263332 25 udk 3 1978 o služabnikih — mislecih »novi filozofiji« na rob položaj in vloga zavesti trg v kapitalizmu in socializmu Prevodi: Engels — Napredek družbene reforme na celini Stück — H kritiki razprave o tehnokraciji časopis za kritiko znanosti ČASOPIS ZA КЕГГШО ZNANOSTI еГЕШ£А 25 DOMIŠLJIJO 1978 IN NOVO ANTBOPOLOGIJO VI. LETNIK^ IZDAJA: Univerzitetna konferenca Zveze soeialiatične mladine 61oveni;]e Ljubljana in Maribor, Revijo sofinancirata: Knlttuma ekupnost Slovenije in Baziakoval- na skupnost Slovenije« IZDAJATELJSKI SVET: Franček Drenovec, Franc Kemperle, Davorin Kracxin, Igor Pavlin, Franci Pivec (predsednik). Mik Rebernik, dr. Janko Rupnik, Marjan Vešnar, Pavle Zgaga. UREDNIŠTVO: • Mladen Dolar, Pavel Gant§r (odgovorni ±џ glavni urednik), Tomaž Mastnak, Rado Riha, Leo Šešerko, Darko Strajn, Peter Wieser, SlavoJ Žižek. UREDNIŠTVO: Trg osvoboditve l/H, 61000 LJubljana, tel. 21-280, NAROČNINA: Cena enojne številke 20 din. cena dvojne številke 30 din. Celoletna naročnina 70 din (za šole, knjižnice in posameznike), 150 din (za institucije). Številka žiro računa: 5oloo-678-473o3, za ČASOPIS ZSMS, UK, predsedstvo, " LJubljana, Trg osvoboditve 1. *л ^JIit '.VS Po mnenju sekretariata za informacije v IS skupščine SR Slove- nije Je ČASOPIS po sklepu št. 421-1/72 oproščen temeljnega •; davka od prometa proizvodov. Nenaročenui rokopisov ne vračamo. TISK: . univerzitetna tiskarna. NOYA FILOZOFIJA ŠTABIH IDEOLOGIJ . 5 DAEKO ŠTEAJN ANDRÉ GLÜCKSMAHN - SLUŽABNIK MISLEC 31 SLAVOJ ŽIŽEK "NOVI FILOZOFIJI" NA BOB 58 ANDEÄ GLUCKSMANN KUHARICA IN UUDOŽER BAZPBAVE 99 HRIBAR TINE 154 DRENOVEC FRANČEK 182 ВЕЖО VLADO POLOŽAJ IN VLOGA ZAVESTI TBG V KAPITALIZMU IN SOCIALIZMU STBATEGIJA BAZVOJA IN ZUNANJA POLITIKA PREVODI 207 FEIEDBICH ENGELS 228 HEINER STUCK NAPREDEK DRUŽBENE BEFORME NA CELINI H KRITIKI RAZPRAVE O TEHNOKRACIJI. MEJE REKONSTRUKCIJE DEMOKRATIČNE JAV-'^^!'' NOSTI V POZNEM KAPITALIZMU RECENZIJA 283 ADAM FRANE O KRITIČNI SOCIOLOGIJI IN VPRAŠANJU AKTUALNOSTI MARXOVE PARADIGME POLEMIKA 297 FRELIH IVO LJUBLJANSKA PODSTREŠJA - IDEJA IN STVARNOST DRUGA STRAH IDEJE IN STVARNOSTI 509 SINOPSISI NOVA FILOZOFIJA STARIH IDEOLOGIJ 5 ШЖ 141.7(44) (-15) :141.82(W.12) (049) Darko ŠTEAJH А1ШВ£ GLDGESMiira - SLDŽiEHIK MISLEC K odnosu Andréa Glucksmaxma do marksizma v kontekstu "nove filo- zofije" Zapis, ki sledi, je motiviran s pojavom novih borcev na ideološ- kih okopih buržuazije, kar je eden od produktov diferenciacij na francoski intelektualni levici« Ali je torej od 1, 1968 sem že toliko zgodovine? bi se mogel vpra^ sati kdo, ki se mu še zdi, da so v tem letu v Evropi postale bolje razvidne razredne fronte in se je za trenutek zdelo, da se je med levimi študenti in francoskimi delavci ustvarila zveza, ki sili k plesu nekdanjo (7) stalinizlrano mumijo, kakršna je bila KPF. Evropo je|f)replavljalo upanje, da morda utegnejo prebujene množi- ce zahodne Evrope oživiti Иагха, ki ga je bil stalinizem pokopal veliko pred pojavom "novofilozofske" knjige »Marx est mort" Jeai>- Marie Benoista. Hova filozofija v Franciji vsako takšno vprašanje dokončno kvalificira za iluzijol In v tem ji je pritrditi. Stare- ga sveta ni mogoče razbiti samo z "upanji" in samimi spekulacija- ki, razleti se lahko samo v eksploziji svojih lastnih razlik in med njimi niso na zadnjem mestu prav ideološke razlike. Marksizem ne more več, ne v zahodni Evropi, ne na Vzhodu in nik- jer drugje ohranjati svoje mobilizatoričnosti brez odprte konfron- tacije z ideologijami in praksami buržuaznih razredov na vseh ^ frontah od "znanstvenih" do "estetskih", izhajajoč iz konstelacij nepojenjujočega razzrednéga konflikta v proizvodnih odnosih in so- očenja s svetovno-zgodovinsko anarhijo, ki jo btiržuazija ohranja, • da bi ohranjala predvsem samo sebe (in pripadajoče stanje razlik). Materialistični teoriji ni lasten poraz in ji, dokler prebija ho- rizonte meščanske govorice, niti ne mozre biti, kajti konec kon- 6 cev zmaga buržuazije ni definitivna« Pojav vsake nove bnržuazne ideologije (ali novih verzij starih ideologij) je reprezentacija te nedefinitivnosti zaradi novih front razrednega boja. Eno od à teh v deželi "velike revolucije" se trudi zabrisati takoimenov»- ^ na nova filozofija, . » , _ I Novica o novi filozofiji je "pretresla svet" lansko leto, prej ^ pa se je že kazala v sami Franciji. Hladi filozofi (in nekaj sta- rih, ki so najbrž že dolgo čakali na takšno priložnost) so menda ,^ "zavrnili vse ideologije", razkrinkali gospostvo in odkrili kore- < ne fašizma in stalinizma na en mah .,, povrhu pa še našli izvir- no rešitev: ukinitev nadaljevanja ideološke (in z njo marksistič- ne) tradicije1 Lahko smo z nekaterimi novimi filozofi še bolj ne- , izprosno dosledni in razpoznamo konture sodobnega birokrata že pri Sokratu ali Platonu, česar pred epistemološkim pretresom no- ve filozofije kajpada nismo bili zmožni, Eončno naj nam bo jasno, da je Marx bil "samo" nemški malomeščan (v kar nas n, pr. prepri- čuje nova filozofinja Françoise Levy). Totalitarizem je po prodoiv nih analizah novih filozofov produkt predvsem nemških tekstov. Od Fichteja do Nietzcheja so se predvsem ustvarjala tekstualna prekletstva prihajajočega sveta s fašizmom in stalinizmom. Supermarket i francoskega knjigotrštva so v (z novo filozofijo po- novno vzpostavljeni) prestolnici sveta - Parizu - distribuirali to "novo" vednost vsem bralcem francoščine Sirom po svetu. Takšnega prodajnega "btama" menda ni doživela še nobena filozof- ska smer doslej. Med novimi imeni "vrhuncev mlade evropske inte- ligence" odzvanjajo imena Eenryja - Bernarda Levja, Andz4a Glucke- manna, Françoise Levy, Philipea Nemôja, Jeana-Marie Benoista ) (ki ni ravno rosno mlad), Matiricea Clávela (ki je sploh že v le- tih) itd. Med posameznimi predstavniki te slavne nove filozofa«, ske smeri seveda obstojijo tudi razlike. Predvsem niso vsi nek- danji levičarji (kot je nekaj najmlajših predstavnikov) oz. akti- 7 visti iz leta 68, ki sedaj pod firmo "Nouvelle philosophie" pro- dajajo svoje prepoznanje revolta iz 1. 68 kot igre na terenu, ki so ga zakoličili mrtvi in živi gospodarji (maîtres).^^^ Novo fi- lozofijo je blagoslovil tudi levi kristjan Maurice Clavel, ki pa mimo vesoljnih filozofskih modrosti ima za argument posebne fi- lozofske teže svojo udeležbo v "la Résistance". Posebno pomembna figura v krogu novih "gurujev" (kakor ironično v svojem eseju "Contre Nouvelle Philosophie" imenujeta nove filozofe F. Aubral in X, Delcottrt) pa je Jean-Marie Benoist, ki je kot novi filozof ,r zablestel s svojim delom "Marx est mort" že leta 70. Poprej je ta nekdanji uslužbenec francoske ambasade v Londonu izdal nekaj eklektičnih "strukturalističnih" tekstov. Prav ta "seriozni inte- lektualec" pa se je poleg vsega še izkazal tudi na nedavnih volit- vah v Franciji, ko je v okraju Val-de-mame kandidiral (za desni- co) zoper samega Georgesa Marchaisa in začuda ga ni pokopal tako , uspešno, kot je to storil z Магхош. Toliko zaradi informacije o referenčnem "zgodovinskem mestu" tek- stov, ki jih bomo obravnavali. II S pristopom na takšzii ravni, na kakršni smo opisali nekatere os- novne podatke o novi filozofiji, pa se seveda ne moremo zadovol- jiti. Ne moremo namreč mimo možnega pomisleka, če pojav nove fi- lozofije s svojim "meteorskim prodocom" vendarle ni nekakšna re- prezentacija določenih konstelacij novih ideoloških razmerij, ki jim odreja prostor razredni boj v aktualni družbeni strukturi. Novi filozofi so gotovo artikulirali premike v razrednih frontah v Franciji, ali natančneje: njihovi teksti se vklapljajo v te premike in vanje investirajo vzpodbudo v morda ne nedoločeno smer. Spričo tega je materialistični kritiki priporočljivo, da se s tisto mero analitske resnosti, ki je v disputu s tc novo ideolo- gijo sploh možna, sooči s teksti nove filozofije. Takšno podjet- je pa ni tej kritiki priporočljivo samo zaradi zavrnitve nove fi- e lozofije. Tembolj gre namreč sa njeno samoopi«delitev, pri čemer ji je prestopati t\idi oslovske mostove idealističnih marenj, da bi mogla biti na ravneh idejnih spopadov, ki jih izziva buržuaz- na ideološka praksa. V pričujočem zapisu bomo skušali odgovoriti na izziv nove filozo- fije na osnovi selekcije enega avtorja in izbire enega od prob- lemskih sklopov njegovega dela, ki kar najočitneje izpostavlja "najprodomejše teze" nove filozofije. V skladu s siigestijo A. Gramscija pa seveda nismo izbrali najšibkejšega predstavnika no- ve filozofije, kajti materialistični kritiki ne sme iti za to, da bi se dokazovala izključno na najšibkejših nasprotnikih. Če- prav ne manjka argumentacije zakaj bi naj bilo najtistrezneje ob- ravnavati Andrea Glucksmanna, naj se bralec, ki mu ni znana nova filozofija, skuša zanesti na kompetentnost selekcije, ki je bila opravljena, S pojasnjevanjem v podrobnostih bi pričujoči zapis preobložili z obrobnim balastom. Aiìdré Glucksmann predstavlja enega od prodorne j ših mlajših pred- stavnikov tistega iskanja v teoriji, ki je v zahodnem svetu pri- neslo "renesanso marksizma" (čeprav tudi renesanso utopizma, e- narhizma itd.). V povezavi s študeotskimi gibanji (v Franciji pa tudi z največjim generalnim štrajkom v zgodovini) se to iskanje odvija na izredno širokem ideološke in teoretskem terenu, ki ga zakoličuje pomensko disperzni pojem "nove levice". Govorimo o teoretskem iskanju« ker nova levica ni obnovila marksistične dog- matike, ampak je v določenih svojih teoretskih dosežkih odprla nove Kožnosti razvoja marksistične teorije in dokazala njeno ak- tualnost ter opozorila na pomen praktične plati te tsorije. Glucks- sann v aeri, v kateri si že moremo dovoliti "pisati zgodovino* še neminulega razdobje, predstavlja v Franciji še n.pr. leta 1973 obetajočoga k maoisEu nagibajočega marksistaç česar ns bi bilo mogoče trditi tudi za večino ostalih mlajših pripadnikov struje nove filozofije. !?oda leta 1977 aas Gluksaann si3.i k dro- gačneian branju njegovih marksističnih tekstov, če aas seveda ne 9 prepriča njegov preobrat od marksista k (zaenkrat recimo) nekak- šnemu proti-marksistu. Če sledi vprašanje odkod ta obrat, Je go- tovo, da ni mogoče dati dokončnega odgovora. Tako vprašanje pred- vsem lahko služi izpostavitvi možne doumljivosti tega obrata, da se našemu teoretskemu interesu umakne izčrpavanje s samim obso- janjem obrata, kajti ta obrat deluje samo акгхраЈ s tistim, česar obrat Je, Kar nam Je dano kot obrat. Je tekst, ki se vpisuje med druge tekste in Je izpostavljen vzvratni resonanci svojega ideo- loškega in teoretskega učinkovanja, "Tekstualna proizvodnja" nove filozofije samo sebe vmešča med dva limitna historična pojava: fašizem in stalinizem. Tes vmes- ni prostor tako "radikalno" določenih skrajnih točk "novega" raz- iskovanja konkretno pri Glueksmannu izvrže obračun s skorajda celotno nemško filozofsko tradicijo novega veka od Pichteja pre- ko Hegla in Marra do Nietzscheja. Kaj Je rezultat tega obračuna, bomo lahko govorili šele potem, ko se bomo z iistrezno mero kriti- čne pozornosti prebili skozi tekste izdelave teoretske razlike (ali tistega, kar samo sebe hoče afirmirati kot takšno razliko). Danes nam torej ta ''vrez v zgodovino" stoji pred očmi kot nova filozofija* Že sam naziv te struje torej kaže na težnjo po "po- polnem prelomu" in konstituiranju teoretskega značaja na mestu ki Je določeni filozofski ti*ediciji drugo. Toda v svetu splošne menjave in potrošnje Je možno, da gre za "drugo" in "novo", ki Je takšno v svoji reklamni prezentaciji. Ta pa sama ne potrebxije drugačne "drugosti" kot v najslabšem primeru reprezentacijo dru- ) ge plati istega, V tej obravnavi bomo posvetili največ pozornosti Glucksmannovi knjigi "La Cuisinière et le Mangeur d''honnnes", ki Je izšla 1. 1973 t torej delu, ki Je postalo novofilozofsko šele ob neko- liko kasnejši promociji novosti nove filozofije. Cenni temu delu in ne raje drugemu z naslovom "Les maîtres penseurs"7^^^^ Če smo t prej govorili o obratu pri našem avtorju Je gotovo, da moremo ? ta obrat diagnosticirati v določenem tekstu, kar bomo v obravna- 10 vi "La Cuisinière .••" pokazali seveda v odnosu do njegovega kas- nejšega teksta, iz njegovega prejšnjega dela pa se kot ireprezen- tativen ponuja tekst o vprašanju fašizma. Vsa našteta dela našega avtorja kažejo, da imamo opraviti z dokaj načitanim in inteligentnim avtorjem z izdelanim stilom: skratka s predstavnikom "kT:û.txime Francije" - toda žal tako politično le-, vim kot politično desnim. Prav to pa nas sili k temu, da ga vza^ memo v obravnavo na ta način, da v čim večji meri skušamo "verje- ti v iskrenost" njegovega obrata in ne ostanemo na ravni očitkov o komercializaciji filozofije ali kortmipiranost z desne, čeprav ne manjka osnov tudi za takšne trditve, ki pa so pri nekaterih drugih predstavnikih te struje bolj nedvomno na mestu. Gre za to, da se spustimo v nekoliko pazljive#e razčlenjevanje teksta z nje- govimi stališči, argumenti, trditvami itd, III Velik del novofilozofskih knjig, predvsem pa nфdmevnejSi del te- ga pisanja, izpričuje na zunaj spoznanja, ki so se porodila nena:- doma. Kot neposredni razlogi tega nenadnega spregledanja nastopa- jo dela Solženicina (zlasti "Arhipelag Gulag") in pričevanja sov- jetskih disidentov, "La Cuisinière .,," je pravzaprav v celoti posvečena vprašanjem, ki jih odpira vsa temačnost razvoja Sovjet- ske zveze s stalinizmom kot viškom tega razvoja. Francoska inteligenca beleži v svoji zgodovini izredno intenziv- no kritiko stalinizma v kontekstu tradicije francoskega eksisten- cializma, ki je v celoti bil meščanski filozoÄi refleks totali- tarizma, katerega je Evropa izkiisila s fašizmom, V svojih najbolj levih verzijah pri Sartreu in Merleau-Pontyu ta kritika staliniz- ma (za razliko od mnogih drugih meščanskih kritik stalinizma) ni prešla na pozicijo proti-marksizma, V Sartreovi verziji imamo opraviti celo s posebno inačico marksizma, ki jo moremo kljub таев njenim mejam šteti za napoved obnovitve debate o Marxu in 11 marksizmu na Zahodu. Glucksmann ne gre mimo te kritike, ampak ¿o citira kot eno izmed svojih izhodišč. Seveda pa ima pripravljeno tudi kritiko te kri- tike: "Les Temps modernes poenostavljeno predpostavljajo, da bi nujno bistvo moral biti bolj prosvetljeni marksizem." (La Cuisi- nière ... str. 41) Ugotovitev se nanaša na stališče znane Sartre- ove revije iz le. 1950, katerih nadaljevanje Gluksmann vidi v g klandestinem marksizmu sodobnosti. Glucksmannova kritika je v tej točki razumljiva v luči naslednjega stališča: "Profesorji in organizacije si zadajajo nalogo odkriti napake pri enih ali dru- gih (pri Brežnjevu, Mau, Trockem itd. op. D.S.). Marksizem, ki ^ roji po grupicah^°^ vsak na svoj način popravlja neko "napako" kot ključ do problemov in vsi se prepirajo." (Ibid, str. ^) Gre za dve komponenti, ki ju moramo izpostaviti v kontekstu citirane ugotovitve. Najprej gre za eno izmed točk možnega razvimevanja Glucksmannovega obrata. Odnos do marksizma "grupic" je prezentSi- * cija Glucksmannove nekdanje pripadnosti "maoističnim" grupicam. Očitno gre torej za distanciranje od prežvekovanja teoretskih in ideoloških vprašanj med mladimi pariškimi levičarji, pri čemer se po vsem videzu Glucksmannu dozdeva, da je v svojih grupicah obdelal "vsa" vprašanja marksizma. Ali torej Glucksmann obraču- nava z vsem marksizmom v zgodovini in v sedanjosti tako, da (ne da bi to jasno izrekel) ideološki "kozmos" pariških levičarskih grupic nanaša na vso zgodovino? Naj zaenkrat to vprašanje ostane le retorično. V drugem pogledu pa gre za eno izmed izhodišč Glucks- mannovega kriticizma, ki ga do konca razvije т "Les Maîtres реп:- seurs". Naš avtor pravzaprav pride do stališča, da vse "deviant- ne" pojave v marksizmu ne gre tretirati samo kot "napake", ampak da je potrebno zajeti v kritičen pretres marksizem v celoti. /!?/ "Stalinova zvitost je, če smo natančni, zvitost Razuma. Brez hte- ka je predstavljati si na eni strani njegov cinizem, na drugi njegov marksizem. Njegov marksizem je ciničen ..." (ibid, afcr, 39) Ta ugotovitev je pravzaprav ena od izvedeisk Gluckimamiova^ça iahodižča, ki se mu zastavi v "La Cuisinière...": "Otrok stolat- 12 ja, to bo otrok Bucheinralda in Eolime, četudi se mi âe ne dokop- ljemo do dešifriranja tega državljanskega stanja. Nacistični kam- pi so bili nacistični. Zdelo se je, da je rak bilo mogoče lokali- zirati in nismo bili sokrivi« Toda ruska taborišča: ali so ona ruska, so marksistična?" (Ibid. str, 17) Nadalje Glucksmann izre- če dejstvo tendence po zamolčevanju "tega odkritja, ki ga je na- še stoletje proizvedlo in reproduciralo: koncentracijska taboriš- ča." "Vrtimo se okrog pošasti kaj slabo oboroženi, da bi jo mis- lili," (Ibid, str, 17) V samem izhodišču Glucksmannove "Kuhari- ce ,.," našemu avtorju torej ni mogoče zanikati legitimnosti vpra- šanj, ki jih zastavlja. Toda naši pomisleki se porodijo v trenut- > ku, ko postane očitna avtorjeva tendenca, da bi legitimnost vpra^ > šanj, ki mu figurirajo kot izhodišče razprostrl tudi na celotno razvijanje svoje argumentacije. Ta tendenca pa vzpostavi dokaj linearno strukturo teksta, ki na prvi pogled efektno vzdržuje prav tako napetost med že dvomljivimi avtorjevimi izpeljanimi c stališči in predmetom obravnave, kakor tudi napetost med pomens- . ko prodornostjo izpostavitve historičnega dejstva in konstatira- - nega odnosa do tega historičnega dejstva, S to našo ugotovitvijo smo razprli eno od značilnosti avtorjevega stila, pri čemer pa ne smemo izgubiti izpred oči to, da se že v sami formtilaciji iz- hodišča skriva tendenca, ki se kasneje jasno izpostavi, ko raz- vije vprašanje "marksističnosti koncentracijskih taborišč"^ Čs se še nekoliko tistavimo pri avtorjevem stilu, je potrebno pripo- mniti, da ga vzdržuje določeno stališče o marksizmu, ki ga Glucks- mann elaborira pri obravnavanju "znanstvenosti marksizma", ki je v največji meri izpostavljena njegovemu kritičneira napadu v ime- nu ^plebejske kritike". Legitimnost začetnega izhodišča pa še temelji na nečem diaigem: avtor namreč postavi pojav koncentracijskih taborišč v zgodovini 20, stoletja kot pojav, ki je posebej značilen za to razdobje, kakor n. pr. pobešanje potepuhov za nekdanjo Anglijo. Iz širine takšnega izhodišča bi bil možen tudi filozofsko materialistično ploden reziatat - seveda, ko bi se avtor gibal na terenu, ki au ¿je se bil (ali se talco vsaj zdi) prezenten v njegovi "marksistič- ni fsizi", ko je izdelal tudi takšno opažanje "novega fašizma": "•ee ne gre več za to, da bi s tovaimiškim despotizmom zadrževa- li delavstvo, da ne bi razvilo oblak svojega odpora, ampak za £ to, da bi le-te postale preteklost." (Neuer Paschismtis str. 24) Glucksmann je torej svoj čas dokaj lucidno zapopadel nevas?- nost novega fašizma v tendenci meščanske pomiritve, ki producira tehniko brisanja razrednih razlik, ki ob ideološkem in material- nem korumpiranju družbe ustvarja vtis obstoja mase individuov^ proti katerim nastopa btœzuazna država kot navidezno "nadrazred- na" institucija z "nadrazrednim" policijskim aparatom, socialni- mi institucijami itd., da bi prikrila razloge za razredno konfron?- tacijo. Ta buržuazna taktika, ki je nosila fasistoidne tendence, je bila morda še pravočasno razkrinkana v revoltu 1. 1968« Toda Glucksmaxmu kasneje izpade pomen razredne razlike, ki ima central- no mesto v buržoazni družbeni strukturi. Na tem mestu jo zamenja konfrontacija med oblastjo in plebsom. Zdi se, da Glucksmannu raznoliki in nedvomno obstoječi državni terorji na obeh straneh "železne zavese" zapre uvid v strukturo družbenih razlik z njiho-> vo svetovno-zgodovinsko utemeljenostjo vred. Tako mu kot osnovni reprezentanti družbene dominacije izstopijo zapori, umobolnice itd. vse do koncentracijskih taborišča^*^^ Kako je torej mogoče, da je naš avtor zavrgel prav tisto zavračanje ideološke premes- titve razredne razlike v buržoazni državi in končno pristal na samo to premestitev ob ohranitvi formalno levičarskega diskurza? Ali je temu botrovalo to, da se mu je delovanje razredne reàike z vsem, kar jo zgodovinsko konstituira (in kar "ona" vzvratno konstituira) izmaknilo ob tem, da te razlike v Sovjetski zvezi ni mogoče diagnosticirati na enak način kot v deželah s kapitali- stično proizvodnjo? Ali pa mu je "enostavno" zmanjkai.o "filozof- skega uma", katerega manjkanje je dalo novo filozofijo? To zadnje morda niti ne gre izključiti, saj je Glucksmann v nekem intervju- ju za pariški list v angleščini "Metro" izjavil, da "se pravzsH prav nima za filozofa, ampak za filozofskega publicista in eseji- sta, kar pomeni žumalista." Kakorkoli že: od sicer morda preši- 1* rokega določevanoa "novega fašizma", preko obrata v "La Cuisini- ère je Glucksmann v "Les Ealstres penseurs" prišel do idea- lističnega zaključka o vlogi nemške filozofije kot izvora totali- tarizma. Stilistična značilnost Glucksmannovega pisanja pa je tudi izred- na "berljivost", kakršno le redko srečamo v filozofskih tekstih, kar je v skladu z Glucksmannovim afirmiranjem "plebejske kriti- ke". Rezultat je intelektualizirano "šinfanje čez državo" in vae- riiranje pogrošnosti o nujni izroditvi vsake revolucije, V sov- jetskem primeru gre po Glucksmazmovem mnenju za koincidenco med elitamostjo marksizma in elitamostjo sovjetske oblasti tudi v zvezi s carsko tradicijo, "Za Leninom, za njegovim žargonom se dviga Hegel v vsej težki elitami tradiciji, ki dela iz vsake besede ljudstva izraz neke znanosti, ireduktivilno konfuzne, ne- srečno mišljene, izraz, ki ga le razumniki morejo formulirati V resnici^ " in dalje: "Marksizem *ne gre mimo* plebejske kritike - je antiplebejski," (La Cuisinière,.»str, 45) Glucksmann takšno delovanje marksizma v "La Cuisinière,.." dešifrira v ekonomiji njegove lastne samoprojekcije, kakor se jasno izkristalizira pri Kautskem - "prvem papežu marksizma" (Prim,: Ibid, str, 44) t,j, v njegovi tezi, da socializem in marksistična zavest prihajata med delavstvo "od zunaj". To stališče se Glueksmannu razvije v kritiko Kautskega^®^, ki pa ni izrečena samo zaradi kritike Kaut- skega, ampak zaradi zadobitve kritičnega pogleda na marksizem sploh: ",,. če je (namreč marksizem op. T.Š.) neka znanost, je treba reči, da je znanost avtoritete, znanost skt9a metod, idej in vodenj, ki omogočajo osvojitev, očuvanje in konsolidiranje ob- lasti v Л, stoletju. Proti komu? Od začetka, s Kauskim, proti nekemu plebsu, kateremu kaže vladati od zunaj. Znanost Revoluci- je, marksizem, se pretvarja, da spregleduje družbo z zasleplje- nimi očmi. Ko ga vprašamo odkod njegova lucidnost glede na bxuv- žoazno družbo, odgovarja: od buržoazije same," (Ibid, str, 63- _ . 64) Glucksmann seveda nadalje poudari Leninovo recepcijo tega Eautskijevega stališča in potegne linijo takšnega razvoja marksi- 15 zma vse do njegove asimilacije v ruskem jeziku. To je razvidno v nekakšni semantični hierarhiji rtiskih besed pravda in istina. Slednja je ekvivalent angleškega truth ali nemške Warheit. "Prav-. da pa nasprotno predstavlja čisto ruski pojem, pojem superioime resnice dvignjene do dostojanstva ideje," (Ibid, cit.: Berger, str, 169) "Resnica - pravda imenuje resnico kot grški gospodar svoje služabnike, resnični govor ukazuje zmedi občega (commune) čutnega izkustva." (Ibid. str. 170) Na razliki dveh resnic se oblikuje jezikovna ekonomija gospodarstva, avtoriteta diskxjrza gospodarjev. Kot takšna pa ta ekonomija reprezentira politično ekonomijo prisilnega dela, v kateri deluje teror kot produkcijs- ki odnos. Ta specifični produkcijski odnos - prisilno delo - je posebno sovjetsko odkritje, ki izkazuje v sovjetskih pogojih svo- jevrstno rentabilnost. Vprašanje reprodukcije je "originalno" re- šeno z dovažanjem vedno novih kontigentov kaznjencev1 Za to analizo, ki tvori dobršen del knjige "La Cuisinière...", ne moremo reči, da je v celoti privlečena za lase - toda ugoto- vili smo že, da Glucksoann forsira prepričljivost svojega teksta na historičnih in drugih dejstvih (končno na lingvističnem - se- mantičnem dejstvu), in namesto, da bi mu šlo za teoretsko razkrin^- kanje določenih historičnih dejstev, raje z dejstvi omejuje teo- rijo. Historična dejstva, za katera nihče ne trdi, da ne terjajo stalen teoretski pretres, pri Glucksmannu začno poplesavati zu- naj meja teoretskega interesa, ki teži k prevratu v obstoječi praksi. Toda to ne pomeni, da gre pri našem avtorju za nekakšno zunaj -, ali nad - teoretsko stališče (za takšno naj bi šlo v od- nosu do marksizma?),ampak fzye za teorijo, ali natančneje: za ide- ologijo proti teoriji. To moremo trditi na osnovi očitno tenden- ciozne enostranosti Glucksmannovega pisanja. Ako bi naš avtor na- mreč hotel ohraniti polno konsistentnost svojega (samo) na zunaj "levičarskega" kritičnega pristopa, bi moral vsaj v osnovi zari- sati teoretski izhod slepe ulice (četudi le v formi negacije) in pokazati n.pr. na potence emancipacije "plebea". Izrečen, kolikor pač je, pa tekst stoji v odprtosti za elaboracijo upravičenosti 16 tistega dislrarza, ki v sedanjih pogojih igra vlogo desne "kriti- ke" , a Je apolOKJ.ia obstoječih družbenih odnosov v zahodnih demo- kracijah. S tem pa Glucksmannov tekst hočeš-nočeš figurira kot tekst deanice, "Les Maîtres penseurs" našega avtorja dokončno pri- vede prav na to pozicijo. Kritika, ki Jo Glucksmann nameni buržo- azni družbi preteklosti in sedanjosti Je prešibko sredstvo za iz- ravnavo ideološke tehtnice, na kateri se meri vsak tekst. Stališ- če, ki ga formulira Glucksmann in ostali novi filozofi, tako mor- da pomeni eno izmed "spontanih" modernizacij meščanske ideologi- je, za katero stoje monopolizirani kapitali. Moderna struktura meščanskih družb odpira prostor spremembam na mnogih točkah svo- je reprod\3kciJe in prenese vsako kritiko, razen praktičnega odpo- ra delovnih množic. 17 ¥ tekstu o starem in novem fašizmu iz Glucksmannove "marksistič- ne faze" zavzema eno od osrednjih mest obravnava "tovarniškega tìespotisma" in discipline, ki Ju moderna buržoazija ustvarja v ozračju domnevne "razredne sprave" in medtem krepi svoj policij- ski aparat ter militaristično organizacijo, Toda prav v ''površno- sti" obravnave (ki Je sicer v hlastnih levičarskih tekstih veli- kokrat prisotna) se razkriva šibkost "filozofske dimenzije" Glucks- mannove analize. Kajti tudi v obeh novofilozofskih tekstih Glucks- mann z enako kritično naravnanostjo tretira "družbo discipline" (société disciplinsôre) in njene institucije,^^■^ Pojem "družbe discipline" razumljen v svoji označujpčnosti "družbe dela" (t,J. družbe delitve dela,,.), teoretsko sicer ni zavrgljiv, saj se giblje na mejah Marxovega revolucionarnega projekta vikinitve de- la kot že komtinistično družbo vzpostavljujočega momenta, vendar pa spričo svoje pomenske večplastnosti dopušča ahistoric ist ično aplikacijo, Ta pa Je opazna pri Glueksmannu že v njegovi "marksi- stični fazi", saj mu problem ukinitve takšne družbe briše tako teoretsko in praktično pomembno polje proleterske kontraorgañiza- ci.ie. Potreba po dvigu ravni le-te glede na zahtevnost socialnih 17 konstelacij v izredno izdiferencirani strukturi razrednega raz- likovanja v "post-industrijskih" družbah, je izstopila prav v intenzivnosti debat o organizaciji na levici, katerim smo bili priča zadnje desetletje. Glucksmann je seveda daleč od tega, da bi se spoprijel s tovrstnimi problemi, in vse svoje znatne inte- lektualne potenciale inv^estira v igro prevrata v evropski filo- zofiji - le tej pa buržuazni marketing priskrbi visoko rentabil- nost. V "La Cuisinière ..." Glucksmann vendarle še ne izvede svojega "prevrata v zgodovini filozofije" tako dokončno kot v svoji zad- nji nam znani knjigi. Zdi se, da vsa kritika marksizma čLn njego- ve sovjetske realizacije) vendarle še ni dokončna kritika samega Marxa, Naš avtor se spopada na več mestih s tistimi zahodnimi marksisti, ki pripisujejo Sovjetski zvezi socialistični karakter in govore le o "napakah". Morda 2 Glucksmannom lahko rečemo, da je bizarnost govorjenja o "napakah", če eno izmed "napak" pomeni- jo milioni deportiranih in umrlih v taboriščlb, sicer res očitna. Po drugi plati je Glucksmannovo opozarjanje na to, da Rusija ni samo nekakšen "aziatski atavizem", ampak "naša lastna zgodovina" (пашгеб evropska) in ni "... niti njena prihodnost, niti pretek- lost, ашрак njeno ponavljanje" (pri-m, г Ibid, str. 97), vsaj za- nimivo in upravičeno v meri, v kateri "komunisti v zahodnem sve- tu" pozabljajo na obstoj "teroristične dežele na Vzhodu". Toda prav tako je vprašljiva namera takšnega teoretskega teksta, dok- ler kopiči različne aforizme in se ne poda v zgodovinskem konteks- tu, ki ga vendarle odpira, odkrivati družbeno-zgodovinskih pogo- ' jev (proizvodnih in ideoloških razmerij) nastanka "teroristične družbe" po socialistični revoluciji v Rusiji. Vendar pa se mora- mo zadovoljiti le z dokaj medlim Glucksmannovim priznanjem legi- timnosti Marzovi kritiki sa njen čas, pri čemer opozori tudi na Marxov stavek, v katerem Marx zatrdi, da zagotovo ve, da on sam ni marksist. Razlika med Marxom in marksizmom (t.j, tistim mar- ksizmom, ki poteka od Kautskega do Brežnjeva) pa uveljavi še neko drugo vprašanje odnosa do Marxa: "Áko ja Marx napravil dinamit 18 iz STOjega Kapitala, tema ni bilo tako, kar naj bi bral klasič- ne ekonomiste kot nam sodobni teoretiki *berejo* Marza." (Ibid. str. 199)^^^^ "Pergament, po katerem se je Marx lotil deSifrira- nja pravil eksploatacije človeka po človeka je koža eksploatira^ ^ nih," (Ibid. str. 199) trdi Glucksmann in obenem navaja Marxovo pismo Engelsu, v katerem Marx opozarja na torturo otroškega dela. Do te točke je še mogoče Glucksmannovo opozarjanje na Harxa ra- zvuneti kot poziv k materialističnemu odnosu do Harra in marksizma, ki mu gre za razpoznavanje (teoretsko dešifriranje) družbenih konstelacij na ravni, ki jo le-te v vsakokratnem zgodovinskem trenutku postavljajo in seveda na ravni širjenja ter premeščanja teoretskega zornega kota. Določene vrste marksizmov namesto te- ga ostajajo pod nivojem aktualnih razrednih spopadov samo s po- navijanjem citatov. Toda Glucksmann ta svoj, še zdaleč ne neus- trezni, argument porabi v drug namen. S tem, ko vidi v "sociali- stični Rusiji" pozxavljanje evropske zgodovine 18. stoletja In u- veljavitev tistih oblik zatiranja, ki jih Marx in Engels kritizi- rata, se Bu ponudi priložnost za primerjavo med Marxovo kritiko družb 19* stoletja in kritiko Solženicina in ostalih sovjetskih disidentov. "Dobronamerna kritika, ki je popolno vzcvetela v de- lih Solženicina in disidentov, je prav tako občudovanja vreden napad na sovjetsko družbo, kakor tisti, ki so ga razvili tedanji ' socialisti proti družbi 19. stoletja«" (Ibid. str, 199) Čeprav je ^ zunaj vsakega dvoma, da je kritiko tistih, ki so izkusili na svo- ' ji koži teror tajne policije in prisilnega dela, spričo tega,.da ' je kot takšna določeno pričevanje o nepredstavljivem ugonablja- nju Ijxidi, nujno upoštevati, pa je v teoretskem pogledu do teks- tov vseeno nujoo ohranjati kritično distanco. Med tistimi, ki so f preživeli preizkušnje sovjetskih koncentracijskih taborišč, je '"^i razumljivo tudi nekaj takšnih, ki bi hoteli svoje osebne izkuSnje prodati. Toliko bolje je če zvenijo kot vseobsežna anatema social- ' lizmac Med nje sodi tudi Sol ženic in, čeprav to ne pomeni, da sme- mo zanemariti njegovo pričevanje. Smer sklepanja, ki Glucksaannn kasneje najbrž porodi "kritičnejSo" zamisel za "Les Maîtres pea- ••nrs" pa se kaže 2e т odnosa do disidentov, saj se njegov kritiS- 19 ni saisel га ruske disidente začne in konča pri Boyti üedVedeyu, ki ¡9 ostal marksist in ei je drznil kritizirati Solženicina,^^^ Kljub nadaljevanju argumenta o Marxu ▼ diskutabilno smer, pa vezw dar Clucksmann v "La Cuisinière kaže na to, da Se ni v celo- ti vrgel marksizma (in z njim вксфај tudi vsega socializma) zunaj meja horizontov emancipacije od meSčanske družbe. Tako priznava Leninu iz 1, 1917, da je "ponovno našel Komuno (Pariško op. D. Š.) v ruskem plebsu." (prim.: Ibid. str. 32) Tako se Glucksmannu pri- meri, da mu uide tudi takSno naivno stališče: "Socializem imenii- jemo to prihodnost, ki sledi vsem velikim ljudskim gibanjem naj- manj od francoske revolucije dalje, neko egalitamo družbo, v ka- teri izgine eksploatacija človeka po človeku, kjer so odstranjene razlike med razredi, podrte hierarhije, kjer država umre." (Ibid. stre 79) Mogli bi pokazati še na nekaj mest, kjer se naš avtor opira na Marsa pri kritiki stalinizma, a naj bo dovolj v podkre- pitev opeižanja, da Glucksmann v "La Cuisinière le še vztra^ ja na sekakš^m socialističnem stališču kot še veljavnem kritič- nem izhodišču, v tem primeru tudi za^)rvo deželo socializma." Problematika, znotraj katera se Glucksmann giblje v *La Cuisini- ère o«e" ni in ne more biti zunaj meja materialistične teoretske prakse, je gotovo tudi problematika modernega marksizma. Od mož- nosti teoretskega in tudi praktičnega odgovora pa je odvisna ti» sta obnova marksizma in socialistične politike, ki more oblikova- ti alternativo obstoječim produkcijski« razmerjem in odnosom do- minacije v vseh sferah družbene reprodukcije. Vendar Glucksmann ' ostaja predvsem le pri skepsi namenjeni marksizmu (in deloma vsej . evropski civilizaciji) in s tem, da v "Les Maîtres penseurs" do- ^ končno opravi z marksizmom, njegovo tradicijo in Se z ostalimi socialističnimi smermi, formulira skepticizam, ki - kot bi rekli 8 Heglom - vse meče v prazno brezno. Kajti z "dokončnim" pokopom . marksizma je pokopano tudi vprašanje emancipacije, razen če si novi filozofi ne predstavljajo, da je sama njUiova kritika s svo- jim prihodom na svet rešitev vseh vprašanj. Glucksmann je izre- 20 kel, da je eovjetski ae^kelzea (in njegori pristaši na Zehodu nuj- no padejo v to določitev) "teoretični kretenizeffl". (prin»: Ibid. ^ str, 82) Gre za "teoretični ktetenizeœ" podrejenosti avtoriteti Politbiroja in Centralnega komiteja, "teoretični kretenizem", ki je produkt »boljševiSkega terorja" podobnega "terorju buržuazije jakobinskega stila." (prim. : Ibid, str. 106) Higidni državno-pa3>- ^ tijski centralizem vzpostavi nove gospodarje in govor, v katerem je baseda gospodarja zakon: "Centralni komite izreče to kar je, politična policija pokaže, da to je." (Ibid. str. 181) Govor goo- podarja ne vsebuje ekstraplenatarnega Bazuma (Baison), ampak to- strani Razum, ki "zaobsega revolte plebea v Razum gospodarjev, reducira emocije in odpore ljudstva samo na nemire in deviacije od avtoriziranega jezika«" (Ibid. str. 178) Gre za »dresiranje plebsa", ki je istočasno selekcija elite, (prim.: Ibid. str. 172) V vsem tem marksizem nastopa kot doktrina, ki «liminira samega spraševslca in Glueksmannu je mogoče formulirati takšne paradok- se: ko marksistični šef izreče, da je vse izgubljeno, pri tem mi- sli, da je izgubljeno vse, razen markaizma, ki omogoča precizen uvid v to, da je vse izgubljence (prim.: Ibid. str, 61) V kriti- ki Buharina in Prebraženskega Glucksmann pride do "končno veljav- nega sklepa". Teoretik, ki hoče razumsko utemeljiti državo se znajde v podrejenosti ob vznožju državniškega razuma: "Iliada in Odiseja vse politične aristokracije, naj bo marksistična eli ne, se končuje pri državi." (Ibid, str, 84) Toda kje se končuje Ili- ' ada in Odiseja samega Glucksmanna, pa naj bo politični aristo- krat ali ne, če ne pri državi. Razlika naj bi bila v tem, da je Glucksmann pač ugotovil državo kot "izvor vsega zla"I? Pri tem seveda Gluckemann ni prvi (in verjetno ne zadnji) na svetu, ki je izrekel to površinsko resnico. Glede na večerjo nekaterih no= vih novih filozofih pri predsedniku republike, ali na nastop no- vih filozofov v državnih institucijah^se vse zdi, da Odise- jada po morju bolj ali manj praznih negacij zaključuje svojo pot pri državi in sicer v obstoječi državi, ki ima to srečo, da ji ne vladajo komunisti! Î . 21 Y Pri naeeis avtorju gre za nekakšno filozofsko publicistiko^ v к&^ tari .je težko zaslediti kakšno konsistentno izpeljavo, kaj šele ' rigorozni teoretski diskurz (to se v francoščini sicer imest^je zavi'ačanje "Ssprita de sérieux")© Če smo reklic da íjaemo «ipravi- ti z izredno načitanim in inteligentnim avtorjem, se šsi m?i- tanogt in inteligenca kažeta predvsem v izredni klepetavoeti tsks- tao Avtor namreč kopiči eno diskutabilno trditev na drugot p^snlj pripovedujeÎ dviga opozarjajoči prstç se posmehuje in se vsakih nekaj odstavkov smrtno zresni e "Les Maîtres penseurs" so v t »m pogledu se veliko bolj z vsem mogočim in nemogočijs prenatrpani tekst 5 kakor prej obrevnavanio Naš avtor je očitno pobral delce vseh kritičnih sistemskih in proti-sistematskih metodologiji ç m končno nekoliko približal stilu "Tel Quela* in oeta3. v koketnea odnosu éo"govorice plebsa". Nadalje delo ^'Les Maîtres оф^" širi polje diskurza s pritegnitvijo Eabelaisa in Sokrata5 ne. katerih se preizkusi metoda demistifikacije mita (in mistifikacije tiste- ga, kar po vseh kriterijih, ne more biti obravnavano samo kot mit) e Toda ob vsej tej obloženosti in obteženosti teksta ostaja prezsï^ tna linearnost v obravnavi. "Razen tvoje racionalne držav© osti^ ja Š© svoboda meščana in »civilne družbe«, ugovarja Hagel Ficht®-» jUc Raaen meščana še delavec, navezuje Harse Zunaj je še svst, ki mu je zagospodariti, sugerira Nietzsche." (L«s Maîtres co. str. 227) Da je naš avtor prišel do te genialne ugotovitve, se je moral otresti nekaterih "marksoidnih" predsodkov, ki jih je še bil gojil v "La Cuisinière ..." To pot nič ne ubeži njegovemu kritičnemu branju in sprevidenju osnovne napake obravnavanih tek-^ stovî ta je, da 80 bili sploh napisani. Iz te pa sledijo vsa pre- kletstva bistrega sinu Francije, ki se noče ujeti v mreže nemš- kih ukan. V našem zapisu se bomo omejili »a tiste aspekte Glucksmannove ob- ravnave, ki nas najbolj tanimajo in najbolj osvetljujejo pozici- jo našega a:rtorja kot novega filozofa in в tem pozicijo nove fi- 22 lozofije sploh. To ne pomeni, da GlucksaannoTS razpredanja o Fio- tejn, Nietzscheja itd, todi niso teoretsko sporna, vendar pa bi obširno spuščanje v polemiko tudi o teh vprašanjih preveč razši- rilo teren obravnave in bi v našem konteksta prispevalo le k ne- razvidnosti, -'-v--í.