, da bi Ti pisala, vender prosim, usmili se me, odpusti mi, pomiluj mojo besedo, pomiluj mene, Hubi oče! in prijazno sprejmi moje revno pisemce. Grozno revna sem, sem bolna, zlo bolna, ravno tako kakor sem bila, ko si bil Ti še med nami in skoraj čedalje hujše prihaja. Vedno, vedno se Tebe spominjam, ljubi oče! o, da bi še enkrat černosukneža vidila, tako vedno pravim. Ljubi oče, o da bi se me usmilil in kmalo prišel domu in pomoči prinesel svoji zvesti, to da revni ovčici. Res, res oče! revna sem, prosim Te, moli zame, rosi našega Gospoda, velikega in dobrega Duha, da i mi še to srečo dodelil, Tebe še enkrat viditi. O usmili se me, prosi zame, da bi se me dobri Duh usmilil, da bi Tebe še enkrat pozdravila. Vsaki dan zdihu-jem in milo prosim Gospoda, da bi zopet zdravje za-dobila, ter mu še nekoliko let zvesto služila na zemlji; zdihujem in kličem tudi k sv. Marii, da bi za-me prosila Velikega Duha. — O kako želim in hrepenim, ljubi oče! da bi Te še enkrat vidila tukaj pri nas. Ko sem slišala, da si pisal, sem glasno jokala neizrekHivega veselja, zvediti, da Te bom morebiti še vidila. Ljubi oče! ki Te preserčno ljubimo, pridi, ne mudi se, nikar ne odlašaj; pridi precej, nikar tistim ne verjemi, ki Ti branijo nazaj iti med svoje uboge ovčice. Grozno žalujejo po Tebi Tvoje Ti do smerti zveste ovčice. Usmili se svojih ubogih zapušenih otročičev, nikar jih ne zapusti, sej veš, da Te ljubijo, preserčno Te ljubijo, bolj liubijo kakor si moreš domišljevati, in Te bodo ljubile ao smerti. Samo toliko Ti pišem, ljubi oče! Pozdravljamo Te, jaz, moji mož, moji starši in sploh vsi Tvoji otroci.	Jest
Karolina Aškin.
(Konec nasl.)
Pogled k ..Slo veno-Tirolcem."
Za dobro voljo.
Staja Peri.
Tukaj smo zadeli že s Tirolci in sapa se je jela hladiti; Adiža popotnikom izpira laški prah.
Ti si mi prijetna staja: Lingvistika, Katelietika Se poskuša kakor vaja. — Deni pa na .,metmm" taško; — Nisi še čez mejo laško! —
Na vse zadnje se zveže nekaj vozov in zabrišemo po dolini nroti Trientu. Te vožnje ne bom pozabil svoj živi dan. Slo je kakor bi nas bil podil sam rogavski, metalo nas je tako od stene do stene, kakor bi se bili guncali, in če je dolina preozka za garibaldovce, gotovo smo tisti večer hribe po obeh straneh nekoliko razbuhnili in dolino razširili.
Trient so bili menda že lončarski Etruski vstan jvili in že Strabon, Plinij, Ptolomej ga omenjajo. Prebivavcev ima kacih 14.000, obilne stolpe, marmorne dvore, stare gradove, široke ceste, in obdajajo ga velikanske pečine. Kasarna nad mestom je poprejšni imenitni grad Buon Consiglio, nekdaj sedež kneza vikšega škofa. Pogledali smo bili v cerkev Marije Veči (M. Maggiore), kjer je bil od 1. 1545—1563 glasoviti cerkveni zbor. Cerkev je zidana iz rudečkastih kvadrov. Pod obokom ima podobe papežev. Zagrinjalo ob severni steni v koru za-
kriva obraze deležnikov tridenškega zbora: 7 kardinalov, 3 patriarhe, 33 nadškofov in 235 škofov. — Stolna cerkev je silo velikanska, s stebrastimi pilastri, okroglim obokanjem in dvema kuplama. Veliki altar (Confessio) je sredi cerkve. Ob desnici v stranski kapeli so nam odgernili veliki križ, ki je o tridenškem zboru stal sredi cerkve (Marije D.) Prav ginjeni smo pred njim nekoliko molili. Starost te stolnice razodevajo med drugim zunaj cerkve pod strešjem izpeljani stebričasti mo-stovži in spodej spopleteni (eden v druzega zviti) stebri brez ravnomčrja ali simetrije med seboj. Take igrače ao tudi v stari cerkvi sv. Cenona v Veroni, in ako se mi prav dozdeva, sem vidil enake ostanke v Jeruzalemu iz silo davnih časov v Omerjevera medžitu (mošeji), na mestu nekdanjega Salomonovega tempeljna. Ljudstvo tukaj se mi je že dosti bolj prijazno zdelo kakor na Laškem.