í« p^-- .■-^>. Glucksmazmov "veliki kritični tekst" o gospodarjih mislecih se začne z spori jami, ki jih je mogoče izvesti iz relacij sintagme "svoboda". Toda Glticksmannu ne gre za definitivno analizo meščan- ske svobode! Z aplikacijo prav tako meščanske zagatnosti tega poj- ma na relaciji oblast - vladani "dokaže", da je vsaka teoretska in praktična dejavnost, ki je motivirana z osvoboditvijo usmerje- na v diktaturo. Večja ko je birokracija, večja je svoboda! (Frim,: "Les Maîtres ,c," str. 18) Pri vsem tem se Glucksmann poigrava z antinomijami avtoritete. Paradoks Kretčana, ki pravi: "Vsi Ka?etča3ii so lažnivci ..." (če leáe govori resnico, če govori res- nico laže .••), mu je uporaben za prikaz prekanjenosti očeta, ki ukaže: "Ne ubogaj ne!" (če ubogaš, ne ubogaš in obratno), in tre- tja stopnja tega psihoanalitsko - filozofskega postopka je, da na mestu očeta nastopi marksizem (!), ki zagovarja pravico do upora, razen upora do samega sebe. Takoj na začetku imamo torej opraviti z abstrakcionizmom homologije. Če Glucksmannova antino- š mija reprezentira polje izigravanja avtoritete, pa je na ravni sa- same te antinomi je vprašljivo, ali je mogoče namesto sicer tipič- nih členov odnosa avtoritete (oče - sin) vstaviti neko ideologijo proti ljudstvu. Če še sam v "La Cuisinière ..." zatrjuje, da "dec- ae ai brez cerkve" (prim.: "La Cisinière ... str. 108-112) je jas- no, da ideologija ne more biti povsem istovetna z avtoriteto, ki jo izloča. Če se Stalin sklicuje na marksizem, avtoriteta Stali- na ni saao marksizem, kairšen pri njem že je,ampak je ta avtorite- ta anogo bolj sestavljena. Teoretsko vprašanje je kvečjemu: na kak kakšen način, pod katerimi pogoji, s kakšno predelavo je marksi- sea postal IdeoloSko sredstvo avtoritarnega sistema? Tovrstnega ^ vprašanja pa Glucksaann ni zastavil, kajti zanj je vso zgodbo v bistvu povsdal £• fiabelais, potrebno je le Se z aetodo aanipuli- 23 ran ja dejstev dokazati, da je seme vsega zla bilo zasejano v tekstlb, na katerih je pognal oarksizea, da bi procesu perfekci- je oblasti v Evropi in po vsem svetu ponudil najučinkovitejše orožje; poziv k revoluciji! "Proresionalni revolucionar ni niî več kot birokrat človek s končniai cilji." (Les Kaitree .o« str. 1&-19) Tako birokrat kot revolucionar se predstavljata kot človeka razuaa in kot človeka, ki se pretvarjata, da ponujata sredstva svobode. Birokratizem (a priori) aarksizBia je dan že s teffl, da se predstavlja kot znanstvena (t. j. racionalna) teori- ja, kot znanost revolucije? ".o. in-put tvojih vprašanj, out-put svoboden si ••«, da teh vprašanj več ne po8tac7ljaS. Če Se 6pr»> šuješ, je to znak bolezni .o." itd. itd. Kje je torej "aoja" prava svoboda? - Ha nekem mestu v razuaniškem tekstu, (pris.: Ibid. str. 38) Gluckaaann ponavlja za Tritzon Langmi (iz filma Tostaaeat dr. Habuseja): "Ujeti smo v past teksta" (pria.: Ibid. str. 39) "••• vse neaško 19. stoletje je preaiSljevalo neko x-evolucijo« i nacionalno i socialistično." (Ibido str. 40) Torej gre za RqB- čijo in za "nič drugega", za Heačijo, ki ni preživela nikoli ljudske revolucije (kot Francija ali Âxiglija), ахфак saao revo- lucijo "od zgoraj" s strani Bissarcka in pruske armade. "Neači- ja" pred tea ni neki teritorij, ampak neki tekst in odnos do teksta - za Nemčijo ne velja cujus regio ejus religio. Kot je pripomnil Heine in kasneje za njia razvil Marx; v Nemčiji mis- lijo to, kar onstran Б9па delajo ... (Frim.; Ibid. str. 40) Glucksmann tako končno najde opora za razrešitev svoje kritič- \ nosti. Kajpada, spomniti se je treba na to, da je tradicija marksizma nemška, tako kot tradicija nacizma in dane je kritiS- no izhodišče par exellence. Potem je treba ugotoviti obsedenost revolucionarja (јл birokrata) s tekstom in reči brez posebnega preudarjanja; "7 imenu teh 'znasstvenlbi naukov* (namreč naukov, ki jih je Marz potegnil iz zagate nemške revolucije 1848 1. op«, Boš.) je Lenin skrbno vključil kozxstitutivno skupščino v rusko situacijo ..." (Ibid. str. 49) Tako je vsa kritična zgradba 24 zgotovljena: našli amo zvezo med nemško tradicijo in etaliniz-* mom - ergo - našli smo skupni koren marksizma, ziacizma in sta- linizma in jasno je kje je klica "Gulaga"!? Napake in deviaci- je ("izmi") - "Kaj je to?" sprašuje Glucksmann in odgovarja: "Napake branja! Česa? Teksta!" (Ibid<, str, 57) Tekst pa je eno- ten - nemški! "Eegel sin Fichteja, Marz sin Hegla itd,; to giba- nje kot linearno in biblično se odvija v zaprtem univerzimu nji- hovega ekipnega programa; ako je linearno, jih ne obrača manj okrog, ako je biblično, je zato, ker v neskončnost prenaša isto znanstveno obljubo," (Ibide str, 227) Za Gluckemanna je torej očitno prezahtevno, da bi mogel videti v razvoju nemške teorije generiranje kalcršnihkoli razlik. Vse skupaj je tekst "nemške" težnje po "nacionalni in socialistični revoluciji", in druge nacije, ki so se oblikovale kot države - proste nemške pomanjkljivosti - pač prav spričo tega niso poro- dile tako zločestih tekstov. "Tisto zgodovino, ki jo pripovedu- jejo vsi gospodarji aieleci o absolutnem začetku, o gospostvu nad svetom in nad družbo, Marx pripoveduje predvsem, da bi jo napravil sistematično kot zgodovino, ki prihaja." (Ibid, str, 228) Če torej prav beremo Giucksmanna, se nam morajo ponovno urediti v glavah vse predstave o zgodovini novejše filozofije v Nemčiji, Ali naj to razumemo tako, da je Marzov obrat glede na Hegla v tem, da je omogočil branje Hegla in njegovih predhod- nikov od konca nazaj proti "začetku"? Po vsej verjetnosti, kaj- ti Marx je po Gluokemannovem opažanju "operacionaliziral" vse gospodarje mislece o "Marx je operaciona3.en na veliko (en grand) ç predlaga strateško nirežo za dešifriranje, torej organiziranje pofzJ.avitnih konfliktov (podčrtal De Š.) modernega sveta*" (Ibid« str« 229) če vprašamo, ali ei je bïsrzoazijo in delavst-ve in ka- pitalistično ekonomijo in vse oblike avtoritarnih odnosov izmi- slil Marx, ali kaj, nas bo Glucksaann poučilt, Najprej bo z vsem obžalovanjem postavil diagnozo simptoma težke "marksomanije* in nas poučil o naši zaslepljenosti: marksizem ne brani samo prepričanj, ampak tudi vol.io ne videti." (La Cuisiaiêre o., etre 25 4-1) Kar nea je storiti, je torej opustiti vsak marksizem in tu> di anarhizem, kajti tudi za Bakunina Glucksmann ugotavlja, da "ne ze^ušča posvečenega kroga revolucionarne znanosti in njene, avtoritete" (Pria.? Les Maîtres str. 22?) In končno, v čea je greh te inkriminirane "znanstvenosti" pri Marzu, razen tega, da daje material gospodarjem za zatiranje govorice plebea? Poleg vsega, kar naklada naš avtor, si oglejmo po vsem videzu centralno vprašanjeo Glucksmann hoče biti kos inkriminirani znax^ stvenosti in "analizira" Harxov Kapital. Sklep te analize jo: квк pital ne obstoji. Resda po zaslt^i Kautskega, Lenina in Stalina (ki so vso reč vsak na svoj način napravili bolj razvidno): "Ka» , pital (Le Capital) ne obstoji več kot neka realnost, le kot knji- ga." (Ibid, str. 243) Man je torej zakrivil to, da tisti, ki au sledijo vidijo Kapital kot idejo "edine in enotne" doainacije. Ednina "Kapital", ki jo Mars dovoljuje spričo sk\ç>nega iaenoval- ca razreda (po Glucksmannu), je torej "fetišisacija kapitala*. Tako se torej pojasnjuje Glueksmsnnov očitek o "operacionalnosti Маз^а, ki da je predložil ar-ežo dešifracije-organizacije poglavit- nih konfliktov Bodei-negs svet&,""Eaba termina "kapital" v ednini, ki ponazarja neki center sveta, je izvor Gulaga itd. Toda gre za kapitale (v množini) in od Glucksaanixa ne izvemo kaj dosti kaj vse se s tem ергетепз^ če bi Lenin dejal kasneje ■ imperialisai" namesto "iîïçerializea'*, potem ne bi sledil stalinizem, in potea konec koncev ne bi bil potreben Glucksmann s svojimi odkritji? Toda Glucksmann ima še drugo utemeljitev svojega očitka: "PetiSi- zir&joč kapital (1® capital) ali delo (le travail), ali jia (пан 1 areč sarksistoa op. D. Š.) ne gre za to, da bi se izognili miš- ljenju dominacije takšne kot je?« (Ibid. str. 24?) Z druglai be- sedaaii ^akaj ne opustijo koncepcije razredne razlike in razred- nega boja in se raje ne ukvarjajo (kot vsi pošteni meščani) ш problemi mučenja živali vse do zapiranja domnevnih shizofrenikor v umobolnice (kar ni obvezno ukvarjanje poštenih meščanov) itd. Glucksmannu se je torej očitno vse pomešalo. Ob "odkritju" sov- jetskih koncentracijskih taborišč in ugotovitvi, da je nasilje 26 oblaetl nad Ijndetrom saaenljivo s rasredno dominacijo, je в po- močjo Fonceulta "odkril" še iracionalne vidike zapiranja ljudi т zapore, hospitalizacije ▼ "imenu znanosti" itdo in namesto9 da bi videl možnost razširitve teoretske prakse, ki se opira na percep- cijo razredne razlike (v različnih formah, v katerih jo je mogo- če dešifrirati), je pomembnost le-te za vprašanje emancipacije kar "pozabil". Toda ne prehitimo se: sploh ne gre več za emanci- pacijom Haj končamo. V "Les Maîtres penseurs" je še brez števila tem, ki jih morda kaže Se posebej obdelati. Povedati morda velja le Se to, da v vsaki od preostalih tem prav tako deluje Glucksmannov "protiznanstveni proti-razum." VI "Les Maîtres penseurs" pa vendar vsebujejo Se eno temo, ki to delo posebej trdno veže na vso novo filozofijo, za katero si bomo morda sedaj, ko smo se pretolkli skozi njen majhen del, edini z G. Deleuzom, da ne gre za nič novega, niti ne gre za filozofijo. Tema, ki jo imamo v mislih je "francoskost nove filozofije"« "Marksisti že deset let ugotavljajo, da je marksizem slabo zako- reninjen v tej deželi ..o" toda: "Vse kar lahko Francozi objoku^ jejo je to, da nimajo znanega zornega kota hegemonije ene same marksistične šole - sicer bolj ali manj enotne - dominirajoče enemu organiziranemu in odgovornemu delavskemu gibanju." (Ibid. stTo 293) V tej točki nam naš avtor daje na vpogled osnovne raz- loge pojavitve nove filozofije. Kanček nacionalizma, ki ga Fran- cozi goje zoper Nemce (če ne gre za bratstvo v Kapitalu, opros- tite: kapitalih) prispeva k večji "masovni" receptivnosti nove filozofije. Kova Filozofija je "nova" predvsem po tem, da je končno ttili francoska buržoazija prispela do ideološkega profita od akumuli- peae levičarske tradicije Francije, ki ogroža meščanski mir vse 27 od 1« 1789 dalje* V modemi Franciji se je aeSčaneka ideologija znašla v nevarnosti, da se ne bo mogla anarhizmov, študentskih nemirov in obnavljajočega se delavskega gibanja hraniti iz nobe- ne dovolj "modemizirazie" desničarske filozofije. 7 situaciji gospodarske krize in okrepljene grožnje konsolidacije politično (zmerno) levih strank (zlasti EPF, ki je začela počasi pridobi- vati popularnost 8 svojimi "evrokomunističnimi" transformacija- mi), je nova filozofija prinesla "originalno* ideološko rešitev: ohranila je formo leve kritike in jo obrnila proti marksizmu, pri tem pa pokazala smisel za izbiro šibkih točk nasprotnika. Drugost, ki jo nova filozofija prinaša v francoski ideološki pro- stor, je "drugost", ki ostaja znotraj meščanske ideologije. Kaj je francoski buržoaziji moglo biti bolj prikladno kot obračun z uporom iz 1. 68 kot "razjasnitev" iluzij izpod, peresa primerkov, ki so eaai bili udeleženi v dogodkih? T naši obdelavi Glucksaannovih tekstov smo videli genezo tega "originalnega* aeščansko-ideoloSkega stališča, ki je bilo spro- ducirano v postopku avtorjeve "teoretske odisejade" od "aaoizaa" (torej aarksizaa), preko "Gulaga", kjer mu socializem do neke ae-^ re še ostane veljavno kritično izhodišče, do končnega "obiračuna" s Иагхоа in neaško klasično filozofijo. Kolikor nisao v vsaki točki pokazali s prstoa na teoretsko insufleientnost Glucksaan- novih izpeljav, nisao zato, ker se le ta najbolje prezentira sa- aa T svoji izreki« Končno pa se razkrinkava v "francoskea argu- mentu«, ki sao ga navedli na začetku tega razdelka. Izrekanje neobstoja enotne marksistične šole skvqpaj z organiziranim in od- govomia delavskia gibanjea, je izrekanje aeščanskega strahu pred možnostjo obojega. Saa Glucksaann se je bil lahko igral «maoizaa« kot neorevod posebne izdaje Tempe Modernes: ' Foucault, Geismar, Glucksmann u. a.: Neuer Paschis- »us, Neue Demokratie, Wagenbach, Berlin 1972 29 \ "oç - Gluekeeaxmov prispevek nosi naslov: "Der alte nnd der neue Faschismus e" 6) 6ггф1се - franc»: groupusculese Ta termin ima v zvesi z do- fodki 1* 68 poseben pomen. Grup ice, ki so jih tvorD.i levi- areki študentje so namreč v veliki aeri pripravile teren r©» volta pri študentih« Termin je najprej bil rabljen т imu^B- nem smislu v bxirzoaznem žumalizmu (resnici na ljubo pa tudi L*Humanitêju), pri čemer pa je kasneje dobi3, drugačne iroaie- ae razsežnosti, ko je na višku dogodkov več kot Ì2G ÖOG de- monstrantov vzklikalo po pariških ulicah: ^Mi ашо ^rupica* ^ 7) Pri tem ae Glucksmann opira na raziskave M« Ff>ueaulta (His- toire de la folie. Histoire de la clinique prj. сетет^ pa ne izvede vsega Faucauitovega konteksta. 8) Kritika Kautskyeve teze o vnašanju zavesti med delavstvo "od zunaj" v kakršno izvaja Glucksmaim, ni kakšno örigina3,ao odkrit» je našega novega filozofa» V bolj tematizirani obliki namreč naletimo na to kritiko pri Kautskyevi sodobuici Eosi Luzeab'org, ki tudi ni prezrla Leninovo adaptacijo te Kautskyeve tese v "Kaj storiti?" Glucksmannu pa je seveda "ostalo ne?.aesio" nads?- Ijevanje te kritike v diskurz R, Luxemburg, v katerem dob5.va poglavitno mesto samoiniciativa in samovzgoja množic, na kate« re naj se opira revolucionarna organisaeija^ 9) Pojem "société disciplinaire" je h Glucksmannu prišel zopet , od Foueaultaj pri čemer naj opozorilno* da je Faucaultova ana- liza določenih "marginalij" zgodovine precej bolj teoretsko zavezujoča, kot je raba določenih nasledkov njegovih analiz pri Glucksmannu, 10) Tistemu, ki pozna novejšo francosko teoretsko prizorišče, je v tem stavku takoj razvidna bodica namenjena Althusser ju in . njegovemu "Lire le Capital". Glucksmsnn se tadi sicer obregne ob Althusserja in njegovo tezo o "epistemološki zarezi". 11) Za ilustracijo si oip.ejmo košček kritik© Solženicina, ki jo je zapisa3. R. Medvedevž "Marksizem seveda ne bo propadel zara- di izgube enega od svojih bivših pripadnikov. Nasprotno« me- nimo, áa marksizem lahko samo pridobi v polemični debati z opc- nentom, kakršen je Solženicluc. Očitno je îsnogc bolje za mark- sizem, da ima nasprotnike, kakršen je Solženicin kot "branite- lja", kakršna sta Mihalkov ali Cakovski (funkcionarja v sov^- jetski Zvezi pisateljev opo D. S.) *ZnaDStvena* ideologija, ki mora biti vsiljena ljudem z grobo silo ali grožnjo sile, je brez vrednostie Na srečo genuini znanstveni socializem ne po- trebuje takšnih metod." (New Left Review, London Maj - Junij 1974, što 85, str. 56) Kljub določeni teoretski naivoosti Medvedova pa vendar ne vemo, zakaj bi protimsrksistična naiv- nost (ali misticizem) bila boljše izhodišče s skoraj absolut- no vrednostjo. 30 12) Novi filozofi ia aed njimi tudi Gluckemann во naetopili tudi na razgovorih v kulturnem centru "Georges Pompidou", ki je med pariško levico znan kot institucija, ki odklanja "politiza- zacijo kulture", бе seveda ta politizacija ni v prid prevladi moderne francoske buržoazne ideologije« 31 ITOK 141.7(44)(-15):141.82(497.12)(049) ßlavoj ŽIŽEK "NOVI FILOZOFIJI" RA HOB .,^«r*/ "Novi filozofi" tvorijo skupino, ki je bolj ali manj ''klansko* po- vezana: večina njihoTih del izide v zbirkah "Figure" in "Teoretiki", ki ju pri založbi Grasset^ ureja Bernard-Henri Levy, poleg tega pa še pri založbi Hallier; eden drugemu pišejo ocene-hvalnice, se vabi- jo na razne "odprte tribtme", radijske pogovore itd«, katerih vra- o ta so jim pač na široko odprta« Ime je lansiral in ^organizacijsko-propagandni vodja* skupine je Bernard-Henri Levy; njegovo glavno delo je knjiga Barbarisme ft vi- sage humain (Barbarizem s človeškim obrazom - pač parafraza "socia- lizma s človeškim obrazom", Grasset, Paris 1977)» razglašeni best- seller, že preveden v italijanačino, nemščino itd«, ki se giblje na ravni "antitotalitaristične" filozofske publicistike ("sem otrok fašizma in stalinizma" itd«)« Drugi najbolj znan avtor - ki sicer ne spada v ožji krog "nove fi- lozofije" - je André Glucksmann z dvema knjigama: La Cuisinière at le mangeur d*hommes (Kuharica in lj\îdozer. Seuil, Parie 1975 - "kuharica" v naslovu se nanaša na kuharico, ki jo je tudi treba pritegniti k upravljanju državnih poslov, iz Leninove Države in revolucije, "ljudožer" pa je seveda prispodoba totalitarne države) ter Les Maîtres-Pensexirs (Grasset, Paris 1977 - zdi se, da je spre- memba založbe simbolična, saj je šele s to drugo knjigo Glucksmann postal *pravi* "novi filozof"; naslov je dvoznačen, ker je Maître hkrati Igospodar" in "mojster" v pomenu "učitelja" - Glucksmann sle- di liniji nemških "gospodarjev-mislecev" Fichte-Hegel-Marx-Niotz- sche, ki'naj bi s svojo Znanostjo Oblasti miselno utemeljili in pripravili razmah totalitarizma ÎZ« stoletja), ki je bržkone naj- bolj "reprezentativno" delo "nove filozofije"«^* Od ostalih avtorjev sta morda največ uspeha dosegla Christian Jam- bet in Guy Lardreau s svojim L*Ange (Angel, "Figures", Grasset) - 32 cd ostalih njunih del omenimo Lardreaujevo Le Sinp:e d^or (Zlata opica. Mercure de Prance)• Nato so tu še "lakanovski" novi filozof Philippe Nemo (L*Homme structural. Strukturalni človek, Grasset), "hajdegerjajMki" novi filozof Jean-Paul Bollé (Le Désir de la révo- lution « Želja revolucije, Grasset; Haine de la pensée. Sovraštvo misli, H&llier, pa še Voie d^accês au plaisir - Pot dostopa k ugod- ju - itd.), "ničejanski" novi filozof Michel Guérin (Nietzsche. Socrate héroique. Grasset, "Figures"), ter - kot obrobnejši pojav - Françoise Levy s svojim Karl Магх^ Histoire d*un bOTorseois alle- mand (Karl Marxe Zgodba nekega nemškega buržuja, Grasset, "Figures" - pamflet o Markovem zasebnem življenju, o katerem pravi sama avto- rica, da je zavzela "gledišče služabnika", ki "kuka skoz ključavni- co"; suteljivo pa je na tem pamfletu že dejstvo, da so vsi viri ci- tirani po francoskih ali angleških izdajahi). Od "sopotnikov" nove filozofije pa velja omeniti predvsem dva: (včasih) levega kristjana Maavicea Clávela, ^trenseeEdentalnega žurnalista" (samooznačba) z njegovimi bužnimi bestsellerji Ce gue je crois (To, kar verjamem). Dieu est Dieu, non de Dieu! (Bog je Bog, Božje ime!), polnimi nabiîh- lega, *pristniškega*ssloga, ter eklektičnega "strukturalista" Jean- -Marie Benoista, ki je že *pred njenim časom* najavil "novo filozo- fijo" s svojim Karx est Eort (Idées, Galiinard 197o - naslov Marg je mrtev je seveda spet parafraza znane rečenice Bog je mrtev); od ostalih njegovih del velja omeniti rasviečeno-eklektično La Rlvolu-- tion Structurale (Strukturalna revolucija, Grasset) ted politični spis, v katex^en se zavzema za ^svobodno, odprto Evropo* Pavane рогш une Europe défiante (Španski ples za pokojno Evropo, Hallier) « Nje- gova zadnje knjiga je predvolilni pamflet zoper skupni program levi- ce. Osnovne koordinate "nove filozofije" podata Aubral in Delcourt, ko ironično navedete štiri vzdevke in pet gesel, ki opredeljujejo "no» vo filozofijo". Vzdevki; "novi guruji", "metafiziki", "krščanski levičarji (chriato-gauchistes)", dediči maja 68"; gesla; "marksi- zem, to je barbarstvo", "vse je zgolj diskurz", "treba se je iztr- 33 gati političnemu pojmovanju sveta", "socialisti? goljufi", "treba je staviti"é Osnovno "izkustvo", ki se nanj sklicuje "nova filozofija" kot na svojo legitimacijo, je maj 68 in "deziluzija", ki mu je sledila; večina "novih filozofov" je bila v letih okoli maja 68 dejavnih v levičarskih "maoističnih" skupinah. Osnovni Vstavek* (enjeu) tega sklicevanja na maj 68 je seveda iztrgati majske dogodke politični levici; "deziluzija" po maju naj bi jasno pokazala, da se je v maj- skih dogodkih spojilo dvoje: na eni strani dejanski nosilci teh dogodkov, levičarske skupine itd., na strani katerih je bila inici- ativa, na drugi strani politično-organizirana levica (komunisti, socialisti), ki so jo ti dogodki presenetili kot neplaniran izbruh Odpora, Ob vsej upravičeni kritiki "nove filozofije" je treba pou- dariti, da je ta razcep "izkustveno", "neposredno" vzeto dejstvo; ■uradna" organizirana levica se v majskih dogodkih preprosto ni znaSla, ti dogodki so bili xa levo Opozicijo prav tako nepričakovan ni kot za vladajočo Večino (goliste). Če ne upoštevamo tega temelj- nega učinka razočaranja, nam nujno uide tista "praktično-ideološka" osnova uspeha "nove filozofije"; tu ne zadošča nikakršno skliceva- nje na ofenzivo ideološke aparata buržoazije pred volitvami itd. "Deziluzija", na katero se sklicujejo "novi filozofi", pa je v tem, da Revolucijo izkusimo kot "nemogočo", da izkusimo nemožnost dejai>- ske revolucije, ki se ne bi iztekla v zamenjavo enega gospostva z drugim gospostvom, ene Oblasti z drugo Oblastjo, "Bodimo realisti, zahtevajmo nemogoče" pomeni v interpretaciji "novih filozofov": ne nasedimo iluzijam levice, ki hoče spremembo dejanskosti, kar se bo mjno izteklo v novo, še hujšo obliko gospostva, marveč bodimo rese- listi, pristenimo na nemožnost R©volucije, pristanimo na razcep: na eni strani polje Političnega, gospostva itd,, kjer bodimo pro- gresivni, "minimalisti* (nekje med Giscardom in Mitterandom, s teži- ščem na prvemu), tako proti desnemu kot proti levemu totalitarizmu, na drugi strani Onstranost: nemogoča Revolucija, Vera, tisto, kar pobegne oblasti in Gospodarjenju,^ 5* Temeljna distinkcija "nore filozofije" je torej distinkcija med "ideološko revolucijo" in "kulturno revolucijo" (Lardreau), med re- volucijo, ki hoče v resnici zgolj zamenjati Gospodarja, (Platon, jakobinci, komunisti) in revolucijo, ki hoče uiti Gospodarju ("ple- bejske" linija od prvotnih kristjanov do kitajske Velike Proleter- ske Kulturne Revolucije^ in maja 68 v Fzranciji). Nadeljni korak pa je seveda že omenjena "deziluzija", tj, to, da izkusimo "nemožnost" te Revolucije, da izkusimo, kako "tostranost" ("realnost") vselej pripada Gospodarju, je vzpostavljena po Gospodarju (Levy: "gospo- dar je metafora realnosti"), kar uvede odločilen razcep: na eni strani iminimalizem* v politiki, na drugi strani "nemogoča" Revolur- cija. Lahko bi torej rekli, da zaznamuje "nova filozofija" tisto točko ^dialektičnega preskoka*, ko tim. "skrajna levica" izkusi svojo slepo ulico, nemožnost "neodtujene" dejanske revolucije, in se od tod notranje razcepi, tj. premakne svojo Revolucijo v Onstra- nost "nemožnega", v dejanskosti pa pristane na *minimalizem*. "Lavel preprosto pravi, da je treba obupati nad tem svetom, da je treba dejansko skušati staviti na neki drugi svet; da je treba, če na tem svetu v celoti vlada Princ, temu svetu pobegniti, da bi preprečili Prinčeve zvijače; da je treba, če v območju možnega lahko pride zgolj do iluzorič- nega upora, staviti na nemogoče, da bi presegli to iluzi- jo." (Levy) Zato "metafiziki^, zato "se je treba iztrgati političnemu pojmova- nju sveta" in "staviti" na Onstranost, zato so socialisti (in -se- veda - komunisti) "goljufi" itd.: "politično pojmovanje sveta*, ra- čunanje na dejanski politični prevrat, po nujnosti lastne logike pelje zgolj k novi obliki gospostva, edini način, da se iztrgamo Gospostvu, da pobegnemo vezem Gospodarja, je Metafizika, Vera, Po- ezija ipd.: "Obnova (pomlad: renouveau) metafizike. Prvič po zelo dol- fem času se zastavljajo preprosta, tradicionalna metafizi- na vprašanja: vprašanje odnosa med dušo in telesom (Jam- bet in Lardreaui; vprašanje želje in ugodja (Jeao-Paul Loll*)", (Lévy)^ 35 Vender pa v tem ^dialelctičnem preskoku* iz radikelnolevičarske skrajne politizacije v de-politizacijo, v iztrganje iz "politične- ga pojmovanja sveta", ne smemo preprosto videti potrditve staliSč ^uradne* levice (KEP itd.) : ''saj smo vedeli, kaj se v resnici fefcri- va za skrajno levico** itd. Kot da namreč ni omenjeni ^dialektični preskok* rezultat celokupne konkretne konstelacije, v kateri pa je ključna prav nezmožnost *uradne* levic da igra v razmerju s spro- ščeno revolucionarno *energijo* tisto vlogo, ki jo že Lenin leta 19o5 določi revolucionarni Partiji: paradoksalno vlogo, da je hkra- ti spodbujevalec, naslovnik in usmerjevalec te ^energije*. Dve - med sabo povezani - temi "nove filozofije" sta, ki sta vredni temeijitejšega spoprijema - na eni strani motiv "Gospodarja" oz. ves sklop naslonitve na Lacana in Lacanovega učenca Pierra Legendrea, na drugi strani nadomestitev osnovnega historičnomaterialističnega motiva razredne borbe, razcepa na razrede, z borbo Oblasti (Le Pou- voir) in "plebea" oz. njegovega odpora (la P.lsistance), kjer se "no- va filozofija" naslovni predvsem na Foucaulta* Že ta hkratna naslo- nitev na Lacana oz o Legrandrea in Fouca\ilta ( predvsem pri Glucks- mannu) kaže eklekticizam "nove filozofije": ta dva miselna sklopa sta preprosto nezdružljiva - Foucaultova zadnja knjiga Zgodovina spolnosti je naperjeno neposredno zoper Lacanovo pojmovanje odnosa Zakona in želje^. Ti dve temi sta vredni temeljitejšega spoprijema zato, ker gre za dva teoretska sklopa, ki v *izvirixiku* pomenita ne- kaj radikalno drugega kot pri "novih filozofih". Dejstvo je, de "nova filozofija" - vsaj pri večini svojih predstav-^ nikov - nastopa kot "lakanovska politika", tj, da pretendira na "po- litizacijo" Lacanove teorije (najizraziteje pri Jambetu-Lardreauju ter Nemu, kjer imamo opravka s pravi "glorifikacijo" Lacana''', neko- liko manj pri Levyju ter Glucksmannu), Zato pa je toliko bolj ntljno potrebno pokazati, kje "novi filozofi" potvorijo lakanovsko polje: ta potvorba se pretežno ne giblje na ravni *napačnega razumevanja* (četudi bi se že tu dalo marsikaj reči, vendar to samo na sebi ni 56 argument« kot da ni tudi ^парабпо razumevanje* lahko v sebi *pro-> dxiktivno* in seže dlje od "originala*!), marveč gre v osnovi za ra- dikalno spremembo samega statusa teorije: psihoanaliza kot praksa^ kot vselej *partikulama* intervencija^ se ideološko \miverzalizi" ra v "svetovni nazorni, v metafizično "podobo sveta"^. Izjave so lah- ko dobesedno vzeto *iste* kot pri Lacanu, vendar se njihov domet povsem spremeni - zgubi se praktično - "Intersub j aktivna" zasnova?- nost samega procesa analize v transfer ju ipd,"** "Vsebinsko'' pa gre pri naslonitvi "novih filozofov" na Lacana predvsem za pojem Gospo- darja oz. diskurza (družbene vezi) gospodeœja (discours du mattre), kar je pri samem Lacanu dojeti iz spleta štirih diskurzov: gospodar- ja, inaiverz it etnika, histerika, analitika (to tematiko štirih dis- kurzov je Lacan vpeljal v seminarju l*Envers de la psychanalyse^let- niku 1970-71). Pri "jiovih filozofih" pa ne gre toliko za neposredne naslonitev na Lacana, kot za naslonitev na njegovega učenca Pierra Legrendrea, in to v osnovi spet za ideološko ekstrapolacijo tekstov Legendrea, Legendre, zgodovinar institucij in prava, se v dveh svo- jih delih. Ljubezni cenzorga in uživan;]u oblasti ter v vrsti člaiH kov - s psihoanalitičnim pojmovnim instrumentarijem loteva zgodovi» ne prava in pravnih institticij. Njegova izhodiščna postavka je, da lahko mehanizem, s katerim Pravo oz. Institucija doseže, da se mu podredimo, da vanj veriijemo s katerim Oblast doseže, da jo ljubimo, tj. prek katerega se Zakon obda z avreolo avtoritete, dojamemo le, če izpostavimo seksualni "mit", fantazem, ki je v njegovem ozadju. Pravni diskurz deluje kot diskurz obsesionalnega nevrotika; vera v vsemočno in vsevedno Oblast se ne bi mogla vzpostaviti 'crez infsntil- no-seksualne libidinalne ekonomije: oseba, ki uteleša Zakone, (npr, v katoliški oblastni hierarhiji papež) je protislovna enotnost, ki "predstavlja hkrati vsemoč in radikalno seksualno pomanjkanje. Je oče, toda kastriran." (L*amour du censeur, str. 7o); gre z ene stra- ni za infantilni lik "vsemočnega očeta", na katerem je z druge stra- ni hkrati imaginarno realizirana naša želja, tj. ki je hkrati kas- triran. Pravni diskurz kot zbirka Pravil (Predpisov) vselej nastopi na ozadju neizrečene grozîxje "vsemočnega očeta" subjektovi želji; 37 edini način, da se subjekt izogne tej grožnji, je, da "interiorizi- ra* prisilo, da se podpredi instituciji, da lastno željo pretvori v greh - pravni Predpisi imajo v tej ekonomiji vlogo obsesionalnih zarotitvenih obrazcev, ki naj odvrnejo absolutno grožnjo vsemočno- ga Očeta. Druga plat Institricije pa je fantazem "doječe", vsezasega- joče, varujoče Matere (najprej "mati-cerkev", nato absol\itističn& Država, ki skrbi za svoje "otroke")« V ozadju same delitve ш "ave» to" oblast in "posvetno" polje je vselej seksualni fanta^iem; ta de- litev se Ш bi mogla obdržati brez seksualne investicije, ki doja- me "posvetno" področje kot področje spolne razlike, de»arja, krvi ("umazanega"), "sveto" pa kot področje Enoepola (l*ünisexe), ki je nad spolno razliko. V tem okviru Legendre lepo pokaže, kako so celo takšni danes povsem samoobsebiumevni pojmi kot npr. pogodba zasno- vani v nauku o grehu (ibid., str. 153)« Legendre problema ne zastavi v ideoloSko-abstraktni obliki: gre mu za specifični seksualni fantazem^ ki je v ozadju zahodnoevropske pravne Institucije in njene dogmatike; njegove korene išče v srednje- veški sholastični pravni dogmatiki, pri čemer opozori na ključno vlo- go pravnega diskurza za celotni sholastični postopek: sama Tomaževa Summa je прго organizirana kot /pravni/ "proces", z argumenti obeh strani in zaključno " sodbo" Osnovna poanta Legeadrovih rfiziskav pa je kajpada v tem, da je ta konstelacije preživela zlom srednjeveške sholastike in je še nadalje na delu v nacionalističnim birokracijah meščanske dobe tja do sodobne tehnokracije in njenih propagandnih aparatov - to je tema njegove druge knjige Uživanje oblasti, katere podnaslov tudi je "razprava o patriotični birokraciji". Pri tem Le- gendre nenehno poudarja, da v prvi vrsti meri na model francoske, katoliško zasnovane nacionalne administracije; prav tu se zdi, da ga "novi.filozofi" ideologizirajo, s tem da uporabijo njegovo apara^ turo neposredno kot ključ analize sodobnih "totalitarnih'* sistemov, fašizma in predvsem stalinizma. Grobo povedano je zadeva v tem: zdi se, da prav stalinizem in fašizem zaznamujeta točko, na kateri se Institucija - sicer "nevrotična" - "psihotizira"; Legecdrov model 38 pravnega diskurza kot diskux^sa obsesiooalne nevroze itd. lahko upo- rabimo na velikih zapadnoevropskih nacionalnih birokracijah, bržko- ne tudi še na italijanskem, francoskem in španskem tipu "katoliške- ga" faáizma, vprašanje pa je, бе ga lahko posplošimo v obči tip, ki neposredno zajsme tudi nacizem in stalinizem. Na drugačni ravni se na Lacana opreta Jambet in Lardreau v Angelu; celoten sklop Lacanove misli dojamete kot izrekanje resnice "tostra- nega" sveta ideologije. Oblasti, sveta želje»spolnosti»Gospodarja ("Sleherna želja je Gospodarjeva..."; "Reči, da je spol Gospodarjev, pomeni tautologijo, tako kot pomeni tautologijo reči, da je diskurz Gospodarja Gospodarjev."). Vozlišče Lacanove misli tvori - kot je znano - simbolna kastrecije, ki vpelje razsežnost spolne razlike (simbolnega dejstva, ki še zdaleč ni zvedljivo na biološko osnovo ali zasnovani v nji), tj, ki vzpostavi željo v njeni specifično "člo- veški" razsežnosti. Prav na tem mestu pe Jambet in Lardreau naskoči" ta Lacanovo teoretsko polje: zoper tezo, da "je kastracija dopustna z^olj kot simbolna". kar naj bi nas zaprlo v polje Gospodarja, Obla- sti, postavita zahtevo, ki naj bi bila na delu v "kulturnih", "nei- deoloških" revolucijah, od začetnega krščanstve (Origenes) do kitaj- ske toiltume revolucije; "Zanikati spolno razliko." Zoper simbolno kastracijo, ki že pomeni kompromis s "tostranostjo*, to"je ki pome- ni "negacijo negacije", ki nas na koncu spet vrne k poziciji Biti, je treba afirmireti "heretično kastracijo", ki pomeni "čisto negaci- jo" brez vrnitve k poziciji biti, tj. radikalno odtegnitev "tostra- nosti*?, "realnosti"; "Simbolna kastracije, ki se ji podvrže ortodoks- ni menih, je negacija negacije, pozicija Biti kot dobrega." ("Here- tična kastracije je čista negacije; odtegnitev biti, se previ dobre- ga," kar nas postavi v pozicijo Angela, neomadeževanega z Razliko. Zdi se, da za spodbitje takšnega *preseženja* Lacane zadošča, da se naslonimo prav na Legendrea, ki se nanj toliko sklicujeta avtorja Angela, na njegova izvajanja v uživanju oblasti; Razcep na svet " "spolne razlike", "profanega", "umazanega", in svet "Enospola brez 39 razlxke", "svetega", "čistega" itd. ^е еаша sekstialna ekonomija, skoz katero se vzpostavi Oblast; to, kar Lardreau imenuje "heï-etiC- na kastracija", ni drugega kot imaginarna kastracija, o kateri govo- ri Legendre kot o znamenju "posvečenega" območja Oblasti. Skratka, zdi se, da bi lahko postavili novo enačbo v stilu "Karx-Gulag", ta- ko priljubljenem pri "novih filozofih": ángel» gospodar. Sam posto- pek, s katerim skušata Jambet in Lardreau utemeljiti pozicijo Angela iz sé tako iztrgati polju Gospodarja, reproducira logiko Gospodasv Tretji tip naslonitve na Lacana je pričujoč pri Philippu Remu, ki v svojem Strtikturalnem človeku razvija svojsko "strukturalno politi- ko". Za razliko od ostalih doslej omenjenih avtorjev je za Nema »na- čilno predvsem to, da obravnava Gospodarja - naivno rečeno - "vred- nostno pozitivno": Gospodar je tisti, ki naj bi vsprejel spolno raz- liko ter 3?ealiziral ravnotežje vednosti in užitka. Na tej ravni je simptomatičen predvsem Nemov prezir do histerika; Nemo interpretira Lacanove "štiri diskurze" kot - vsaj implicitno - vrednostno zapored- je: histerik - univerzitetnik - analitik - gospodar; na najvišjem mestu je gospodar in ne, kot bi pričakovali, analitik. In ne smemo se začuditi, če ima ta prezir do histerika neposredno politično raz- sežnost, če se veže na arhe-reakcionamo, predmeSčansko politično di- menzijo Nemove "striikturalne politike" - nekaj odlomkov iz Struktu- ralnega človeka: "Kapitalizem bi bil ta zgodovinska monstruoznost, ki je brez razlik pregnala kmete z njihove zemlje in jih zvedla na mezdno delavstvo, pri žemer je morala postopoma zvesti vse poklice ..^ S samim tem je uničil smisel svetega ... kmečkega obstoja: de- jansko je kapitalizem, in ne materialistične ideje kot take, tisti, ki je razkrščanil ljudsko množico." Tej "monstruoznosti" zoperstavlja Nemo idiliko " ljudstva-gospodar j a", katere model mu je zak^roniški kmet v fevdalizmu: "Ker svoje potrebe zadovoljuje z delom lastnih rok, mu tisti 40 del dobrin, ki ga prepusti lastniku, ne odvzame nikakršne obla- Л sti, ki jo itak hoce izvrševati zgolj v svoji hiši Misel, da bi lahko zaslužil več, lastnik pa manj, kljub temu ne pokvfr- ri okusa kruhu, ki ga je: nasprotno, lahko je naklonjen svojemu lastniku, ki ga pozna že cele generacije, le-ta pa ga tudi s svoje strani ne gleda zgolj s ciničnim interesom." Ta idiličen zaprt univerzum harmoničnega razmerja gospodsr-Hlapec razruši kapitalizem, ki "histerizlra množice", naredi iz njih upor- nike proti gospodarju, ki pa "strukturalno" nezavedno hočejo ostati hlapci: - "Podjarmljeni, toda agresivni histerik ne izraža toliko svoje volje, da se zoperstavi gospodarju, kot svojo željo, da se ni- česar ne bi spremenilo: da bi sam za vselej ostal na svojem me- stu in da bi gospodar ostal gospodar." Nadaljnje Nemove izjave, ki povedo, kdo so ti "histeriki v politiki", so dovolj jasne: V politiki označujemo s histerikom tistega, ki smo se ga nava- dili imenovati "odtujenega" človeka. Pojmujemo ga na način, kot to določa struktura, vendar pa kljub temu vidimo, da ima njego- ve poteze že nietzschejevski "suženj".,. Delavski klin histeri- ^ je v politiki je terjatev, .,, H isterična Psrt ij a zbira danes -^.^ okoli sebe posameznike, ki imajo do politike histerično razmer- Nemo je kajpada ^skrajen primež*; toda da ne gre za slučajno potezo, to nam pokaže že navezava na Levy j a in Glucksmanna, ki pravtako oba vidita *model* revolucije, ki se izrodi zgolj v prenos Oblasti, v klasičnih meščanskih revolucijah, v prvi vrati v francoski revoluci- ji z njeno centralizirano jakobinsko diktatiiro. Iz tega stališča nekoliko jasneje izstopi osnovna libidinalna ekono- mija Glaucksmanna: strah pred "očetomorom", ki ga izvrši revolucija. Osnovna shema pri Glucksmannu je model meščanskih revolucij: "očeto- mor", padec starega režima, sicer za trenutek sprosti energijo pleb- ea, ki pa jo nova Oblast takoj zmanipulira, tako da se zadeva zvede 41 na prehod v novo, bolj Hacionalno-üniverzalno oblast, S tega gledi- šča so značilni Glucksmannovi zgodovinski "primeri* upiranja plebsa, ^r poleg pariške komune, maja 68 itd, najdemo - v istem košu - tu- di upiranje Vendeje jakobincem, upiranje mehiških kmetov in duhov- nikov levi antiklerikalni vladi v tridesetih letih našega stoletja, celo upiranje kmetov na severu Port\igalske vojaški vladi in komuni- stom pred par leti Nova Oblast se od stare razlikuje predvsem po tem, da nadomesti staro "samoraslo", konkretno-partikularistično, "patemalistično" itd, vladavino s centraliziranim univerzalnim dr^ žavnim aparatom; to je za Glucksmanna logika (izroditve) revolucionar- nega procesa: revolucionarna energija plebsa je v zadnji liniji vse- lej zmanipulirana in revolucija se izteče zgolj v "prečiSčenje" oble^. sti, v to, da se Oblast okrepi-univerzalizira-racionalizira-centrali- zira, logika, katere (doslejšnji) vrhunec je izroditev revolucije v SZ. "Psihoanalitično" rečeno; staro vladavino Očeta zamenja diktatu- ra sinov, ki zgolj stopnjuje teffor,-^ Tako smo prišli do druge temeljne teme, do pojma plebsa (la plèbe) kot nosilca Odpora, ki ga revolucija vselej zmanipulira; pri tem ključnem pojmu se Glucksmann nasloni na opredelitve Michela Poucaul- ta (v Recherches logiques 1977Лв cit. po Las maîtres pensexirs, str. 321); "Sedvomno se "plebsa" ne sme dojeti kot stalne osnove zgodovi- ne, končnega vilja vseh podjarmijenj, nikoli povsem pogašenega žarišča vseh uporov. Nedvomno ne obstoji sociološka realnost "plebsa". Vendar pa vselej obstoji nekaj, v socialnem telesu, v razredih, v skupinah, v samih individuih, kar na določen na- - čin uhaja razmerjem oblasti; nekaj, kar nikakor ni prvotna ma- terija, bolj ali manj pohlevna ali uporna, marveč sradobežno gibanje, protivna energija, utekanje, "Ta»* plebs nedvomno ne eksistira. je pa v vsem'hekaj" plebsa ("La" plêba n"existe sans döute pasi c^ais il y a "de la" plèbe). Nekaj plebsa je v tele- sih iJti dušah, nekej ga je v individuih, v proletariatu, nekaj ga je v buržoaziji, toda v različnih obsegih, oblikah, energi- jah, nesvedljivostih. Ta plebejski del ni toliko zunanji glede na razmerja oblasti kot njihovih meja, njihova narobna stran, njihov protisunek; to, kar na vsako napredovanje oblasti odgovo- 42 ri z gibanjem, ki se ji hoče iztrgati; torej to, kar spodbuja vsak novi razvoj mrež oblasti, Redukcija plebea se lahko izviv ši ne tri nečine: z dejanskim podjarmljenjem, s tem, de se ga uporabi kot plebs, (npr, prestopništvo v 19, stoletju) ali tako, da se sam fiksire v skladu z določeno stretegijo odpore, Tekšno gledišče, ki pojmuje plebs kot nerobno stran in mejo v odnosu ^ do oblasti, je torej neobhodno potrebno, če hočemo analizirati diapozitive oblasti; od tod lahko dojamemo njeno delovanje in njen razvoj," "Ortodoksno"-merksistično je nadomestitev razredne razlike s parom Oblast/plebs kaj lahko zevmiti kot v nejslabšem primeru zvijačo v službi buržoazije, ki skuša zamegliti pravo, odločilno razliko, v najboljšem primeru pa ostejenje ne površini, ki ostaje pri -neposred- ni denosti in zato nujno odpove v kompleksnih konstelacijah, tj, ki ne vidi, da je razlike Oblest/plebs seme na sebi v strogem dialekti- čnem pomenu abstrakten moment, že posredovana s konkretno totalnost- jo, ki jo v osnovi opredeljuje neka druga, razredne razlika. Vendar takšna zavrnitev prelahko opravi z dejstvom, de je neposreno -"izkus- tvene" osnove nedomestitve rezredne rezlike z rezliko Oblast/plebs o«, razrednege boja z rezliko drževna represija / odpor izkustvo so- dobnega "državnega" kapitelizme in predvsem "reelnege socielizma" v vzhodnoevropskih deželah: v teh deželah ne moremo govoriti o razred- ni družbi v "klasičnem" pomenu, hkrati pa gre nedvomno za družbe "go- spostva". Tu je spet treba opozoriti na dejstvo, da lehko sicer rez- prevljemo o ebstrektno-ideološkem znečeju dvojice Oblest/plebs, da pe je trebe kljub temu upošteveti, kako ta dvojica nastopi kot imagi- narna^ ideološka razrešitev realnega problema, na keterega marksistič- na teorija dandenes bržkone še ni našle koherentnege teoretičnega od- govora, Doslejšnji odgovori so se gibali pretežno ne dveh ravneh: (1) na eni strani poskusi, zeniketi radikalnost tega pojave, tj, vz- trajati pri predhodnem konceptualnem eparatu: kljub vsem hudim za- blodam, težavam, protislovjem ipd, pa imajo ti pojavi v zadnji in- stanci le akcidentalno vlogo, v SZ imamo še vedno opravke s substsn- co socielističnih družbenih odnosov; (2) na drugi strani razne bolj eli manj prikrite teorije "konvergence", ki se ponavadi sklic\ijejo na aodoben tehnični svet, na "instrumentalni um", ki tvori osnovo 43 celote sodobnega sveta in ki naj bi v sebi nosil kal gospostva - ta varianta je lahko heidegger.jansko obarvana (bistvo tehnike kot "postavje") , prisotna pa je tudi v Adomo-Horkheimerjevi "dialekti- ki razsvetljenstva" oz. v že povsem ideologizirani obliki pri poznem Horkheimerju in njegovih razglabljanjih o "upravljanem svetu" (gle- de kritike ideologije "upravljanega sveta" prim. M, Dolar, O nekate- rih vprašanjih in protislovjih v marksističnih analizah fašizma. Problemi 177-I80); novejši simptomatičen poskus se nakazuje v zad- njih delih H, Lefebvra, ki skuša opredeliti novo družbeno-ekonomsko formacijo med kapitalizmom in komunizmom: njene poteze naj bi bile tehnokratizem5 državno gospostvo itd. Odveč je pripomniti, kako gre ob teh dveh variantah za dva komplementarna načina, kako se izogniti spoprijemu z odločilnim vprašanjem - enkrat s tem, da pojavu zanika^ mo njegovo odločilnost, da ga zvedemo na lažno "konkretnost" okoli- ščin, ki ne zadeva občega bistva, drugič s tem, da resnični konkre- ciji pobegnemo v abstraktno-ideološko občost. Zato se nam zdi še ved- no aktualna naloga, ki jo postavlja Althusser: "Potemtakem je treba povsem spremeniti vprašanje in zavreči smešno teorijo "prostorsko- časovne" "akcidence", ki je od zunaj vdrla v socializem, neomajen kot aristotelovska substanca, zavreči torej dvojico in distinkcijo substanca-akcidenca, in se preprosto, toda resno vprašati: kakšni družbeni odnosi tvorijo danes sovjetsko družbeno formacijo?" (Zaklju- čena zgodba, zgodba brez konca, slov. prev. Problemi 163-168, str. S tem kajpada - da se izognemo nesporazumu - še zdaleč ne pristane- mo na novofilozofsko ideološko okoristenje s tem realnim problemom; .- kar bi lahko temeljnega očitali Glucksmannovemu pojmu plebsa, je v prvi vrsti - heglovsko rečeno - njegov "neposred(ova)ni" značaj; "Odpor" (la résistance) se pri Glueksmannu spremeni v nekako nepo- sredno- izhodiščno točko samo-gotovosti subjekta, v edino oporo, prek katere subjekt, ki bi ga sicer "do kraja"požrla Oblast, sploh j^e, tako da bi ga lahko - če naj nekolikanj pretiravamo - celo postavi- li v serijo novoveških samoizkustev subjektivnosti in rekli: "upi- 44 гаш se, torea sem*« Skretka, resnica je za Glucksmanna na eni strar- ni neposredno-izkustvenega, na strani neposrednega izkustva de.jstva Odpora, ki ga vsak poskus posredovanja že izda, zmanipulira, že pred- stavlja manever Gospodarja, da izkoristi zase in s tem kanalizira revolucionarno energijo."''^ To je Glucksmannovo - бе se že ћобе - ^metafizično jedro*, po katerem je - mimogrede povedano - njegov teo- rijski sklop txidi povsem nezdružljiv z Lacanovim. Cena, ki jo Glucks- mann plača za to, je kajpada, kot je zadevno opazil že Jacques Eanciê ciôre, da se Plebs - nosilec Odpora - prečisti v povsem neprotislov- no, *nedolžno* entiteto, presenetljivo podobno "proleteriatu" v naj- bolj dogmatskih varienteh marksizma"'"^: "Njegov plebs je prav tako očiščen svojih protislovij kot je to doktrinami proletariet. DejeuBko je vse njegove knjiga organi- zirana kot izčiščenje protislovja: na eni strani oblast in dis- kurzi gospodarjev (filozofov, kraljev, jakobincev, merksistov,,) organiziran po pravilih državne prisile; na drugi strani razred ne-oblasti, plebs, čista plemenitost, katere diskurz izreže zgolj željo, de ne bi bili tlečeni." (Renciêre, Les Révoltes logiques št, 1, "Le bergère eu Gotdeg", str, lo2, cit. po Con^ tre str, 149), Drugeče povedeno, plebsu je trebe *vzeti nedolžnost*, ugotoviti, de je možnost *msnipuliranna* s strani Oblasti plebsu "notrsnje", da - npr, pri resističnih pogromih in podobnih tipičnih prikeznih "menipulacije" plebee - ne gre enostevno zgolj ze kontra?-manever Ob- lasti, ki se v jedrni naknadno cepi na čisti in nedolžni plebs 5 ob podobnih prikeznih "manipulacije" plebea bi bilo treba zgolj ponovi- ti teoretično operacijo, ki jo Daniel Sibony izvrši ob formvdi, da je fašistoidni rasizem primer prevare množic, kjer se izkoristi nji- . hova *frustrirane* energije uprevičenege nezadovoljstva tako, da se ji podtakne nadomestni objekt, da se premesti njen objekt: kot da ni takšna premestitev lastna želji kot taki, kot da ni želja kot ta- ka vselej zavezane premeščenju, metonimičnemu drsenju! (Prim, Sibo- ny, Remerques sur l*effect "retiel", v Eléments pour une analyse du fasciame VII, ÜGE, Paria 1976)"'•^ 45 Kakor bo bržkone držalo, da tip revolucije, ki se orientìj>a na "čisti* proletariat in pri tem s prezirom obravnava "Ixîmpenproletar- ske" momente ter nasploh "parcialne" vstavke tr borbi (problem nor- cev, žensk, homoseksualcev, zapornikov itd,), tj, pri teh prikaznih ne le ohrani, marveč celo okrepi moralično *piiritanstvo ' vladajoče- ga razreda (seksualno puritanstvo, pi^ezir do norcev itd,), da takšen tip revolucije nosi v sebi kal gospostva, katerega ceno bo v zadnji instauci plačal sam proletariat, tako imamo pri izključnem poisdarku na teh *mejnih* momentih opravka s fiksacijo na abstraktnih momentih neke mreže, katei^e konkrecija ni tematizirana. Gre, skratka, za to, da je dvojica Oblaat/plebs pojmovni par, ki se giblje na v osnovi različni ravni od razredne razlike oz, razredne- ga boja (saj prvo ne obstoji brez drugega): medtem ko je razredna razlika - heglovsko rečeno - "konkretna občoet", tisti ključni moment, ki - prav kot ireduktibilno protislovje - *drži skupaj^ družbeno to- talnost, "posreduje" vse njene momente, pa se giblje dvojica Oblast/ /plebs na ravni "abstraktne"-neposredne občosti, ki nima v sebi mo- či svoje konkrecije. Drugače povedano, občost dvojice Oblast/plebs je ideološka, saj - tako, kot deluje v teoretskem polju "nove filozo- fije" - zamračuje mrežo konkretnega "posredovanja", ki ji da v vsa- kokratni konstelaciji specifično *barvo*: zgodovina se zvede na ab- straktno "ponavljanje istega", preposnavanje-vselej-istega, nikjer ni napr, niti od daleč analizirana zapletenost konkretne diružbene konstelacije, ki daje Oblasti absolutne monarhije Ludvika Xiy,-ega precej drugačno konkretno vlogo od Oblasti "stalinskega" tipa, more- bitne razlilce so dojete kot postopno-linesmo izkazovanje abstraktno- - istovetnega bistva, v Ob vsem tem pa velja poudariti, da nam v pričujočem zapisu gre za ' *ne-resnico Celote* "nove filozofije", kar seveda ne pomeni, da Z8>- nikamo momente njenih "delnih resnic*: kot da ni način, na katerega ideološka zavest *zagrabi* subjekte, prav kombinacija delnih resnic 46 v ne-resnico CeloteI Takšen moment ^delne resnice* se nam zdi npr. ^ Lévyjeva postavka, da je "Gospodar metafora realnosti" oz. njegovo poudarjenje, da je "ontologija" kot taka diskvirz Oblasti (izza če- sar se skriva poenostavljena in iz konkretnega teoretskega sklopa iztrga Lacanova misel, da je ontologija "diskurz gospodarja" - prim. Encore, str, 29, in nasi.). Pozicija Ontologije je namreč prav tis- ti *obči* pogled, nazor, ki abstrahira od mesta, od koder govori, ki gleda na to mesto kot na omejeno, ^posebno področje* v okviru -k širše, objektivistično dojete Celote. Pozicija Ontologije je pozici- ja "metagoTorice" par excellence: pozicija, ki išče garancijo v od subjektivnosti "neodvisni" objektivni ureditvi. Kretnja Gospodarja je prav to sklicevanje na "objektivno stvarnost", neomadeževano z vpisom subjektove pozicije izjavljanja - diskurz Gospodarja je nam- reč (od Platona do diamata) tisti, ki odloča, kaj velja za objektiv- no itd, "resničnost", ki jo "odraža" naše mišljenje.^"^ Prav v tej luči tudi Glucksmannova izvajanja o paradoksalni naravi diskurza Sospodarja, ki nam zapoveduje svobodo in nas tako ujame v paradoks lažnivca, niso brez podlage; tip logike, ki npr. ugotavlja, da je *vse izgubljeno* - vse, razen same pozicije, od koder se ta ugotovitev izreče -, je gotovo značilen za marksizem, v kolikor je deloval kot meta-govorica oz. kot "diskurz Gospodarja"; na delu je npr. v temle znanem odlomku iz Stalina: "... proletariat se je kot razred razvijal, medtem ko so kmetje kot razred razpadali. In prav zaradi tega, ker se je proletari- at kot razred razvijal, so se marksisti orientirali na proleta- riat. In niso se zmotili, zakaj proletariat se je potem - kakor je znano - razvil iz neznatne sile v zgodovinsko in politično silo prvega reda." (Zgodovina VKP(b), CZ 1946, str. 109) "Marksisti" so tu v zunanji poziciji meta-govorice, izvzeti konkreci- ji zgodovinskega gibanja, od koder lahko *izbirajo* tisto "material- no silo", ki bo - na način "zvijačnosti uma" - realizirala njihov projekt. (Glede analize tega odlomka prim, uvod v stalinsko hermenev- ^ 47 ^ tiko. Problemi - Razprave 177-180.) Med ostalimi "delnimi resnicami* bi veljalo omeniti npr. Glucksman- novo bržkone vфraviбeno ironiziranje tistih ortodoksno-komunističnih zgodovinarjev, ki ob Leninovih zadnjih, predsmrtnih zapiskih vzdigu- jejo v nebo njegovega genija: Kakšna prodornosti Lenin je že vse vi- deli Predvidel je stalinizem, birokratizacijoI itd, itd. Gluckemann tu opozori na dejstvo, da so to takrat VIDELI SKORAJ VSI, marsikdo že pred Leninom (Rosa L\ixembourg, v sami SZ "delavska opozicija" itd. itd.); da ni šlo za nekaj, za kar bi bila potrebna nevemkakšna pro- dornost marksistične analize, nam pove že dejstvo, da je na empirič- ni ravni veliko potez kasnejšega "stalinizma" napovedal takšen pozi- tivistično-meščanski um, kot je to bil Bertrand Rüssel, Ista 1919 ob svojem obisku v SZ. Nadalje je bržkone vsaj deloma, z določenega vidika, upravičeno Glucksmannovo ironiziranje tistih, ki se, ko je treba razložiti stalinski despotizem, vselej skličejo na "zaostalost ruskih množic" (kako da te iste množice, ki so izvršile revolucijo, naenkrat - 10 let po revoluciji - tako zaostanejo?) - razlaga, ki se presenetljivo ujema s samim stalinskim opravičevanjem stanja v SZ pred "prosvetijenimi" zahodnimi intelektualci. To sklicevanje na nisko zaostalost je presenetljivo podobno tudi Lu- kacsevemu postopku v Mladem Heglu, ki ga je upravičeno ironiziral že Mario Rossi (prim, v slov. prevedene odlomke v PROBLEMIH 57-58): kadarkoli pri Heglu naletimo na kakšno reakcionarno potezo, nastopi- jo kot deux ex machina "klavrne nemške razmere" ipd., ki jo opravi- čijo. Bržkone najboljši del Kviharice ... pa so poglavja, ki razprav- ljajo o vlogi jezika v stalinskem sistemu, o tem, kako se stalinsko gospostvo vpiše v samo delovanje govorice (npr. Avoir un Staline sur la langue - Imeti Stalina na jeziku; to temo je skušal razviti v is- toimenskem članku Jean-Louis Haoudebine, v zborniku Sexualité et le pouvoir, Payot, Paris 1976), Stalinov slog uporablja tri poglavitne retorične figure (dve povzemamo po R, Cnnquestu: The Great Terror, pri nas: Izbrisani, izobčeni, sicer meščanskemu delu, ki pa prinaša 48 dovolj zanimivih podatkov): (1) *kot je znano*. (2) "ni alugajno*. (3) "potemtakem". Vsaka od teh figur kajpada nastopi zato, da bi prikrila svoje nasprotje: "kot je znano" nastopi takrat, ko sledi trditev, za katero ni racionalnih dokazov ("trockisti, ki so kot je znano, fašistični agenti"), "ni slučajno", ko gre za vez, ki je pov- sem naključna ("ni slučajno, da je Z že takrat poznal T-a, ki se je kasneje izkazal za imperialističnega agenta"), "potemtakem", ko gre za poljuben sklep iz občega zxa posebno /"napredek se razvija kot preskok kvantitete v kvaliteto; potemtakem se tudi družbeni napredek odvija po poti revolucije, ne evolucije"). Za zaključek skušajmo še nakazati odgovor na vprašanje, kaj vse to pomeni za sklop Lacanove misli, natančneje: za njen "politični do- met". Naivno rečeno: če novofilozofska "lakanovska politika" potvo- ri razsežnost Lacanovega teoretskega polja, v čem pa potem ¿e njen "politični domet"? Če Lacan odgovori na vprašanje o "političnih i»- plikacijah vaših psihoanalitičnih raziskav": "V vsakem primeru to, da ni napsredka. (Kar dobimo na eni strani, zgubimo na drugi.) Ker ne vemo, kaj smo zgubili, mislimo, da smo dobili." (Scilicet, 6/7, str. 37) , tedaj bi bilo povsem zgrešeno v tem videti nekakšno "kontra- révolueionamo" naravnanost tipa "revolucije, to se ne splače". Revolucija je prav tOs kar ^se ne splača* - preprosto zato, ker * prav v meri, v kateri ni zrcalni obrat obstoječega, subvertirá sa-* mo merilo dobička in zgube. "Ni napredka", ker ni nevtralnega meri- la, ki ne bi bilo sèmo vpotegnjeno v zgodovinsko gibanje, ne zato, ker bi se vselej ohranjalo isto ravnotežje dobička in zgube. Od tod pade nova luč na marksovsko koncepcijo "proleterske pozici- je" kot "negeicije negacije": Ne več zgolj skrejne ničnost, "đovrše= ni" razcep/odtujitev itd., ki omogoči zreelni cbret, tipa: nejprej se moramo do kraja zgubiti (doseči točko čiste subjektivnosti, ki ji je odvzeta sleherna substencialna vsebina), da bi se zatem lah- ko znova našli v vsem bogastvu vsebine (da bi si lahko prisvojili 49 vso substancialno vsebino), "Тобка, s katere ni vrnitve" revolu- cionarnega procesa, zadnja točka v seriji njegovih "porazov" - Eie Bhodus, hic saltai: ne več skrajna pozicija v okviru лекв es- hatološke ekonomije, tipa: strašnejši kot bodo porazi, močnejša bo končna zmaga. Marveč prav niilta točka, na kateri - v libidinalni ekonomiji - od revolucije (kakorkoli to zveni paradoksalno) *ne pričakujemo ničesar*, točka "negacije negacije*, na kateri se^re- volucionarnem procesu hkrati s porazom nasprotnika zamaja sama po- zicija, iz katere smo vstopili v ta proces, na kateri hkrati z re- voluc ionam i m prevratom obstoječe sedan,'|osti izstopimo tudi iz bodo- čnosti, ki je bila sama - četudi kot revolucionarna perspektiva - vpeta v to sedanjost in nam tako zapirala grozljivo "nedoločno og- romnost" tega, kar prihaja skoz revolucionarni proces.Tu, v tem *prečiščevanju*, v neprenehnem razkrinkovanju vloge, ki jo zrcalna podoba "bodočega" igra v sami sedanji totalnosti, v njeni libidinal- ni ekonomiji, v neprenehnem preizpraševeuaju naše lastne pozicije v revolucionarnem procesu, bi bržkone veljalo iskati to, čemur tako neprimerno pravimo "politična razsežnost psihoanalize*: da na pri- mer analitik ob vsakem razmerju žrtvovanja, odpovedovanja v imenu bodočega užitka, tega razmerja ne razglaša preprosto za iluzijo (ali (ali celo "namerno* prevaro s strani vladajočih), marveč zastavlja odločilno vprašanje specifičnega uživanja, ki ga prinese sama ta odpoved, samo žrtvovanje^°. OPOMBE: 1 Zanimivo je, da je pri isti založbi izšla Zgodovina stalinskega fenomena uradnega partijskega zgodovinar j aleana Elleinsteina ter zaänja knjiga - odgovori na vprašanja, namenjeni predvolilne- mu boju - Georgesa Marchaisa Govorimo odkrito; ta zadnja knjiga, sodeč po odlomkjii, objevljeniFTTasxE^'razgledih, tudi spada v to založbo, npr.: "Strastno ljubimo našo deželo. Ljubimo jo zaradi neskončne mili- ne njenega neba, raznoličnosti njenih pokrajin, plodnosti njenih tal. Ljubimo jo zaradi dela tistih, ki so rod za rodom - kmetje, obrtniki, delavci, inženirji, umetniki ali znanstveniki - obliko- vali njeno podobo, preden so nam zapustili sadove svojih naporov. ' -50 е^г (Videč languedoSke vinograde ali normandijske travnike, tancar- vilski prekop ali letalo P.concorde", pariški center Beaubourg ali chartrsko katedralo, ki se dviga "više kot vsi svetniki, vi- še kot vsi kralji", kdo bi ostal neobčutljiv ob teh pričah strnje- nosti in različnosti francoskega duha?) ... Da, naša dežela je velika dežela. Ni narejena ne za novprečnost ne za podložniatvo, (Vendar pa nam danes Francijo uničujejo, ,,," Ekonomija, ki smo je doslej bili vajeni pač pri skrajni desnici - najprej mitična^ -ideološka enotnost zemlje, duha ljudi, ki se izraza v vseh mogo- čih pojavih, tja do "centra Beaubourg", simbola tehnokracije, na- to - katastrofa, tu so nekateri, ki nam uničujejo deželo, ki os- &шјајо mater-domovino 1 V skladu s to ekonomijo so tudi cilji ab- straktno-pravičniški: berejo se kot program populistične desnice zoper dobičkarsko plutokracijo^ za pravičnost itd,: "Naši cilji so jasni: pregnati hočemo revščino in muke, hočemo zagotoviti vaje- nost obstoja, hočemo krep it i družbeno prav ično st, hočemo razviti ■ novo rast, ki bo temeljila na družbeni in narodni rentabilnosti (I) in ne na dobičku," 2 Obilo podatkov o propagandni mašineriji, ki stoji za "novo filozo- fijo", lahko bralec najde v polemični knjigi Françoise Aubrala in Xaviera Delcourta Contre la nouvelle philosophie (Idées, Gedli- mard 1977) « ne katero se ttidi sicer - kar zadeva podatke - precej naslanjamo, 2a Kar se tiče "proti-nemškega" značaja "nove filozofije" (najjasne- je izraženega pri Glucksmannu), pa se tudi sami sodobni nemški teoretiki nimajo ob sicer dovolj očitnih - slabostih "nove filo- zofije" kaj preveč naslajati: saj je le nekaj let za njimi teoret- ski skandal (kot ga je imenoval sam eden njegovih glavnih akter- jev Urs Jaeggi) ob "recepciji" tim. "strukturalizma"; s tega gle- dišča je izredno zanimiva kasnejša knjiga Jaeggija Theoretische Praxis, kjer se *ton* povsem spremeni: ob ohranjeni kritični dis- tanci do Althusserja tu Jaeggi sijajno pokaže, kako je nemška re- cepcija Istrukturalizma" s tem, da ga je hotela zvesti na novo vet- rianto "pozitivističnega" pristopa, ideologije sodobne tehnokraci- je ipd.} tj. s tem, da so iz "struk-turalizma" konstruirali poziti- vistični protipol "hegel-marksizmu", popolnoma zgrešila njegov te- oretski domete Tu ni mesto,na katerem bi posegli v "stupidarij" izjav A, Schmidta, samege U, Jeeggija itd, itd^ o "strukturaliz- mu" - žalosten rekord je bržkone postavil A. L^renzer v svoji "kri- tiki" Lacena - opozorimo le na to, da je značilno, kako v Nemči- ji, razen redkih izjem, recipirajo Lacana: povsem na ravni obče- ga "zasnutka", tj, na ravni ideološke univerzalizacije. Najtipič- nejše pojava sta H, Lang (zvajanje Lacana na Gadamerj a) in M, Frank vtolmačenje Lacana iz Schleiermacherja, kjer imamo opravka s trditvami, da je Lacanov Drugi "Bog" in podobnimi hermenevtič- nimi "čtjdesi" - kot de Lecen ne pravi, da bi bog bil ženska, ki bi bila Cela, njegovo dojetje "ženske" pe ne žalost izhaja prav iz njene konstitutivne ne-celosti ...). Po vsem tem se ni ČTad,iti, 51 бе se (po iiiformaciáah v Spiepqu) v Nemčiji Glucksmann in Levy prav dobro podajata ••• 3 Od tod bi bilo verjetne treba dojeti sicer že *iracionalno* sov- raštvo "noviii filozofov" do Deleuza: prav Deleuze je tisti, ki sicer z ene strani že razvije celotno pojmovno aparaturo Odpora Plebsa çroti Oblasti: premik tržišča iz razrednega boja na množi- co specifičnih oblik spodbijanja sistema iz *obrobja* družbe: norci, homoseksualci, ženske, priseljenci (tuja delovna sila), zaporniki itdc, a tudi konkretne oblike upiranja delavskega raz- reda (boj proti "disciplini" dreserski v tovarnah itd.); z druge strani pa nikakor ne pristane na "deziluzijo", ne razglaša Revo- lucije za "nemogočo", marveč išče konkretne, se kako dejanske ob- like ßubverSranja oblasti, (Ta Deleuzova pozicija je zelo jasno izpeljana v pogovoru s Foucaultom Intelektualci in oblast, slov, prevod v Problemih-Razpravah 228^1^2,) 4 Pri "maoizmu" nekaterih "novih filozofov" je treba poudariti, da gre kajpada za specifično francoski pojav z Is redkimi poskusi širše teogetskg utemeljitve (mednje spada skupina okoli revije Yenan -"ñeSdánJi althusserjanee Alain Badiou itd.); poleg tega se~zc[i, da je francoski "maoizem" precej upadel po padcu'četvori- ce" na Kitajskem. Ksr pa se tiče dogodkov na Kitajskem po padcu "tolpe četvorice?: težko je presojati, kajati dogodki pomenijo *na sebi*, v sami Ki- tajski konstelaciji, bržkone gre - vsaj v določeni smeri - res za pozitivne premike, vendar je treba opozoriti na nekatera simp- tomâtska protislovja v poročanju o teh dogodkih, ki jih zasledi- mo v naših mass media. "Tolpi četvorice" se hkrati pripisuje, da je delovala ko'F^2eF7 diktatorski, od ljudstva odcepljen krog itd, ter da je zamajala javni red in oblast, da je hotela delavcem de- liti orožje itd. (primer, ki se ga je slišalo na raznih predava- njih, in to kot argument Proti "tolpi": "stvari so šla že tako dalsc, da si miličniki v PiSiHgu niso upali pobirati kazni za prometne prekrške!"). Ker se je zgodilo, je bržkone to, da je Ki- tajska postala ''normalna" socialistična država (kar se je že pred leti pripetilo tudi na Kubi), da se je, skratka, težišče iz socializma kot "procesa" prevesilo na socializem kot "sistem". 5 Iz tega vidika je značilno, da pri Glueksmannu v Maîtres Penseurs vse bolj stopa v ospredje Heideggere Tako pri njem beremo, da je Heidegger pravzaprav še najmanj antisemitski: edini on vidi vir odtujitve novodobnega evropskega človeka že v "pozabi biti" pri starih Grkih, medtem ko celotna linija "gospodarjev-mislecev" Fichte-Hegeî-Marx-Nietzsche zoperstavlja izvirni skladnosti itd. Grkov "padec" v odtujitev, ki ga pomeni nastop židovstva. 6 Prim, zanimiv razgovor med Foucaultom in lakanovci Le jeu de Mic- hel Foucatilt ter spremni tekst Alaina Grosricharda "^'avouons .iamaisV" v ümicar? lo. julij 1977, str. 62-lo5. 52 7 Tako Lardareau piSe: "Stoletje JE lakanovsko," (parafraza Foucaul- tove rečenice o Deleuzu: "Nekega dne bo stoletje morda deleuzov- sko,"); "Edini, ki danes misli, edini, ki nikoli ne laže, Lacan,,? fkar spominja na Marcusejevo označbo Heideggra kot "edinega, ki (danes; misli" v neki opombi v Enodimenzionalnem človeku, Г 8 Omenimo nekaj doslejSnjih poskusov "intervencij" v posamezna pod- ročja: Pierre Legendre, ki s svojimi deli L^Amovir du Сепзеггг (Seuil) ter Jouir du Pouvoir (Minuit) analizira diskurz pravne do- gmatike. Jean Öiavreul, ki v L^ordre médical (Seuil) analizira me- dicinski diskurz, Gerard Miller, ki v Les pousse-au-jouir du Macé- chai Pétain (Seuil) analizira politični diskurz francoskega fašiz- ma, Jean-Claude Milner, ki v De la syntaxe ài*interpretation (Seuil) analizira lingvistično problematiko (poleg tega omenimo še njegovo novo najavljeno delo LjAmour de la langue), ter seveda Jacques-Alain Miller (izdajatelj Lacanovega seminarja) in Fran- çois Eecanati s svojimi analizami v področju filozofije in formal- ne logike itd. Da se izognemo nesporazumu: dojetje psihoanalize kot prakse vselej *partikulamih* intervencij pomeni prav tako malo njeno redukcijo na raven nekakšne "posebne znanosti", kot Adornovo afirmacija "pa^- ratakse", njegova praksa "posegov" (Eingriffe) zoper filozofsko "zapopadanje" (Begreifen); nasprotno» na ta način je v osnovi sub- vert ir ano samo polje filozofije, 9 To spremembo v "svetovni nazor" simptomatično izpričajo že naslo- vi del: "Strukttiralni človek" (Nemo;, "Strukturalna revolucija" (Benoist) - namesto prakse "strukturalne" (označevalne) analize stopi "strukturalistična vizija sveta" ipd. Tematsko pa izstopi ta ideološka univerzalizacije najjesneje pri Benoistu, ki se sam razgleše za "st3?ukttireliste": v svojem eklek- ticizmu se ne neslenje le ne Lacana, Derridaja, Levi-Straussa, Fou- caulta itd,, marveč se naenkrat govori o "igri kozmosa", nastopijo imena Heraklitej Leibniza, govori se o igri struktvir v genetičnih kodih, nastopi ime Monode itd, - Zeto gre peč v zgubo praktična osnova teorije, Benoist je zanimiv zato, ker je njegova "kritika" Marre (prim, Marx est mort. Idées, Gellimard) natančna zrcelne podobe tistih humanistično-marksističnih "pobijanj strukturalizme", ki so bile - tudi pri nes - v modi pred nekaj leti: "strtOrturalizem" ovekove- čuje prevlado danega sistema, reda, nad živo subjektivno dejavnost- jo, ki ta red šele proizvaja, subjekta dela zgolj za funkcijo, člen v verigi učinkov strukture, pri čemer ne vidi, da je same strukture že "strdina" dejavnosti družbenega subjekta, gleda zgolj človek v danih okoliščinah in ne vidi, da so ljudje sami tisti, ki spreminjajo okoliščine ,,, Pri Benoistu se stvar obrne: marksizem še vedno meri na to, da bi ukinil človekovo odtujitev v razsrediš- 53 > čnem Drugem, ki ga nosi, iz ljudi dela subjekte zgodovine, ker ne vidi, da je subjekt vselej podvrženi subjekt (le sujet asujetti) , ' trdi, da je struktura zgolj "strdina" dejavnosti družbenih s-abjek- • tov, pri čemer ne vidi, da je subjekt zgolj funkcija, člen v veri- gi učinkov strukture, da je "učinek-subjekta" zgolj učinek imagi- , name zaslepitve, skoz katero spregledamo striikturalne pogoja .,e Sijajen primer situacije, v kateri "eden kozla molze, drugi pa reseto drži", le da se tukaj "humanist-maz-ksist" in "struktuxalisP pač vzajemno oz, izmenoma molzeta: skratka, tradicionalno "filozof- ski rečeno, popoln "hermenevtični solipsizem", kjer si vsakdo že tako nastavi samo çolje problematike, da mu zadeva a priori gladko teče ,,, Drug tipičen primer takega gladkega" pobijanja Marza je knjiga Jeana Baxidrillarda Miroir de la production, 10 Ta odmik od analitične prakse (teoretičnih ali "praktičnih*) inteiv vencij k "teoriji" nastopi že pri Deleuzu in Guattariju, kar je dobro opazil Ulrich Raulf (Der nicht-Sdipale Wunsch. Notizen zu De- leuze/Guattari: "Anti-Oedipus", v lieber die WOnscbe, Hanser, Mün- chen 1977): čim se prestavimo v to "teoretično" perspektivo, je . kajpada na ravni "spopada dogem" kaj lahko izigravati domnevno "omejenost" Oidipa, "transgresirati" Oidipa z vselej novimi teori- . jami itds 11 Na tem mestu bi lahko posvetili celo poglavje reprodukciji potez stalinskega disktirza pri "novih filozofih". Vzemimo zgolj posto- pek, da se vse zvaja ña že-znano, že-dogodeno: Mach ni pravzaprav nič drugega kot Fichte, Fichte nič drugega kot Berkeley Pri "novih filozofih": Stalin je že v Leninu, Lenin je že v Marsu, Marx že v - francoski revoluciji. Tako se (najbolj izrazito pri Le- vyju) "ključ" za vse "totalitarizme" išče v francoski revoluciji, ' točneje: v jakobinski "centralizirani" diktaturi; Sade nato nasto- pi kot "arhetip" teroristov itd, K temu sezaamu bi bilo treba doda- ti zgolj še Madame de StSel kot njihovo lastno predhodnico, 12 Od tod se tudi pokaže т novi luči dejstvo, da je za Glucksmanna Platon "praoče" stalinizma: mar ni bil Platon prvi, ki je hotel stari paternalistični red (reprezentiran v Aristofanu kot nasprot- . niku Sokrata) "samorasli" zamenjati z novim, utemeljenim v Umu? Mar ni tudi Platonov miselni sklop že zasnovan na ocetomoru (ki je direktno omenjen v Sofistu: priznanje, da tudi ne-bit biva, kot očetomor, tj, uboj očeta-Parmenida)? 13 S tega vidika se nam zdi precej sporna Glucksmannova postavka, da imamo v SZ preprosto opravka z restavracijo (državnega) kapitaliz- ma ("že s tem, da govorimo o SZ kot socialistični deželi, verjamemo kremeljskim gospodarjem"); spo3?na ne zato, ker bi kaj veliko verje- li "realnemu socializmu" SZ, marveč preprosto zato, ker se nam zdi tak tip kritike preencstaven - gre za eno od dveh variant, kako se iz levih pozicij izo^iti resnosti spoprijema s "stalinskim poja- vom": prva varianta ле ^j.zvrženje": to sploh ni socializem, mar- 5* .; več ... (državni kapitalizem, obnova azijatskega despotizma itd. itd,V; druga varianta ga ^prizna za svojega* in ga na ta način *omiii : tipa *že res, da je stalinizem strahoten pojav, vendar ga le ne moremo kritizirati enostavno na meščanski način Da se izognemo nesporazumu: seveda gre aa to, da stalinizma ne kritiziramo na meščanski način - toda nekaj drugega je, če hočemo s tem (implicite, v podtonu) reči, da *smo konec koncev le na is- ti strani z njim ipd. Edina striktna historičnomaterialistična pot je kajpada, da "stalinski pojav" "priznamo za svojega* (tj. da se ga ne skušamo rešiti kot *tujka*, ostanka meščanskih potez ipd,, da priznamo, da je zrasel prav iz samega delavskega giba- nja) , da pa ga hkrati toliko brezobzirneje in radikalneje kritič- no preizprašamo - to, da *je naš*, mora biti razlog za se ostrej- šo kritiko, kot pa če bi šlo za *meščanski vrinek*, ne ça, da od tod molče predpostavimo *napol-razximevanje* zanj. Ali, ce naj pov- zamemo vodilo Boja Medvedjeva, ki ga Glucksmann toliko kritizira: edina sansa za komuniste je, da bodo sami najostrejši kritiki "stalinizma". Zanimiva je tudi označevalna ekonomija teh dveh variant izogiba soočenju s stalinizmom. Navidez, neposredno vzeto, bi prva bila *psihotiČna* - Verv/erfunfi neugodnega elementa—, druga pa *nevro- tična* - ¥erdrgng\mg; neugoden element je priznan^ *interiorizi- ran*, a potlačen; v resnici pa je konstelacija bržkone obratna: prvi tip je ^nevrotičen*, ga skozi zanikanje (Verneinung) prizna ("to ni socializem v stilu "ne vem, kdo je oseba v sanjah, vem pa, da to ni moje meti,,,"), drugi pa v osnovi uporabja psi- hoticno* figuro^'saj vem, a kijub temu » « *"î *saj vem, da je sta- linizem strahoten pojav, milijoni mrtvih itd, itd., pa vendar .c « (ne gre kar tako, je le naš itd. itd.)*^- tip sklepanja, ki je po- gost tudi pri rasistu: *saj vem, da so Zidje (Arabci, zamorci, itd.) Sisto dobri ljudje, pošteni itd, itd«, pa vendar .,,*, 14 Tu je značilno Glucksmannovo opozarjanje, da je tudi Marxa prese- netila pariška Komuna ter Lenina revolucija 1905 s sovjeti: povsod naj bi slo za vdor samorasle samoorganizacije množic, ki uide cen- tralizirani, implicitno in imanentno h Gospostvu naravnani Organi- zaciji, Najznačilnejši pa je primer, kako Glucksmann obravnava Lu- kacsevo kritiko Solzenicina: Lukacs očita Solženicinu predvsem to, da se - ob svojih junakih - ustavi pri neposredni-spontani, ple- bejski kritiki (stalinfeke) Oblasti, pri odpo3?u, ki nima niti jas- nega pozitivnega programa niti ne izhaja iz stroge analize obstoje- Л čih razmer. Za Lvikacsa je to zgolj - sicer neizogibna - prva stop- nja, ki ji mora slediti poglobljena (marksistična) anelize, Glucks- mann pa prav v tem Lukacsevem koraku vidi tipično potezo (bodoče- geü gospodarja, ki hoče izkoristiti sproščeno revolucionarno ener- gijo plebsa, množici "od zunaj" povedati, kaj so njeni "resnični" interesi itd, 1$ Rancière je posebej zanimiv, ker se je po maju 68 obrnil proti Alt- 55 husserju; prim, njegovo knjigo Leçon d"Althusser (Idées, Galli- mard), v kateri lepo oriše dejansko politično" vTogo, ki jo je ig- ral Althusser v okviru KPP od šestdesetih let do danes«, Osnovni njegov očitek Althusserju je elitizam: postavka, da "ronoalce ži- vijo v Imaginarnem", tj. da konstitutivno "ne vedo, kaj delajo*, in od tod izvirajoča pedagoška koncepcija vodiüne vloge Teorije, čemur Rancière zoperstavlja samodejavnost množic, ki jim ni potre- bna nikakršna instanca zimanje reprezentacije, nekdo, ki "'ve v " ^ njihovem imenu* (tu se Ranciere precej nasloni na Poucaulta in De- leuza), 16 V zvezi s tem bi se bilo zelo zanimivo lotiti Brechta, pri kate- tem je izredno močno prisotna "plebe j ska" komponenta, зла soočiti njegov postopek z "novofilozofakim": na eni strani sarkastično, pol cinično pol obsceno razmerje (prim. Dreigroschenoper). na dru- gi strani patetično glorificiranje, ki že s samim svojim stilom izdaja, da ne govori iz pozicije plobsa. Sploh ^e simptomatično, da "novi filozofi" ignorirajo tisto mar- ksistično tradicijo, ki že razvije mnoge teîce, ki jih "nova filo- zofija" prodaja kot svoje odkritje, ne da bi zato zapadla "novo- filozof skemu" antimarksizmu. Tako npr, že Korsch trdi, da je Маз> XOV model revolucije v osnovi še vedno meščansko-^akobinski: da se v razsvetljéstvu skriva ost gospostva, tc sta ze pred 50 leti razkrila Adorno in Horkheimer z "Dialektike razsvetljenstva" itd. - da niti ne omenjamo kritike boljševizma pri Rosi Luxembourg. 17 Ta sklopJe aktualen tudi v našem prostoru, ob vprašanju "frontne črte boja z etatizmom v filozofiji": "Miselno jedro etatizma je pojmovanje, ki avantgardo dviga "nad družbo", torej stališče "sta- rega materializma" v smislu 5. teze o Peuerbachu, Zato Čuti etati- zem tudi potrebo, da se filozofsko pod^adi s tezami metafizične- ga materializma, da najde materialistično zamenjavo za krščanske- ga boga v "naravi (svetu, kozmosu)"; s spoznanjem "večnih zakonov narave" in torej ravnanjem po zakonih kozmosa si etatist v svoji predstavi pridobi tisto podlago nezmotljivosti, ki ga dviga nad dinažbo in mu daje pravico, da nastopi kot "osrečevalec"c" (B. De- ben jak, Vprašanje marksizma in idejnega boja, Naši razgledi 21.4. 1978, str, 226 - mimogrede omenimo, da gre v tem "kongresnem raz- mišljanju" za enega prvih resnih poskusov, začrtati - onstran ab- straktno-votlih opozoril na nujnost spopadanja tako z meščemskimi- kot z birokratskimi ideologijami (kjer se pac zmeraj Vsi strinjee' mo* in so zato teka opozorila povsem brez pomena oziroma, natanč- neje, jim daje pomen prav ta njiiiova brozpomenskost) - konkretne fronte idejnega boja: na eni strani spopad z meščansko-humanistič- no problematiko, ki zamračuje konkretne razmere razrednega boja (gre za "razno razglabljanje o "bistvu človeka" in vse tisto raz- mišljanje o "človeku", kjer bi besedo "Človek" brez spremembe smi- sla lahko napisali z veliko začetnico"), na drugi strani frontna črta z etatizmom v filozofiji, ter še tretja fronta (v ožjem kul- 56 •turno-Tïmetiiiëkem področju, a tudi med širšo, predvsem Studentsko populacijo) nasproti spontaneističnim ideologijam, 18 Ob tem ne smemo pozabiti obratne *napake*t Ker ne vemo, kaj smo do- bili, misljjno. da smo zgubili. Ta *napaka* v temelju opredeljuje logiko "zgubljenega raja" - ne vemo, da smo šele z distanco zgube dobili "raj", da je "raj" vselej "zgubljen", vzvratna-naknadna kon- strukcija, (Prototip te *napake bi npr, bila idealizacija srednje- ga veka pri romantikib,) 19 Tu se naslanjamo na terminološko distinkcijo bodočnost/prihodnost, ki jo je vpeljal B, Debenjak (Med bodočnostjo in prihodnostjo, v V alternativi, CZ 1972), 20 Kajpada lahko psihoanalitična praksa odigra to vlogo le, če se od- . povemo "analoškemu" dojetju razmerja med psihoanalizo in historič- nim mat erial izmom, kar nas v zadnji instanci pripelje do konstruk- cij à la Habermas ali Kristeva: Marxovo operacijo "kritike politič- ne ekonomije" se skuša ponoviti na ravni subjektove libidinalne / ekonomije; na ta način seznam (1) Nezavedno pretvori v "odtujeno substanco", ki vlada nad živim subjektom (Jazom) in ki si jo mora subjekt prisvojiti z aktom samorefleksije, ali pa (2) se nam sam • Jaz pretvori v vselej že "odtujeno" strdino nezavedne produktivno- sti, v parazitsko tvorbo, ki tlači/kanal iz ira nezavedno prakso. Že ta simetrija dveh variant daje slutiti njun ideološko-spekulami značaj. V nasprotju z obema tema variantama je treba vztrajati na . tem, da ni Lacanova afirmacija ireduktibilne, konstitutivne "odtu- jenosti" subjekta v označevalcu v nikakršnem "protislovju" s histo- ričnim materializmo - videz nekakšnega "protislovja" (saj je, kot vemo, historični materializem "proti odtujitvi") lahko povzroči zgolj teoretsko nedopusten*lcratek stik* dveh področij, kratek stik , ki stoji na mestu stroge teoretske artikulacije - še zdaleč ne enostavno "analoškega" -razmerja med historičnim materializmom in psihoanalitično teorijo. Kljub tej načelni nezadostnosti "analoškega" pristopa k problema- ■ tiki razmerja med psihoanalizo in historičnim materializmom pa ima poudarjanje analogij na določeni, omejeni ravni vseeno svojo vred- nost - če nič drugega, nas mora presenetiti podobnost kritik, ki se naslavljajo^na ti dve polji. Omenimo zgolj tri analogne momen- te: 1. historičnemu materializmu se očita *ekonomizem* (tj, da vse- - četudi posredovano, v zadnji instanci - zvaja na "ekonomski fak- tor"), psihoanalizi pa *panseksualizem* (tj, da *v vsem vidi sek- sualnost*); zanimivo je. da imamo v obeh primerih opravka tudi z istim tipom *notranjega revizionizma - enkrat se preveč popusti in pristane na to, da ima "ekonomski faktor" zgolj *zelo važno vlo- go* v *množici faktorjev*, drugič se prav tako preveč popusti in pristane na to, da se libido "deseksualizira*. (Odveč je pripomni- ti, da gre v obeh primerih za nekaj drugega, da je npr, to, da 57 Freud pravi "želja je v zadnji instanci vselej seksualna", daleč od ideološkega monstruma "panseksualizma". Sploh dela Freud teo- retsko neveščim interpretom mnogo težav - paradoksalne so že sa- nje, ki se nahajajo na prvem mestu Razlage sanj, sanje, ki Freudu vselej služijo kot model, znamenite sanje o Irinini injekciji; iz- hodiščni Freudovi postavki sta namreč, da je potlačena želja, ki se izrazi v sanjah, vselej a) v zadnji instanci seksualna, in b) nezavedna, toda potlačena "latentna misel" teh sanj (tj. to, da se hoče Freud oprati krivde za neuspeh v zdravljenju Irme) ni ni- ti s eksualna nit i ne z avednaI) 2, tako historičnemu materializmu kot psihoanalizi se očita, da "sicer veljata za svo^ čas, kraj in razmere" (Marxov Kapital za takratno Anglijo kot cisti tip ka- pitalizma, Freudova psihoanaliza za takratni Dunaj z njegovim pu- ritanskim vzdušjem, tj. nasploh za "viktorijansko dobo"), da pa se je danes svet že temeljito spremenil itd. itd. Odveč je pripom- niti, da gre v obeh primerih za nerazumevanje dialektike konkret- ^ nega tipa in obče zakonitosti: to, da je Marx "zazaamovan" s tak- ratno Anglijo in Freud s takratnim Dunajem, ne le ne "relativira" njTinih teoretskih dosežkov, marveč je bila ta "zaznamovanost" pogoj za te dosežke, za ngLhov "-univerzalni" domet: šlo je za tak- sno konki»etno situacino,^ki je omogočila, da v "čisti obliki* za- jejaemo sicer zastrto občo zakonitosti, 3* tako historičnemu mate- rializmu kot psihoanalizi se očita "neznanstvenost", "znanstvena neprsverljivost"!