Na kolodvoru, kjer se je vse gnjetlo sile ljudstva, smo mčgli dolgo čakati. Bilo je pol desetih, ko smo odrinili iz Trientamed visokimi tirolskimi gorami ob Adiži.
Odpira se zmiraj bolj pravo in poetiško Tirolsko. Perva staja je Lavis; druga sv. Mihael v dolini med ponosnimi pečinami.
Pozdrav.
Bog te sprimi, o predraga mi svetinja Ti cesarstva avstrijanskega!
Tvoj zaklad je vera prava in edina, Ti imaš sine duha moškega.
Naj jezč se liberalci, framasoni, Nejevera v tč naj sika strup;
Počili napihnjeni bodo čeponi:
Vas, Tirolci, ne goljfi Vaš up!
Derdramo skoz sotesko „Roketo," in ob nji je perva nemška vas „Sulurn."
Perva dolina
Dolina, dolina! Z vasmi si obsejana;
Na straži je pečina, Si z njivami pretkana,
Ko Kranjska poljana.
Četerta staja „Neumarkt." Tukaj smo spoznali gorečega mladega prefekta knezoškofijskega mladenškega semeniša v Bratislavu in vnetega pospeševavca mladen--ške katoliške družbe na Nemškem, namreč gosp. A ve. M e e r-a. On je tudi sodelavec vsega priporočevanja vrednega in prav cčnega časnika „Breslauer Hausblatter." S tacimi možmi znanje storiti je veselje, korist, življenje.
Četerta postaja Auer (ital. Ora), peta Branzoll.
Dolina adiska. Dolina adiška — si rodovitna. To polje tak zeleno, To žitice rumeno, To sadje ozorjeno . Življenje neskaženo Te dela, da si imenitna.
(Dalje nasl.)
Hoj Je hej norega po domačem in tujem svetu?
Pastirski listi se mnogotero pritožujejo čez časništvo in terdijo tiste načela, ktere so izrečene v adresi 25 škofov, in ki so jih tudi sv. Oče v listu do dunajskega in praškega kardinala poterdili. Linški škof imenuje razuzdano časništvo „nezmerno veliko hudo." „Sv. Oče — pravi pastirski list — so pred kratkim rekli, sovražniki Cerkve so na svoje bandera zapisali besedo: „laž." Res, njih listi služijo laži, laži v načelih, laži v djanjih: stokrat laži prepričani, svoje lažnjivo rokodelstvo nadalje-vajo s prederznostjo, ki bi se mislilo, da je človeku nemogoča. Nevarnost, ki jo tako časništvo družinstvu rodi, je nepremerna." Listi, kteri se prizadeti čutijo, se tako
obnašajo, kakor ose, ako se v njih gnjezdo dregne. — Eden nemških listov pravi, da cesar nikoli nijenjalživo
{»ečati se za osodo Rima in sv. Očeta, če tudi ni v oko-išinah, da bi dal ukaze za ohranjenje konkordata. Mi pa smo iz Rima kakor zanesljivo slišali, kar se tam ve, da cesar žele, naj bi se katoliški narodi goreče poganjali za ohranjenje konkordata, vender pa le po postavni poti. — „Novo dobo" so jel močno podpirati. 500.000 iztisov temeljnih postav se ima menda zastonj razposlati po vsem cesarstvu. Neki Nemec svetuje, da naj bi se nova nemška narodna družba ,,deutscher Nationalverein" po vsem cesarstvu razširila. „Neue Freie" je tega prav vesela. Se vč, da potlej bi se mogle Slovenom, Romanom itd. enake družbe dovoliti. — O pretečenem pustu je satan marsiktero veselje vžil in marsikteri rop vjčl po samomoru. Na Dunaju in v Gradcu se celo pri mladih deklinah začenja ta strahovita kuga, in sicer ker se dajo moškim za nos izpeljati kakor vol v mesnico, kteri jih potlej pustijo v blatu. Nič ni nevarniši za ubogo kratkovidno ženstvo, kakor tiste zaljubljene zaveze, — to so prave hudičeve verige, s kterimi jih v časno nesrečo in večno pogubo potegne. Pač lahko si je nakopati časno in večno smert. — Osnova zakonske postave iz spodnjice derž. zbora je tudi v zgornjici sprejeta; le samo štirje gospodje so nasproti glasovali. Tudi šolska postava ima neki še ta teden obdelana biti, se ve, v ravno takem duhu. — Stari parski kralj Lu-dovik je 29. sveč. v Niči umeri. — Parska zbornica je vpeljavo tako imenovanega civilnega zakona zavergla. Moško in katoliško. — Na Ogerskem, kakor „ Volksfrd." piše, ni prepovedano nabirati vojakov za papeževo vojno, kakor pa v „neogerskih deželah Nj. veličanstve." — Pruski kralj je 29. sveč. o sklenitvi deželnega zbora rekel: „mir," in „mir" se razlega po vsih časnikih. Bog ga daj! — Na Portugalskem je bilo une dni hudo rogovilstvo zoper vlado, tako da se je kri prelivala. Portugalija je že delj časa prostomavtarje z medom pitala v škodo katoličanstva; kdor z gadom skupaj kašo kuha, svest naj si je, da ga bo pičil! — Iz Kindberg-a pišejo v „Grazer BI.," da so v Krieglach-u vjeli potepuha, ki se je sam hvalil, da je v svojem življenji prejel že 36.000 šib od deželske in vojaške pravice, pa da je že brez števila krati bil zapert Torej da v svoji razuzdanosti zmiraj zopet hrepeni, da bi pri dobri hrani in kratkočasu zopet čičal. Zavoljo tega ni nič ostermel, ko so ga žandarji zagrabili k novi večletni seji, le to se mu je za malo zdelo, da mu niso privošili dobrega zajutreka in smodke, kakor vsakemu drugemu jetniku.
V	Ljubljani se tridnevnica prične 15. t. m. v Ter-novski fari, in potem bode zaporedoma po druzih farah.
Is Ljubljane. Od ponedeljka do srede so bile očitne izpraševanja na dekliških šolah čč. gg. Uršulinaric. Vsih učenk je bilo 1123, med temi 144 v notranji šoli. Govori se sem ter tje o višjih dekliških odgojilnih napra-vih; mora se pa reči, da po raznih tvarinah, ki v višji odrejo segajo, se mora zlasti notranja in ponavljavna šola pri Uršulinaricah po pravici „viši odgojise" imenovati. Čuditi se mora človek, ko vidi pri spraševanji, kako se mladina mnogostransko in kaj izverstno olikuje.
Otroci očetu.
V	Ameriki je vsak dan več dobrih katoličanov. 11.482 oseb je vikši skof Spalding birmal, odkar je svojo čast nastopil, in tega je 40 mescev; — med temi birmanci je bilo 1413 spreobernjencev. In kak" goreči so mnogi amerikanski katoličani! Poslušajte zgled. Učitelj in organist pri Devici Marii v Dansvilu g. Jož Virt je razposlal vabilo do vsih katol. učenikov v zvez nih deržavah, da naj napravijo pomočno družbo za sv.