^ bolj kot tc, da ti očitki pač predpostavljajo ozko-pozitivisticno dojetje znanosti in da historični materiali- zem in psihoari-aliza tudi nista znanosti v tem pomenu, je simptoma- tično - ter včasih ne brez komike - dejstvo, da si ta očitek (kot tudi ostala dva) marksizem in psihoanaliza velikokrat dajata drug drugeEWe Ta zadnji očitek hkrati že nakazuje neko "pozitivno"anar- logijfo7 skupno potezo, ki ločuje historični materializem in psiho- analizo od ostalega korpusa znanosti: v obeh primerih imamo oprav- ka z vedo, ki se razvija skozi notranje razcepe, skozi "revizio- nizme" - problem "revizionizmov" ima v historičnem materializmu in v psihoanalizi načeloma povsem drug status kot pa znotrajznan- stveni spori v ostalih znanostih. Althusser (ki je v svojem doslej le v nemščini izšlim spisom Marx und Freud prvi oçozoril na to ana- logijo) , je nakazal koren te poteze? tako historični materializem kot psihoanaliza nista "objektivni znanosti", marveč sta vedi, v kateri je ireduktibilno vpisana pozicija izjavljanja njunih sub- jektov in ki tudi računata s to pozicijo izjavljanja, ki sta torej glede na svoj objekt "zainteresirani" vedi - historični materiali- zem govori iz pozicije proletariata, ni "objektivno spoznanje* nje- govega položaja; prav tako je tudi ključen problem analitične teo- ïije in prakse želja samega analitika. Prav po tem niti historični materializem niti psihoanaliza nista "svetovni nazor", splošni "te- oretični "pogled nä svet" (kar poudarja tudi sam Lacan - prim. En- core, str, 32). 58 André GLUCESMàllH: KUHARICA IH UUDOŽER* IRTERHIRAWJE IS NJEGOVA DRUŽBENA UPRAVIČENOST ali nove avanture Luisa ÎIV "Čemu ta protinaravna simbioza јебе in bolnišnice?" Vladimir Bukovski "Če kani Rusija postati kapitalistična nacija po zgledu zahodnoev- ropskih nacij - in v zadnjih letih si v tej smeri močno prizadeva - bo to dosegla le, če bo poprej spremenila dobršen del svojih kme- tov v proletarce; in ko jo bo potem privedlo v naročje kapitalisti- čne ureditve, bo tako kot druge profane nacije prestajala njene ne- izprosne zakone". Marx Mihailovskemu 1877 Bledost mučenih teles: vsa so si tako podobna. Ko je leta 1946 vi- soki sovjetski funkcionar opisal sistem (Izbral sem svobodo, Krav- čenko) so pošteni intelektualci vzkliknili: to je prekopirano po pričevanjih o nacističnih taboriščih, Kravčenko je lažnivec, (kas- neje je neki HrušČev, prvi sekretar izpljunil košček, ki se mu je zataknil v grlu in demantiji so postali bolj dialektični, čeprav je sama mrvica potem izpljunile Hruščeva, itd.) Lahko bi si zamislili, da si je bil svoje opise izposodil drugje: nežni občutki Versajke ob zapikanju konice svojega parezolčke v očesne jemice kakega komu- narda ' psicam NKVD nikakor ne bi smeli biti tuji. Človek še vprašu- je, kaj je ob gledanju požare večnege Rima doživljal Nero. In kaj so si o tem mislili Neronovci? In kaj prosim doživljajo oni, ki že petdeset let predelujejo apologijo ruski državi v svojem "razred- nem" ali "komunističnem" časopisu? Pa rimski patriciji koracijo po avenijah z živimi obrobami, uporni Spartakovi sužnji so vzdolž vse avenije pribiti na križe? Pa poštenjaki, ki v Eicltre obiskujejo , "•"objavljamo dve poglavji iz knjige A. Glucksmanna "La cuisinière et le aongeur d*homaes". Seuil, Paris 1975. 59 uldenjene: reveže, norce, razuzdance, "iztirjence"? Pa mi? Kaj si mislimo mi o državi, ki obravnava opozicijo kot duševno bolezen in zabada injekcije tistim, ki ugovarjajo? Kaj vidimo skozi to ogledalo? Nič, kar bi ne pripadalo tudi nam: svetilnik socializma ali svetilka despotizma - po okusu in barvi - a brez okusa in brez barve - zahodal Nimamo več sužnjev, le barake so še. Od 80 do 9oÇÎ delavcev pri tekočem traku v Ile Seguin (Billan- court) je tujcev. Direktor te državne tovarne pride pričat na neko sodno razpravo. Ni prišel branit obtoženca, ki ga komaj spozna, Tra- monija, uradno njegovega personalnega podšefa (neuradno pa šefa pri- vatne tovarniške milice), ki je iz neposredne bližine ustrelil mla- dega delavca Pierra Ovemeya. Povedal bi rad le, ta beli direktor s svojih arabskih ali črnskih priučenih delavcev na tekočem traku, naj ga nikar ne sumijo rasizma, ime, ki ga nosi, namreč Dreyfus, je za- dostno jamstvo. Nikdar ne bo druge afere Dreyfus. Korzičana, ki pač ni okleval pritisniti na petelina so žal rekrutirali na strelišče rezervne vojske, napiredoval je do vodje civilnih paznikov Renaulta, kri mu je zavrela, pomeril je - in si zaslužil obsodbo na štiri le- ta. Ime direktorja tovarne nasproti truplu mladega človeka. Etiketa države, ki bo kmalu praznovala svoje šestdeseto "socialistično" ob- letnico nasproti milijonom teles v arktičnih zmrzovalnikih. Gotovo, naše stoletje nekaj dà na novo plemenitost, namreč plemeni- tost imena. Ne krvi (razen če gre za možnost prelivanja krvi dru- gih). Niti plemenitost rodu. Zahodni odličnik mora s pogledom raz- treseno premeriti rusko ogledalo, čeprav ga mikajo eksotične stari- ne. Pogled, s katerim prebada in včasih grozi, ni njegov, roka, ki muči, mu ne pripada; tudi ne nosi on v usta jagod, ki jih gojijo v rastlinjakih v Magadanu, kjer izgon traja povprečno en mesec; nik- dar ne bo v Rusiji prepoznal Tramoni ja z Zahoda. Sploh pa, kdo je Trameni? ^ Prestopimo ogledalol Na drugi strani: le mi, naše ideje, naša zgo^ dovina« V skrajšani verziji« Dobra stara evropska družba te dežele 60 čudežev Bicer ree ée ni imenovala "socialistična", a vse je že bilo postavljeno« Od leta 175o naprej. Celo v obdobju, ko je interniranje izgubilo svoj smisel, se je na veliko sanjarilo o idealnih popravi j alnicah, ki bi delovale neovirano in brez nevšečnosti, v tišini popol- nosti, o sanjski Bicêtre, kjer bi lahko vsi popravljalni . mehanizmi igrali v čistem stanju: tam bi bil vse en sam red in kazen, natančna odmera kazni, organizirana pirami- da del in kaznovanj - najboljši možni od vseh zlih svetov. Sanjarilo se je, da bi bile te idealne utrdbe brez stikov z realnim svetom: popolnoma zaprte vase, živele bi le od surovih zla, v samozadostnosti, ki preprečuje okužbo in ^ raznaša grozoo 7 svojem neodvisnem mikrokozmosu bi obli- . . kovale sprevmjeno sliko družbe: greh, nasilje in kazen ter s tem kot ogledalo odslikavele krepost, svobodo in na^- grado, ki sestavljajo srečo ljudi. Brisaot na primer zasnuje načrt popolne popravljalnice z geometrično strogostjo, ki je hkrati tudi arhitektna in moralna. Vsak delec prostora prevzame siabolične vredno- . ^ Bti natančnega dinižbenega pekla.^ Ko ste bodoči voditelj I. Republike Brissot in velikan moderne li- terature Sede, takole pričenjala sanjeti o "socialistični Ruaiji", se francoska revolucija še ni začela. Dve stoletji moralnega reda sta že razpršili buržoazne vrednote, internacije je bila zdravilo, ki so ga uporabljali pri vseh tistih, ki bi jim utegnili nasprotovat ti. Osnutek idealne popravljalnice kristalizira logiko reda, "nekak- šne karikirane resnice, ki ne pomeni samo tega, kar naj bi bil azil, v katerem celotna oblika buržoazne zavesti vzpostavi odnose med de- lom, profitom in vrlino,"^ Ekipa leninistiČnih "manegerjev" si je zadale, de bo Ruaija "dohitela in prehitela" kapitalistične dežele^ Ni verjela, da bo tako dobro govorila, niti tako dobro delala. Rus- ko zbiranje je dubitalo in prehitelo "Taliko zapiranje", ki je slo- тевпо odprlo buržoaznu ureditev ▼ zahodni Evropi. (17e in 18* sto- letje) 7ELIKA SPOMLADAHSKA ČIŠČENJA Že januarja 1918 je Lenin, ki je bil na oblasti že 5 meseee predpi- sal organiziranje tekaovanja, da bi "očistil rusko deželo vseh ško- dljivih insektov". Skupaj so se znašli: "delavci, ki se izmikajo delu", "saboterji, ki se imajo za intelektualce" itd. Solzeaieás "žali" vse "leniniste" s tem, da vidi tu začetke velikih čistks ki bodo iz Rusije napravile moderno državoc Vendar se je Lenin j&sno razkril, ko je Gorkemu zaupal kakšzia ničevost bi bila, če bi na vse kriplje branil intelektualce, z ozirom na to, da je v njegovi skup- ščini inteligenca "govno". Glede delavcev pa je na 2. Kongresu pro= svetnih uprav (1921) Lenin ugotovil: "Proletariat je izginil. Izkr- vavel je v državljanski vojni, razkropila ga je kriza (Lenin nasta- je 1.200.000 delavcev v industriji leta 1922, v primerjavi z ЗоОоо 3*000.000, leta 1917; tedaj je 13o do 14o milijonov Rusov, povečini kmetov in že 1. 192o naštejejo 5.8oOoOco funkcionarjev državnega aparata - tri - do štirikrat več kot delavcev! ("Kvalitativno, s tem, ko so mu namreč posneli vse junake in nadarjene povzpetnike, se je industrijski proletariat odtujil svojemu razredu (est dé- classé) ... in kot proletariat prenehal obstajati." Ostaja morje ruskega kmetstva: boljševiki so mu tuji in ga imajo za sovražnika. Ostajajo nekdanji privilegirani sloji, rezerva anonimnih talcev. Prav res diktatura proletariata! ^,^ i,. Dva načina sta kako upravičiti diktat\iro proletariata, ki deluje brez proletariata. Prvi je, da van^J prištevamo podeželske reveže (Mao)e V. nasprotju s tedanjimi revolucionarnimi socialisti in Mahno- visti, kasneje pa s kitajskimi komunisti, boljševiki niso kmečkega, pač pa mestnega izvora, prakse in ideologije. Podeželje bo priskrbe- lo vojake, plačevalo davke in bo nasiJ.no kolektivizirano. Amerika ; ima svoje črnce, sovjetska R\isija pa bo imela svoje muzike: ko jih ne bo več, ee bodo tes manj prosto gibali« Ostaja pa še dxugo opra- 62 vičilo, ljubo današnjim leninističnim teoretikom: če proletariat T џ± dejansko, je pa vsaj idejno prisoten; navdih marksizma v glavah vodilnih dokazuje eksistenco diktature proletariate. (Cogito, ergo sum!) - "že sam potek dogodkov, ki skozi prakso prikezuje obstoj diktatiire proletariate, udejenje temeljne enotnosti ljudskih množic, ki jih vodi boljševiške pertije, oprevlje delo revolucionernege mer- ksizma. (Bettelheim) Kej je imenoveni: potek dogodkov? Zmege ruske revolucije v državljanski vojni in proti tuji intervenciji? Pozna^ ^ mo tiodi druge prav tako zmagovite revolucije, ki pa zeredi "oboro- ženega ljudstva" še zdaleč niso proleterske. Ne. Resnični potek do- godkov, ki teoretikom omogoča spet najti svoj ljubi pojem (diktatu- ra proletariats), js v glavah šefov boljševiške eliminacije vseh svojih zaveznikov, (Eserov, anerhistov ...) prepoved vsakršne opozi- cije (manjševiki. Sindikati) prav do svojih lastnih vrst (delavska opozicija). Nedvomno gre za diktaturo proleteriete: le kdo bo trdil drugače? Seveda ne milijoni ftmkcionarjev, ki se solidarizirejo z državo. Seveda ne delavci, ti deklasirenci, ki se morejo podrejati "železni disciplini" ,,, Razreda, Niti kmetje, utopljeni v "oceanu drobne lastnine". Niti gnili intelektualci in drugi odpadki nekde- njih lastniških razredov, V tej tišini se leninisti lotijo prvih poskusov s prisilnim delom » ter organizirajo taborišča. Vanje vtikajo "škodljive insekte":"Koli- ko je še bilo nesrečnih intelektualcev, nemirnih študentov, origi- nalov, iskalcev resnice, nedolžneeev vsake vrste. Že Peter Veliki se je zaklel, da bo v Sveti Rusiji pometal s tistimi, ki nenehno mo- tijo strogi in harmonični režim,"^ Kjer pariški leninist teoretizira o dikteturi proleteriete, nem Sol— ženicin rezkrije izvajanje zamisli Petra Velikega: Pozapediti Rusi- jo, modernizirati od zgorej nevzdol, posteviti industrijo in ekumu- lireti kepitel vse ne vzpodbudo ruske drževe. Boljševiški teror je buržoazni teror v jekobinskem stilu. To je ideje ljudskega komisar- ja razsodnike po Oktobru, I. Steinberge, ki ga je Lenin izgnel sku- paj z drugimi levičarskimi Esari« T^o smanje delijo različna ultrale- 63 ▼iSarslce slropine v Evropi, ki spet nosijo na dan "protileninistiS- ne" kxitike Roze Luxemburg. To je teorija Ostralovistov, nekdanjih kaznjenskih emigrantov, ki predlagajo: "obleganje državnega apara- ta od znotraj": "Boljševiki bodo stver pripeljali do navadne buržo- azne države ••• zgodovina ubira različna pota." Edo je Istel prav? Motili so se govoreč o navadni buržoazni državi. Že od vsega začet- ka je načrt izdelan. V boju z masovno sovražnostjo, ki jo začutijo, bodo naši leninisti prešli na takoimenovano "družbeno zaščito". Ta- borišča in prisilno delo so tu že od začetka državljanske vojne sem, orjaški razvoj pa so doživeli s prvimi petletkami (1928) Vklapljajo se v strategijo, ki se prične že takoj spočetka: strategijo masov- nega "obrambnega" zatiranja. V prakso 8 talci zabrede sovjetska policija že v prvem letu révolu cije: da bi jih nabrala, odpre prva taborišča. Načelo izbora talcev ni njihova posamična odgovornost za kontrarevolucioname dejavnosti, temveč statistični podatek o "pripadnosti razredu", /Človek je sin funkcionarja, intelektualca, ali je preprosto kmet, živeč v sovraž- nem področju: že rodimo se "beli"./ Masovni koncentraciji izmečkov Zgodovine bo kasneje vladalo enako načelo o odgovornosti po stati- stiki. /Treba je odkriti 3^ trotskistov; in že gremo naprej I/ "Osebno menim, da niste nič krivi. Vendar ste učeni in morate torej razumeti, da smo prešli na široko kampanjo " ' i družbene zaščite,"^ zaupno reče šef taborišča. Naši leninisti so poučeni zlasti o nečem: taborijo v družbi, ki jo imajo za sovražno; njihova država se jih mora torej "iznebiti". Pod praporom družbene higiene, se država loti zdravljenja družbe; čisti in prevzgaja. "Škodljive insekte" v valovih zbirajo v Arhipelagu; tam jih "socialistično delo" preoblikuje. Kot smo videli, po črki le malo Rtisov uide kategorizaciji škodljiv, dejansko pa najprej uda- rijo po raznoraznih marginal ne žih, ki ogrožajo politično, ideološko, kulturno in socialno hegemonijo Partije in njenega vodstva. Politi- čno in versko opozicijo zmanjšujejo, zlomijo delavske aemire in krneč- 64 ke vstaje » kolektivizirajo podeželje, "ukinejo revščino tako da od- stranijo reveže"«,e Taborišča se pri vsakem razkuževanju še malo bolj razširijo. Na novo se postavlja in iztreblja. Tam se zbirajo vsi: zavestni ali osumljeni nasprotniki, verski fanatiki, resni znan- stveniki, tatovi jabolk, "potepuhi" paberkovalci. Država izdeluje , taborišče, da bi porodila novo "svojo" družbo, uvedba sistema notranjih potnih listov na pragu tridesetih let je v taborišča poslala ne zanemarljive okrepitve. Tako kot je Peter Veliki popreprostil setev prebivalstva in po- čistil vse utore in zareze med različnimi socialnimi kate- gorijami: pometal je prav vmesne insekte, položil ne roko na tisti pretkani del prebivalstve, ki je bil brez strehe nad glavo, in ki ni bil vezan na nič. Razen tega so ne za- četku s temi potnimi listi delali nemalo napak in zgrešili tiste, katerih spremembe prebivališča niso bile registri- rane, ter jih poslali na Arhipelag vsaj za kratko leto,^ Sovjetski kadri,^.nov napor, da bi bili republikanci v ^ XXc stoletje ponavlja veliko zapirenje is sedemnajstega, V obdobju Petra Velikega (natančno) se v vsej zahodni Evropi uveljavljejo ne- cionalne države. Kot centrelizirane in zbirokratizirane se izvijejo iz fevdalne anerhije ter posodijo svoje vrednote in zemieel reda buržoaziji. Nove države se Čutijo kos razreševanju vseh družbenih problemov, s tem ciljem pred sabo skoraj dve stoletji uporabljajo , izbrano zdravilo: zapirajo, Obubožanje postane vprašejije jevnega re- da, Država stepi na mesto Cerkve, centralizira pomoč, loti se admi- nistrativne organizacije ubožnic. To daje "ubožne zapornike" /Riche- lieu/ in nasveti Colberts občinskim uradnikom Auxerra: "Vaša glavna skrb mora biti kako najti sredstvo, da se zapre reveže in se jim da opravilo" oo Splošna bolnišnica, tkalnica (Spinhuis), luščilnica lesa (Rasphuis), delavnica (Work-house): gosta mreia zapornih zavo- dov in popravljelnic se rezširi po novi Evropi, Na vso moč se izčiš- čuje: "Znano je, da je I?« stoletje ustvarilo ogromne zaporne zavo- 65 de; malo manj znano je, da se je več kot eden od stotih prebivalcev Pariza tem znašel zaprt vsaj nekaj mesecev."^ To razmerje pa se bo v celotni Rusiji s pomočjo novih tehnik okrog leta 1939 dvignilo na 59^» Neupravičena zahteva po takem "vladanju" življenjem podanikov ne za- deva zgolj revežev: država namerava "urediti" celotno družbo in na^ pade vse, katere obsodi жа "neurejene": \J Tako vidimo, da se vpiše v ustanove absolutne monarhije celo v tiste, ki še dolgo ostajajo simbol svojevoljnosti - velika buržoazna in kmalu že republikanska ideja, da je tudi krepost državna zadeva.*^ Zapirajo torej tiste, ki v očeh države niso krepostni, tiste, ki u- tegnejo postati nekrepostni - uživače, filozofe, protestante« In ie nadalje, nesrečo se pripisuje pomanjkanju kreposti: revež je reven, ker je neposlušen, norec je nor, ker je hudobeuo Vsi iztirjenci so izbrali sabotaže moralnega reda države; v velikem stoletju in v So- vjetski Rusiji se jih preganja prav zaradi te objektivne odgovomo- stic Siromak, klateški lanet, nespoštljiv pesnik, shizofrenik in he- retik so zagrešili isti postopek: razžalili Um, razžalili državo. Zaprti BO zaradi državnih railogov. Krona novega uma, splošna bolnica, je predhodnica koncentracijskih taborišče Njen zaprti svet mora jamčiti segregacijo asocialnežev, V njej se prevzgaja; razporeditev časa je takšna, da se menjavata de- lo in molitev, kakor v samostanu« "V sovjetskih taboriščih ni prisil- nih molitev pač pa "kulturne in vzgojne sekcije" V obeh primerih gre "boj za postavitev moralnega reda skozi obvez- no delo"^« Leta 1933 izdano kolektivno delo sovjetskih pravnikov po- nosao nosi naslov: "Od ječe do prevzgojnega doma"« Prisilno delo ,^ iott moč, da etično ne generira, kroti strasti, vzgaja voljo. Biti бб mora trdo: "Primorali jih bomo, da bodo delali najdalj in na naj- bolj težkih delih •••", določa odlok Splošne bolnice ▼ Parizu. Gor^ ki bo zapel: "človekovo prekovanje" in socialiatična regeneracija v kolektivnem delu 35. sovjetskih pisateljev, ki je posvečeno preko- pu Baltik - Belo morje: loo.ooo zapornikov prestaja "šolo dela". To je rojstvo socialrealizma. doktrine, ki tedaj postane absolutna gospodarica sovjetskih umetnosti. Kretnja, ki zapira ni preprosta: "ima politične, socialne, verske, ekonomske in moralne pomene. In ti verjetno zadevajo določene bistvene strukture klasičnega sveta v celoti," Sovjetski svet je tu, nič več "klasičen". Velika plima klatežev, demobilizirancev verskih vojn ali driavljan- ske vojne. Mesta preplavljena z berači, ki jih je beda pregnala s podeželja (v velikem stoletju razdeljujejo občinska zemljišča, v Angliji skupne ograde, 193o. kolektivizacija premesti na milijone prebivalcev: od 1926. do 1839. se je mestno sovjetsko prebivalstvo od 26. milijonov povečalo na 55.) Beda ne gi^e brez uporov, replika države je internacija. Odgovor na latentno vstajo vasi proti mestu, revnih proti bogatim: te "ljudi brez prepričanja" je treba masovno določiti, med njimi ni mogoče razločiti klateža od bandita in bera- ča. Zelo praktična naloga, ki začrta svet policije, Voltaire pa u- gotavlja: "Kaj? Še ne poznate skrivnosti, kako bi vse bogate prisi- lili, da bi prisilili vse reveže k delu? Torej niste med prvimi pri policiji." 5 Da bi policija v zapiranju našla rešitev svojih problemov, je potre- bna še dodatna vznesenost, zapira zato, da bi silila delati: t* V prvem razmahu industrijskega sveta, se delo še ni zdelo povezano s problemi, ki jih je sfimo povzročalo; v njem vidijo splošno rešitev, zanesljiv lek za vse, zdravilo sa vae oblike bede.^® Po svoje bo sovjetska država intonirala odo ustvarjajočemu delu, slavoapev poletu produktivnih ail, romanco udarnikom in himno teh- 67 nični ter znanstveni revoluciji. Kateri glas si v srcu te kelcofoni- je drzne manifestirati kakšno zavzemanje za tiste, ki so primorani biti srečni, obsojeni na blaženost vseh blaženosti? Če je delo bis- tvo človeka, pomeni siliti človeka v delo vrniti vsakogar proti svoji človečnosti. Mer ni prisilno delo pomirjenje človeka s člove- kom. Marksizem s kričečimi bervami stoletja prepleska apologijo de- la, ki je izšla naravnost iz puritanske buržoazije in divjih razmi- šljanj novih držav izpred treh stoletij: njihov racionalizem je "dal pooblastilo za to zmešnjavo kazni in zdravila, za to q;uasi identité- T to kretnje, ki kaznuje in kretnje, ki zdravi,"^ Tn se pripravlja enačba: koncentracijsko taborišče ■ prevzgojno taborišče. Ko so tovariši Marxu zapeli slavospev človeškemu delu, ustvarjalcu vrednosti in edinemu proizvajalcu bogastva, jih je Marz utišal: Delo ni vir vsega bogastva. Buržuji imajo izvrstne razlo- ge, da delu pripisujejo to nadnaravno ustvarjalno moč. i (Kritika Gothskega programa) Dobri duhovi si nadenejo kritični izraz in nam zaupajo: marksizem je deloval kakor religija. Misterij se zdaj razjasnil. Širokogrudno dodajajo: kult osebnosti, kult tehnike, religija znanosti ... In kot samo po sebi umevno pripišejo ruskemu "primitivnemu", "neomika^ nemu" ljudstvu breme verske zaostalosti. Oprostite, a imamo religi- jo in religijo. To mora biti prav posebna religija, ki sovjetski državi omogoča kopanje v svetem olju represije. Seveda, leninistič- na brutalnost je imela častitljive prednike v zgodovini Rusije - vendar ne v svojem kmečkem zaledju, niti v njegovi ljudski, mistič- ni in često usmiljeni religiji. To je "modema" plat starodavne Ru- sije, ki,jo nadaljujejo boljševiki, ko ženejo naprej državno avto- kratsko modernizacijo Rusije, ki sta jo zastavila Ivan Grozni in Peter Veliki, Stalin je bil ponosen na to. Eisenstein je naredil iz tega uradni in nepozabni film. Če sprejmete to očitost, potegni- te iz nje tudi zaključke: marksistična pobožnost, ki sili v spreje- manje koncentracijskih taborišč ni kmečko krščanstvo. Prav nasprot- 68 no, to je "religija", ki jo družbi priSepetava država, poteaa tero- rističnega pozapadenja Rusije. To je duh, v katerem je "razsvetlje- na" Evropa započela veliko zapiranje 1?« stoletja. Ali je res primitivni Rus tisti, ki vidi v religiji "prvi in glav-^.. ni predmet policije?" "Nikakor, Delamarova policijska pogodba (Pa- riz, 1758) to potrjuje. Naše "Veliko stoletje" je iz kreposti napra- vilo državno zadevo, zadevo, za katero skrbi država tako, da zapira. Vse ječe moralnega reda bi smele nositi geslo, ki ga je Howard še vedno lahko razprl nad ječo Mayence: ^ v t? "Če smo nekoč znali ukrotiti divje živali, ne smemo obu- pati nad popravljivostjo človeka, ki je zabredel. Katoliš- ki cerkvi pa tudi protestantskim deželam predstavlja inter- niranje v obliki avtoritarnega modela mit družbene sreče: policijski red, skozi katerega bi bili popolnoma razvid- ; v Ili verski principi; in vera katere zahtevki bi bili brez : omejitev izpolnjeni v policijskih pravilih in v prisilah, s katerimi se policija lahko oboroži. V teh ustanovah je viden nek poskus dokazovanja, da je red lahko popolnoma \-r'b'á^ skladen s krepostjo ... Internacijski zavod predstavlja -šf v klasičnem obdobju najbolj zgoščen simbol tiste "polici- je", ki samo sebe razume kot civilni ekvivalent religije, ki bo vzgojila popolno meščanstvo" .^^ Če le hočemo pogledati ztmaj malih znanstvenih VersaiUesa obup tabo- rišč, ae Ruska zgodovina 2o. stoletja izkaže za velikanski plagiat: okrog paviljona visokega fimkcionarja poljedelska beda, zadaj za or- jaško Moskovsko uziiverzo, orjaško prisilno suženjsko delo, ki jo je gradilo. Z višav teh piramid sovjetskega "vedenja" povesite oči, po- glejte k nogam, štirideset Bilijonov trupel vas opazuje. Zelo redki ао v velikem stoletju pričali o trpljenju in revoltu bed- nikov, prav tako redki so tiati, ki bi ai drznili prekiniti ovacije, 69 ki pozdravljajo prekomerne "država sem jaz" ruskih mogotcev^ Srod~ stva komunikacije omogočajo koncentrirati intemirance, možno jih je ekonomsko izrabiti v industriji, orožje in prostor s kateria raz- polagajo "angeli varuhi", znanstvenost besednjaka - vse to omogoča v tehniki zapiranja nekakšen razvojčič. Gotovo pa si je to stolet- je izmislilo le malo novega: celo ideja deportacijani njegovaj splo- šna bolnica je že služila kot skladišče nesrečnikov, ki so jih nalo- vili za pošiljko "na Otoke", Kretnja, ki zapira v Arhipelag je kla- sična, to je kretnja, ki spet vzpostavlja red med deželo in mestom, ki postavlja hierarhijo med bogatimi in revnimi, vladajočimi in vla- danimi, med tistimi, ki delo organizirajo in tistimi, ki ga presta?- jajo. - _ OPOMBE: lo M. Foucault, Histoire de la folie, NEP, p, 448 2. ibid. Jtc Arhipelag Gulag, I knj. Sicer pa se Lenin sam sklicuje na Veli- kega carja, kot se bo kasneje tudi Stalin (maja 1918^ Leninova dela, 27« knj.): "medtem ko razcvet revolucije v Nemčiji kasni, je naša naloga, da se podamo v šolo državnega kapitalizma Nem*« cev, da si ga potr\idimo z vsemi silami pridobiti, da ne štedimo diktatorskih postopkov, s katerimi bi ga presadili v Rusijo, še hitreje kot je Peter Veliki presadil zahodnjaško omiko v staro barbarsko Rusijo, brez umikanja pred barbarskimi metodami proti barbarstvu." Arhipelag Goulag, knj. I., p. 38 5. Arhipelag Gulag, knj. I., p, 48 6, Foucault, Histoire de la folie, p. 59, cf. tudi. J. P. Guillen, La Société et les Pauvres en Evsrope, PUF. 7e Histire de la folie, p. 86 8. Cf. Muze V Gulagu, v Arhipelag Gulag, knj, II. 9. Giiitton, op,cit. p. 133 lo. M. Foucault, op. cit, p. 82 70 12e Ibid., p. loo 13, Foucault, op, cit. p, 9o. 71 REVOLUCIJA PO METODI ASSIMIL "Najsi vam jib zgodovina kaže grde ali lepe, pod Marcelovo kapuco, ali pod Jaquesovim frakom, ne smete jih zatajiti. Mi aemi med vse~ mi boji plemičev, skozi dobro pomerjene udarce sulic, kjer se krat- kočasi brezskrbni Proissart, pa bomo iskali to ubogo ljudstvo« Šli ga bomo iskat v ta velikanski boj pod ostroge plemičev, pod ti^ebu» he konj. umazanega in izmaličenega ga bomo pripeljali takega kakxv šen je na dan pravice in zgodovine, zato da bi njemu, temu staremu ljudstvu iz štirinajstega stoletja, lahko rekli: Vi ste moj oče in moja mati. Spočeli ste me v solzah ... Bodite blagoslovljeni v svo- jem grobu. Bog me obvaruj, da bi vas kdajkoli zatajili" J. Michelet, Histoire de Prance, livre VI. Nikakršne skrivnosti. Nič nerazumljivega izvzemši naše lastno nera- zumevanje. Kar se je primerilo Rusiji je bilo zapisano v odprto knji- go. Še prej preden se je vse dopolnilo, in med tem, in vedno: pred- videnje in spomin. Pa dokaz? Leta I960 so planili na Žida, izgublje- nega v glavnem mestu Češke, avstro-ogrske province, na že nekaj de- setletij mrtvega pisatelja. Ali je ta pisatelj, podanik starega Franca Jožefa, (ki je prišel na prestol 1848) govoril o "novem sve- tu"? Je blatil "komunističnega človeka", ki se je "ponosno" pojavil petdeset let po Oktobru 1917? Alternativa: Ali pa je Kafka več kot genialno predvidel prihodnost (da bi sabotiral novi "svet proizvodnje" je potrebno vedeti, kam boš postavil svoj dinamit ...) Ali pa "bleščeča" prihodnost ni tako nova, kot pravijo. "Je treba Kafko sežigati?" - od leta I960 vzhodna Evropa načenja to veliko literarno in filozofsko debato. La malo kasneje prav ti, ki vsilijo cenzuro, poženejo v tek svoje tanke. Le za kratek čas bral- ci Kafke so iz vrst tistih, ki se upirajo, dokler se ne spremenijo v goreče bakle. Niti način videnja, niti tisto, kar je zagledano ni 72 radikalno novo. Plebs ostro motri oblast, ki ga stre: dejstvo, da so tanki zamenjali konje, Eafke še ne dela neaktualnega. Vnetljive mešanice, vse preredko vržene na "socialistične osvoboditelje" ime- novati Molotov le Se ohranja njegov hxmor. Rusija: naša zgodovina, naša preteklost, del naše sedazijosti, veli- ka senca čez našo prihodnost. Nenadoma pa nič več ne razumemo, nič več si ne želimo, da bi bila tako blizu. S sunki znanosti in teori-- je jo potiskamo stran. Govorila je kakor soseda, ki so ga od vseh strani zadele nesreče; isti svet v najhujšem: zapira se, uničuje se, izkorišča se, privatna lastnina je zakrita, ni čisto posameznikova, solastniki se pričkajo za mesta v hierarhijah Partije, mitraljez ureja nacionalne in socialne probleme. Vsakdo bi ob branju poročila razumel izhajajoč iz lastnih izkušenj. Razen seveda če ne zavrne te preveč intimne groze. Priča ne bo dala vseh jamstev: bil je delavec, toda povzpel se je - ker je torej od- šel kot visoki funkcionar - to ni glas ruskega delavskega razreda! Toliko za marksiste. Za "objaktivneže" bomo poudarili podobnost nje- gove pripovedi s pripovedmi tistih, ki so se rešili iz nacističnih taborišč - to je torej kopirano! (po priči? ali po ruskem režimu?) Vztrajali bodo: Če katerikoli ameriški bralec raztune, kar je pisal Kravčenko, je to dokaz da je samo en Američan (iz CIA) mogel popra- viti to lažno pričevanje (ali ni ZSSR drugi svet, socializem?) Do- dajte antisovjet ponosen na kapitalizem: pri nas se to že ne dogaja! (vendar res, malo tudi pri nas in prav zato lahko vsakdo razume, povprašajte staro mater, ki je rojevala otroka v tkalnici v Dr6me, ali starega očeta, ki je postal "Polak" v naših rudnikih. Predstav- ljajte si dopolnilo k temu malo.) V tere času Kravčenkovi spomini ne nadomeščajo temeljnega dokumenta za raztimevanje Sovjetske zveze in marksizma 2o. stoletja. Kako zelo nas zanima, kako je Nixon kramljal s svojimi neskruptiloznimi pomočniki, prav nič pa kako razmišlja mlad delavec v Revolucionarni Rusiji. ZSSR ne bo imela svoje Watergate - 73 afere, ruskim voditeljem se je celo posrečilo, da so trajno osrat- - motili dobršen del francoske inteligence s tem, da so jo poklicali naj pride "pričat" (I) proti Kravčenku in proti (pobeglim) ruskim izgnancem ... na proces, ki se je odvijal v Parizu tri leta po He- zistenci (La Résistance). Za navadne smrtnike ni nobenih teoretskih ali političnih sporov: "naivno" razumejo. Dovolj je, da se spomnijo (priložnostno s Kafko), da opazujejo (to, kar na primer prikazuje Kravčenko), in da predvi- dijo (kakor Orwell, stari vagabund in nekdanji prostovoljec repub- likanske Španije, v svoji knjigi 1984). Rusija nam neposredno govo- ri o preteklosti, sedanjosti, prihodnosti, vključno s to staro ev- ropsko izkušnjo: mučiti plebs dokler se ne dvigne, pustiti elito pri njenih teoretskih skrivnostih, v katere se potaplja kot v arab- ske dišave. Edina nejasnost: menialna slepota ljudi, ki imajo razmišljanje za poklic. Ko direktor podjetja v Rusiji 36, leta nastopi delovno mes- to, ga posvarijo: "Viktor Andrejevič, prvikrat prihajaš na Ural: moral se boš navaditi na to, da boš povsod videval zapornike." Člo- vek se vpraša kako bi jih sploh mogel ne videti: V drugih območjih Rusije so dosegli, da se je o teh mučnih vprašanjih molčalo; toda pri nas je resničnost preveč bodla v oči in bila je preblizu za kaj takega,. Kar najbolj naravno so vam dejali: "Pojdite lovit ri- be Y reko Cusovajo, približno en kilometer od kolonije ' ЖУТ), tam boste našli ribe«" Ali pa: "iPojdite po tej cesti in se takoj za koncentracijskim taboriščem obrni- te na desno." Naša plinarna je kurila s šoto, ki ji jo je dobavljal trust Uralturf ... Na tisoče jetnikov obeh spolov je predelovalo in stiskalo šoto na področju Sverdlovska,. Skrbno sem se izogibal taborišča prisilnega dela, kaj- ti prizor ki sem ga tam lahko videl, me je za cele te- dne demoralizirale Vedno sem se bal, da ne bi tam sre- čal kako bitje, ki sem ga poznal in ljubil, saj so bi- 7* le stotine mojih prijateljev žrtve "čistke vseh ■ ■ •:: Čistk". -Vïé Nekega dne sem se šel sprehajat z enim od svojih to- varisev in naletela sva na turobno močvirje, kjer je delalo kakih tristo zapornikov, povečini žensk. Vsi ti nesrečniki so bili nepopisno mazani in groteskno oblečeni; mnogi med njimi so bili do kolen pogreznje- ni v blatno vodo. , ^ 'PTizor je bil res dantejevski; cele mesece si ga ni- .^, , sem mogel pregnati izpred oči: že ob sami besedi "šo- me je spreletelo."-^ V celoti vzeto pa sovjetsko elito spreleti v tišini, ničesar ne vi- di, nič ne razume in še čudi se, kadar njo samo iznenadi. 1937. are- tirani general Jakir, član Centralnega komiteja, naslovi ugovor o svoji nedolžnosti na Stalina: "Sem lojalen vojak, predan Partiji, državi in Ijtid- stvu ... Vse moje zavestno življenje je potekalo v po- Stenern delu, pred očmi Partije in njenega vodstva, bilo je polno odpovedovanj ... Vsaka moja beseda je ' poštena. Umrl bom z besedami ljubezni do vas, do Par- tije in do dežele na ustnicah in z neomajno vero v zmago komunizma." Stalin je na to pismo zapisal: "Zli- kovac in prostituiranec." Vorošilov je dodal: "Popol- noma natančna opredelitev." Molotov pa je pristavil svoj podpis. Kaganovič je zapisal: "Za izdajalca, lo- pova in ... (sledi opolzka beseda), ena sama kazen: , ; smrt." Izjave o ljubezni streljanih vodij do vodij strelcev sploh niso bi- le hinavske. Kretnje, ki zapira ne razlikuje sokrivi zapornik. Ideo- loško nagrajevanje Velikih se ohranja tudi tedaj, ko trpijo zaradi tega, kar so povzročili drugim. Živimo v 20. stoletju, zapiranje v . očeh preprostih ljudi ni več ixaravna nesreča. "Nespamet" iz "17. stoletja" so še lahko predstavljali kot epidemijo podobno gobavosti ali kugi. Džingis Kana so nekoč sprejeli kot šibo božjo. Tukaj pa ^ Izbral sem svobodo, p. 4o2-3. 2 R. Conquest, Le Grande Terreur, ed. Stock, p. 215• 75 vidimo, kako Ijtodje zapirajo druge ljudi. Da bi ljudstvo to spreje- lo, ga je treba vzgojiti, demokratizirati slepoto elite: torej na- prej v preoblikovanje posameznika! Naučiti se, da ne bomo videli, vedeti, da ne smemo več čutiti, razumeti, da ne moremo več slišati - vodilne ideje nove pedagogije, ki jo Orwell zvesto povzame v tri gesla, v tri žeblje zabite v glave: SVOBOÎJA JE SUŽENJSTVO VOJNA JE MIE NEVEDNOST JE MOČ To je dialektika, tovariš Jakir, kakor si moral sam opaziti, ko so masakrirali vaščane (kolektivizirati » terorizirati skupnosti?) za največji blagor celotnega - ljudstva. Preobrniti noč aretacij v beli dan praznikov in parad, z nasmeški, obrnjenimi v prihodnost, maskirati solze otrok, pribiti sedanjost na križ, da bi vzcvetele rdeče rože razuma, kako je takšna dialekti- ka napravila škodo ruskemu ljudstvu? Kako je bilo to ljudstvo utop- ljeno v praksi alibijev, zamenjavi pojmov, svetohiinjenja, dvojnih obrazov in trojnih podbradkov Gospodarjev dvolične miselnosti in štiridesetkratne delavčeve plače? Ljudstvo nima nikdar prav Sprašujemo se: kako se je lahko primerilo, da je bil ruskemu ljud- stvu vsiljen ta sistem dominacije, ki je dvesto petdeset let po Lu- isu XIV. in Colbertu ter stoletje po kraljici Viktoriji, pognalo SZ na pot centralizacije, urbanizacije in industrializacije za vsako ceno? Vprašanje je preprosto. Zaplete pa se takoj, ko domnevamo, da je ta dominacija "socialistična^z-nekaterimi-^amotami". Oblast, ki trpinči ljudstvo bi bila torej ljudska-oblast-z-nekaterimi-zmota- mi. Te zmote, ki ubijajo 50 milijonov ljudi (in koliko duš?) bi bi- le dejansko zmote ljudstva. Razíame se, da so voditelji odgovorni za 76 svoje zmote, vendar pa je ljudstvo odgovorno za svoje voditelje: voditelji so odgovorni pred ljudstvom, ki se izraža skozi svoje vo- ditelje. Domnevamo nek odnos izražanja med državo in ruskim ljud- stvom, prilagojena sta eden drugemu, ne vojs3wjeta se (pri vseh bogovih). Ogledala se medsebojno odsevajo: zmote socialistične dr- '^^ zave izražajo, reproducirajo zaostalost ruskih množic. Takšna je bila Leninova teza. Takšna je še danes teza leninistov, tudi kadar se grejo opozicijo. Zahodna levica se je navadila tolažiti se s Solženicinom "reakcio- narjem" z njegovim "progresistom" Medvedevom^, Nekoč smo še lahko verjeli, da je znak reékcionarne miselnosti če naprtimo ljudstvu zločine mogočnežev ... To smo spremenilil Domnevati, da je med dr- žavo in IjTidstvom možen krvav odnos, odnos nasilja, vojne, to velja kot "kritika z desne"! Naši vdani marksisti bodo odvrnili: treba je razlikovati med kapitalistično in socialistično državo; v kapitali- stični ureditvi država zatira ljudstvo, v socialistični ureditvi pa država ljudstvo izraža. Preberite spet prejšnji stavek, kako iz njega dehti teoretska predanost: eksperimentira se z zatiranjem (dovzetnim za ljudstvo), sicer pa vemo, kaj je to socialistična ozi- roma kapitalistična \ireditev; torej, če je ureditev socialistična, že v naprej vemo, da ni temeljnega zatiranja, da ni vojne med socia- listično državo in njenim ljudstvom. Država izraža ... zatiranje ljudstva po samem sebi! Problem: absolutna in krvava oblast. "Stedin je izvajal takšno ob- last, kakršne ni pred njim imel še noben ruski car - niti ne en sam diktator že tisoč let naz#J."