Očeta. Več mu jih je v kratkem prijazno odgovorilo in g. Emil Fleig mu je obljubil, da pristopi k družbi s celim »regimentom" tudi druzih — neučenikov. Mikavno je, kako gosp. Virt tudi pri nas dostikrat znane ugovore nasprotnikov ali nevednih pobija. Blizo tako-le je kremelj snovar :
Veliko ljudi ima zastran podpore sv. Očeta čisto krive zapopadke, posebno hud je pa neki gosp. Cvirn. Še kaj je p^.edal gospod Cvirn? »Neumnost presneta! Papežu ni treba posvetnega gospostva; zakaj Kristus je djal: Moje kraljestvo ni s tega sveta." Tako jo je g. Cvirn zacvirnal, pa se pristavil: »Italija hrepeni po svobodi in hoče torej papežev jarem otresti. Papež ostane papež tudi brez Rima, in mi zamoremo ravno zato tudi katoličani ostati. Vsi politilki časniki tako govore." —
No, no, gospod Cvirn! vi jo terdo modrujete; mislim pa, da ne boste hotel iz svojih politiških časnikov odveč moder ali prav za prav tako tesnega uma biti, da bi globokej&i preiskavo te reči zavergel, temuč da jo boste poterpežljivo poslušal, kakor ste poslušal po-litiške časnike znanega kopita. Papež, vidni poglavar Cerkve Božje na zemlji, mora imeti prosto roko, ne-obmejeno oblast, da more Cerkev s pridom vladati za sedanje čase. Noben cesar, noben kralj, noben knez, noben vojvoda, noben palček - kralj, kakor Garibaldi, mu ne sme imeti zapovedovati. On mora sam biti poglavar, sam kralj. Ako bi se mu svetno posestvo pograbilo, in bi mogel Rim zapustiti, bi mogel biti na begu in se zateči pod brambo, kterega si bodi evropejskega vladarja. Potem bi bil podložnik tacega vladarja, pa iertavka njegova in njegovih ministrov, kakor tudi svojih sovražnikov. Sej vidimo, kako časnikaiji in burkeži šeme ali maškare z njegovo podobo dostikrat delajo; veliko jih je, ki bi z njim samim :adi ravno tako delali, katcor so delali judje z nebeškim Kraljem, kterega papež namestuje. Mogoče, da bi se privolilo vernikom, aa smejo papežu milošrjo dajati, ali pa tudi povsod ne; morebiti bi mu tudi kosec kruha ali penzijon obljubili. Pa to ni za stanovitno zanesljivo. Papež bi bil potem reven in zapušen, in z njim katoliška Cerkev. O kako bi se tega sovražniki veselili! — Ako pa papež ostane v svojem posestvu kakor sam svoj gospodar in sedež sv. Petra v starodavnem Rimu ohrani, potem ga sovražniki Cerkve ne morejo v blato mandrati. Ako <»e od papeža kaj prederznega tirja, on lahko odverne: „non possumus," — »to ne bo nič;" — Cerkev ostane v svoji častitljivosti in veljavi, kakor se spodobi nevesti Kristusovi. Ako je papež v svojem posestvu v Rimu, ga morajo vladarji in velikaši kakor sebi enacega kralja tudi v posvetnem oziru spoštovati in častiti, in v papežu časte in spoštujejo ob enem Cerkev in njene ude, tedaj tudi vas, gosp. Cvirn! Vidna Cerkev Božja ni kaka množica duhov, ki bi v zraku živeli; ona je na zemlji, in se mora torej tudi zemeljskih posestev vdeleževati, ker take so ji potrebne. Pobožni cesarji so Cerkvi darovali posestev, njena pravica do njih je torej čista, nežaljiva, nedotikljiva. Kdor bi papeža pregnal iz njegovega posestva, on bi bil podoben tistemu, ki bi kmeta pognal čez prag in se sam v hišo vselil. Cerkev ni več goršično zerno, kakor ob času aposteljnov, ona je že veliko drevo, ki razširja svoje veje na vse strani sveta, pod čigar senco bodo prebivali vsi narodi na zemlji. V ta namen, in da se prerokovanje spolnuje, se vedno razširja. Sovražniki katoliške Cerkve vidijo, kako ona raste; vidijo, kako moč in oblast ima njen poglavar, kako živo vero imajo dobri katoličani, kako vdani in zvesti so sv. Očetu: to vse jih napolnuje s strupom in hudobijo; in s peklom so se že sto in stokrat zavezali,