^ Leninistična hipoteza: Nikolaj, ampak to še ne brani, da bi Susija ne bila socialistična. ^G. Hoy Medvedov, Le Stalinisme, ed. du Seuil. ^ Medvedev, ibid. p. 405. 77 Končna razlagaj "Če je Stalina podpirala večina Sovjetov,' to ni bi- lo zgolj zato, ker je bil dovolj zvit, da jih je ukanil, temveč za?- to, ker so bili dovolj zaostali, da jih je bilo mogoče prevaritie"^ Poglejmo pobliže: seveda, Stalin ni vsega storiï sam, toda ^;0__¿e ^ bil tako zaostal, da mu je ponudil močno ioko? Vsakič, ko se vple- te zaostalost ljudstva, natrese marksizem pametne razloge: ostanke carizma, ekonomsko zamudo, velikanski pritisk mužikov, neomikanihj kot vsi vemo. Hedvedev nam grmadi te cvetke, (vzorci na str. 4-77- 478). Poznamo jih že iz "kulturne revolucije" po Leninu: zaprosila je državo in partijo naj vzgoji "zaostale množice", zato da bi po- tem one lahko vzgajale državo in partijo. Ko pa Medvedov našteva so- cialne sloje, ki jih je zlorabil Stalin (in ki sp se z njim prevari- li) , se mu nikdar ne posreči odkriti njegovih slavnih "zaostalih množic". Muzik? Ta sploh ni udeležen: Religije niso obglavili in p«av zato je težko verjeti, ' da bi bila vera v Stalina posledica nezadovoljenih . verskih čustev kmetov. Se več, kult Stalina se ni ši- ril iz vasi v mesto, temveč z mesta proti vasij Pri- ■ šel je na dan v tridesetih letih, ko so se pred neda- vnim kolektivizirane vasi znašle v zelo težkem položa- ju.l (oh kako galantno se ob teh zločinih izraža le- ninist.) Torej delavec? Delavski razred, ki ga je zdesetkala državijanMka voj- na, je bil sestavljen iz pravkar pregnanih kmetov, kar nas vodi пен zaj k primeru muzika. Vendar je treba tu paziti: ^ V 5o.-tih letih se je prav med delavskim razredom kult Stalina najbolj razvil, zlasti v sloju, ki je bil bli- ^Ibid., p. 477 Roj Medvedev, op. cit., p. 479» 78 2u partiji in pa med inteligenco nove generacije, ^ predvsem tistimi njenimi člani, ki so bili delavske- - ga in kmečkega porekla. 2 V kapitalistični družbi bi rekli; gorečnež - član partije - povzpet- nik » najboljši zakotni borec. No, skoraj smo že tam: Kult osebnos- ti ... je bil naslonjen na maloburžoazno birokratsko izprijenost do- ločenih kadrov in na masovno vključevanje malobuežoaznih in karie- rističnih elementov v aparat. Stalin ni bil preprosto diktator, pre- stoloval je pravcatemu sistemu malih diktatorjev."^ Skratka zaostalosti o kateri je govora se ne da stresti na muzike " ali na delavce, ampak prav na nove kadre "malih diktatorjev", ki jih Medvedev, ko si na vse kriplje prizadeva ohraniti socialistični značaj ZSSR, nikdar ne šteje med državno buržoazijo. Ni težko zadaj za Stalinovim kultom (pred nJim in po njem) odkriti kulta partije. Ali ta smrad prihaja iz hleva muzika? Ali ga ne srečamo v Avgijevih hlevih zahodnih partij ("delavskih" če vam je prav)? Poglejte to razorožilno topoumnost: "Partija je bila pripravljena kljubovati katerikoli zunanji nevarnosti, a praktično nobeni notra- nji. V teku celega obdobja (je pa res optimist naš oporekajoči le- ninist) je bila brez orožja prftti napadom svojih iastnih voditel- jev." Tipično za kmečko RusijoI Tega ne bi nikdar našli pri nemš- kih socialistih izpred 1914., ali pri zahodnih komunistih, celo ne v raznih naših skupinicah ne ... Berite ée: "Noben komunist ali skoraj noben (ohol) v tem obdobju (1930-194-5) ni poznal obsega teh zločinov, niti si ni zamišljal njihove nevarnosti."^ Kdo nosi to ; zaostalost, ki ne dovoljuje zamišljanje nevarnosti in možnosti zlo- činov države krščene za "socialistično"? Ruske mase v celoti? Ali pe nek točno določen sloj, oborožen z ideološkimi opravičili, ki ^Ibid. - ^ Roy Medvedev, po.cit., p. 465 2 Ibid., p. 461 ^ Ibü., p. 426 79 izvaja krvavo oblast nad nmožicami, ki jih sam označi za "zaosta- le"? . _ ^ Vsakič ko se Medvedev drži preciznega izražanja zgodovinskih dej- stev, označi ta sloj kot tečaj na katerem niha moč države. Vsakič ko teoretizira, leninizira pa razlaga, da ljudstvo in država tvori- ta Eno, da zaostalost prvega zaplaja zločine drugega. Zaplaja "di- alektično", se razume, kar omogoča pridajanje namernih premolkov duševnim omejitvam in novih in novih strani. Zahodni levici preos- tane da tu najde zakonito mero "progresistične kritike" ZSSE, nje- na naloga je, da jasno izrazi resnična osnovna izhodišča: ljudstvo je rado tepeno, kmet je bedak in delavec ni vreden kaj dosti več. Zmota je zmota vseh in nikogar. Rahlo se dotakne glave «oditelja, zadre se v srce množic; izganjajo jo skozi vrata, vrača pa se sko- zi okno. Teorija je še mlada, neizkušena, vihrava, frleča; IjMstvo jo ljubi, Rusija je idila. Ali mora liti človek reakcionar, da bi s svojimi coklami vzaemirjal marksistični budoar in uvidel, da se vprašanje oblasti zastavlja v ruski družbi drugače kot z ljubezen- skimi besedami. Ali je treba biti na desni, da bi mislili kako med tistimi, ki izvajajo oblast in tistimi, ki jo prenašajo, odgovorno- sti niso enako porazdeljene1 Bi morali biti vulgarni, če domnevama, da obraza sedanje ruske države ne kazi zaostalost vladanih množic temveč diktatura vladajočega sloja! "Množice so bile dovolj zaostale, da so bile lahko prevarane." Le veselo dalje: same so se prevarale; po posredovanju Stalina, posla- le so se gnit v taborišča, podredile so se prepustnicam, vsilile so si delavske knjižice, same sebe so mučile. Zares ostajamo znotraj sociSLlistične ured-itve (diktatiire proletariate, ali celotnege^-ljud- stva). Kajti povejo nam, da se je bil Stalin "primoran odreči po- polnemu prevratu socialističnih principov""'" (dejansko je bil glede besednjaka hudo konzervativen .,,!) Toda to ee zgodi, kadar zaosta- ^оу Medvedev, op, cit, p, 425, 80 lo Ijxidstvo prime oblast v svoje roke: odpre taborišča, vsak pošlge vanje svoje bližnje, nato pa se še sam zapre. Ti presneti mužikil Naši marksistični opozicionalisti, ki zagotavljajo socialistični značaj ruske države in se zadovoljijo s tem, da kritizirajo njene napake, morajo zaključiti: to Ijxidstvo je pa res na vsem svetu naj- bolj ubogo na duhu. Ta presneti Solženicin, ki je sicer "reakcionar", kaj ne, poudarja: "Ljudstvo kot množica ni udeleženo v uradni laži in to je danes nje- gova glavna razlikovalna lastnost,""'" Še ena podrobnost: "Kdorkoli živi v naši deželi, plačuje desetino, s katero podpira splošno in obvezno ideološko laž. Vendar za kmete in zlasti še za delavce ta desetina ni več visoka," (Nasprotno pa je v primeru "izobraženega plemena" desetina, ki jo plačujejo "ij>- telektualni delavci" ogromna,) ^ Toda pravijo vam: Medvedev je progresist in Solženicin je zamudnik, prvi navaja kot zadnji vzrok za sedanje rusko stanje zaostalost ljudstva, drugi postavlja nasprotje med vladajočimi in vladanimi, privilegiranimi in tistimi brez mesta v hierarhiji, med bogatimi in revnimi! Pomotoma - najbolj preprosta razlaga za družinski spor. Med rusko državo in rusko družbo najbrž ne gre »a vprašanje ločitve: pač zmo- te na obeh straneh, dodajajo celo vneti leninisti. Komedija zmeš- njav med množico majhnik diktatorjev in korifejo (zborovodjem), po- magači sokrivci v prvih treh dejanjih, zločin v četsrtem, interven- cija Lojalnega Gospoda, ki v zadnjem dejanju vse pomiri: ves ta ne- red prizadene le majhno manjšino rus'Ke družbe, in sicer mogočneže, tiste, ki imajo vsega dovolj in "kadre", ^ "La tribu instmite" v Les Voix so\is les décombres, éd, du, Seuil; 2 1975 ibid. 81 Tisti, ki služijo, so se že damo ločili. Za kmete vemo, vsa priče- vanja se ujemajo. Stari delavci, utopljeni v uradni propagandi, ču- vajo svojo zadržanost in zelo zgodaj razodenejo veliko namerno za- molčanje. Kadeždo Mandelstam, ki je bila v grozi 35.-tih let izgna- na v provinco, je vzela pod streho delavska družina; . . "... V tej težki dobi se je v delavskih družinah govorilo dosti bolj svobodno in odprto kot v intelektualnih. Po namernem molčanju, ki je bilo v rabi v Moskvi ter po brezupnih poskusih, v katere so se spu- ščali, da bi opravičili teror, so nas neusmiljene besede naših gos- titeljev osupnile ... Tatjana Vasiljevna je s precej ponosa izjavi- la: "Mi smo že cele rodove proletarie i." Spominjala se je politič- nih agitatorjev, ki jih je morala skrivati doma še v času carja in takole komentirala: "Če pomislimo kaj so govorili in kaj se je izci- milol" Oba sta kategorično obsodila procese: "Česa vsega ne počnejo v našem imenui" je de^al naš gostitelj in s studom zalučal časopis.s "Glave so паш natlačili s tem našim razredom", sta rekla, ali pa; opravijo da je naš razred na oblasti, ampak poskusite se le malo •vmešati v karkoli, pa vam bodo pokazali, kje vam je mesto." Pojasni- la sem jima teorijo, po kateri razrede vodijo partije in partije njihovi voditelji. "To je pa res prikladno", je odvrnil stari. Oba sta prav dobro vedela, kaj je zavest delavskega razreda in nista se ji hotela odpovedati."^ Hadežda pripoveduje o delavski solidarnosti v tovarni, kjer je de- lala, takrat ko so jo skoraj aretirali, Kravčenko poroča o istih čtistvih pri svojih starili starših, ki so bili že od nekdaj delavci. Dodajati ta pričevanja ne bi zadoščalo, tako redka so. Niti razis- kave javnega mnenja, niti referendiam nista zmožni dati "objektivne" slike o razpoloženju ruskega delavskega razreda v času, ko se je vsidral teror. Torej stavke? Bile so številne od 1. 1950, nakar so ^ Des voix sous les décombres, op. cit. 82 jih grobo zadušili in prepovedali. Zabušavanje, individualna sa- botaža, pomanjkanje interesa so permanentna, edina sredstva izra- .^, zanja zunaj pijanosti (pod kritjem vodke se dà vsaj malo godrnjai- ti; "on je z našega konca", bodo dejali kadri, ki imeijo tudi sami svoj alkohol in svojo prikrito jezo). ^ x. . ^ ^ ij«; Sami si lahko predstavljate ustvarjalni antuziazem in socialistični duh delavskega razreda, ki dela z očmi uprtimi v bleščeči horizont masovnih deportacij. Potem ko so videli svoje kadre, kako prehajajo na stran represije ali pa izginejo, ko so se njihove plače za polo- vico zmanjšale, njihove pravice pa sreducirale na nič, delavci res lahko z vsem srcem podpirajo "novo smer"! , .v ^ Zmote države so posledica njihove zaostalosti, Stalin in Partija - to so oni - kaj ne, ljubi marksistični interpreti? Prišel bo dan, ko vaših teorij ne bodo več sodili glede na njihovo skladnost s tem ali onim marksističnim kanonom, (ki ste si ga izmislili), brali jih bomo po črki in zaradi ponosne ideje delavca, navadnega človeka, ki ga v njih izražate. Vaš marksizem ni nič drugega kot znanost prezi- ra: kot tak je spremenil vsaj obličje Rusije, če že ne celega sveta.  ne brez miike. Nadežda, ki je postala žena izgnanca, pripoveduje kako je med modrimi reki razsodišča in preprostimi srci zijal zev: . Bed popotovanji po tujih krajih sem srečala vse vrste preprostih ljudi in vedno sem se med njimi bolje po- ' čutila kot med tistimi, ki so veljali za svet sovjet- ske inteligence. Treba je povedati, da si zadnji niso kaj dosti prizadevali za mojo družbo (...) Ljudje, ki sem jih srečevala v trlakih so imeli več srca kakor Moskovčani in vedno so uganili kakšne vrste ptička ... sem, četMi je,bilo spomladi in sem imela čas prodati -■r .'.j:J evoj kožuh Pedagogika s pomočjo čistke - Mali in veliki diktatorji na eni strani, kmečki in delavski plebej- ^Čontre tout espoir, op. cit., p. 554-555. ' ' * 83 ci na drugi. Pustite vaš roman o porazdeljenih zmotah in oblasti (1), tedaj bomo pričeli slutiti strahoto tega, kar se je tam doga- jalo sredi 20. stoletja. Ne le proti-kmečko barbarstvo, ki ga je poznala Evropa tri stoletja poprej, temveč dresxira in sistematično pranje možgan delavskega razreda z močno revolucionarno tradicijo: "Mi smo edina dežela na svetu, ki je prišla na konec delavskega gi- banjal" je nekega dne vzkliknila mlada Nadežda, ki se ni ukvarjala s politiko. Odtlej se je drugim deželam posrečil isti podvig, ime- nujejo pa se fašistične. Čistke, ki so si sledile niso bile zmote, njihov medsebojni pogon je bil v skladu z etapami pridobivanja oblasti, udomačevanja druž- be. Zalogaj za zalogajem: Aretacije so se kot epidemija širile prek ulic in hiš. Kakor IjTidje s stiskom rok, z dahom in s prenašanjem ^ predmetov nevede prenašajo mikrobe epidemije, prav ta- ko 80 s stiskom rok, z dahom srečali na ulici, prense- šali milcrobe neizogibne aretacije. Kajti če vam jutri " ■" uide priznanje, da ste sestavljali skrivno skupino, ki naj bi zastrupila vodo v mestu, in če vam jaz da- nes na cesti stisnem roko, sem tvidi јал izgubljen. - Pred sedmimi leti je mesto prisostvovalo iztreblje- ... ,i nju podeželga in to se mu je zdelo povsem naravno. La- nes bi podeželje lahko prisostvovalr iztrebljanju mest toda za to ni bilo dovolj rsizvito, vrh tega pa je bilo samo tik pred uničenjem.-'^ En detalj za drugim: v družinah je bila šibka točka otrok; naučili so ga ovajati v šolah. V tovarnah so bile razpoke, ki jih je bilo treba izpodkopati, nasprotja v srcu hierarhije, konkurenca med pri- stojnimi, izrablja se tako latentni odpor v bazi, kot ttidi predrz- nost in objestnost med odličniki. Ta strogi in sistematični vidik ne dovoljuje nikakršne primerjave z grmadami, ki so jih fanatiki namenili ruskim heretikom 16. stoletja. Ni neprijetno Medvedevu, ki ^ L*Archipel du Goidag, I. p. 62. 84 - v ., ^ - ■ v svojem odgovoru na II, knjigo Arhipelaga Gulag površno izesAČi lupino religioznega mračnjaštva s tem potirpežljivim in utemeljenim preobratom celotne družbe. Krasna priložnost za uporabo slavne dia?- lektične zakonitosti o prehodu kvantitete v kvaliteto I Epidemije grmad niso zadoščale za preoblikovanje družbenih struktur. Malo več uspeha je imela inkvizicija, kot instrument proti-arabskega in pro- ti-protestant^kega osvsganja v rokah imperialističnih sil Rima in Španije, ki so bile tudi same osvajalke. Veliki valovi ruske inter- nacije čistijo diružbo "škodljivih insektov", nosilcev nereda, prole- tarizirajo podeželje, zasužnjujejo proletarce in disciplinirajo ka- dre; utrjujejo strukture moderne Rusije: odločilni obrat, "zlom na- še zgodovine", pravi Arhipelag, Sržava producira zaostalost mas daleč od tega da bi bila to posle- dica zaostalosti. Krvavo in lakomno si prizadeva, da bi jo sprejeli in zato uničuje vse opozicije, tiste, ki obstajajo in tiste, ki si jih umišlja. Sceloma in naenkrat uvede vse discipline in mučenja, ki so zahodni buržoaziji ponujale človeško surovino za njeno indu- strijo, Z močnimi okrepitvami marksizma lomijo vse, kar veže Ruse, njihovo preteklost, njihova srca, šege in navade. Država in parti- ja postaneta edini posrednik vsakršnega medčloveškega odnosa. To je kraljestvo tega, kar kmet v "Prvem krogu" imenuje "kanibalizam", zakon, ki ga je mlada buržoazija nekoč odkrito izrazila: "Človek je človeku volk" (Hobbes), Ker je v svojem cinizmu hipokritska, se partija zadovolji s predpisovanjem, naj državljan vohuni proti drža^- vljanu, V poplavi čistk postanejo medčloveški odnosi odnosi med stvarmi: "Dandanes se človek svobodno pogovarja s človekom le pono- či, če je pokrit z odejami čet glavo," (Isaac Babel), Tako v osnovi sovjetske kot zapadne industrializacije najdemo atomizadjo družbe. Zapiranje delavca v tovarno, kmeta na deželo, intelektualca v nje- govo hierarhijo, zapornika v taborišče tiničenja. Nazadnje, zapreti vsakega posameznika vase: ^ 85 Nihče si ni več upal govoriti s prijatelji o svojem skepticizmu glede uradne resnice. Navadni državljan ni imel nobenega sredstva, s katerim bi lahko odkril v kolikšni meri so laži sprejete« Vsak je postal osa- mel otok. (Erenburg) Doba sumničenja je neobhodna za preoblikovanje človekac Že "Veliko zapiranje" 1?« stoletja je moralo vzgojiti množice, primorati vsa- kogar, da iz sebe izključi vse, kar bi utegnilo kazati na zapor: (strast, neurejenost, svobodomiselnost, hkrati pa tudi bedo, "no- rost" in tratenje)• Celotno prebivalstvo vlijejo v kalup razumaega, urejenega, egoističnega in buržoaznega individuuma. Rusko internira- nje se podreja isti pedagogiki, vsak se mora varovati kakršnega ko- li dejansko nasprotujočega nagnjenja ("samokritika") in se, kakor da je prosojen, podrediti policijskemu pogledu ("kritika") Tole je iz današnjega časa. Delavski razred, ki je daleč od zaosta- losti, za oznako partijskih kadrov uporablja izraze novi gospodje (Kravčenko) ali novi buržuji. Mučenje se slabo obnese. Beda in 1ан kota se zdita ljudem nenormalni. Narava in tehnika čistk in procesov ne bosta nikdar razjMnjeni, če bo ostalo le pri nameri inkrimini- rati samotarsko blaznost Stalina in debilnost množic. Čistke se naj- bolj zagrizejo v to, da bi zlomile tihi in nepriznani, a povsod pri- sotni odpor plebejskih množic, V Rusiji in v nacistični Nemčiji se taborišča izkažejo za najbolj učinkovito sredstvo prevzema oblasti nad dejansko sovražno razpoloženim prebivalstvom, O čem govore na velikih procesih iz 30,-tih let. Kadar pride stranp- ka v trgovino, da bi kupila kako blago, ji ga čezmerno drago zara- čunajo, ogoljufajo pri teži in meri, "Sabotaža, ki jo organizira mreža ministrov, prijateljev Buharina, strokovnjakov za Plani Po celi vrsti analognih priznanj, sklane javni tožilec: ' :Z^"":^. V naši deželi, polni naravnih bogastev vseh vrst, je bilo in je nemogoče, da bi zmanjkalo katerega koli iz- delka,,. Zdaj poznamo ,,, razloge, zaradi katerih 86 kljub obilnemu pridelku nenadoma zmanjka, zdaj enega, zdaj drugega živeža. I[rivdo za to nosijo prav ti iz- dajalci. (Višinski, marca 1938) Pomanjkanje, obubožanje, anarhija proizvodnje: vse pritožbe prebi-, , valstva se izražajo med procesi; od koder izhaja globalna verjet- nost obtožnic (akoravno podrobnosti šepajo): na široko se prestre- . , ža uporniška čustva, ki vrejo v bazi. V nekem velikem kombinatu, je politična policija na generalni skupščini sprožila obtožnico pro- ti generalnenm direktorju Bračku: . Spodite gal je zavpil nekdo iz avditorija, drugi pa so kot v zboru vzklikali: "Skrajni čas je zel Bol s sabo- ter ji!" Opazim, da so najgorši sovražniki Bračka delav- ci, ki stanujejo v barakah; oni torej ne morejo niče- sar razumeti o delu in vedenju direktorja našega veli- kega kombinata, v katerem so le nepomembna kolesca. Oni zgolj izražajo svoje osebno nezadovoljstvo in brez tveganja stresajo nad osebo najvišjega šefa svoj last- \"ñi ni občutek krivice. Pozabljajo pa, da so plače in ce- ne in stanovanjske pogoje delavcev postavile avtorite- .^-.vc. ^ Moskvi, Neka delavka vstane, o njeni poštenosti ni nikakršnega dvoma. - Tovariši, začne, delam v me- talurškem kombinatu v Nikopolu, Zdaj, končno razumem , zakaj živimo tako bedno, zakaj za nas delavce ni hiš, i .:¿ *.oî zakaj nimamo primernih oblek. Brački in njim podobni živijo na veliki nogi, medtem ko jih siromaštvo prole- tariate sploh ne gane. Dol s saboterjil Dovolj dolgo so nas imeli za norca! Njena odkritost in njeno razburje- nje potegne gromki aplevz in vzklike odobrevenja, Stere tehnike grešnege kozle. Ne deluje sicer evtometično, Spozneti deželo in njen režim ae nedolžna, strniti nezadovoljstvo na izbra- ne saboterje - to je le prvi korak, ^ . , , .a, Vsakega državljane je trebe pripreviti do tege, de bo sem v sebi po- tlečil svoje nezedovoljstvo, S policijskimi ukrepi: reči de v ZSSR primanjkuje neketerih prehrembenih izdelkov eli, de je obutev nekva- ■■J^ei choisi la liberté, op, cit,, p, 354-355. 87 litetna, рошеш. antisorjetsko propagaxido (člen 58 Kazenskega zako- nika: 5 do lo let). Takšni postopki nižje policije imajo svojo pod- lago v visoki ideologiji: kar bi se moglo šepetati, mora biti jasno izrečeno, enkrat za vselej in dokončno "evakuirano". In res, ker je marksizem vedno razkrinkaval hudodelstva kapitalizma, človeku z ulice pač ne zmanjka besed za označitev svojih nezgod (Amalrik pri- poveduje kakšna je bila 1. 1965 zadrega v Partiji: radi bi bili vz- podbudili aplavz modri vladni odločitvi, da naj odslej vsak policaj nosi gumijast pendrek. Nesreča pa je hotela, da je to orodje na urad-* nih karikaturah desetletja simboliziralo hudobnost ameriških polica- jev.) Torej bomo omenili možnost postavitve kapitalizma v Busiji, ta ide- ja, ki se je naši leninistični teoretiki ne upajo formulirati, bo poteptana na javnem trgu. Odslej se sme govoriti o vrvi v hiši, o- ' bešencev itak ne bo: "Spet postaviti kapitalizem in oblast buržoazi- je" (obtožnica, ki bremeni Piatakova, menežerja prvih petletk). Če- sar si marksizem-leninizem ne more zamisliti: kapitalizem "obnovljen od zgoraj, via sovjetska država, njeni privilegirani funkcionarji - in njeno krvavo zatiranje. Stalinova moč je v tem, da drzno izraža tisto, kar imajo vsi (razen teoretika^ na jeziku, postavi pred Rusi- jo ogledalo, v kate]?em se bo prepoznala, hip za tem pa trešči ogle- dalo v ogenj eksekucijskega strelskega stroja. Podoba kapitalistič- ne Rxisije je z mrtvimi vred pokopana. "Kot ne morem verjeti, da bi bu Stalin prostaški gangster, tudi v Trockem ne morem videti morilca," S tem si je Beraard Shaw ohranil status angleškega socialista. Se že ne svojega hvmorja: ni imel iz- bire. Sovjetska država primora svoje podanike (pa še koga drugega) v izbiro. Ali so Leninovi tovariši krivi, ali pa je tisti, ki jih obtožuje, izvršil zločine, ki jih očita drugim, "Alternativa prese- ga fantazijo", komentira petdeset let kasneje avstrijski marksist Fischer. Presega fantazijo česa? . ^ - 88 Veliko jjBseenirenje procesov, bo oaogočilo misliti nemogoče, pred- stavljati si nepredstavljivo. "Socialistična" Busija je "tvegala" ; " kapitalisem - čisto meúLo: en šef na mestu nekega drugega; in vsak med nami s še eno deviacijo več pa bi bili tam. Proces končno pre- pusti pravico govora revoltu in pokaže kam to vodi ... (v vohunst- vo, v umor), koga potegne za sabo (tiste na vrhu režima) I Kot sub- tilna zamenjava mest je revolt položen na krožnico Visokih Politič- nih sfer, (ki se zoperstavljajo Stalinu, objektivno spletkarijo s sovražaiiBi silami: nič nd. važno, ali je to res; 3?evolt je zajet v tovrstno računico, iz tega se napravi afero Velikih; ljudstvo v to plaiietamo gledališče nima vstopa). Lažni konflikt šefov (avtentič- nost mu zagotavljajo resnični mrtveci) prikriva resnični konflikt, ki je odslej zunaj dosega plebejcev. Običajno je delo policije diskretno. Procesi so le potrebna izjema: prikazovanje pošasti. Nasprotnik zapade v živalskost; ko si ogledtH- je svoje nekdanje šefe, ki so postali "opolzki gadi", zazna zgrože- ni funkcionar standardizirano nevarnost vsake deviacije« Nagnjen nad brezno odkrije krivca, heretika, zablodnika. Pri samem sebi jih vse zastmi in se ali zaradi preudarnosti ali pa zaradi prepričanja loti svojega avtoprocesa; Centralni komite mu zaseda v glavi, javni tožilec v njem povzdigne glas. Zvrti se mu, obvlada se na partijski liniji in ae sprijazni s tem, da se udeležuje tega, česar ne more , spremeniti. Po podobi svojega predhodnika, zahodnega buržuja: V Franciji je do Bevolucije sprehod v Bicttre in ogled hudih blaz- nažev eno nedeljskih reizvedril bxirzujev z levega brega Seine. I¡ái- na teza procesov, zadrta kakor žebelj: upirati se je norost. Obču- dujte parado norcev. Politični norci, norci marksizma, ki ne vedo več v kateri družbi živijo niti kateri sodniki jih obsojajo, se pri- bližajo rekoč: "Prav je, da nas zapirajo"; nenavadne zveri, ki s svojimi kozolci in teoretskimi deliriji prekrivajo tihi zločin ta- borišč. 89 Ali oni, ali jaz. Oni so v stiski, torej jaz. Nazoren prikaz naj- višjega šefa, ki s kijem primeže argument: marksizem kot žrtev svo- jega socializma, vzor zapornika, ki priznava svoje napake, mučenik, ki poljublja noge svojim rabljem. Funkcionar se nauči prav misliti. Dobro ljudstvo vidi, kako se revolucionarno gledališče zagrne nad to zmešnjavo ljudožerskih opic. Ko je buržoazna republika zabredla po krvi delavcev, je Eugène Pettier, avtor Intemacionale, priznal: "Prevara iz 48, in junijski zločini so mi razrahljali zdravje in dvajset let sem trpel zaradi nevroze in delne možganske kapi," Na robu te dolge pxistinje je pesem, ki jo naslovi "Kdo je nor"? Hani jih moja izjemnost, tudi če mal bolj tiho tožim nad trapami, ki urede da je zemlja brez rok in roke brez zemlje, ,, Moj dih več vala ne vzbiorka, , , "Vsak skrbi zase", mi le poreko, "sicer pa za nami bo konec sveta", , ,,. kdo je tu norec, svet ali jaz? Ukraden jezik, upori skrčeni na tišino, zaplenjeno, popačeno iznič- no sporazumevanje; v luči državnih ozirov je to samo norost. Da bi bili preneseni v samo 20. stoletje, spoznajo ruski plebejci v naj- hujši obliki usodo, ki jo vsaka buržoazija odmeri svojemu proleta- riatu, O vprašanju avtorskih pravic , Razsežnost tretjega vala čistk, ki se začne z umorom Kirova (1954), še vedno zaprepašča. Zažene se nad mesta kakor se je prejšnji nad deželo. Nič ga ne tistavi, niti spoštovanje, ki gre kadrom, "ki o vsem odločajo" (Stalin), niti potrebe nacionalne obrambe. Vojska, inteligenca, najsvetejša Partija, visoka družba, vsi gredo skozenj. Val se 1939 umakne, odnašajoč drugo smemico politične policije (Jezov, ki je ravnokar očistil svojega predhodnika Jagodo), Od 1166 90 partijskih delegatov iz 1, 1934 jih je 1108 aretiranih zaradi pro- tire vo lue ionamih zločinov; na naslednjem kongresu (1939) jih naj- demo le še 55» od teh je 24. Članov Centralnega komiteja: na nižji ravni pa manj kot 25^ kongresnikov iz 1. 1934 zaseda tudi na Kongre- su leta 1939. Solženicin opozarja, da člani partije vendarle pred- stavljajo zelo majhen del žrtev (med 1936 in 1938 zaprejo verjetno 5$^ celotnega prebivalstva. V taboriščih je 1. 1939 10 milijonov za- pornikov.^) To silno plimo je težko razložiti. Stalin bi bil lahko z manjšim J^' odlokom likvidiral slabotno opozicijo v CK. Enako velja za nepri- pravijenost, ki jo je tu in tam zasumil v vodstvenih sferah. Morda sploh ni potrebna nobena razlaga, val je rastel iz sebe, samovolj- ne aretacije in mučenja so izzvala samovoljna ovajanja in tako na- prej po aritmetičnem ali geometričnem zaporedju, kar je funkcija spretnosti krvnikov in prepričanja žrtev: računa se, da je bilo proti koncu 1958 ovadenih 13^ Sovjetov ... Politično zatiranje se je hranilo iz samega sebe, le začetni krč in zaviranja, ki so ga upočasnjevala, bi zaslužila nekeg razlage. Nič več napak, ki bi jih ne mogli predvideti ... brez vsakega dvo- ma, ne bo nam več treba uporabljati metode masovnega čiščenja. Kljub temu pa je bila čistka neizogibna in njeni dosežki so gledani v ce- loti precejšnji. Kdo to pravi? ....Hruščov, ko kritizira Stalina, rehabilitira mrtve z govorjenjem o napakah in z zatrjevanjem socialističnega značaja nove ruske zgodovine, kljub zašuštranjem? Ali je naslednik Hruščo- va izvajal na hrbtu svojega predhodnika isto operacijo? Ne. Stalin sam, na svojem zmagovitem kongresu 1. 1939 (na tribxuii so že "H" in nasledniki, ki dobijo zadnjo lekcijo: kako si operemo roke s so- cialističnim potekom zgodovine). ^ Ch, R« Conquest, La Grande Teireur, éd. Stock, p. 48? et s. 91 Lekcija iz anatomije. Taniplo je truplo Jezova, šefa čistkarjev. V njegovem drobu diha nova Partija krasen vonj svoje lastne legitim- nosti: Usoda Jezova je bila preprosto splet okoliščin, kajti razen njega in njegovih predstavnikov (glavnih čistil- cev iz ТШЂ) Stalinovi agenti niso sami bili zaslušani. . Ckirjatov, ki je bil njegov pomočnik, je bil imenovan za šefa komiteja partijske kontrole in je umrl lepe smrti. Mehlis in Višinski sta tudi preživela. Glede Ма^ lenkova in njegovega rivala Zdanova pa tole, oba sta še naprej prosperirala v letih, ki so sledila izginot- ju Jezova. Dejansko je Stalin ves čas čistk počel vse, da bi odgovornost za mor^enje ne zadela njega. In ko ., je teror dosegel svoj višek, je lahko s koristijo žrt- š;... voval človeka, ki je izvrševal njegova skrivna povelja in ki je bil v očeh Partije in ljudstva takrat veliki krivec - in je za nekatere še danes. Leta 1959 je šlo za razdelitev osebnosti v prostoru (Stalin - Jezov), danes se razdeljuje v času (krivi predhodnik - nedolžni naslednik): vedno isti teater le- gitimnosti. Partija upravlja z noži. Zmagoviti samodržec žrtvuje krvoločnega ministra, ki je organiziral njegovo zmago. Podoba je tako klasična, da bi zaslužila da osvetli klasicizem, ki vlada čistki v celoti. Resnične opozicije se že od vsega začetka plašne, razpršene in lahko jih je utišati; sploh ne gre za to. Preganjajo ženo obsojenega, njegove otroke, družino, nje- gove bližnje: ne da bi premagali določen efektiven odpor, marveč možno nasprotovanje, že samo idejo odpora, vse glave, kjer sumijo, da klije. Oblast išče dokončno legitimnost, potrjeno enkrat za vse- lej, tisočletno obljubo brez ugovora. Policija je služkinja oblasti. Samo služkinja. Delitev vlog med Sta- linom in Ježevim odgovarja ločitvi na noč aretacij in dan manifesta- cij, skrivnost inštrvikcij in vzgojo množic, arktično taborišče in moskovski metro, javno življenje zapiralca in privatno življenje za- pornika. Legitimnost oblasti je legitimnost raztima, "diskurz brez protislovja", ki se oslanja, vendar razločuje od "politike brez ko- ^ ^ R, Conquest, ibid., p. 457. 92 mentaròa" policije, ki zapira. Opozicije, upori, norosti? zaprti brez komentarja in ovrženi brez protislovja: vzrok je v našem veli- kem stoletju^ in v sovjetski Evisiji isti. Na koncu čistke je Stalin legitimen: "Eesnica je to, kar je Stalino- va in Leninova biografija, to je biografija samega sovjetskega Ijud- 2 stva," Poredni genij me ni opeharil, mislim, torej gre zgodovina naprej, moj zdravi raz\m je na svetu najbolj razdelana reč, zgodovi- na mojih misli se poistoveti s potekom revolucije, ergo Super-Des- cartes 20, stoletja je: Komunistični šefi so voditelji kakršnih ni bilo Se ni- koli, izražajo voljo svojega ljudstva, z vsemi nitkami svojega bitja in z vsakim svojim dejanjem so povezani ' z lj\idstvomo5 Lovorike za čistko, šef objavi svojo Razpravo o metodi, sintezo svo- jega življenjepisa in življenjepisa sovjetskega naroda. Zgodovino VKP(b): 4> Ta nova zgodovina je bil resnično nenavaden dokument, v katerem so revidirali brez senčice razlage pol sto- letja ruske zgodovine, S tem nočem rečij da so v njej potvarjali dogodke ali jim dajali novo interpretacijo To je bil drsen, navidezen in nesramen roman. Prav nje- : :í, gov cinizem in resnično izzivanje, ki ju je navrgel zdravemu razumu ruskega ljudstva mu je pridajal nekakš- no burleskno veličino. Vloga nekaterih zgodovinskih o- - . sebnosti iz çrvega plana je bila tu popolnoma popačena ali pa zamolčana, V tej knjigi je bil Josif Stadin pri- kazan kot edini voditelj, ki je sploh obstojal pred Revolucijo in iz njega so napravili Leninovega najbolj intimnega prijatelja ter najzvestejšega tovariša v bo- ju. Vse knjige, članki v časopisih, zgodovinski dok\i- menti ali arhivski listi, ki bi utegnili ovreči to izjemno slepilo - se pravi skoraj vsi spisi in vsa do- kumentacija, ki se je nanašala^na politiko - je bila takoj ukinjena v vsej deželi. Se več: kolikor je bilo sploh mogoče so se trudili uničiti žive priče naše ne- ^Foucault, op, cit., p, 189, ^Nouvelle critique, april-marec 1953, št, 4-5. Izdelovale« tega malo 93 davne zgodovinel^ Nova Zgodovina partije služi kot preizkus: presojajo vrednost (po- korščino) kadrov "živečim" komentarjem, za katere znajo navesti raz- loge, vsak se v njej nauči kako naj "organizisa" lastne spomine, izžene demone ( deviaci j e), ovaja tekmece. (Hej, beži no, Bxiharino- vecl). Trg oblasti se stabilizira, zgodovina partije mu preskrbi pravilo, njen živeči avtor ima zakonito pravico vstopa v igro, StS;- lin je prepustil popravljanje Ustave, zmazka, Buharlnu: sam и& je ukvarjal s pisanjem Zgodovine, nujnega romana za zavijanje trupel, lastninskega uradnega spisa in spričevala zakonitosti. Končni uda^ ree. , Je bila to nečimrnost avtorja, ki je zagrizeno tmičeval tekmece, nadležne priče in premalo navdušene kolege? Spretnost izkušenega manipuletorje ("Tisti, ki obvlada sedanjost, obvlada preteklost, in tisti, ki obvlade preteklost, obvlede prihodnost" - Orwell)? Ali kej preprostege, ker se pri oblasti rez\me seme po sebi in zahteva manj originalnosti in genialnosti? Spomnite se: zahodni komentator- ji, ki so bili prisotni na procesih, so v celoti naivno verjeli; ameriški ambasedor, Joseph Bevies je poročel: "Razsodba izrežena nad obtoženci, ki so krivi izdaje, je bila osnovana na neoporečnih dokazih.""'" Priče mednarodnega ugleda so vse požrle: Čiščenje ne bi doseglo takšnega razmeha ... procesi, bi še posebej imeli dokaj manjši pomen, če jim ne bi dalo veljavo mišljenje nekaterih komentatorjev, ki so jih imeli za objektivne in neodvisne opazovalce, zeto ker so bili tujci. Stalinova igra ne slepi s svojo novostjo, to je iz že videnega. neoriginalnega îjisera, François Cohen, pred kratkim je postal di- rektor teiste revije, spodbija Solženicina v imenu ••• objektivno-— sti in spoštovanja, ki ga zasluži "sovjetsko ljudstvo"! Cohen, ibid. ________^ %rav5enko, op, cit., p, 413. •Sîisija v Moskvi ' a ^R, Conquest, op. cit., p. 465, 9* (déjà vu) že sprejetega. Pomanjkanje originalnosti deluje. Zakon je tisto, kar se prebere. Trditev ni is entuziasticnega komen- tarja k n-ti izdaji Zgodovine VKP(b), datira v 636., Ethymologies Isidora iz Sevilje (Lext id quod legitur). Avtoriteta in zakonitost, ki nadzorujeta Stalina sta tradicionalno papeški, orakelj postavlja zakone: "Kakoij je Bog prvobitno snov razdelil na elemente in jih ure- dil, tako je Just ini j an razjasnil nered, izvor in sntrv prava, da bi razsvetlil učenike in proslavil kanonično ter civilno Pravo, Po cesarju Justinijanu, njegovih naslednikih, papežih, pride vrsta na nacionalne države ("Papež sem jaz"): diktatirca postavi zakon, zakon pa tisto, kar pravi diktatura ali napiše cerkveni oziroma svetni pa- pež, "Mislim, da je to jasno" je Stalin rad rekel na koncu. Oblika procesa ni nova, Z njo avtoriteta zapiči ljudem v zavest pa- ničen strah pred napačnim mišljenjem: Sholastika ni delovala na čisto dedtúctiven način, tera- * več je bolj pretkano služila spretnosti sodnika ,., jgoč Spor začirtan do podrobnosti, s postavljenimi ločili razdelitve in podrazločevanja je imaginaren proces, ki se odvija strogo z vprašanji in odgovori, da bi končno privedel do razglasitve sodbe,1 Tako formirano notranje sovjetsko življenje pride v roke pravoznan- stvenim manipiilatorjem (znanost sodnih primerov) in v "tej igri či- ste logike se upor izgublja, razdrobi se v nomenklattiri, razlikuje se po razredih zmot," Edino avtoriteta še lahko dodaja tekstu zakona (Stalinovi nasledni- ki avtoritarno predelajo njegovo Zgodovino ter s tem pokažejo, da 80 mu sledili na isto papeško mesto), Krog tega, kar se sme govori- ti je začrtala država, podaniku preostane le, da se vanj umesti, kar se ne sme govoriti pa je izključeno. Pravijo nam: Busija je so-. •^Р, Legendre, L"Amour du censexnr, 6d, du Seuil, —- Legendre, ibid,, p. 165. .t»iï^vtr 95 cialistična in taborišea ... Katera taborišča? Kdo je govoril o rv "taboriščih"? Partija to enkrat za vselej razišče in razsojena reč zavzema mesto resnice (res judicata pro veritate habetm?. pravi rin>- sko pravno izročilo). Čistka} njen reklamni sij, proces; njegovo mračno želo, taborišča; cela pedagogika, ki mora oblasti omogočiti, da zajame subjektivno vest (vest - razsodišče). Pravijo nam "novo stvarjenje človeka", a imamo le nasledstveno vojno: sovjetska država se nastani v glenrah na tisto mesto, ^r so si prej sledili cesar, gospodar rimskega ргг^- va, Papeški suveren, ki ga je nasledil v srednjem veku, zatem nacio- nalne države, dedinje njegove veljave. Se niz s prehodom iz Rima v Carigrad in iz Bizanca v Moskvo kaj zakomplicira? R\iske priče naj o tem sodijo, ovinek niti ni zanesljiv, saj je marksizem napravil kra- tek stik in pozapadil Kremelj. Vsak državljan od sedaj dalje pozna vrednost "našega kompasa, mark- sizmstleninizma". V glavi mu magnetna igla označuje sever modernega človeka, krivdo pred dršavo. Kdor se odkloni zapade na rob moralne- ga reda, izgubi kompas. Zdravili ga bodo z našim strogim klasičnim razumom, kakor se moralni red loti norcev. Izgnanec je okuženec (so- vražnik ljudstva), njegova žena se je nalezla; svet taborišč posten, ne Arhipelag, svet molka drugih; pamet je ne-biti-nor; svoboda je ne-biti-zaprt: "Osami se cela plast, ki zbere celoto praks in sodb 8 katerimi se razkrinkava norost in jo daje izključiti (to niti ni plast maiveč obdobje. Zgodovina VKP(b) daje ključ teh izključitev); kar je v njej (norosti ... oprostite I "deviacij", ki v marksistič- nem šefu razkriva "bleščečega gada") blizkega, preblizkega razumu (Partija ima vedno prav) vae, kar ogroža razum s smešno podobnostjo, je od njega nasilno ločeno in reducirano na strogi molk; prav dia- lektično nevarnost razvmme zavesti, to odrešilno delitev dejanje interniranja dobiva nazaj.^ Oče rimskega prava svoje sužnje pribije na križ, državni oziri za- ^ M. Foucault, op. cit., p. 188 96 рге,јо berače, merksietična država zgodovizusko in dialektično páibi- Óe STOje muzike. Kult osebnosti? Verska oblast? Bežite noi religija moči, znanost avtoritet. Ker so se^aekolikšno zamudo pojavili v krogu svetovnih cesarjev, so bili kremsljski gospodarji prisiljeni nekoliko preobrniti kla- sični scenarije Petdeset let so potrebovali, da so v možgane sovjet- ^ega funkcioîiarja dokončno zapisali to, kar je prirojeno vedel vsak Imržuj v 1?. stoletju: opozicija je duševna bolezen - norec, deviant, homoseksualec, disident, vernik, pesnik, lenoba, hudobna trma, vse to je eno. Edina razlaga med posebnim zatočiščem I960 - 1975 in Splošno Bolnišnico je v žargonu mučiteljskih zdravnikov; stisnjeni v prisilnih jopičih pa so isti zaporniki: Takoj, ko je v posebno bolnišnico prišel politični za- pornik, od prve vizite naprej, je bil postavljen pred alternativo: ali se odpove svojim prepričanjem ali pa bo ostal zaprt do konca svojih dni. Odgovorni v drugem oddelku mi je nekega dne brez ovin- -, kov rekel: "vaša bolezen je nekonformizem". Ker je te- mu tako, se nihče ne čudi, če so za isto politično de- javnost nekateri obsojeni na zapor v taborišču, drugi i "Vaša kura so štifri stene" pravijo zdravniki in to je 5,v-^ najboljša varianta zdravljenja.i . , Je Kafka jasnovidcu? Pisec Procesa ni bral prihodnosti, pač pa sov- jetska Rusije zbira tehnike, ki so jih iznašli že pred tisočletji, tehnike za krotenje plebejcev. Ne odkriva nam ne vem kaj, marveč zbira tisto, kaj je najhujše pri dresuri in selekciji. Od tod nje- na popolna čitljivost za blodnega pisatelja, za krščansko oko ali za heretično glavo. Samo marksist v njej nič ne vidi, akoravno je imeniten intelektualec, ki gori s plameni zamrzle kulture, se mu primeri da mu "dialektično" uide "njegovo dvojno-mišljenje": "pri- hodnost sveta" je preteklost. ^Prevod: Irena Novak \, Boukovsky, Une nouvelle maladie mentale en URSS: l*opposition, *d. du Seuil, p. 28 EAZPRAVE 99 UDK 141,82(497.12) Tine HRIBAR POLOŽAJ IN VLOGA ZAVESTI Tjijpričujočem tekstu prikazujem položaj in vlogo zavesti, kakršno je orisal Marx glede na različne pretekle in prihodnje faze živ- ljenja družb oziroma glede na različne načine družbenega življe- nja. Ob tem stavkov o "kapitalu" itd, ni treba jemati kot stavkov, ki se, tako naj bi bilo vsaj pri nas, nanašajo zgolj na nekaj mi- n\ilega, kajti za marsikaterim novim poimenovanjem se skriva sta- ra vsebina. Nazor, ki ni buržuazni svetovni nazor, zato še ni postburžuazni « nazor, marveč je pogosto subburžoazni ali celo anteburžoazni sve- tovni nazor. Razen tega btiržoazni svetovni nazor, kot nazor kapi- talskega sveta, ni nekaj enostavnega, kajti to nikakor ni samo nazor kapitalistov ali nazor buržujev, "Znotraj s kapitalistično prodtikcijo obvladanega družbenega stanja je tudi nekapitalistič- ni producent obvladan s kapitalističnimi predstavami," (MEtf 25- 49) Kapitalistične predstave so predvsem predstave kapitalskega sveta in šele potem predstave kapitalistov, kajti edini pravi subjekt je tu kapital. Kapitalistične predstave so najprej pred- stave religije vsakdanjega življenja v svetu kapitala, predstave običajne zavesti tega sveta. 1, Razcepljena običajna sa v e a t Ker med religijo vsakdanjega življenja v svetu blagovno-kapital- skih odnosov in religijo vsakdanjega življenja v svetu enostavnih (takšnih ali drugačnih predkapitalskih) blagovnih odnosov obsta- . ja pomembna razlika, se razlikujeta tudi običajni zavesti enega * ■ in drugega sveta. Medtem ko gre v fetišizmu enostavne blagovne produkcije za "č\jt- 100 no-nad5utne stveori", gre v fetišizmu kapitalske blagovne produk- cije, kjer je absolutni subjekt prav kapital (personificirano pre- teklo abstraktno delo), za "čutno-nadčutno bitje (MEW ae.J-W)". Teološki značaj metafizike blagovnega sveta izstopa zdaj v čisti obliki. Metafizika kapitala je zato možna le kot onto-teologija, pri čemer je ontologija podrejena teologiji, kajti kapital kot čutno-nadčutno bitje, kot najvišje bitje obstoječega sveta, je duša, "kapitalska duša" vseh stvari. Medtem ko v enostavnih blagovnih odnosih, ▼ enostavni vrednostni , obliki, konkretno delo sicer postaja pojavna oblika svojega nas- protja, abstraktnega dela, redvikcija konkretnega dela na abstrakt- no delo vseeno ni, kakor v svetu kapitala, v rokah samega abstrakt- nega dela. Abstraktno delo kot kapital vzame usodo v svoje roke, izvaja redukcijo konkretnega dela nase sam. Abstraktno delo zdaj . ni le rezultat, marveč subjekt redukcije (menjave). Predvsem sub- jekt. Zlasti redukcije človeka na njegovo delovno silo, tj. na korelat abstraktnega dela, na menjalni ekvivalent kapitala. Vrednostna oblika se s tem ni spremenila. Spremenil pa se je po- jem vrednosti. Konkretno delo je še zmeraj pojavna oblika abstrakt- nega dela, toda zdaj ne kot preteklo konkretno, temveč kot seda- nje konkretno delo, kot živi delavec, kot človek. Človek oziroma: njegovo delo postane pojavna oblika menjalne vrednosti. Začne se govoriti o vrednosti človeka, pri čemer se misli na menjalno vred- nost človeka. Ljudje z različnim poklicem različno zaslužijo, ker je različna vrednost njihovega dela. Tako prihaja do primerjave ljudi glede na njihovo vrednost oziroma glede na to, koliko zas- lužijo. Zdravnik zasluži petkrat toliko kot čevljarski delavec, torej, sklepamo vzvratno, je vrednost njegovega dela petkrat ve- čja od vrednosti dela, ki ga opravlja čevljarski delavec; torej je zdravnji družbeno petkrat več vreden kot čevljarski delavec. Namesto enačbe enostavne blagovne produkcije: 101 ' ^ . mï : - . 1 mi«a » 5 parov čevljev, dobimo zdaj enačbo 1 zdravnik - 5 čevljarskih delavcev, ali, če je "dobra", 1 prostitutka« 2 profesorja, pri čemer pomeni enačaj recimo lo.ooo din, zaradi česar vse enrnc» be lahko zapišemo v obliki cen, ki so ravnodušne glede na stvčvri ali osebe: lo miz - looooo din 5 čevljarjev - lo«ooo din 1 zdravnik » lo.ooo din 2 profesorja ■ lo.ooo din 1 prostitutka« lo.ooo din oziroo» gledano s strani takega ali drugačnega "kapitalista": loeooo din - lo aiz looooo din " 5 čevljarskih delavcev lo.ooo din • 1 zdravnik loe000 din - 2 profesorja lo.ooo din » 1 prostitutka Zdravnik in prostitutka staneta torej enako, ni pa s tem rečeno, da enako tudi prinašata, namreč profita. Sta torej enakovredna, glede na druge največ vredna, če ne upoštevamo višjih poklicev in če se šele zdaj zatečemo, kakor se običajno dogaja, k morali.''^ Govorjenje o vrednosti človeka oziroma njegovega dela itd. spada ^lej o vsem tem Marxove analize v Teorijah o presežni vrednosti, zlasti 4. poglavje 1. knjige: Teorije o prodiaktivnem in nepro- duktivnem delu. Odlomki: "Niso na trgu nek trenutek poleg žita in. mesa itd. tudi kurbe, advokati, pridigarji, koncertanti, i- gralci, soldati, politiki, itd«? Ti dečki ali deklice ne dobiva- jo bil et autres denrées de nécessité ali d'agrément zastonj, Zato dajejo ali ponujajo usluge, ki imajo kot takšne usluge upo- rabno vrednost in zaradi njihovih produkcijskih stroškov tudi menjalno vrednost »..Do publike je tu igralec v razmerju kot umetnik, toda nasproti svojemu podjetniku je produktiven dela^- 102 seveda v območje običajne zavesti, kajti delo eamo nima vrednos- ti. "V izrazu: 'vrednost dela* pojem vrednosti ni le popolnoma zabrisan, ampak sprevmjen v svoje nasprotje. Je imaginarni iz- raz, kakor npr. vrednost zemlje. Ti imaginarni izrazi pa vendar- le izvirajo iz produkcijskih razmerij samih. So kategorije za pojavne oblike bistvenih razmerij ... Na tej pojavni obliki, ki napravija dejansko razmerje za navidezno, in kaže ravno njegovo nasprotje, temeljijo vse pravne predstave, tako delavca kot kapi- talista, vse mistifikacije kapitalističnega produkcijskega nači- na..." (MEW 23-559-562) Kakor misli kapitalist, da je plačal de- lo, ko je kupil delovno silo, tako misli delavec, da je prodal svoje delo, da je dobil za svoje delo zadosti ali premalo denaiv ja. Dejansko pa med delom in zanj dobljenim denarjem ni nikakrS- ne ekvivalence. Ne le, da delo prav tako kot zemlja nima nobene vrednosti, sej jje vrednost, ampak tudi kot vrednost, tj. ne kot konkretno (živo, sedanje, subjektivno), temveč kot abstraktno (mrtvo, preteklo, opr-edmeteno, izvršeno in družbeno priznano) delo, za presežno vrednost visoko presega vrednost, ki je bila zanj izdana oziroma dobljena v obliki občega ekvivalenta (denar- ja). Ta transakcija je z izrazom "vrednost dela" zabrisana in z njo tudi njej imanentna neekvivelentnost, ki na ekvivalentnosti temelječi pojem vrednosti sprevrača v njegovo nasprotje. Pojem vrednosti je zabrisan in sprevrnjen za toliko, za kolikor je za- brisana in sprev3mjena razlika med vrednostjo delovne sile in vrednostjo, ki jo je (ki jo bo) ustvarila prav ta delovna sila. Vse to se običajne zavesti kapitalskega sveta ne tiče. Ne tiče ee niti kapitalista niti delavca. Kakor se ju ne tiče imaginar- nost izraza "vrednost dela", kajti njun interes je interes last- nika, tj. interes čimbolje prodati svoje blago in čim ceneje ku- piti blago drugega. Šele na osnovi tega formalno enakega, obema skupnega interesa, se začneta njuna interesa vsebinsko razločeva- ti glede na to, da se "ima" prvi za lastnika svojega dela, drugi vec... Produktivno delo je torej takšno - v sistemu kapitalistič- ne produkcije -, ki producira presežno vrednost ..." (MEW 26.1- 138, 386, 372) 103 pa sa lastnika denarja. Ob tej vsebini se začneta njuna interesa, in 8 tem njuni zavesti^ razhajat i. To razhajanje vodi do razcepitve običajne zavesti kapitalskega sveta. Običajna zavest kapitalskega sveta je razcepljena zavest. Razcepljena je na običajno zavest kapitalista kot personifikaci- je kapitala in na običajno zavest delavca kot personifikacije de- lovne sile. Toda to je, čeprav razcepljena, še zaeraj zavest ka^- pitalskega sveta: "običajni nazor (MEW 23-884)" kapitalskega sve- ta. Zato tudi delavcu in kapitalistu skupna predstava o vrednosti de- la, kajti ta пјгша predstava je le izraz nj\mega kljub razceplje- nosti skupnega vsakdanjega življenja, življenja, v katerem se vrednost faktično vzpostavlja kot genus subiectivus dela, torej delo kot funkcija vrednosti. Imaginarnost izraza izvira iz imagi- naznosti, fantazmagoričnosti faktičnoga, kapitalskega sveta. Če- prav delo dejansko nima vrednosti in delavec zato ni lastnik svo- jega dela (samega sebe, kar nikdar in v nobenem primeru ne more biti, temveč je lahko le lastnina, namreč kot suženj), kapital kot onto-teološko bitje (omniprezentno abstraktno delo) delavca nenehno reducira na mezdnega delavca, na lastnika in prodajalca delovne sile, tj. na dobavijalea dela in s tem presežne vrednos- ti. Izraz "vrednost dela" kot imaginarni izraz, torej izraz brez prave vsebine, napravija proces črpanja presežne vrednosti za ne- vidnega; že vnaprej preprečuje, da bi kapitalist dobil občutek izkoriščevalca in mezdni delavec občutek iskoriščanca. y svoji imaginarnosti daje obema občutek svobodnega pogajalca za ceno, zavest enakosti v tem pogajanju, medsebojne neodvisnosti ter skupne odvisnosti od ponudb in povpraševanja, od trga. To naivnost običajne zavesti kapitalskega sveta podeduje tudi znanstvena analiza klasične politične ekonomije. cur 2. Nezavedna ideologija "Klasična politična ekonomija si je iz vsakdanjega življenja brez nadaljnje kritike sposodila kategorijo *cena dela*, da bi se po- tem vzvratno spraševala, kako se določa ta cena," (mew 23-560) Torej se je že z vprašenjem zaprla v krog, iz katerega ni izhoda. #t. Nekritično vprašanje ne more dati kritičnega odgovora. Zapeljana od Imaginarnih izrazov običajne zavesti, običajnega nad- zora blagovno-kapitalskega sveta, se je začela lücvarjati z imagi- narnim problemom. Problem običajne zavesti ni znanstveni problem. Znanost si mora svoj problem in svoja dejstva, čeprav izhajajoča iz vsakdanjega življenja, sama izpostaviti. Kljub temu, da je klasična politična ekonomija nekritično spreje- la imaginarni izraz "cena dela" oziroma "vrednost dela", si vse- binske analize s tem ni docela onemogočila. Ker je imaginarni iz- raz "vrednost dela" vendarle izraz "bistvenih razmerij" kapital- ^ skega sveta: "iracionalen izraz za vrednost delovne sile (mew 25-561)", je analiza vsebine tega izraza odkrivala pravzaprav vsebinska vrednostna določila delovne sile. Teko je znanstvena analiza kljub svoji nekritičnosti izza iracionalnega izraza od- ^1 krivala obče značilnosti njegove vsebine. i' ■4 Vendar je v tej svoji "brutalni zainteresiranosti za snov (mew 23-565)"♦ za vsebino, klasična politična ekonomija ostala, kakor običajna zavest, slepa za "vsako oblikostno razliko (prav tam)", slepa za to, da "potek analize ni pripeljal le od tržne ceno de- la do njegove domnevne vrednosti, ampak do tega, da je to vred- nost dela samega spet treba razplesti v vrednost delovne sile (mew 23-561)". Čeprav znanstvena analiza klasično politično eko- • nomijo je pripeljala do tega reztatats, pa klasična politična e- konomija zaradi "nezavedanja o tem rezultatu njene lastne anali- 104 105 ze (prav tam)" iz tega rezultata ni izpeljala ničesar. Nezavedanje klasične politične ekonomije je torej dvojnostno: nezavedanje o njenem lastnem izhodišču in nezavedanje o njenem lastnem rezultatu. Zadnje sledi iz prvega. Oboje pa uokvirja ce- lotno vmesnost: celotno znanstveno analizo. Znanstvena analiza je uokvirjena s horizontom nezavednega: iracionalnega. Čeprav je klasična politična ekonomija z znanstveno analizo imaginarni iz- raz "vrednost dela" kot iracionalni izraz vrednosti delovne sile razčlenila na njegove racionalne plasti, samega racionalnega je- dra ni izluščila. Nezavedni (iracionalni) okvir znanstvene analize klasične politi- čne ekonomije (kakor tudi Heglove dialektike) je horizont "običaj- nega nazora", običajne zavesti kapitalskega sveta; ne glede na njeno siceršnjo razcepljenost. Kolikor klasične politične ekonomiste tedaj obvladuje "fetiSisti- čna predstava, ki jo iz kapitalističnega načina predstavljanja prevzemajo sans raison, nezavedno naivno (MEW 26.3-269)", so ide- ologi, toda nezavedni, naivni ideologi. Stvari postavljajo na glavo, toda nehote, nezavedno. Njihova ideologija je naivna, ne- zavedna ideologija. Naivnost ne pomeni nedolžnosti, toda izključuje pokvarjenost. Ne- zavedanje ne izključuje le možnost pristopa do racionalnega jed- ra, ne izključuje le zavestnega, tj. kritičnega pristopa, ampak izključuje tudi zavestno prekrivanje ali celo pretvarjanje. Iz- ključuje vsakršno distanciranje. Zato pa vključuje identificira- nje. Identificiranje s tem in tega, kar faktično, objektivno je. Vključuje torej objektivnost. . i ^ . / Prav zaradi nezavedanje svoje vpetosti v horizont kapitalskega svete, v buržoazni horizont, je klasična politična ekonomije kljub svoji ideologičnosti objektivne, nepristrenska, skretke: 106 znanstvena. V svojra postopku analitična. Ideološkost klasične politične ekonomije je glede na njeno zne&- stvenost nekaj površinskega. Izpod te površine je objektivna, e znanstveno analitična; toda ali je tudi lepa, to je stvar estet- skega okxisa. Odrta je krvava. Izpod "mistične lupine" je racio- nalno, a krvavo jedro. Tega nekateri politični ekonomisti niso mogli prenesti. Morda ne ravno zaradi estetike, vsekakor pa so prekrivalo vlekli nazaj, se zavestno borili zanj. "'^ 5. Zavestna ideologija Običajna zavest kapitalskega sveta se je toliko bolj cepila, ko- - likor bolj so so razvijali blagovno-kapitalski odnosi, kolikor bolj je rasel razcep vsakdanjega življenja, razcep med personifi- ciranjem kapitala in delovne sile, med kapitalisti in mezdnimi delavci. Razcep ni prihajal nekje od zunaj, temveč se je lahko širil le iz faktičnega, tj. kapitalskega sveta samega. Iz substaiv- ce in subjekta, iz najvišjega bitja tega sveta, iz kapitala ozi- roma njegovega "procesoidnega protislovja", ki je predvsem v tem, da 86 kot abstraktno delo more obdržati le na osnovi svojega nas- protja, le na osnovi konkretnega dela, kar hkrati pomeni, da se tudi širi lahko le, če Siri svoje nasprotje, če širi nasprotje svojega sveta. Širitev nasprotja med običajno zavestjo kapitalistov in običajno zavestjo proletarcev je nazadnje privedla do razcepa, ki je tis- to skupno običajne zavesti kapitalskega sveta reduciral na mini- mum; na zavest čimvečjega iztržka. Seveda pa je ta minimum skup- nega le na svoji ravni vzdrževal procesoidno protislovje obstoje- čega sveta, saj hkrati, ko povezuje, tiadi ločuje. Čim večji je bil iztržek enega, tem bolj oguljufanega se je počutil drugi. In ker je iztržek po lastni imanentni logiki kapitala zmeraj na nje- 107 govi strani, saj gre pri kapitalu vselej le za večjo ali manjšo stopnjo izkoristka delovne sile, nosilec delovne sile zujna аашо nenehnega občutka ogoljufanosti, ampak je faktično nenehno ogolju- fan* Iz horizonta kapitalskega sveta,iz tistega skupnega običaj-V ne zavesti kapitalskega sveta, se je nosilec delovne sile (prole-^ tarec kot mezdni delavec) upiral temu tako, da je zahteval večjo mezdo, večjo plačo. Preokupacija z bojem za večjo plačo je tisto,* kar običajno polni zato tudi njegovo zavest, kar določa njegovo običajno zavest in kar ga najprej povezuje z drugimi mezdnimi de- lavci in ločuje od kapitalistov, kar ga najprej povezuje v samo- svoj, razredu kapitalistov nasproten razred, razred mezdnih de- ^ lavcev. Namreč prav v območju zavesti. Razred mezdnih delavcev je "razred po sebi", kajti običajna zat vest mezdnih delavcev je še nezavedna zavest, neosveščena in zet- to le zaradi skupnega interesa enotna in enotujoča zavest. Je zavest, ki se same sebe še ne zaveda. Zato je proletarec kot me- zdni delavec brez samozavesti. Tu je zdaj zato mesto,k jer se od- loca, ali se bo njegova zavest razvila v samozavest, v razredno zavest ali pa bo ostala to, kar je. Če ostane to, kar je, in če zdaj zaradi uspešnejšega boja za večjo mezdo izoblikuje teoret- ki izraz svojih interesov, jih teoretsko form\ilira, kajpada nepo--' sredno ne sam, temveč preko vodij svojega mezdnega boja, tedaj se razvije ideologija mezdnega delavca. Ideologija mezdnega de- lavca kot teoretski izraz njegove običajne zavesti ni razredna zavest, ni zavest mezdnega delavca kot "razreda za sebe", ni sa- mozavest proletarce. Ker je le teoretski izraz enega izmed obeh odcepov običajne zavesti kapitelskege svete, le teoretski izrez običejne zavesti mezdnege delevca kot golega nasprotje običejni zavesti kepitelista, ostaja upeta in razpete, kekor običejne za- vest sploh, v buržoeznem horizontu, v fetišističnih predstevah. Teoretski izraz drugega, odcepu običajne zavesti mezdnega delav- ce nasprotnega odcepe običejne zevesti kepitelskege svete, je i- ^ deologija kapitalistov. Ker razred kapitalistov kot funkcionar- 108 jev kapitala, vladarja obstoječega sveta, tvori vladajoči razred, dobi njihova ideologija, teoretski izraz njihovih interesov, spe-, cifične lastnosti. Ne le po vsebini, kar izhaja že iz nasprotno- sti njene osnove (običajne zavesti), marveč predvsem po obliki, tj, vlogi. Od tod tvidi specifična vloga ideologov kapitalistične- ga razreda, npr, vulgarnih ekonomistov. Ker je buržoazni horizont dopolnjeni horizont vrednosti, prignan v svojem fetišizmu do vrha, se v njem vseka stvar pojavlja kot stvar, ki ima (sicer je brez vrednosti) tolikšno in tolikšno vred- nost ter prinaša tak in tak dohodek. Kakor ima vrednost delo in prinaša mezdo, tako ima vrednost zemlja, ki prinaša rento ter ima vrednost kapital, ki prinaša profit, Marx reducira rento in pro- , fit na v okviru kapitalističnega razreda porazdeljeno presežno vrednost, vrednost iznad vrednosti delovne sile. Ta porazdelitev, kakor samo nastajanje presežne vrednosti, sta prekriti z izrazom "vrednost dela" kot iracionalnim izrazom vrednosti delovne sile« Iracionalnost in imaginarnost, sprevmjenost izraza "vrednost de- la", in iz njegove prevmjenosti izhajajoča razmerja, kapitalis- tov ne prizadenejo, kajti v tem so doma, v tem korenini vsa nji- hova uspešnost. Zato ne bodo skušali prodreti v racionalno jedro tega sprevmjenega izraza, temveč bodo, če bo potrebno, našli raje sredstva, da ta izraz obranijo. Takšno sredstvo so vulgarni politični ekonomisti, teoretski izraževalci interesov funkcio- narjev kapitala, agentov obstoječega načina produkcije: "Sprevr- njeno obliko, v kateri se izraža dejanska sprevrnitev, nahajamo seveda reproducirano v predstavah agentov tega produkcijskega na«; čina. To je fikcijski način brez fantazije, religija vulgariza- torjev. Vulgarni ekonomisti - treba jih je zelo razlikovati od ekonomskih raziskovalcev, ki jih ki«itiziramo - prevajajo dejan- sko le predstave, motive itd, v kapitalistično produkcijo zaje- tih nosilcev le-te, v katerih se reflektira le v svojem površin- skem videzu. Prevajajo jih v doktrinami jezik, toda a stališča vladajočega dela, kapitalistov, zato ne naivno in objektivno, 109 temveč apologetsko," (MEW 26.3-445) Naivnost in objektivnost, znanstvenost klasične politične ekonomije, se je umaknila apolo- getičnosti, zavestno subjektivističnemu zastopanju interesov vladajočega razreda. Interese prevajajo v doktrinami jezik, znan- stvenemu jeziku podoben jezik. Prevajajo jih na raven teoretskega izraza, na raven ideologije. Prevajanje je zavzelo mesto analize, ideologija mesto znanostic Zdaj je to zavestna ideologija, čista ideologija. Brez racional- nega jedra. Mistična in mistifikatorska lupina jedra ni pr-ekr-ila, temveč je jedro izničila, V obliki čiste, zavestne, apologetske ideologije je, z znanstvenega vidika, običajna zavest kapitali- stičnega razreda brez jedra, votla. Ves njen napor je usmerjen na opravičitev imaginarnih izrazov obstoječega sveta, v njem vladajočih odnosova Ker je skupek teh izrazov združen v trinitarni foimuli, so temeljni napori vulgar» ne politične ekonomije posvečeni prav tej formuli. Kajti vulgar- na ekonomija se počuti prav ob "tujosti, v kakršni se zoperstav- ljajo različni deleži na vrednosti, šele popolnoma doma, ravno tako kot sholastik ob Bogri-Očetu, Bogu-Sinu in Bogu-Svetemu Duhu (MEW 26,3-493)"» kajti to so tudi pojavna razmerja, kakor "živi- jo v predstavah in zavesti v kapitalistični produkciji zajetih agentov le-te (prav tam)". Zaključek: "V kolikor bolj odtujeni obliki zato dojame formacije kapitalistične produkcije, toliko bliže je elementu običajne predstave, toliko bolj torej plava v ^ svojem naravnem elementu (prav tam)." Element ideologije je ele- ment običajne zavesti, element običajnih predstav: ideologija ^ razreda kapitalistov element nj ihovih običajnih predstav. Kakšno je tedaj glede na trinitarno formulo razmerje med običaj- no zavestjo kapitalističnega razreda, klasično politično ekonomi- jo in vulgarno politično ekonomijo? Velike zasluga klasičnih po- litičnih ekonomistov je za Marxe v tem, da so "reducirali obres- ti na del profita in rento na presežek poprečnega profite, tako 110 da oboje sovpada v presežni vrednosti (MEV 25-838)", s čemer so razvozlali religijo vsakdanjega življenja, "Kljub temu ostajajo celo najboljši njenih glasnikov, kakor z buržoaznega stališča drugače ni možno, bolj ali manj zajeti v svetu videza, ki so ga kritično razpletli ter zato vsi zapadajo bolj ali manj v nekon- sekventnosti, polovičnosti in nerešena protislovja. Zato je po drugi plati prav tako naravno, da se dejanski produkcijski sgeli- ti počutijo popolnoma doma v teh odtujenih in iracionalnih obli- kah kapitala-obresti, zemlje-rente, dela-mezde, kajti to so rav- no podobe videza, v katerem se gibljejo, in s čemer imajo oprav- ka vsak dan. Zato je prav tako naravno, da vulgarna ekonomija, ki ni nič drugega kot didaktičen, bolj ali manj doktrinären pre- vod vsakdanjih predstav dejanskih produkcijskih agentov, ter vnaša vanje določen razumljiv red, nahaja prav v tej triniteti, v kateri je celotna notranja sovisnost zabrisana, najnaravnejšo in nad vse dvome dvignjeno bazo svoje puhle važnosti. Ta formula obenem ustreza interesu vladajočih razredov, ko proklamira narav- no nujnost in večno upravičenost njihovih virov dohodka in ju pov- zdiguje v dogmoe" (MEW 25-839) Med tem, ko klasična politična ekonomija zaradi izhodišča v vsakdanjih predstavah, zaradi neza;- vedne ideološkosti v svoji znanstveni analizi zapada v nekonsek- ventnosti, polovičnosti in nerešena protislovja, vulgarna politi- čna ekonomija s svojim golim prevajanjem vsakdanjih predstav in interesov agentov kapitalskega sveta v uČenjakarski jezik izpada iz 4>sake znanstvenosti. Kritičnost je nadomestila dogmatičnost. Samoumevna, naivne vezanost na "neprekoračljive meje (MEW 23-2o)" buržoaznega horizonta, ki so omejevale znanstveno analizo klasi- čno politične ekonomije, je postala dogmatična, zavestno sprene- vedanje in zavestno pečenje. Nezavedna ideologičnost klasične po- litične ekonomije se je pretvorila v ideološko zavednost, "Na gre več za to, če je ta ali oni teorem resničen, marveč za to, . ali je kapitalu koristen ali škodljiv, prikladen ali neprikladen, predpisom nasproten ali ne," (MEW 23-21) Kriterij resnice je sto- pil v ozadje oziroma resnično je tisto, kar je koristno, intere- Ill 80B ustrezajoče. Ne adelcvatnost stvarem ali odnosom, temveč ade- kvatnost interesom je lEriterij. Adekvatnost razrednim Interesom. Ti interesi so apriorno določilo resnice, njene neprekoračljive meje. Resnica ni rezultat analize, temveč je - običajno v obliki najrazličnejšib idealov - dogmatično zadana. v. Imenovati ideološko zavest zgolj napačno zavest zato ne zadošča. > Kajti če ne gre več za to, če je ta ali ona misel resnična, če je ta 6Lli ona misel sama v sebi pravilna ali napačna, temveč za to, če je pravilna ali napačna glede na določene razredne inte- rese, je t\idi le iz območja teh interesov mogoče reči, če je do- ločena zavest napačna ali pravilna. Sama oznaka "napačna zavest" je torej ideološka oznaka; dopustna in zadostna je le v ideolo- škem, tj. razrednem boju, ne pa v kritični analizi. i.. Kaj naj bo kritika ideološke zavesti - če je tu kapital kot "mi- steriozni fatum (MEW 26.3-448)" in če gre tu za njegovo zavest - kot napačne zavesti ttidi drugega, kakor "površna kritika (prav tam)", kritika, ki je predvsem sprevmjena in sprevračujoča kri- - tika? Kajti, kolikor se v kapitalskem, tj. sprevmjenem svetu, kritika zadržuje na površini, kjer se stvari kažejo napačno, je le negativni refleks napačnega videza. Torej bi bilo le ob njej mogoče govoriti o napačni zavesti, namreč lastne interese napak zastopajoče zavesti; medtem, ko je apologetska zavest pravilna zavest, namreč svoje lastne interese pravilno zastopajoča zavest. / Ker je potemtakem termin napačna zavest docela površinski in za- radi tega dvoznačan, mora v kritični analizi svoje mesto odsto- piti terminu transponirajoča (sprevračajoča) zavest. 4. Transsubstanciacija, transponira- , na zavest in ideološka zavednost Medtem ko je običajna zavest, v kateri so stvari postavljene na glavo, sprevmjena zavest, je ideološka zavest, ki vae stvari po- 112 stavlja na glavo, sprevračajoča zavest. Toz^ej aktivna oblika obi- čajne zavesti kot svojega naravnega elementa. Izrecno, V svoji čisti obliki, v obliki ideološke zavednosti, se ideološka zavest formira šale kot aktivna oblika razredno razce- pljene običajne zavesti kapitalskega sveta, ko se nasprotja med interesi obeh razredov (razreda kapitalistov in razreda mezdnih delavcev) zaoštre do te mere, de preidejo v organizirani spopad, ter terjajo zato tndi svojo organizirano, tj. teoretsko formula- cijo. Ne le formulacijo, ampak tudi modulacijo: \zpravičilo in opravičilo, razmejitev in obmejitev, uglašanje in razglašanje. Eksplicitna ideologija se formira torej šele v dozorelem blagov- nem, blagovno-kapitalskem svetu, ko sta dopolnjena tako "trans- substanciacija, fetišizem (MEW 2605-485)" družbenih, medčloveških odnosov, kakor tiidi "sprevmjeno predstavljanje, transponirana zavest (MEfei 25-55)". Kakor dognana transponirana zavest izvira šele iz dopolnjene transsubstanciacije, tako izvira eksplicitna ideologija iá dognanj transpon3j?ane zavesti. Tisti, ki vse nate- • gujejo na ideološko kopito in se zato ne pomišljalo govoriti o kakšni sred^eveški ideologiji - zaustavijo se šele ob ideologi- ji Starih Slovanov -, s tem svojim nategovanjem maskirajo dejana ska razmerja. Spuščajo meglo, ki zastira in briše razločke, ovi- ra razločevanje specifičnih diferenc, ki so neogibne za kritično analizo (razčlenjevanja). To nategovanje, ki mu ideologija služi kot kopito, kot apriorni model, je v načinu svojega ravnanja za- to samo ideološko. Ker eksplicitna ideologija implicira ideólos» ki boj, to kopito običajno ne služi le za nategovanje, ampak z njim tisti, ki se ga poslužuje, predvsem mleti; čeprav največkrat prazne slemo, je mlačav zmeraj enaka: kopitarska, » Transsubstanciacija enostavnih blagovnih odnosov in njim listre- zajoča transponirana zavest še ne formira ideološke zavesti. Ni vsaka fetišistična zavest že tudi ideološka zavest. Ideološka zavest je le razredna zavest. Kakor po drugi plati ni že vsaka 113 razredna zavest ideološka zavest, temveč je ideološka zavest le fetišistična razredna zavest. Ideološka zavest je edino zavest kapitalskega sveta, torej v sebi razredno razcepljena in bojujo- ča se fetišistična zavest. Zgolj na neraztunevanju teh temeljnih razmerij med transsubstanci- ecijo, transponirano zavestjo ijn ideologijo se je moglo razpasti nekritično prenašanje Heglovih terminov napačna zavest, nesrečna zavest, ter terminov iz njegovega modela "gospod ~ hlapec", v marksistično terminologijo. Za Marxa so ti heglovski termini le deskriptivni (površinski in površni), ne pa analitični termini; termini, s katerimi je mogoče sicer koketirati, ne pa se jim za^ res prepustiti. a) Baza^ nadgradnja in glavna vloga Sužnjelastniški in fevdalni odnosi so sicer razredni odnosi, ka- terim ustreza določena zavest, toda to še niso fetišistični od- nosi oziroma fetišistični odnosi tu še ne igrajo "glavne vloge (MEW 23-96, pripomba 33)". Postvarelost oseb in personifikacija stvari sta podrejeni neposrednim osebnostnim odnosom, osebnemu zatiranju oziroma zatiranostiî "Osebna odvisnost karakterizira ^ teko družbena resmerja materiadne produkcije kot na nji nadgraje- * no življenjsko sfero« Toda ravno zato, ker tvorijo osebna odvis- nostna razmerja dani družbeni temelj (Grxindlage), delu in produk- tom ni treba privzemati od njihove realnosti različne fantastič- ne postave." (KEW 23-91) Družbeni temelj tu ne tvorijo postvare- li odnosi, ga ne tvori ekonomska baza v okviru ekonomske struk- ¿ ture, temveč ga tvorijo osebna razmerja. Osebna odvisnost, med- ' osebno razmerje nadrejenosti in podrejenosti (fevdalnega gospo- da in tlačanskega hlapca) karakterizira družbena razmerja mate- ^ rialne produkcije in ne narobe, kakor se dogaja v blagovno-kapi- H talskih odnosih. Razmerja materialne prodxîkcije, "ekonomska * strxîktura družbe, realna baza, na kateri se dviga j\ir ist ična in političzui nadgradnja in kateri ustrezajo določene oblike družbe- 114 -. - ^--^ ne zavesti (HEW 15-8)", funkcionirajo tu kot karakteristika druž- bene nadgradnje oziroma del nadgradnje (socialna in politična plast) funkcionira tu kot družbeni temelj. Ali tedaj ne "pogoju- je produkcijski način materialnega življenja socialni, politični in duhovni življenjski proces sploh (MEW 13-9)"? Marveč pogojuje , socialni, politični in duhovni življenjski proces sploh produk- cijski način materialnega življenja? Je torej dialektika na delu tudi tu, ne pa zgolj znotraj splošne sheme materialistično-dialek- tičnega pojmovanja zgodovine? Marx osebna odvisnostna razmerja, tj. socialna in politična razmerja fevdalizma, nedvoumno označi z izrazom temelj (Grundlage), z izrazom, ki ga je že prej upora- bil v stavku iz Predgovora H kritiki politične ekonomije: "S . predrugačenjem ekonomskega temelja (Grtindlage) se počasneje ali hitreje sprevme celotna neizmerna nadgradnja." (MEW 13-9) Torej o zaobrnjeni vlogi temelja in nadgradnje v fevdalizmu in kapitan lizmu ni dvoma. Iz česar takoj sledi, da v Marxovi koncepciji ne gre zgolj za dialektike vzvratnega učinkovanja med temeljem in nadgradnjo, temveč za dialektike zamen javnega učinkovanja, kar se seveda ne bi moglo dogajati, če ne bi bilo izza učinkovanja temeljk in nadgradnje določenega pogojevanja, ki ga ima produkci- ja materialnega življenja ne glede na to, ali tvori dani družbe- ni temelj ali ne. Zato se ugotovitev, da sprememba ekonomskega temelja prej ali slej povzroči tudi spremembo nadgradnje, ob vsem tem prav nič ne zamaje. oí. Ekonomski temelj ni sam po sebi že ttidi družbeni temelj. Ni baza,, ki v vsakokratni družbi "igra glavno vlogo". Glavno vlogo igra ekonomski temelj (baza) šele kot kapitalistična in edino kot ka^ pitalistična ekonomska baza, tj. kot striïktvira totalno postvare- . lih prod\ikcijskih odnosov, kot struktura dopolnjene transsubstenf ciacije. Torej le v epohi, v kateri ima glavno vlogo kapital: v substanco in subjekt pretvorjeno abstraktno delo. V nobeni drtt- gi epohi kot v epohi totalne in generalne postvarelosti oseb in ; poosebljenja stvari, v epohi totalnih in generalnih blagovnih od- nosov, ekonomska baza nima vodilne vloge. V nobeni drugi epohi 115 torej nI identitete ekonomske baze in glavne vloge in s tem identitete ekonomske in družbene baze. Kolikor sovisnost baze in nadgradnje tvori formacijo neke druž- ? be, se je zato le o kapitalski (buržoazni) družbi možno docela pravilno izraziti kot o družbeno-ekonomski fomnaciji. Nobena druga družbena formacija (niti sužnjelastniška niti fevdalna niti socialistična oziroma kom\mistična) namreč ni bila in ne bo družbena formacija, v kateri bi glavno vlogo igrala ekonom- ska baza. Drugače je s širšim pomenskim sklopom, ko zapiše Marx sintagmo: "višja družbena ekonomska formacija (MEW 25-784)" ter misli na prvo fazo komunizma. V tem pomenu so ekonomske vse dru- žbene formacije, v katerih vlada taka ali drugačna "ekonomija časa". Toda ta ekonomija nima vselej glavne vloge. Razen v ka^ pitalističnem prodtikcijskem načinu, ko ekonomija časa dobi zna- čaj naravne ekonomije. V vseh drugih družbenih formacijah je eko- nomska baza igrala in bo igrala podr-ejeno vlogo. Njena vloga, čeprav vloga nadpogojevanja oziroma podpogojevanja, je, razen v - kapitalskem svetu, brez svojega karakterja. Svoj karakter dobi- va, karakterizira jo glavna vloga, del nadgradnje v f\inkciji družbene baze. Nič ni tedaj bolj ideološko, kakor strukturo ka- pitalskega sveta, v kateri igra glavno vlogo ekonomska baza, tj. ekonomski fetišizem, prenašati na vse družbene formacije, spre- minjati jo torej, to strukttaro "predzgodovine", v občezgodovii^ ski oziroma nadzgodovinski model. Da bi se takšnemu ideološkemu postopku izognili, moramo biti iz- redno pozorni na distinkcije v Mearrovi terminologiji. Predvsem na distinkcije med naslednjimi glagoli: pogojevati /bedingen/, določati'/bestimmen/ in karakterizirati /charakterisieren/. Ka- kor pogojevati ni določati, kakor pogoj /conditio/ ni določilo /determinatio/, tako tudi karakterizirati ni niti pogojevati ni- ' ti določati. 