da bodo cerkev zaterli. Iz tega namena pa naj poprej segajo po poglavarji, ker ved6, da bi se ovce razkropile, ako bi mogli pastirja vdariti. (Svoboduhi leta 1848 so bili Piju IX vstrelili že ministra Rossi-a in hišnega prelata Palma-ta, ter so kričali: »Ako papež ne od jen ja, ga bomo umorili!" Eden morivcev se je bil pri Kviri-nalu vstopil za podobo Poluksovo, ker se je menilo, da pride papež na pomolje, od koder je nehvaležno ljudstvo tolikrat blagoslovil, in nastavil je karabiner. Toda na navdajanje in vodbo cerkvenega angela se Pij IX ni prikazal. #) Tedaj, najpoprej papeža podreti, ga s sramoto pokriti, iz dežele izgnati, storiti da bo kakor berač okrog begal! Potem pa katoliško vero zasramovati, ker-šansko čednost podkopavati in smešno delati in tako polagoma katoličanstvo razdjati, ko bi bilo mogoče! Na to gre laško rogovilstvo. — Zdaj pa, gospod Cvirn, govorite! Prištevam vam toliko logike, da bote prav sodili. —
Rekel pa je Janže: »Kaj pomaga par soldov pa-
Eežu?" — Caj, ti bom poštel. Čez 200 milijonov je kato-čanov, vsak 1 soldek, pa je tri milijone gld.; in vsak mesec vsak 1 sold, pa je 36 milijonov gld. S tem si papež že nekaj pomagajo, kaj ne? — »Oh, pa so tako hudi časi, in toliko imamo storiti za druge potrebe!" pravi poslednjič eden. Predragi moj ! tega ti pa prav nič ne ovračam, temuč zlagam se s teboj. Ako ti oko-lišine ne dopustijo daru za sv. Očeta dati, in ako je tvoja volja dobra, zedini to svojo dobro voljo z molitvijo za sv. Cerkev, in blagoslovil te bo Bog, ki vidi tvojo dobro voljo. — Tistim pa, ki dobre vol j e nima j o, ki nemara jim še prav ni, da se za sv. Očeta zbira, ki kar precej postrežejo z izgovorom: »so hudi časi," kadar jim je kaj treba dajati, bodi si za domače ali za papeževe potrebe, ali za uboge, za cerkev, takim dam pomisliti, kako bodo enkrat pred sodnikom izhajali s praznimi zgovori: »Ljubi Gospod Bog! na svetu nič nismo mogli za Te storiti, ker časi so bili prehudi!" itd. Ali se bo s tem izdelalo? Javaljne! »Sodba brez usmiljenja bo tistemu, kdor ni skazoval usmiljenja" na zemlji. Sv. Oče se vojskujejo in terpč za Kristusovo Cerkev, za katoliško vero, vojskujejo se zoper krivico, zoper laž in hudobijo. Mi smo njih otroci. Ne pustimo samih stati v vročem boju. Ako ti kaj malega daš sv. Očetu, se boš tudi ti toliko priserčniši veselil, ko bo Cerkev zmago obhajala. Zmaga papeževa je zmaga cerkve, zmaga vere, — je tvoja zmaga, je vsih katoličanov zmaga.
Dobrotni darovi.
Za sv. Očeta. Z Dobrove 2 gl. 25 kr. — Z Javorji po gosp. fajm. 3 gl. 70 kr. v sr. nabirk pri tri-dnevnici; prosijo blagoslova za dušne in telesne potrebe, in da bi mogli nedolžno živeti in srečno umreti. Učenci žirovske šole 1 gl. — po gosp. Fr. Gorišku. — Katarina 4 gl.: »Da bi tako živela, da bi v nebesa prišla." — Šentjanci na Dolenskem, sv. očetu Piju vsi vdani, ponudijo v pospeh zmage 3 gl. sr. st. kov., po g. fajm. — Iz Kamnika po p. n. gosp. dekanu pp. gg.: J. Krašovic 1 ces. cekin s pristavkom: In Te, Ss. Pater, Christo, ut sit propitius nobis et nostris;^ fajm. Mervic 3 gl.; fajm. L. Dolenc 3 gl.; lok. Ant. Čeme 2 gl.; lok. Jož. Pretnar 2 gl.; ben. And. Balant 2 gl.; lok. Fr. Pustaverh 1 gl. J ... R... k 1 gl.; K.. k 1 gl.; preč. g. dekan Jan. Fink 5 gl. — G. fajm. in farani v Laščah 13 gl. — Z Vač 22 gl. — G. J. Habe v Dražgošah 4 gl. —
*) Kako so ravno lani garibaldeži nboge vojake s smodnikom v kasarni podsuli, in kaj so se namerjali, je Dan. nedavno povedala.
Odgovorni vrednik: Luka JeraD. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.