116 b) PoRO.Ievati. določati in karakterizirati . Stavek, da način produkcije materialnega življenja pogojuje so- cialen, političen in duhovni življenjski proces sploh, ni povsem istoveten s stavkom, da družbena bit določa zavest ljudi» V Predgovoru H kritiki politične ekonomije srečamo izraz pogoj д (pogoji) štirikrat, v naslednjih sintagmah: ■i -■ 1, ekonomski produkcijski pogoji, 2. materialni eksistenčni pogoji, 3, materialni pogoji njihove (nalog) rešitve, 4. materialni pogoji za rešitev tega antagonizma. '/jtr Poudarek je torej na materialnih pogojih. Razen njih so še eko- nomski produkcijski pogoji. Materialni eksistenčni pogoji in eko- nomski produkcijski pogoji tvorijo dvojnostni in skupni, nujnost- ni pogoj, na katerega so vezani ljud.je, ko "stopajo v produkcij- a ski proces svojega življenja (MEW 15-8)". Produkcijski proces njihovega življenja ima najsibo kot tak najsibo v kakšni svoji posebni zgodovinski, npr. kapitalistični obliki, torej dvojno plast. V formulaciji Kapitala: "Videli smo, da je kapitalistični produkcijski proces zgodovinsko določena oblika družbenega prodtik- cijskega procesa sploh. Ta slednji je tako produkcijski proces materialnih eksistenčnih pogojev človeškega življenja kot tudi : v specifičnih, historično-ekonomski produkcijskih razmerjih po- tekajoči, ta produkcijska razmerja sama in s tem nosilce tega procesa, njihove materialne eksistenčne pogoje in njihova medse- bojna razmerja, tj. njiliovo določeno ekonomsko obliko družbe producirajoči in reproducirajoči proces ... Kakor vsi njegovi predhodniki, poteka kapitalistični produkcijski proces pod dolo- čenimi materialnimi pogoji, ki pa so obenem nosilec določenih družbenih razmerij, v katere stopajo individui v procesu repro- dukcije svojega življenja. Oni pogoji, kot ta razmerja, so po eni plati predpostavke, po drugi plati rezultati in stvaritve "7 nu kapitalietičnes* produkcijskega procesa; po njem so producirani in reproducirani," (HEW 25-82?) S tem je enostavnost, ki se j® kazala sprva, docela poniknila. Produkcijski proces, faktično obstoječi proces pr-odukcije oziro- ma proces obstoječe faktične produkcije, je vselej že reproduk- cija produkcijskega procesa sploh« Zgodovinsko (konkretno) obsto- ječe je reprodukcija večno (abstraktno) navzočega, ki je "večni naravni pogoj človeškega življenja in zato neodvisen od vsake oblike tega življenja (MEW 23-198)", Ta "obči pogoj (prav tam)" je torej zmeraj že reproduciran na "določeni razvojni stopnji (MEW 13-9)" in tako specificiran. Predpostavka, ki faktično ob- staja le kot zgodovinski rezxzltat. To velja, zaključuje Marz, tako za materialne eksistenčne pogoje kot za produkcijska razmerja (ekonomske produkcijske pogoje), tako za pogoje eksistezice kot za pogoje produkcije. Pogoji eksistence so, kolikor eksistenco samo štejemo za predpo^ goj oziroma pogoj vseh pogojev, vsi trije "enostavni in abstrakt- ni momenti (MEW 23-198)" produkcijskega (delovnega") procesa kot večnega naravnega pogoja človeške eksistence (življenja), tj, delo samo, delovni predmeti in delovna sredstva, skratka, gledam- no s strani izdelka (produkta), prodxikcijske sile. Materialni pogoji eksistence so "materialne produktivne sile (MEW 15-8)", tj, produkcijska sredstva oziroma objektivni pogoji produkcij- skega procesa, med tem ko je subjektivni pogoj produktivno delo samo, delo v svoji zmožnosti: delovna sila. Pomenijo torej toli- ko kot materialne pogoje produkcijskega procesa, človekovega od- nošaja do narave. Pogoji prodttkcije so prodrskcijske razmerja, medsebojna razmerja ljudi v produkciji. Torej tiati pogoji, ki omogočajo, da produk- cijski proces poteka kot družbeni proces, kot reprodukcijski pro- ces. Pogoji produkcije so tako faktično zmeraj že reprodukcijski 118 pogoji, pogoji reprodiikcije oziroma obnavljanja eksistenčnih po- gojev, tj« delovnega oziroma produkcijskega procesa. î^onomski pogoji produkcije kot reprodukcije so prav neposredno na produk- *-\ cijski proces, na materialni produkcijski proces vezana produk- cijska, tj« reprodukcijska (družbena) razmerja. ' ^ Celoten produkcijsko-reprodukcijski proces (in ta je zmeraj že celoten, kolikor gre za družbeni proces) je torej proces, ki producira samega sebe. Zato je hkrati predpostavka in rezultat '^' samega sebe: samega sebe pogojujoči pogoj. In to prav na tak način, da si, kot predpostavka (izhodišče) in rezultat (stečišče) hkratijproducira in reproducira tudi materi- alne eksistenčne pogoje (materialne produktivne sile) in ekonom- ske produkcijske pogoje (zgodovinsko-ekonomska pivdukcijska raz- merja) hkrati. Hkratnost je mnogokratna, toda tudi vsakokratna. Pogoji so vselej že pogojevani. Vendar nas ta dialektika ne sme zaslepiti tako daleč, da bi ime- li saao dialektike za dialektično. Imamo tudi Maracovo opozorilo: "Dialektika pojmov produktivna sila (produkcijsko sredstvo) in produkcijsko razmerje, dialektika, katere meje je treba določiti in ne odpraviti realne razlike." (MEVi 13-5Ж)) Realna razlika je v tem, da je produktivna sila v svoji materialnosti, tj, kot pro- d\ikcijsko sredstvo, nosilec produkcijski razmerij, da so mate- rialni pogoji nosilec zgodovinsko-ekonomskih pogojev (družbenih razmerij), kar navsezadnje ne pomeni nič drugega, da je narava nosilec družbe. ^ ' Toda, kaj naj pomeni to, da je en pogoj nosilec di-ugega pogoja? Marx to nošenoet drugega po prvem imenuje ustreaanje; produkcij- ska razmerja ljudi "ustrezajo določeni razvojni stopnji njihovih materialnih produktivnih sil (MEtf I3-8)", določeni razvojni sto- pnji produkcijskih sredstev. Ampak kaj pomeni ustrezanje, če se to ustrezanje lahko izkazuje kot "konflikt med družbeniai produk- 119 tivnimi eilauBi in prodiikcijskiJBi razaerji (MEW 13-9)"? če se to- rej ustrezanje pogojev lahko izkaže tudi kot konflikt teh pogo- jev? Kot konfliktno ustrezanje? Očitno je zdaj čas, ko interpretacija ne more več dalje, če si najprej ne pojasnimo, kaj sploh pomeni sam termin "pogoj". Pri Marzu samem dobimo le oznako za "obče pogoje (MEW 13~618)" vsa- ke produkcije. Ti obči pogoji da so njeni "bistveni momenti (prav tam)" in Marz doda, da brez njih "produkcija ni možna." Obči po- goj kot bistveni moment nečesa je torej tisto, brez česar to ni možno oziroma je tisto, kar nekaj omogoča, da sploh je, da ima eksistenco. Obči pogoj je torej eksistenčni pogoj. Potemtakem se po tej poti nismo premaknili iz kroga; termin "pogoj" je o»- tal nepojasnjen* Marz potlej glede občih pogojev kot bistvenih momentov nadalju- je: "To pa se dejansko reducira, kakor bomo videli, na nekatera zelo enostavna določila", ki so "skupna določila" in kot taka "abstraktni momenti". Bistveni momenti so abstraktni momenti* To velja za obče pogoje kot eksistenčne pogoje produkcije, kajti oni so skupna in zato enostavna določila produkcijskega procesa* Med pogojem in določilom je potemtakem vsekakor najtesnejša zve- za. Ali pa je to že tudi indentiteta? Ker izrsiz "bistveni moment (Hegel, Werke 6-115, Suhrkamp)", ki Heglu v njegovi Znanosti logike (II. knjiga, 3. poglavje, pod- poglavje C) služi za opredeljevanje kategorije "pogoj", uporabi tudi Marz, se zaustavimo najprej pri Heglovih distinkcijah. Kolikor Hegel kategorijo "pogoj" obravnava v drugem delu objektiv- ne logike, tj. v okviru nauka o bistvu, to že pomeni, da mu je ta kategorija refleksijsko določilo« torej specifična vrsta ka- tegorije "določilo", ki jo sicer obravnava v prvem delu objektiv- ; ne logike, v okviru nauka o biti. Pojem določila je potemtakem 120 širši, toda trudi praenejši poáam od pojma pogoj. Vsak pogoj je ^ neko določilo, toda vsako določilo ni pogoj. Pogoj je le določi- lo refleksije, Heglu je določilo predvsem kvaliteta, "Kvaliteta se more imenovati svoje določiloe kolikor moremo to beseÄo v natančnem pomenu sploh razlikovati od določenosti. Določilo je afirmativ- no določeno ,,-> Določilo vsebuje to, da naj bo to, kar je nekaj po sebi, tudi na sebi," (Hegel, Werke 5-132) To pomeni: za druge- ga oziroma zame, ^Hefleksijska določila temu nasproti niso kve^- litativne vrste« So nase nanašajoča se in s tem obenem določeno- sti nasproti drugemu odtegnjena določila," (Hegel, Werke 6-37) Takšno določilo je pogoj in "zato je pogoj kot tak nekaj pogoje- .-^ nega (Hegel, Werke 6-118)", Pogoj je refleksijsko določilo teme- lja (razloga): "Neposredno, na katerega se nanaša temelj (Grund) kot na svojo bistveno predpostavko, je pogoj; realni temelj je zato bistveno pogojel Določenost, ki jo vsebuje, je drugobit nje- . , ga samega,* (Hegel, Werke 6-113) Pogoj je samopostavitev temelja nečesa, "Nekaj ima razen svojega pogoja tudi temelj," Od tod dvcznačnost pogoja: "Najprej je pogoj neposredno bivanje? njego- va oblika imûdva momenta: postavljenost, po kateri je kot pogoj material moment temelja, in bit-po^sebit, po kateri tvori bi- stvenost temelja ali njegovo enostavno refleksijo-v-sebe," (He- gel, Warke 6-116) Pogoj kot drugobit temelja vzvratno pogojuje sam temelj, ga spreminja v nekaj pogojenega. Le v tej vzvratno- eti temelja in pogoja, v postavljenosti temelja po lastnem pos- tavljanju, tj, po zaupognjenosti (refleksiji) iz pogoja vase, so dani vsi pogoji nečesa in tedaj to nekaj eksistira, "Če so nav- Eoči_vei ppgoji neke stvari, tedaj stopi v eksistenco," (Hegel, Werke,6-122) Odločilna je refleksijskost, saaoodnošajnost, > Pogoj je samo v in iz zaokroženosti s temeljem, kakor je tudi temelj samo v in iz zaokroženosti s pogoji, ki ga pogojujejo, ss Kakor temelj ni pogoj, temveč postavljanje pogojev glede na sa- mega sebe, torej nekaj pogojenega, tako pogoj tudi ni nekaj pogo- 121 denega, temveč temelj pogojujoče. Pogoj je pogoj temelja. "Zakaj pa tedaj ob nekem pogoju sprašujemo po nekem novem pogoju, tj. zakaj ga sprejemamo kot nekaj pogojenega? Ker je kakršnokoli kon- čno bivanje. Samo to je nadaljnje določilo pogoja, ki ne izhaja iz njegovega pojma, Toda pogoj kot tak je zato nekaj pogojenega, ker je postavljena bit-po-sebi, zato je preraščen v absolutno brezpogojnem." (Hegel, Werke 6-118) Torej po nečem, kar presega to, kar je v pojmu pogoja. Absolutno brezpogojno je absolutni po- goj, tj. pogoj kot temelj sam oziroma пјгша totaliteta: "Obe ti dve plati predpostavljata totalitete na tak način, da sta posta- vljajoče le-te. Obratno, ker predpostavljata totalitete, se zdi, da je tudi ta spet pogojena po onih dveh in da izvira stvar iz svojega pogoja in iz svojega temelja. Toda ob tem, ko sta se obe plati pokazali kot identični, je razmerje med pogojem in temeljem izginiloI reducirani sta na videz; absolutno brezpogojno je v svojem gibanju postavljanja in predpostavljanja le gibanje, v ka- terem se prerašča ta videz." (Hegel, Werke 6-119) Ker je pogoj le v razmerju do temelja in narobe, sta oba skupaj navzoča le v medsebojnem gibanju in vsak zase zgolj abstraktna momenta tota- litete, njenega gibanja: postavljanja in predpostavljanja, produ- ciranja in reproduciranja. S tem smo se spet zaobrnili k Marxu, kajti tu je mesto, kjer lah- ko neposredno soočimo Heglovo in Marxovo razumetje totalitete, njenih notranjih momentov in njihovega gibanja. Postavimo ob He- glovo rekapittilacijo torej še Marxovo: "Rezultat, do katerega smo prišli, ni, da so produkcija, distribucija,menjava, konsumi- ranje identični, temveč, da so vsi Členi totalitete, razlike zno- traj enotnosti. Prodxikcija transcendira (greift tlber/ tako sebe v nasprotnem določilu produkcije kot druge momente. Od nje se začne proces vselej zmeraj znova ... Vsekakor je tudi produkci- ja v svoji enostranski obliki, po svoji plati določena z drugimi momenti ... Med različnimi momenti obstaja vzvratno učinkovanje. To velja pri vsaki organski celoti." (MEW 13-65o, 631) Totalite- ta je organska celota, ki^azčlenjena na svoje člene oziroma mo- 122 mente. Med njimi poteka vzvratno učinkovanje, vzvratno določanje, toda eden izmed momentov, eden izmed členov, eden izmed pogojev totalitete, je v tem vzvratnem učinkovanju transcendirajoč: zme- raj (nenehno) vselej (vsakokrat) znova k sebi zaupogujoč se temelj totalitete. To je produkcija kot produkcijski proces materialnih eksistenčnih pogojev, namreč materialnih eksistenčnih pogojev to- talitete (človeškega življenja), ki vključuje tudi druge momente, povezane v ekonomske produkcijske pogoje. V •'H Materialni eksistenčni pogoji so torej pogoji tako totalitete kot temelja te totalitete, njenega transcendirajočega momenta. Z njimi se produkcija vselej zmeraj znova začenja, tj. reprod\>- cira kot temelj. Zato predstavljajo temeljne pogoje, pogoje, ki pogojvijejo sam temelj oziroma pogoje, s katerimi temelj pogojuje " samega sebe. Z njimi transcendira samega sebe in druge momente: ekonomske produkcijske pogoje, ki so sicer pogoji totalitete, toda ne transcendirajoči, ne pogoji temelja totalitete. Ekonom- ski produkcijski pogoji kot pogoji totalitete, tj. družbenega produkcijskega procesa sploh ozio^oma produkcijskega procesa kot družbenega, glede na temelje te totalitete, glede na produkcijo materialnih eksistenčnih pogojev, niso pogoji, marveč določila. Od njih je odvisna kvaliteta, ne pa bistvo produkcije. Produkcija materialnih eksistenčnih pogojev, tj. določena stop- nja razvoja materialnih produkcijskih sil, določa proizvodna raz- merja tako, da jih pogojuje, med tem ko proizvodna razmerja (eko- nomski produkcijski pogoji) ne pogojujejo produkcije, temveč jo le določajo: ali je to fevdalna, kapitalistična ali neka druga produkcija. Produkcija ni naddoloČena, temveč' naddoločujoča, tj. transcendirajoče določujoča ali pogojujoča. Vzvratno učinkovanje - momentov totalitete je naddoločeno, pogojeno s transcendirajočim " (nadučinkojočim) momentom, s produkcijo materialnega življenja. Momenti daružbenega produkcijskega procesa sploh kot členi totOf ^ litete imajo torej povsem določeno, troplastno razporeditev: te- 123 aelj, pogoji, določila. Med njimi ni identitete, temveč so ti členi razlike, čeprav razlike znotraj enotnosti. Enotnost razlik ne pomeni njihove identičnosti, V tem tiči osnovna razlika med Heglom in Marxom. Med tem ko je za Hegla totaliteta absolutno brezpogojna, tj, brezpogojno absolut oziroma absolutni pogoj, v kateri sta temelj in pogoj navsezadnje zmeraj že identificirana in identične ter je zeto rezlika med njima le videz, ki ge ne- nehno prerešče gibenje seme totelitete, je ze Merze razlika med temeljem in pogojem neodpravljive. Med tem ko pri Heglu toteli- tete igra svojo lestno igro razlikovanje in identificirenje te- melje in pogojev, zmerej znove vračajoča se k sebi, je pri Mar- zu temelj totelitete tisti, ki s svojim nenehnim reproducirenjem reproduciré tudi totelitete. Med tem ko je pri Heglu totelitete samoutemeljujoča in ssmopogojujoča se totelitete, je Marzova to- talitete pogojena s svojim trenscendirejočim momentom, produkci- jo kot temeljem, kakor tudi z dimgimi momenti, Heglove totelite- ta je zeprta, Merzove odprte, tj, usmerjeno rezčlenjene in rez- členjujoča se, totalitete s principieinimi spremenijivkemi: do- ločili. Frev zeto ze "nekege hegeljence ni nič enostevnejšege kot postev- Ijeti produkcijo in konsumirenje ze identično (MEW 13-625)", te- de ze merksiste mora biti tekšno identificirenje momentov tota- litete golo poenostavljanje. Ne le da se razlik med momenti totalitete kot družbenege produk- cijskege procese ne de idenüificireti, empek tudi njihovege med- sebojnege odnose ni mogoče fiksireti kot nespremenljivege, Hezen tege, de je trenscendirejoči moment produkcije, so vsi drugi od- nosi spremenljivi, Vzvretno učinkovenje dobi lehko nejrezličnej- še oblike. Ene izmed teh oblik je tudi pojev, ko eden izmed mo- mentov totelitete zeigre glevno vlogo in kerekterizire z vzvret- nim učinkovenjem sem trenscendirejoči moment, mu vtisne svoj кви- rekter. 124 Kaj torej pomeni karakterisirati? Ker je vprašanje, бе je Marx izraz karakter povzel predvsem po Heglu, saj ga ta v glavnem ve- že na "karakterno fiziognomijo (Hegel, Werke 10-195)"» moramo poseči bolj nazaj. Čeprav ne do Teophrasta, ,pa vendarle do Toma- ža Akvinskega, ki definira karakter takole: "Character est quod- dan signaculum quo anima insignitur ad suscipiendum eel aliie t tradendum ea quae sunt divini cultus (S. theol. Ill, q. 65« 2c, citirano po J. Ritter, Historisches Wörterbuch der Philosophie I)". Karakter je pečat, s katerim označeno samo označuje. Leib- niz dodeli pojmu karakter kot pojmu znaka posebno znakovno vse- bino: "Characteres sunt res quaedam, quibus aliarum геггш inter se relationes exprimuntur ... (Characteristics universalis, Math. SchriftSÄ, Gerhaji^ 5* 141, citirano po Ritterju)". Karak- ter je znak, ki označuje ne same stvari, temveč relacijo med njimi, njihove odnose. Hegel v Fenomenologiji duha rabi izraz karakter za razlikovalno določilo: "bistvena razlika" je "bist- veni karakter stvari in jo razlikuje od vseh drugih (Hegel, Wer^ ke 5-105)", kakor "ostaja karakter nekaj, kar ljudi zmeraj raz- likuje (Werke 10-75)". če Marx potlej piše o profitu kot "kapi- talistični produkcijski način specifično karakterizirajoči ob- liki" presežne vrednosti oziroma o kapitalu kot o zgodovinsko določenem produkcijskem razmerju, "ki se predstavlja na neki stvari in daje tej stvari specifično družbeni karakter (MEW 25- 822)", pojma karakter ne uporablja le v heglovskem pomenu, tem- več tudi v pomenu T. Akvinskega in Leibniza, Karakter ni le spe- cifična diferenca in značaj, ampak tudi pečat in odnose označujo- či zxxak. ... Kapitalistični produkcijski način specifično karakter iz ir ajoča oblika je prav karakter, ki napravlja to produkcijo za produkci- jo posebnega značaja. Karakter je torej načinovno določilo. Do- ločilo, ki tisto, kar določa, docela spremeni v tem, kako in kakšno je. V tem рсипепи je vsak karakter zmeraj specifičen, zme- raj tak, ki določen način produkcije ločuje od vseh drugih nači- nev, bistveno razlikuje. Je torej ne le razlikovalno določilo. 125 specifično določilo, ai&pak tudi pogoj specifično določenega uaF> čina produkcije: pogojujoči način sam. Temelj določene, specifi- čne družbe. Ni torej niti zgolj določilo niti zgolj pogoj, marveč temelj družbene formacije kot formacije, temelj družbene epohe kot epo-> he. Karakter družbe je za Marxa njen formacijski oziroma epohal«^ ni temelj: moment z glavno vlogo. Glede ne totalitete: načinovno določilo z vlogo glavnege pogoje. Kolikor v fevdelizmu osebna odvisnost kerekterizire tako družbene rezmerje materielne produk- cije kot na nji nadgrajene življenjske sfere, tedaj to pomeni ne le, da jih načinovno določa oziroma, da je njihov pogojujoči način, empek da je osebna odvisnost njihov epohalni (formacij- ski) temelj. Socialni moment, člen nadgradnje, igra tu glavno vlo^ go, vlogo družbenega temelje, Tode ali je družbeni temelj tudi temelj totalitete? c) Totalitete in vzvretno učinkovenje Kakšno je rezmerje med družbo in totelitete kot družbenim produk-« cijskim procesom sploh? Potem, ko opiše družbeni produkcijski proces sploh kot produkcij«* ski proces materialnih eksistenčnih pogojev človeškega življenja in historično-ekonomskih produkcijskih pogojev (razmerij) htorati,' tj, kot določeno ekonomsko obliko družbe producirajoče-reprodu- cirajoči proces, se Marx ponovno zasuče in nadaljuje: "Kajti ce- lote teh odnošejev, v keterih so nosilci te produkcije do nere^ ve in drug do drugega, v keterih producirajo, te celote je prev družbe, jBotrena v svoji ekonomski strukturi," (МШ 25-826) St«b- vek ni docela jasen: kaj so odnosa j i do narave? V bistvu je to sam produkcijski proces, toda iz celote sledi, da misli Marx na naravo tu že kot ne skupek produkcijskih sredstev. Kot ekonomska struktura, kot ekonomski temelj je družba torej 126 celota hiatoricno-ekonomskìh produkcijskih razmerij (pogojev) in s tem del tiste totalitete, katere transcendirajoči moment in s tem temelj je produkcija materialnih eksistenčnih pogojev, vklju- čuje pa še druge momente, tj« življenjske sfere, .. * ' - Družba, motrena v svoji ekonomski strukturi, v svojem ekonomskem temelju, še ni celotna dmžba. Vsebuje še druge sfere, sfere nad- gradnje in družbene zavesti; toda tudi vse to skupaj še ni tota- liteta. Totaliteta je družba v njeni povezavi z naravo, torej družba v svojem produkcijskem procesu kot transcendirajočem mo- " mentu totalitete« Razlike znotraj enostnosti momentov totalitete se členijo torej takole: 1, produkcijski (delovni) proces je kot transcendirajoč i moment temelj totalitete, 2« način produkcije, tj, vsakokratna reprodukcija tvori ekonomski temelj dr\ižbe<. 5« momenti nadgradnje (nadgrajenih sfer življenja) in 4« zavestni moment družbe, tj« dinižbene oblike zavesti« , Način vzvratnega učinkovanja je a priori določen le za učinkova- * nje med prvim in ostalimi tremi momenti ter izhaja iz transoendi- rajoče vloge prvega momenta. Način vzvratnega učinkovanja med. ostalimi t]?emi (2« in 3, in 4,) momenti in vseh skizpaj nazaj na prvega se vzpostavlja a posteriori. Tako karakterizirajo način produkcije, ekonomski temelj družbe lahko osebno odvisnostni (npr, fevdalni) ali neosebni odvisnost- ni odnosi (kapitalizem), totalno-blagovno-menjalni odnosi, tj, postvarela prodvikcijska razmerja« V prvem primeru predstavlja vodilno vlogo in s tem družbeni temelj moment nadgradnje, v dr\>- gea sam ekonomski temelj v svoji postvareli obliki. Konflikt ni nič drugega kot boj za vodilno vlogo« 127 Je pa tudi tretja in zadnja možnost, možnost osebno neodvisnost- nih, tj. svobodnih odnosov, ko vodilno vlogo in s tem vlogo druž- benega temelja (ne temelja totalitete) prevzame četrti moments zavest. Tedaj imamo opravka z "zavestno plansko kontrolo (HEW 23-94)" produkcije. Glavno vlogo igra načrtna kontrola. Zavestna načrtna kontrola karakterizira tako družbena razmerja materialne produkcije kot druge "nadgrajene" življenjske sfere. Te sfere so še vedno nadgrajene, toda gradi jih zavest, kakor gradi, tjc ne^ črtuje in kontrolira, tudi produkcijska razmerja, način produkci- je: komunistični produkcijski način. Delovni (produkcijski) proces s tem ni prenehal biti transcendi- rajoči moment, samega sebe in druge momente transcendirajoči, marveč je tak šele zares postal. Kajti, kaj je delovni proces po bistvu? To je proces, v katerem človek svoje razmerje z naravo sam "posreduje, usmerja in kontrolira (MEW 23-192)", torej zave- stno načrtuje. Z drugimi besedami: permanentno transcendira. Tedaj ostaneta od vseh temeljev, sfer nadgradnje in družbenih oblik zavesti, le še dve sferi: sfera naravne nujnosti in sfera človekove svobode, kraljestvo nujnosti in kraljestvo svobode. č) Dvopomenskost kraljestva nujnosti in kraljestva svobode Totalitete komunizma tvorita "kraljestvo naravne nujnosti" in "resnično kraljestvo svobode". Kraljestvo naravne nujnosti, ki temelji na delovnem procesu kot večni naravni nujnosti človeka, je "sfera prave (eigentlicben) materialne produkcije (MEW 25- 828)". Na to sfero je človek, dokler je to, kar je, večno in nujne vezan: "v vseh družbenih oblikah in pod vsemi možnimi pro- dukcijskim načini". Tudi v komunizmu kot totaliteti kraljestva nujnosti in kraljestva svobode more zato resnično kraljestvo svo- bode "vzcveteti le na onem kraljestvu nujnosti kot svoji bazi". Materialna prodidccija ostaja slej ko prej transcendirajoči mo- net totalitete. Ne pa transcendentni. Transcendentna sfera, sfe- 128 ra, ki je "onstran", je kraljestvo svobode« Pred kraljestvom svobode se kraljestvo nujnosti, čeprav baza, zanpogne nazaj k sebi, transcendira samega sebe. Kraljestvo nuj- nosti, sicer nasprotje kraljestva svobode, ni brez svobode. To- da: "Svoboda more na tem področju obstajati le v tem, da podn>- žbljeni človek, asociirani producenti, to svojo snovno menjavo z naravo racionalno upravljajo, opravljajo pod svojo skupno когн- trolo, namesto da bi bili obvladani po njej kot po slepi moči," Svoboda je v zavestni planski kontroli materialne produkcije, ki je, dokler deluje zakon vrednosti kot "upravljajoči naravni za- kon"i nie Ki je ni, dokler se "naravni zakoni kapitalistične pro- dukcije" uveljavljajo prav kot taki, "z železno nujnostjo učin- kujoče in vzpostavljajoče se tendence (MEW 25-12)", skratka, do- kler se odvija "razvoj ekonomske družbene formacije kot neravno zgodovinski proces (MEW 25-26)"* Dotlej deluje slepa moČ in ne moč zavestno planske kontrole: svoboda. Deluje slepa moč zakona vrednosti kot generalnega zakona blagovnih odnosov, deltije slepa moč kapitala, slepa moč dopolnjenega fetišizma (transsubstacisK cije odnosov), človek je s svojo transponirano zavestjo naproti tej slepi moči nemočen, pod njeno kontrolo, dokler ne prebije svoje običajne zavesti tega sveta, dokler ne prebije ideoloških kalupov ter ne odpravi postvarelih odnosov (personificiranih stvari) in z njimi vred njihovo slepo moč« To odpravljanje pome- ni pripravljanje na dokončno kontrolo materialne prodiakcije, na dokončno obvled.anje njenih moč i,Revolucionarni prevrat naj spre- 3>eni slepo moč kapitalistične produkcije v zavestno moč človeka v komunističnem načinu produkcije. Delovanje ekonomskih zakonov, ' kot da bi bili naravni zakoni, kraljestvo teh zakonov kot kralje- stvo naravnih nujnosti, je zničeno. Področje materialne produk- cije je sprevrnjen© v kraljestvo svobode, V V tem smislu je potlej mogoče govoriti o skoku iz kraljestva nuj- nost v kraljestvo svobode, pri čemer je mišljen skok (revolucio- narni prevrat) iz kraljestva naravno-nujnostnih, s slepo močjo 129 uveljavljajočih se zakonov kapitalskega sveta, v kraljestvo zee- vestne planske kontrole v komunističnem načinu produkcije.^ To- da ta skok iz kraljestva nujnosti v kraljestvo svobode se zaradi materialne produkcije kot transcendirajočega momenta konča sam po sebi tam, kjer se je začel: v kraljestvu nujnosti; seveda z drugim pomenom. Kraljestvo nujnosti kot fetišistični kapitalski svet in kraljest- vo nujnosti kot materialna produkcija sploh (tudi komunističnega sveta) nimata istega pomena. Skok iz človeka kontrolirajočih na- ravno-nujnostnih zakonov kapitalskega sveta v komunistični svet po človeku zavestno plansko kontrolirane materialne produkcije je skok znotraj "kraljestva naravne nujnosti". To kraljestvo svo- bode, ki je zdaj doseženo, zato še ni resnično kraljestvo svobo- de. Skok iz kraljestva naravne nujnosti, kraljestva materialne produk- cije, ki je baza vseh prodxíkcijskih načinov, po Marxu kot dokon- čen skok ni mogoč. Svoboda kot spoznana nujnost, kot spoznavanje zakonov kraljestva naravne nujnosti, prej ko slej ohranja svojo moč. Vendar, kolikor je mogoč nek "onstran" kraljestva nujnosti. ^ V Engelsovi formulaciji iz spisa Razvoj socializma od utopije do znanosti: "S prevzetjem produkcijskih sredstev v posest družba odstrani blagovno produkcijo in s tem gospostvo produk- te nad producenti. Anarhijo v družbeni prodiikciji nadomesti naČ2?tna zavestna organizacija ... Objektivne, tuje moči, ki so doslej obvladovale zgodovino, se podrede kontroli ljudi sa- mihi Šele od tod naprej bodo delali ljudje popolnoma zavestno svojo zgodovino sami. Sele od tod dalje bodo imeli družbeni vzroki, ki jih bodo lj\idje spravljali v gibanje, pretežno in v čedalje večji meri tudi zaželene učinke. To je skok člove- štva iz îcraljestva nujnosti v kraljestvo svobode." (MEW 19- 226) V resnično kraljestvo svobode človeštvo kot tako ne more nikdar preskočiti, vanj odskoči lahko le individuum kot indi- viduum. , 150 to ni edina možaa svoboda. Resnična svoboda je onstran te svobo- de, kakor je "resnično kraljestvo svobode" onstran kraljestva nujnosti. Je onstran v kraljestvu nujnosti navzoče in mogoče svo- bode. To ni svoboda, ki "podreja igro (MEW 25-192)", to ni svo- hodA dela, kajti "delo ne more postati igra (Gr. 599)"? tudi ne ^ svoboda igre kot "golega heca" (gr. 505)"» marveč svoboda igre kot komponiranje, igre, ki prav tako zahteva "preklemansko resno- bo (Gr. 5o5)"» torej svoboda umetniške igre. Svoboda resničnega kraljestva svobode ni spoznavanje nujnosti, temveč spoznavanje svobode same. Dogaja se onstran, nad kraljestvom ntzjnosti in nje- govo svobodo. Zato je vsakokrat znova treba preiti (transcendira?- ti) kraljestvo nujnosti, preden se lahko dvigneš v kraljestvo <. svobode, kajti baza transcendirajoče vsakokrat znova potegne tu- di nazaj. Sfera nujnosti kot transcendirajoče in sfera svobode kot transcen- dentna napravijata totalitete človeka za sferično totalitete, to- talitete z odprtim horizontom. nasprotno pa totalitete buržoaznega (kepitalskega) sveta ni od- prta. B\iržoazni horizont je zaprt horizont. ' 5. Ideološke oblike družbene zavesti Ekskurz stran od ideološke problematike je bil potreben, da bi znotraj kompleksa Marzeve misli ideologijo tudi historično fik- sirali. Kdaj ideologija faktične nastane in kdaj je odpravljena? Kdaj oblike družbene zavesti oziroma družbena zavest sama postaj- ne ideološka? Kdaj preneha biti ideološka? Marxova sodba je, da celo "mračni evropski srednji vek (MEW 25- 91)" fetižizem dejanskih družbenih odnosov izključuje. Ker oseb- nostni odnosi igrajo glavno vlogo, odnosi fevdalnega osebnega gospostva in podrejenosti, ti osebnostno-odvisnostni odnosi k»- 151 rakteriïirajo prodxikcijski način, ne pa neosebni, postvareli, transsubstancionirani, fetišistični odnosi, "Kakorkoli zato že presojamo karakterne maske, v katerih ljudje tu nastopajo, drug nasproti drugemu, družbena razmerja oseb v njihovih delih se vsekakor pojavljajo kot njihova lastna razmerja in niso preoble- čena v družbena razmerja stvari, delovnih produktov," (MEW 23- 92), Menjava ne igra glavne vloge in zato tudi fetišizem ne: ni- ti fetišizem odnosov niti fetišizem zavesti. Torej tudi ideolo- gija ne, ki je aktivni dogmatsko-teoretski izraz običajno feti- '-^ šistične, sprevmjene zavesti. Ideologija je produkt blagovno-kapitalskih osnosov, resume zapr- > tega buržoaznega horizonta. Kakorkoli že presojamo ali obsojamo karakterne maske ljudi fevdalne družbene formacije, ljudje te formacije so vedeli, kaj so, katere maske nosijo: masko gospodar- ja ali masko hlapca. Glede na ta "neposredna razmerja gospostva -Ч- in hlapčevstva (MEW 23-83)" Hegel zato lahko govori o osebnost- nem boju na življenje in smrt med gospodarjem in hlapcem, V bur- žoazni družbi je ta boj neosebnosten, o življenju in smrti odio- - ča avtomatizem kapitala: avtomatičnega subjekta postvarelih (fe- tišističnih) odnosov. Gospodar je kapital kot osamosvojena druž- bena moč; zato sta nasproti njemu v položaju hlapca tako mezdni delavec kot sam kapitalist (personifikacija in agent kapitala), * V kapitalističnem produkcijskem procesu (načinu) človek lehko ži- vi le, če postane hlapec kapitala, najsibo kot mezdni delavec najsibo kot volja in zavest kapitala, "Samoovrednotevanje kapi- Í tala - tistvarjanje presežne vrednosti - je torej določujoči, ob- vladujoči in transcendirajoči smoter kapitalista, absolutni gon in vsebina njegovega delovanja ,,,, kar kapitalista z neke druge ' strani prav tako zelo spravlja pod gospostvo kapitalskega razmer- ja, čeprav z druge strani, z nasprotnega pola, kakor delavca," (Marz, Resultate des unmittelbaren Produktionsprozesses, Prank- furt, 1970, str, 18) Zakaj"sprevrnitev subjekta v objekt in na- robe (prav tam)" je totalna: ne pa da bi bil le del subjektov . . .: spremenjen v objekte drugega dela subjektov. 132 Opravka imamo 8 čisto "ekonomsko odvisnostjo": ni "nikakršnega ; politično ali socialno fiksiranega razmerja nad-ij>-podrejenosti (prav tam, str. 51)"» Od tod videz in падј vezana ideologija svobode: "oblika postane svobodnejša, ker je le še stvarne nara- ve, formalno prostovoljna, čisto ekonomska." (prav tam, str. 54) Tako mezdnega delavca kot kapitalista obvladuje zato "zavest (ali raje predstava) svobodnega samoopredeljevanja (prav tam, str. 57)". Torej "fetišistični nazor (prav tam, str. 72)". Pri tem ima ta fetišistični nazor pri mezdnem delavcu izrazito dvoj- ^ ni značaj. a) Ideologiziranje znanosti , >~¡->i%, ^ .^^rj, -ï . Eer spada k fetišističnemu nazoru to, da ekonomska določila zame- njuje za naravna določila stvari, se ima mezdni delavec po eni plati po naravi za mezdnega delavca (tj. ljudje da so nujno ali delavci ali kapitalisti), kolikor pač ni imel pogojev, da bi postal kapitalist (načeloma je to možno), po drugi plati pa spet vse, kar se mu v kapitalističnem produkcijskem procesu pojavlja kot nasprotno, šteje za neločljivo od kapitala. Npr. takšno ob- liko družbene zavesti kot je znanost: "v stroju se pojavlja rea?- lizirana znanost nasproti delavcu kot kapital (prav tam, str. 81)". Od tod potem ideologija o kapitalističnem značaju znanosti sploh. Ideologija, ki sicer temelji na faktičnom pojavu. Toda prav to je bistvo vsake ideologije. Ker je faktični pojav le vi- dez sprevmjenih odnosov, se teoretsko formuliranje tega videza takoj spremeni v dogmatsko apologijo faktično obstoječega, čeprav v apologijo z nasprotnega pola. Vsaka predstava, ki v faktičnem svetu postvarelih odnosov ne lo- čuje oblike od vsebine, je nekritična, fetišistična in zato ide- ološka predstava. Pozitivizem in zato dogmatizem faktičnosti, pa če to faktičnost nekritično potrjuje ali zanika. Kajti tudi tak- . šno nekritično zanikanje je najprej pristanek na neločljivo ce- lotno faktičnosti in s tem njena globinska apologija. Ko takšni 135 kritiki kritizirajo faktično obstoječe nasploh ali neko njegovo obče razmerje, npr# obstoječo znanost kot funkcijo kapitala, "s tem apologizirajo, brišejo njegovo specifično diferenco (prev tam, str« 88)", Vsako brisanje specifične diference v kapitalskem svetu, sem pa spada predvsem specifična diferenca med delovnim procesom samim (tudi znanstvenim) in procesom ovrednotevanja, je apologetsko: ideološko početje, pa če se še tako zaganja zoper obstoječe. Zagnanost takšnega početja je ideološka zagnanost. Teza o ideološkosti vsake znanosti zato ni nič manj dogmatična kot teza o znanstvenosti katerekoli ideologije. Kakor iz pojma ideologije samega namreč sledi, da je ideologija neznanstvena, tj, neanalitična, nemeneča se za specifične diference, tako sle- di iz pojma znanosti, da je znanost po svoji vsebini analitična, ■ specifične diference razčlenjujoča, Eeči, da je ideologija znan- stvena ali da je znanost ideološka že sama po sebi, je ieto, kot trditi, da je delovni proces že sam po sebi kapitalski proces. To pa je prav trditev kapitalskega sveta, trditev zajeta v zapr- tost buržoaznega horizonta: torej ideološka trditev par excelleiw ce. Nič manj ideološka, v buržoazni horizont zajete pa tudi ni trdi- tev, da je znanost (naravoslovne in enalitična sploh) najvišja oblika družbene zavesti. Kajti znanost - in da bi bilo to razvid- no, nam je bila potrebna konfrontacija Marxovega koncepta dveh kraljestev - spada v sfero kraljestva nujnosti: v vodilno moč zavestne načrtne kontrole materialne prodiikcije. Znanost je os- vobajajoče moč, toda osvobajajoča moč znotraj kraljestva nujnos- ti, Z znanostjo, tj, kot znanstveno delo, delo z "znanstvenim ka?- rakterjem", postane delo "obče delo": "vse naravne sile upravlja- joča dejavnost (Gr, 5o5)". človek pa "čuvaj in regulator (Gr. 592)" materialnega produkcijskega procese. Vender po vsebini vse to skupej glede ne kepitalski svet ni prav nič novega. "Razvoj fiksnega kapitele kaže, do katere stopnje 154 je obče družbeno vedenje, knowledge, postalo neposredna produk- tivna sila in 80 zato pogoji družbenega življenjskega procesa samega prišli pod kontrolo generalnega intelekta ter so preust- varjeni njemu primerno." (Gr. 594) Novo je le to, da je ta vse- bina služila "kapitalu le kot sredstvfr (Gr. 594)", med tem ko je zdaj, v komunizmu, postala sama sebi namen. Vendar le znotraj kraljestva nujnosti, sicer pa je njena vloga v tem, da človeku omogoča zmeraj večjo osvoboditev od narave, da zmeraj bolj zmanj- šuje mero neposrednega delovnega časa. Vloga znanosti je poveče- vati moč zavestne načrtne kontrole, da bi bilo mogoče nenehno razcvetanje resničnega kraljestva svobode. To je središče Marxove misli o tçravljanju s stvarmi, katerih upravljanje pripada moči generalnega intelekta, ter o prenehanju vladanja nad ljudmi. Nič ni zato bolj zoper Marxovo intenco kot pod krinko skoka iz kraljestva nujnosti v kraljestvo svobode propagirati razširitev zavestne planmke kontrole nad toteliteto sfer človekovega življenja. Kajti takšno razumevanje kraljestva svobode, razumevanje, ki resnično svobodo zamenjuje s svobodo znotraj kraljestva nujnosti, nujno vodi v upravljanje z ljudmi, v totalno kontrolo nad ljudmi in ne le nad kraljestvom nujnosti, tj. nad materialno produkcijo. Vstóo poveličevanje znanosti kot najvišje vrednote, vaako absolu- tiziranje znanosti, je torej ideologiziranje znanosti, ekstrapo- liranje moči generalnega intelekta (katero stopnjuje, katero skti- ša razširiti čez vse sfere človeškega življenja že kapital), na ekskalacijski način, v svet komunizma. Apriorno odklanjanje znanosti kot nečesa kapitalskega ter abso- lut iziranje znanosti sta torej enakega, ideološkega značaja,'^ vidika Marxa zato jadikovanje nad znanostjo kot nad odločil- nim povzročiteljem zgrešenosti obstoječega kapitalskega sveta,- ki sega od različnih meščanskih "filozofov", tj. ideologov tja do frankfurtske šole in njenih epigonov, ni nie drugega kot ne- razlikovanje specifičnih diferenc, v temelju torej ideološka 135 Kakor organska rast kapitala, zaradi katere kliče kapital "k življenju vse moči znanosti (Gr 593)", vsebinsko ne pomeni nič drugega kot rast produktivnosti dela, tako pomeni rast moči znsi- nosti nad materialno prodvLkcijo komunističnega prodTokcijskega na- čina rast svobodnega časa za svoboden razvoj človeka, med tem ko bi njeno absolutiziranje izbrisalo vsako resnično svobodo. Namesto svobode komponiranje bi zavledela prisila totalnega kon^- troliranja. b) Izginitev ideoloSkih plasti družbe Znečilno je, toda ne presenetljivo, saj je znenost znotrej bur- žoeznege ideološkege svete prevo nesprotje ideologiji, de Merz nikjer, ko govori o ideoloških oblikah družbene zavesti, ne ome- nja znenosti^. Izpuščena je tudi pri naštevenju "jurističnih, političnih, religioznih, umetniških eli filozofskih, skretke, ideoloških oblik (MEW 13-9)", ki ga nehejemo v Predgovoru H kri- tiki politične ekonomije. ■ u.^^^^^^ . Zeto sevede t\idi ni govore o odprevi znanosti, med tem ko gre pri faktičnih ideoloških oblikah družbene zavesti prav za njiho- vo odpravo. Predvsem za odpravo religije oziroma za njeno izgi- nitev. Pogoj izginitve religije je odprave fetišizme, tj. religi- je vsekdenjege življenje: "Beligiozni odsev (Widerschein) dejei>- skege svete more izginiti sploh šele, ko rezmerje prektičnege vsakdanjega življenje ljudem den ze dnem predstevljajo prozorno umne odnošaje drug do drugege in do nereve. Podobe družbenege življenjskege procese, tj. meterielnege produkcijskega procesa, izgubi svojo mistično megleno tančico šele tedaj, ko je kot pro- diîkt svobodno podružbljenih ljudi pod njihovo zavestno plensko apologetika obstoječega. Althusserjev poskus, ločiti ideologi- jo in znanost kot dve različni, a človeku zmeraj pripadajoči praksi, je anelogen; le da z nasprotne strani. z/Nemška ideoloçija: "Morele, religija, metafizika in siceršnja ideologija...(MEW 3-26)".Manifest komunistične partije: "reli- giozni, filozofski in ideološki vidiki (MEW 4-irôO)". 156 kontrolo," (MEW 25-94) Ko je kraljestvo nujnosti pod konti4>lo znanosti in ko so odnošaji med ljudmi prozorno timni, tj. brez razlike med videzom (pojavom) in zastrtim, neprozomim bistvom. Enako se zgodi s politično in juristično nadstavbo, kajti zaradi prozomiii odnošajev med ljudmi ni treba nikakršnih kontrolnih ali siceršnjih urejevalnih institucij. Sploh pa je najbolj raz- vit princip juristične nadgradnje, princip enakega prave, "bur- žoazni princip", čeprav je prisoten v prvi fazi komunizma, ven- darle "isti princip, ki ureja blagovno menjavo (MEW 19-20)", to- rej princip fetišističnega sveta in njegove transponirana zaves- ti. Zgodi se tisto, kar je bilo napovedano že v Manifestu komunisti- čne partije, da se ideološke oblike zavesti "s celotno izginitvi- jo razrednega nasprotja popolnoma razpustijo (MEW 4-481)", Ker ni več transsubstituiranih odnosov, tudi ideoloških plasti druž- r bene nadgradnje in ideološkaii oblik družbene zavesti ni več. Odločilno vlogo igra zdaj zavest. Toda vladajočih idej ni več. - Kajti "vladajoče ideje nekega časa so bile vselej le ideje vla- daj očega razreda (MEW 4-480)"'^ In če ni več vladajočega razreda in njegovih ideologov, tudi vladajočih idej ni več. Zavest v svo- ji odločilni vlogi ne prenese nikakršnih vladajočih idej: niti kot generalni intelekt niti kot zavest resničnega kraljestva svo- bode, c) Zapeljivost univerzalnega ključa xìì . j ^ Ti odločilni rezultati Marxove misli zahtevajo, da se ključa, ki vodi do "anatomije buržoazne družbe (MEW I5-8)", ne sme spreminja- ti v nek "univerzalni ključ neke obče zgodovinsko-filozofske te- tekstu Nemške ideologije: "Misli vladajočega razreda so v vsaki epohi vladajoče misli, tj, razred, ki je vladajoča man terialna moč družbe, je obenem njena vladajoča duhovna moč," (MEW 5-46) 137 ori je, katere največja prednost je v tem, da je nadzgodovinska (MEW 19-112)", Takega univerzalnega ključa tudi Predgovor H kri- tiki politične ekonomije ne daje, kajti brez modifikacij daje le ključ za anatomijo buržoazne družbe, za strukturo fetišistič- nih blagovno-kapitalskih odnosov. Hitro je jasno, da se stavki, ki sledijo prvim štirim stavkom Predgovora ter govorijo o "protislovju", "socialni revoluciji", "konfliktu", "ideoloških oblikah", razen občega stavka o nalogah človeštva in načinu njihovega razreševanja, nanašajo le na "pred^ zgodovino človeške družbe". Kako pa je s prvimi štirimi stavki? Marx je že v 33, pripombi k 1, poglavju Kapitala (4, Fetišistič- ni karakter blaga in ixjegova skrivnost) na ugovor, da so ti stav- ki "sicer pravilni za današnji svat, kjer vladajo materialni in- teresi, ne pa za srednji vek, kjer je vladal katolicizem, niti za Atene ali Rim, kjer je vladala politika (MEW 23-96)", odgovo- rili "Toliko je jasno, da srednji vek ni mogel živeti od katoli- cizma in antični svet od politike. Način, kako so si vzdrževali življenje, nasprotno razjasnjuje, zakaj je igrala glavno vlogo tam politika, tukaj katolicizem. Sicer pa zadostuje samo malo znanja npr. o zgodovini rimske republike, da se že ve, da zgodo- vina zemljiške lastnine tvori njeno skrivno zgodovino." (ME¥ 23-96) Lastnost predzgodovine človešk* družbe je, da ima razen "bleščeče" zgodovine videza še "skrivno zgodovino". Torej se tudi te ugotovitve nanašajo predvsem na preteklost, na predzgodovine, kajti resnična zgodovina, zgodovine komunizma, ko odnošaji med ljudmi niso več skrivnostni, marveč prozorno eno- stavni, -nima skrivne zgodovine. ^ , Preostane tako le temeljna misel, da ljudje brez življenja ne morejo živeti, življenja, ki je materialno. Od tega, na kakšni stopnji je vzdrževanje njihovega življenja, na kekšni stopnji so meterialne proizvajalne sile, tj. sile kraljestva nujnosti, je odvisno tMi življenje v kraljestvu svobode. Od svobode v kra- ljestvu nujnosti je odvisna tudi resnična svoboda. Odvisna tudi v tem primeru, ko kraljestvo nujnosti, ko materialna produkcija postane že docela le moment kraljestva svobode. Vendar kraljest- ^ vo svobode, ki zdaj igra glavno vlogo, karakterizira kraljestvo nujnosti, kakor karakterizira svobodna usmerjenost znanosti nje- no "tehnoloâko aplikacijo (Gr. 58?)". Družbena bit določa družbe- no zavest, toda na tak način vzvratnega učinkovanja, da družbena zavest hkrati karakterizira družbeno bit, kajti družbena bit je zdaj "prozorno umne", prežeta z družbeno zavestjo. Z zavestjo subjekta resničnega kraljestva evobode, katere moment je tudi ^""^ generalni intelekt. V drugi, zadnji fazi komunizma. " V prvi fazi komunizma zavest kot generalni intelekt, kot planako- kontrolna zavest ni moment, temveč seme igra glavno vlogo. Mešanico tržnega fetišizma in planske zavesti, ki nas zdaj obda- ja, Marx ni posebej analiziral. Navaja le dve možni "prehodni obliki iz kapitalističnega produkcijskega načina v asociirani (MEW 25-456)", ki vsaka po svoje odpravljate "nasprotje med ka- pitalom in delom". V prvi je "nasprotje odpravljeno negativno in v drugi pozitivno"; pozitivno v "kooperativnih podjetjih na bolj ' ali menj nacionalni razvojni stopnji" in negativno v "kapitalis- tičnih akcijskih družbah". V obeh primerih pa je po Merxu neizo- gibno to, da se "reproducirajo 1л se morajo reproducirati vse po- manjkljivosti obstoječega sistema", tj. fetišističnega blagovno- kapitalskega sistema. Neizbežna reprodukcije religije vsakdanje- ga življenja reproducira seveda tudi njen teoretski izraz, tj. ideologijo, ideološke oblike družbene zavesti. Ideologiji zdru- ženega kapitala in dela in na njo vzvratno naslanjajoče se prav- no-politične institucije. Sicer pa ni semo anatomija buržoazne družbe, fetišistična struk- tura kapitalskega sveta, ki bi dopuščala, da se v okviru nje oh- ranjajo, nastajajo ali razvijajo elementi neke druge družbene 159 fonnacije. Tudi znotraj dane družbene formacije, ne le med različ- nimi družbenimi formacijami, je način vzvratnega učinkovanja mo- mentov družbene zgradbe (produktivnih ail: materialnih ekei8tez>- čnih pogojev, prodxikcijakih razmerij: ekonomskih produkcijskih pogojev in oblik družbene zavesti) fleksibilen. Na "obči družbe- ni bazi (MEW 25-882)" oziroma v njenem okviru se vselej lahko ohranjajo tudi "produkcijska razmerja, ki ji niso prav nič ustre- zala, ki so ostala povsem izven njih (HEV 25-885)", Torej ne gre za vsesplošno ustrezanje, Eakor so bila določena produkcijska razmerja v fevdalizmu "le po imenu fevdalna (MEW 25-883)", tako 80 takšna razmerja lahko navzoča tudi v drugih družbenih forma- cijah, V takih primerih torej ustrezanje ne le, da ni mehanično, ampak ga dejansko sploh ni. Faktično pa obstaja to ustrezanje v toliko, v kolikor so takšna razmerja sicer subsumirana pod moment, ki v določeni družbeni formaciji igra glavno vlogo. Prav tako je Marx za prehod od neke drtige družbene formacije h kapitalizmu že 1873 zabeležil pojav, "da so drževe, v katerih je bil kapitalizem omejen še na malo točk družbe, vseeno v naj- krajšem času ustvarile svojo kapitalistično nadgradnjo in jo razširile do dimenzij^, ki so v popolnem nesorazmerju do prevla- diijočega dela družbe, (MEW 34-373)" • Nadgradnja je prehitela bazo. Superstruktura je v določeni deželi lahko pred strvikturo. Zlasti v konfliktnih situacijah - in ves blagovno^kapitalski svet vseskoz ni nič drugega kot ena sama kritična situacija, pro- cesoidno protislovje рзх)izvajalnih sil in proizvodnih odnosov. Vzvratno učinkovanje momentov totalitete, kakor tudi njihova med- sebojna vloga sploh, ni določena vnaprej. Določena je le trans- cendira joča vloga materialne produkcije, toda bolj negativno kot pozitivno. Pač v tem pomenu, da zgradbe, če ni nikakršnega mate- riala, enostavno ni mogoče zidati, ^ To pomeni: tudi moment totalitete, ki ima sicer vodilno vlogo, je odvisen od totalitete, je vzvratno učlnkovan po drugih momen* 140 tih. Sam razvoj znanosti, ki naj bi imela vodilno vlogo v prvi fazi komunizma, torej še ne more priklicati same te faze. Imeti mora za sabo zadostno materialno bazo, tj. določeno stopnjo svo- je lastne materializacije, določeno podlago "od človeške roke ustvarjenih roganov človeških možgan (Gr. 594)". Zato: "Razvoj znanosti, tega idealnega in obenem praktičnega bogastva, pa je le ena plat, ena oblika, v kateri se pojavlja razvoj človeških produktivnih sil, tj. bogastva. Ideelno motreno bi zadoščal raz- . pust določene oblike zavesti, da bi ubili celotno epoho. Realno ustreza ta meja zavesti določeni stopnji razvoja materialnih pro- duktivnih sil in torej bogastva." (Gr. 459) Znanost bi zadoščala, ideelno motreno, za razpust določene, ideološke oblike zavesti. S tem bi bila dokončana epoha človeške zgodovine. Vendar ta meja zavesti, ta njen ideološki okvir, ni zgolj ideelna meja, temveč realna meja, ki jo postavljajo materialne produktivne sile. Če 80 materialne produktivne sile torej tisto, iz česar je šele mogoče razjasniti dejansko človeško življenje, za Marxa nikakor niso bile le univerzalni ključa ki bi odpiral vsa vrata za na- prej, ampak hkrati tudi unlverzelna ključavnica, ki le počasi popušča. Eakor družboslovna znanost sama ne more odpraviti religije vsak- danjega življenja in zato tudi ideologije kot ideelnega in teo- retskega izraza vsakdanje religije ne, teko tudi razvoj naravo- slovja samega še ne zagotavlja vodilne vloge znanosti v material- nem produkcijskem procesu. Če je v prvem primeru pogoj sprevrni- tev sprevmjenega sveta ter določena stopnja navajenosti na to sprevrnitev, je v drugem primeru osnovni pogoj isti, razen njega , pa Še določena stopnja že dosežene tehnologije, v V nobenem primeru pa ni in ne more biti iiniverzalnega ključa za nekakšno konkretno izvedbo. Če vsi misteriji nahajajo "svojo ra- cionalno razrešitev v človeški praksi in zapopadenju te prakse (MEW 5-7)", potem to ni neka aplikativna praksa, marveč "révolu- - : 1*1 гзд cionanoa praksa", tj. "sovpadanje drugačenja okoliščin in človeš- ke dejavnosti (MEW 3-6)"î "samodrugačenje". Ključe svojega živ- ljenja, če naj bo to življenje resnično človeško življenje, si mora človek izdelati sam. Sam s svojimi rokami vzame usodo v svo- je roke. Tega vsekakor ne zmore, dokler je njegova zavest ideološka oziro- ma, dokler ga obvladujejo ideološke oblike zavesti, tj. rezultat ti kapitalske delitve dela. Dotlej ljudje usode nimajo v rokah, temveč jih ima v rokah ona, kajti edina usoda kapitalskega sveta je kapital.^ 6. Kapitalski razcep fizičnega in znanstvenega dela Samo najboljša organizacija dela, ki zagotavlja nadpovprečno pro- duktivnost dela, posameznemu kapitalistu zagotavlja, da bo imel nadpoprečni profit in s tem dohodek (iztržek). In ker se tega zaveda vsak kapitalist, "učinkuje pri delitvi dela znotraj tovar- ne a priori in plansko izvajano pravilo, pri delitvi dela znotraj družbe le a posteriori kot notranja, nema, na barometrski fluktu- aciji tržnih cen zaznavna, brezpravilnostna samovoljo blagovnih producentov obvladujoča naravna nujnost (HEW 23-577)", ki kapi- talista vzvratno spet požene v še preciznojši despotizem, v še preciznejšo delitev dela znotraj tovarne. Pot organizacije dela je pot razčlenjevanja (analitike) dela. , "Ta pot je analiza - prek delitve dela, ki operacije delavcev bolj in bolj pretvarja v mehanične, tako na določeni točki na njihovo mesto stopi mehanizem." (Gr. 591) Vse, dokler se ne vzpo- stavi "avtomatični sistem (Gr. 584)" strojništva. Ta avtomatični sistem je materialni temelj kapitala (abstraktnega dela) kot av- tomatičnega subjekta. ^"Usoda, previdnost - to sedaj vemo - so ekonomski pogoji, pod katerimi se proizvaja in menjuje in ti sovpadajo d8лвs v sve- tovnem trgu,* (Engels, MEW 22-354) 142 V tem, ko si kapital prisvoji tako vsa sredstva razvoja prodtsk- tivnih sil, se ta sredstva pretvorijo v tujo тоб, napravijo de- lavca za privesek avtomatizma, "mu odtujtijejo duhovne potence delovnega procesa v isti meri, v kakršni je le-temu znanost ute- lešena kot samostojna potenca (MEW 23-674)". Vse "obče produk- tivne sile družbenih možgan (Gr. 586)" se nasproti družbenim ro- y$ kam in v funkciji kapitala postavijo kot odtujena in zato tuja м moč. Tuja po sebi, kajti "kapitalistu, ki vpelje nek stroj, ni -t treba, da bi ga razumel (Marx, Eesultate str. 81)", Zato "se v stroju realizirana znanost pojavlja nasproti delavcu kot kapital (prav tam)", kot kapitalistična iz sebe same. Tu ima svoje korenine ona ideologija o izvirnem grehu znanosti. "Mistifikacija, ki je sploh vsebovana v kapitalskih razmerjih, je zdaj razvita mnogo dalje, kakor je bila to in more biti pri Б le formalni suboumaciji dela pod kapital." (prav tam, str. 50) Kapital zdaj zavaja v prepričanje, da on sam oziroma njegov^ng- vedni zastopnik kapitalist pač ne more nič, če je znanost taka, kakršna faktično je. Mistifikacije kapitala pripelje do tega, da • fizični delavec kot mezdni delavec a priori siani vsako duhovno 6 dolo. Ne le sumi, obdolžuje. Kapital se je znova izkazal kot vir* ^ tuoz fetišizma. . j , Totalno odt"ujencst fizičnega in duhovnega dela, ki je nenehna posledica funkcioniranja kapitala (osamosvojenega abstraktnega dela), ideologi kapitalističnega razreda seveda z veseljem pri- pisujejo duhovnemu delu samemu. Bsjcualjivo je tudi napadanje fizičnega mezdnega delavca samega, ki ne glede na to, da so mi- - sli vladajočega razreda vladajoče misli, receptira v svoji obi- čajni savesti le pojavno tujost. Toda, da implicitni zvijačnosti kapitala nasedajo tudi voditelji in teoretiki delavskega з?авгв- de, to jih spravlja na raven ideologov mezdnega delavca kot ta- kega. V razširjevalce fetišističnih predstav kapitalskega (bur- žoaznega) sveta. ■ ■ _ w . " ■ Predvsem spregledujejo, da "produkt duhovnega dela - znanost - stoji vselej globoko pod svojo vrednostjo (MEtf 26.1-329)", daleč globlje od fizičnega dela. "Ker delovni čas, ki je nujen, da bi se reproducirala, ni v nikakršnem razmerju do delovnega časa, ki je potreben za njeno originalno reprodukcijo." (prav tam) To pa ne pomeni nič drugega, kot da presežna vrednost, ki jo kapital črpa iz znanstvenega dela, ni v nikakršnem razmerju s plačo, ki jo dobi znanstveni delavec. Oziroma, da je po tej plati v pogo- jih znanstveno organizirane kapitalske produkcije znanstveno de- lo izkoriščano globlje od kateregakoli fizičnega dela.^ Presež- na vrednost znanstvenega dela predstavlja po svoji stopnji naj- višji delež tistega, kar si "kapital prisvaja gratis (Gr. 586)", tj. zastonj. Presežna vrednost, ki jo dobavlja znanstveno delo, je presežno presežna vrednost. Znanstveno delo je v kapitalskem svetu najbolj produktivno delo. Kapital ga ceni zaradi tega, ne sato, ker je znanstveno, ker je intelektualno delo. Prav zato pa delavcu ni nasprotno kot tako, temveč v svoji kapitalski funkciji. Poveličevalna ideologija roč- nega dela je zato le negativna reakcija na prav tako ideološko, na kapitalski svet vezano poveličevanje naravoslovnih znanosti. a) Punkcija kapitalske intelektual- neprodukcije Drugače je z "znanostjo", kolikor gre za družboslovje. In sploh z duhovno produkcijo, ki neposredno ni vpletena v materialno produkcijo in zato nepoaredno - z vidika kapitala - tudi prod\jk- tivna ni. To je problem neproduktivnega dela. ^То je tudi eden izmed glavnih rsLzlogov, zakaj danes profitne stopnja še zmeraj ne upade, problem, ob keterem je padel v ideološke vode tudi Eebermes. 144 Spr^ya, v boju za uveljavitev in tudi boja za oblast, so ideolo- gi kapitalističnega (buržoaznega) razreda ostro nasprotovali du- hovščini, raznim virtuozom, advokatom, policiji, vojaštvu in sploh državnim uradnikom, "To je bilo čudovito demitologiziranje ravno funkcij, ki so bile doslej obdane s svetniškim sijem, uživale slepo spoštovanje," (MEW 26,1-145) Razkrita je bila njihova ран razitska narava, Z osvojitvijo oblasti pa je buržoazija "ugotovila", da vznika iz njene lastne organizacije nujnost podedovan j a družbene komb inai- ci j e vseh teh delno povsem "neprodtaktivnih razredov (prav tam)", Njeni ideologi so to seveda sankcionirali tudi teoretsko. Redu- ciranja ideoloških plasti družbe je bilo konec, "Buržoazna druž- ' ba v svoji lastni obliki producira vse to, zoper česar se je bo- rila v fevdalni ali absolutistični obliki," (prav tam) Kajpada so s tem nastajale celo nove ideološke službe, katerih namen je bil "teoretsko restavrirati", kar je bilo praktično že restavri- rano, "Dejansko je bilproklamirana odvisnost ideoloških etc. razredov od kapitalistov," (MEW 26,1-146) Nenaključni kompromis je bil tu. Večini ideoloških plasti, "ki delno niso le neprodviktivne, ampak bistveno destruktivne (MEW 26,1-145)", je bila priznana "prodxik- tivnost" v imenu višjih ciljev buržoazne družbe. Njihova glavna nalogu- je bila seveda dogmatsko-apologetično, ideološko poveli- čevanje obstoječega. Posamezni, zlasti industrijski kapitalist, je seveda še zmeraj dobro vedel, kdo je zanj faktično produkti- ven, kdo mu faktično prinaša profit. Kljub pristajanju na višje cilje je zato imel svoje pomisleke, svojo "privatno ideologijo". Od tod različna gibanja znotraj vladajoče obče ideologije. Različni "šolniški kompilatorji in pisci kompendijev, pa tudi le- popisni diletanti in vulgarizatorji" so prevzeli nas4 prevajanje običajnih predstav buržoaznega sveta v znanstveni jezik, tj, v izdelano ideologijo, Z znanestjo v njenem bistvu, z njenim ena- 145 litičnim postopkom vse to ni imelo nobene zveze. Z njeno pojav- nostjo pa toliko, da se tu začne ideologiji lastno prekrivanje ^ z masko znanstvenosti. Dokler se ji to zdi seveda potrebno. b) Ideološka superstruktura Ideološko drevo buržoaznega sveta kajpada nima le "znanstveniš- ke veje", ampak je razvejano, kakor drevo duhovne produkcije do- slej še ni bilo. Kakor materialno, tako razširja tudi duhovno ^ produkcijo. Vendar v ideološki obleki. Petišizem, ki obleplja ma- terialno produkcijo, ima svoje dopolnilo v ideološkosti duhovne produkcije. Funkcije duhovno-kapitalskega sveta so funkcije prav tega sveta. Kar se po Marxovi razporeditvi (MEW 26.1-259) kaže v naslednjih štirih točkah: "1. da se različne funkcije buržoazne družbe vzvratno predposta^ ^ 2. da nasprotja v materialni pxodukciji napravijajo za nujno superstrukturo ideoloških ustanov, katerih učinkovitoEt- najsibo dobra ali slaba - je dobra, ker je nujnaj 5. da so vse funkcije v službi kapitalista, se stekajo v njego- vo 'dobro'; 4. da mo3?ejo biti celo najvišje duhovne produkcije priznane in pred buržoazijo opravičene le, če so predstavljene in napač- no izkazane kot direktni producenti materialnega bogastva." Te štiri točke v osnovi pomenjo dvoje: 1. kapital kot centralni subjekt buržoazne družbe je txjdi centralni povezovalec material- :} ne in duhovne produkcije; 2. v tem povezovanju je duhovna produk-. cija podrejena materialni produkciji, tj, tako ali drugače mora 146 prinašati profit, prispevati k materialni rasti kapitala. Načelo podrejenosti duhovne produkcije materialni produkciji je izrazito bTiržoazno načelo. Eden temeljnih kamnov ideologije bur- žoaznega sveta. Da so si funkcije vzvretno pogojene, da se materielna in duhovna produkcija vzvratno predpostavljata, kolikor sta ločeni, ni zna- ^ čilno samo za buržoazne družbe. Kar je značilne le zanjo, je to, da materialna produkcija zeradi svojih notranjih nasprotij (kon^ J kretne dele - abstrektno delo, uporabna vrednota - menjalna vrednost - presežna vrednost, mezda - profit, kapitalistični raz- ' red - delavski razred) nujno zahteva ideološke superstrukturo (nadgradnjo) in njene nosilce: ideologe vseh vrst. Totalna trans- substanciacija odnosov zahteve totalno erganizacifio transpenira- "'^ ne zavesti. Ideološka superstruktura je izdelana in realizirana onto-teologi- ja (metafizika in teologija hkrati) buržoaznega sveta. Metafizič- na pretanjenost in teološka zvitost blaga, ta religija vsakdanje- ga življenja, si je zagotovila svoje nadvsakdanje, posvečevalne dopolnilo. Družbena zavest je razcepljena na ideološke oblike in te ideološke oblike (religija, morala, filozofija), ki preplavlja^ jo tudi umetnost in znanost (umetnost naj bo moralna, tj. podre- jena določeni morali), se neposredno včlenjene v funkcioniranje superstrukture: če je npr. v začetku (pri Kantu) pravno le tisto, kar je moralno, je nazadnje moreine le tisto, kar je pravno (us- tavno, statutarno, itd.). In v primerjavi s politično-moralnimi prekrški postanejo običajni moralni prekrški skorajda zanemarlji- vi. Polit ično-pravna s\iperstr\iktura docela določa svobodo zaves- ti in vsakršno svobodo. Treba si je le ogledati buržoazne vistave, da bi bilo to takoj očitno: dovoljeno (nekaznive) je tisto, kar je v sklèdu z ustavo. Meje osebnih svoboščin so meje (če zanema- rimo pozitivne predpise), ki so ustavne, tj. pravno-politično do- ločene meje, meje ideološke superstrukture. 147 Svoboda duhovne produkcije postane tako ideološko dirigirana svo- boda: svoboda za ideologijo in iz ideologije. Nikakor pa ne pro- ti ideologiji. Marx ima takšno obravnavo duhovne produkcije, obravnave, za ka- tero skrbijo prav nosilci ideološke superstrukture, za sprevmje- no in napečno. Glede na obstoječi sistem ze "dobro", ker je zenj nujno. Kakor so zenj dobre njemu imenentno nujne siceršnje proce- soidna protislovja. Še tako slabo je dobro, če je nujno za obstoj, kajti obstoj sam je najvišje dobro vsakega obstoječega. Vendar zato ni nič manj napačno, napečno glede na nesprevmjeni svet. Ideološke teze so, glede na obstoječi sistem najsibo dobre ali slabe, dejansko vselej napačne. So napačne, ker je ideologiji kot taki lastno prev to, da je teoretski izrez sprevrnjenosti . običejne zevesti buržoeznege svete. Ideološke superstrukture kot posledice nasprotij v ekonomski strukturi družbe in kot neposredni proizvod superstrukture ideo- loških ustanov je toliko bolj napačne, kolikor ravno duhovno pro- dukcijo, brez ketere bi bila slepa, reducira na privesek materi- alne produkcije in materialnege bogastva. Ker ceni določeno obli- ko družbene zavesti glede ne njeno bližino meterielni produkcijij in glede ne njen doprinos pri rezvoju meterielne produkcije, nje- ne orgenizecije, kar seveda vse stopnjuje konkurenčnost posamez- nega kapitalista, daje prednost prav znanosti, še posebej арИка^- tivnim in organizacijskim znanostim. Te šteje takorekoč ze del materialne produkcije. Kolikor bolj čisto jenLšljenje, toliko msnj je vredno, toliko manj si ideološka вuperstrг^ktura lahko po- maga z njim. Ideološka superstruktura samosvojosti duhovnega bogastve kajpada ne more priznati, kajti s tem bi njeno posredništvo izgubilo ne veljevi. Prev zeredi istege razloge pe more biti njen nejgloblji interes interes po ohranitvi nesprotij v meterielni, tj. nepos- redni produkciji. Ker te nesprotje nerevnost neizogibno terjejo 148 ideološko 8t9er8trukt\iro, bi njihora odprava pomenila njen konec, konec njene posredovalne vloge med materialno in duhovno produk- cijo. Kar seveda nikakor ne more biti v njenem interesu. Kakor terjajo nasprotja materialne prodtikcije superstrukturo, tako je obstoj superstrukture možen le ob izigravanju nasprotja med ma- terialno in duhovno produkcijo, Z ukinitvijo blagovno-kapitalske ^ delitve dala (birokratska delitev družbenega dela je le njena specifična varianta in kamuflaža), ki rezultira iz totalne osamo- v. svojitve abstraktnega dela nasproti konkretnemu delu, kar ima svoj ideelni izraz po eni plati v abstraktnosti duhovne produkci- je in po drugi plati v poživinjenosti materialne produkcije, iz- r gubi svoj "eksistenčni medij" ne le antagonizme/med materialno in duhovno produkcijo, ampak tudi vsakršna superstruktura, vsa- kršna osamosvojena vloga posredništva. Med materielno produkcijo in duhovno produkcijo komunizma, med kraljestvom nujnosti in kraljestvom svobode, ni le nikekršne ide- ološke superstruktvire, empek sploh nikakršne superstrukture. 7. Rekapitulacija ' ^ ; -^v , Ideologi postavljajo stvari na glavo, ker so stvari že poprej л, , postavljene na glavo nekje drugje: v običajni zavesti. Ideologi kot tako- 80 "aktivni konceptivni ideòlogi (MEW 5-46)" in sicer zaradi tega, ker aktivno konceptirajo, ker so aktivni izraz tis- tega, kar je pasivno že navzoče r običajni zavesti obstoječe raz- redne družbe, tj. kapitalskega sveta. Ker postavljajo v koncept (pojem) tisto, kar je in kakor je že postavljeno kot predstava v razcepleni običajni zavesti, v tej ali oni razredni zavesti. Ideologija kot taka je aktivna konceptivna razredna zavest, V prenesenem pomenu je mogoče potlej govoriti tudi o pasivni običaj- ni razredni zavesti kot o ideološki zavesti. Običajna zavest kot - taka ni ideološka, temveč sprevmjena zavest, Sprevmjena zavest faktično ni niti necpačna niti lažna, marveč pravilna. Je pravil- 149 ni odraz eprevmjenega sveta. Pravilen (adekvaten) odraz sprevr- njenega sveta pa ne more seveda biti nič drugačen, kakor je od- ražani svet sam, torej prav tako sprevmjen. Običajna zavest kot sprevmjena zavest je pravilni posnetek sprevmjenega sveta, je mimetična (posnemovalna, odraze valna), ne pa imaginât ivna (domi- šljijska) zavest. V običajni sprevmjeni zavesti so stvari postavljene na glavo, ker se poprej same postavljajo na glavo. To samopostavljanje na glavo se dogaja kot fetišizem, kot religija vsakdanjega življe« nja: kot poosebljanje stvari in postvas^elost oseb. Transsubstan-« ciranje odnosov poraja transponirano zavest. Totalno transponi- ^ rana zavest je zavest totalne transsubstanciacije odnosov, total- nega fetišizma. Totalni fetišizem je kapitalski fetišizem, feti- šizem kapitala kot avtomatičnega fetiša. Ideologija v pravem po- menu besede, ideologija kot aktivno konceptualiziranje totalne transponirano zavesti, je zato teoretski izraz šele razredne za- vesti kapitalskega sveta. V predkapitalskih družbenih formacijah, v katerih glavno vlogo niso igrali fetišistično neosebni odnosi, tj. ekonomska strraktti- ra, temveč odnosi osebne odvisnosti, ideologija kot ideologije ne obstaja. Obstaje mitološko ali religiozno, ne pa ideološko sprevmjeno predstavljanje. Med mitologijo, religijo in ideolo- gijo Zli identičnega, marveč edino enelogičen odnos. Znanost v pomenu znenstvene enelize, tj. nelnednege rezčlenje- venje že dovršenege dejenskege procese, se zeČne, kar izhaje to- rej iz njene metode, in njenege pojme samega, ukvarjati s feti- sističnimi (transsubst ene ir enimi) dmžbenimi odnosi šele ob nji- hovi totelizaciji. Ko že delujejo na način net umo-hist or ičnih zakonov, po načinu narevne nujnosti. Zato znanost v svoji težnji po adekvatnosti (pravilnosti) in brezpartijnosti (nepristransko- sti) , tj. objektivnosti, interpretira družbene zakone kot narav- ne zakone. Klasična znanstvena zavest je potemtakem prav tako 150 sprevrzgena zavest kot je to običajna zavest* Je objektivizaci- ja običajne zavesti. ^i,^, ан^; V tem je njen pozitivizem oziroma njena nekritičnosti. Marxova kritična analiza kot sestavina njegove analitično-dialektične -r, metode, po kateri med naravnimi in družbenimi zakoni ni nikakr- šne istovetnosti (identitete), marveč obstaja med njimi le po- dobnost (analogija), odkrije, da se postvareli družbeni odnosi faktično Txveljavljalo, kot da so naravni zakoni, vendar dejansko ne le, da niso neravni zakoni, ampak sploh niso zakoni. Glede na nesprevTTijeni svet, defetišizirani človekov svet, so družbe- ni odnosi (tako medčloveški odnosi kakor tudi človeški odnosi ..^^ do narave) prozorno enostavni odnosi. Vodeni ne po nekakšni nuj- ni zakonitosti, temveč po svobodnem zavestnem načrtu. Bodo pod zavestno načrtno kontrolo človeka, tj. njegove zavesti. Torej ne bodo igrali glavne vloge niti osebnostni niti neosebnostni druž- beni odnosi, marveč bo glavno »logo igral generalni intelekt. Toda le znotraj materialne prodxikcije, znotraj kraljestva nujnO" sti. V resničnem kraljestvu svobode, znotraj svobodne dvihovne produkcije, bo imela glavno vlogo sicer prav tako zavest, a ne zavest generalnega intelekta, temveč domišljijska zavest. Človekovega sveta ni mogoče reducirati niti na kraljestvo nuj- nosti niti na kraljestvo svobode. Med njima namreč ni identitete, marveč odinole analogija. Človek, kakor ttidi človekov svet, sta "organska celota", totaliteta obeh sfer, zato totaliteta vzvrat- nega učinkovanja, v katerem noben moment ne more zavzeti abso- lutne pozicije, 8 katere bi mogel vpeljati absolutno identifika- cijo. , l.'^C.í. . - -Ч.-: To ne velja šele po odpravi fetišizma, po odpravi religije kot take in njej analogne religije vsakdanjega življenja. Velja že znotraj tega analektičnega razmerja. Pod težo delitve dela na materialno (roke) in duhovno (glava) delo namreč v človeku vse- 151 skoz bije srce, ki človekovemu duhu ne pusti, da bi pozabil na "veliko strast". Oziroma: "velika strast" v človeku nenehno budi željo po resnični ljubezni in resnični svobodi, obuja domišljijo, .r^ Kakor proletarca, nosilca materialne prodtikcije, stiska vsakdan- jega življenja sili v upor zoper podrejenost generalnemu iute- \ч lektu v službi kapitala in zoper vsako obliko kapitala sploh, ta- ko nosilca svobodne duhovne produkcije ista stiska sili v upor zoper generalni intelekt in zoper oblike ideološke superstruktu- re. Stiske kot stiske ne bi bilo, če v človeku ne bi bilo nekaj, kar je sploh šele lahko potiskano. Žival, ki nima razmerja do ničesar, ne pozna stiske. To, kar je potiskano in kar je v faktičnem svetu prisotno le na način odsotnosti, le prek domišljijske sile na način velike stra- sti, je resnična svoboda, je jedro človekovega žitja in bitja in s tem tudi vseh analogij, v katerih človek išče samega sebe. Marxovo "zatekanje" k analogiji je sproščanje velike strasti, želje po resnični svobodi in edino to mu je omogočilo, da je spre- gledal identificiranje svobode in moči, ta vzvod ljudomrzništva klasične znanosti in njene analitično-reduktibilne metode. Bistvo analitično-red\Jktibilne metode je, da abstrahira "organsko celoto", da absolutizira enega izmed njenih momentov in vse dru- . ge momente deterministično veže na tako dobljeni temeljni moment. Dialektiziacija, pristajanje na vzvratno učinkovanje, ki pa je vodeno iz enega centra, torej heglovsko-idealistična ali vulgar- ,, no-materialist ična dialekt izaci ja, na stvari ne spremeni nič bi- stvenega. - ..l.,. ^:^.,^ Л , " ;,. . Bistveno spremeni stvari Marxova analektično-dialektična metoda. Metoda, ki ne pobegne pred "neodvisno fantazijo", ki znanosti ne ločuje od svobodne duhovne prodxjkcije. Ta metoda je metoda pred- postavljanja neznanke v "organski celoti", tega, da ni mogoče a priori (deduktivno ali konstruktivistično) v vsakokratni družbe- 152 ni foraaciái najti element, ki v njej igra vodilno vlogo, marveč odinole po analogiji. Položaj sovpadanja ekonomske baze in vodilne vloge, ko v kapital- skem svetu ekonomska strukttira zaigra vodilno vlogo, ko tako prek ideološke strukture in ideoloških oblik družbene zavesti prisili konkretnega človeka, da igra podrejeno vlogo agenta ali funkcije, je za Harxa izjemen položaj. Položaj, ko preteklo abs- traktno delo kot kapital identificira samega sebe za izvor skraj- nega fetišizma, ko postane njegova funkcija sama delitev dela na materialno, intelektualno in duhovno delo. V tem položaju je du- hovno delo potisnjeno popolnoma ob stran. Kajti kapitalska struk- tura in njej usti^ezna ideološka superstruktura ne prenese svobod-- ne diihovne pi'odukcije. Faktično jo sovraži in se prek ideologov nad njo maščuje kadarkoli in kjerkoli se more. i-* "-^ - Kakor kapital tako tudi ideolog namreč ve, da resnično smrtno nevarnost zanj ne predstavlja niti materialna niti intelektualna, aarveč edino svobodna duho*na produkcija. Delovno silo, bodisi znanstveno bodisi neznanstveno, si ideologija Isliko podredi, do- mišljijske sile ne. Stvari se obstoječem svetu postavljajo na glavo. Toda to more- jo početi le, če so nekje tla. Na produktivni domišljijski sili je, da sledeč veliki strasti, ki žene njo in revolucionarno prakso, izbriše vsakršno reproduci- ranje običajne sprevrnjene zavesti in na njej temelječe ideologi- je. Zn&noat, ki se v svojem analitično-reduktibilnem postopku ne- izogibno ozira na obstoječe, ki se more v svojem zvajanju neneh- no opirati na prevajanje danega, tega ne zmore. Znanost ne more zap-ostiti svojega materinega jezike: živi le prek spomina nanj, v reprodukciji pretekle produkcije in njenih produktov. "Tako prevaja začetnik, ki se je naučil novega jezika, ta jezik vselej nazaj v materin jezik, toda duha novega jezika si je prisvojil 153 in svobodno zmore producirati v nJem šele, kadar se giblje v nJem brez spominjanja nazaj (RUckerrinnerung) ter v nJem pozabi na svoj rodni Jezik," (MEW 8-115) Te "poezije", te "neodvisne fantazije", po kateri Je treba "pustiti mrtve, da pokopljejo svoje mrtvake (MEW &-117)", te prodtiktivne domišljije Je zmožna le "velika strast". Spominjanje, temelj znanosti od Platona do Hegla, se mora umakniti pred domišljijsko silo in njenimi podo- ' bami. Reprodukcija (reprezentiranje) mora odstopiti svoj prostor čisti produkciji (prezentiranju). Spominjanje Je moment delovne sile. Človek se mora spominjati idealne predstave, ki naj Jo z delom udeJani v snovi. Domišljij- ski sili, sili prispodabljanja predstavlja snov njen lastni pred- met. Predmet in njegova podoba sta v prispodobi istovetna. Zato Je vsakršno spominjanje tu odveč, Nikakršnega starega, materine- ga Jezika ni. Ne spominjanje, temveč pozabljenje Je pogoj domi- šljije. Svobodno produciramo v novem Jeziku, v Jeziku svobodne duhovne produkcije, šele tedaj, ko ga ne reproduciramo, temveč produciramo, Pozabitev materinega Jezika, Jezike religije kot take obenem z Jezikom religije vsakdanjega življenja. Je pogoj produkcije Je- zika "neodvisne fantazije". Jezika, ki ne pokopava, temveč le rojeva. Novi Jezik Je Jezik, ki J« pozabil na smrt. Naj bi bil Jezik življenja brez smrti. 15* ШЖ 330.17.001,3:141.82(497.12) Ргапбвк DRENOVEC ¿.i «4-q^ .^r TRG V KAPITALIZMU IN V SOCIALIZMU ... ^' ¿c-v a Spraševanje o vlogi trga v eocialistiSnem gospodarstvu je precej poznega nastanka. Točneje rečeno, poznega nastanka vsaj kar se tiče ekonomskih teorij, ki so v zadnjih sto in nekaj več letih v večji ali manjši meri prevzemale Marxovo razložitev kapitaliz- ma in njegovih razvojnih meja. Sicer pa pojmovanje socializma še zdaleč ni omejeno samo na marksistično analizo družbe in njenih ekonomskih procesov, temveč je prisotno, izrecno ali drugače, v praktično vsaki (ekonomski) teoriji od samih začetkov meščanske družboslovne misli. Seveda v tej meščenski ideologiji specifični obliki. Na to se povrnemo kasneje; sedaj le o marksistični teori- ji. „ . ^ , Kar se tiče samega Marxa, problema sploh ni. Trg (razviti trg) je izključno in nedvoumno eksistenčni način kapitalističnega gos- podarstva. Negiranje kapitalizma je zato hkrati nujno tudi negi- ranje trga, oziroma preseganje kapitalističnega načina gospodar^ jenje naj bi se dogajalo prav z "\jkinjanjem" tržnih odnosov v družbeni proizvodnji. Enačenje trga in kapitalizma se je seveda ohranilo kot eden temelj- nih elementov "ortodoksne" marksistične teorije. Prva odstopanja se pojavijo z razvojem "revizionistične" smeri v evropski social- deJBokraciji. Ta sicer še ne problematizira imperativa planiranja v bodoči socialistični družbi, pač pa vpelje nek - za marksistič- no tradicijo - nov način gledanja na kapitalizem in trg. Teorija o disproporcionalnoHti (ki razlaga ekonomske krize z anarhično naravo kapitalističnega trga), prevzeta od Tvigan-Baranovskega, ima široke implikacije za teoretsko obravnavo kapitalizma, kot za praktičen odnos do njega, kajti v njenem kontekstu je mogoče razstaviti celovito dojemanje obstoječega sistema na dvojico le 155 posredno povezanih prostorov: na nehanizem vsakdanjega kompleks- ,v nega tržnega doge^janja na eni strani in na strukturo družbeno-e- ^ konomskih odnosov na drugi. To je postopek, ki ima svojo utemel- -r- jitev v vse večji raznolikosti obstoječih tržnih fenomenov proti koncu 19. stoletja in v dejanski možnosti, da se proizvede konsi- stentna ekonomska teorija na podlagi opazovanja le njih samih. Seveda zahteva tak postopek od marksista, da vzpostavi med obema tema prostoroma neko določeno razmerje. "Bevizionisti" so teiiS- če analize in kritike prenesli na kohkxirencni tržni mehanizem si- stema; v organiziranju, "podružbljanju" konkurenčnih oblik v svo- jem času pa so videli znak, da se področje, ki velja tedaj za te- meljno določilo sistema, postopoma samo od sebe socializira; da je torej v naravi tržnega mehanizma (in prav tržnega mehanizma), da po svoji lastni razvojni poti prepelje kapitalistično gospodaiv stvo preko svojih lastnih meja, kapitalizem v socializem. Iz podobnih osnov je v bistvu izhajala tudi analiza ruskih soci- al-demokratov, kasneje boljževikov. Čeprav je njihov izvor v le- vem, radikalnem krilu evropskega delavskega gibanja, so tudi ti ruski ekonomski teoretiki v večini prevzeli naželo disproporcio- nalnosti. S tem da so, za razliko od "revizionistov", kot revolu- cionarno usmerjena skvtpina skoncentrirali svoje teoretsko tako kot praktično delovanje na kritiko in zanikanje tržnega mehaniz- ma oz. njegove sposobnosti izpeljati družbeno-ekonomski preobrat - a v končni instanci je bil tudi njim trg ključ za opredelitev in razlaganje kapitalizma. Med njimi in zahodnoevropskimi social- demokrati so seveda ëe mnogi drugi razločki v okviru same te teo- rije. Lenin na primer obravnava kot temeljno in posebne vrste e- konomsko nesorazmerje v kapitalizmu razmerje med prvim in drugim ш oddelkom družbene proizvodnje. Ear pa je še vedno nekaj drugačne- ga, novega v primerjavi s formulacijo problema pri Marzu: kajti to temeljno nesorazmerje je za Lenina še vedno le tržno nesoraz- merje, disproporc, katerega določa anarhičnost kapitalističnega à trga. ^.^. 4 - 156 Na ta dva načina so nvedli marksisti ▼ ekonomsko teorijo ta nov problem: problem o vlogi trga v kapitalizmu, katerega ni poznal Marx niti prva generecije njegovih somišljenikov (zaenkrat ni važno, ali pomeni "ni poznal": ga ni uvidel, ali: se mu ni zdel smiseln). Vprašanje o trgu v socializmu izrecno sploh ni bilo na- j četo. Zadostuje pa, da se prenese težišče interesa o kapitalizmu na interes o trgu, o funkcioniranju trga, pa da pridobi trg v ekonomski analizi neko zadostno samostojnost, da postane tudi za marksistično teorijo družbe predmet proučevanja sam na sebi. Te- daj ne more biti več daleč do ugotovitve (čeprav na začetku do nje še ne pride), da je mogoče obravnavati posebej, vsakega zase: trg, kapitalizem, socializem. ívít^^ Razmere, ki so ta korak pospešile, so se izoblikovale med obema svetovnima vojnama. V Sovjetski zvezi so se prva razbtirkana leta ,j revolucionarne oblasti iztekla, za krmilo pa je prišel Stalin. Del socialno-demokratskega gibanja v ostali Evropi se je organi- ziral v komunistične stranke pod okriljem Tretje intemacionale, , drugi, "revizionistični" del pa se je svoji revolucionami in marksistični tradiciji v glavnem dokončno odrekel. Razcepitev na "kapitalistični" in "socialistični" svet, ki je postala politic- ^ no bistveno relevantna šele po drugi svetovni vojni, je v ideólo- . ški sferi in ekonomski teoriji v polnem razmahu še sedaj (kar se tiče ekonomije, je pravzaprav le nasledila stari konflikt med marksistično in - per negationem - "meščansko" teorijo). Če je bilo prej edino interesno področje ekonomske analize sam sistem kapitalizma, prehaja sedaj poudarek vse bolj tudi na razločevar- nje med kapitalizmom in socializmom - ki ga ponazarjajo v glav- nem 8 precej idealizirano, ali pač obratno, podobo sovjetske prak-. se tega časa. Tisti del marksistične strani, ki je ostal zvest načelu teorije disproporcionalnosti, vodi svojo diskusijo v veli- , ki meri s prevajanjem kapitalizma na tržni mehanizem in socializ- ma na popolno centralno planiranje. Razmerje kapitalizem - soci- alizem prevedejo v veliki meri v rsuimerje trg - plan. 157 Dokler se dejanske razmere v svetu ustrezale taki enostavni raz- ločitvi, se ni mogla opaziti njena problematičnost. Če pa so en- krat iz celovitih teoretičnih modelov že izločeni modeli njihovih mehanizmov fiihkcioniranja, mora priti prej ali slej tudi do raz- vitja bolj kompliciranih zvez med njimi. Če odmislimo utopije ne- katerih malomeščanskih gibanj, kot sta bili npr« gildski sociali- zem in fabiansko društvo (ki so se znale navezovati v posameznih točkah tudi na Marza), so bile za marksizem zanimive predvsem na- slednje spremembe: najprej, mislim, uvajanje,elementov trga v no- vi socialistični državi Jugoslaviji, kmalu zatem serija podobnih poskusov v nekaterih državah iz sfere sovjetskega ekonomskega si- stema, kasneje pa ^reminjanje strategije in programov nekaterih vplivnih komunističnih strank na zahodu (v tem zadnjem okviru je zelo odmevala npr. diskusija Sweezy - Bettelheim v Istih 1968-70). Pred ekonomsko teorijo se postavi možnost, da razmišlja o trga tako v kapitalizmu kot v socializmu, oziroma da razmišlja o soci- alizmu s planskim ali pa s tržnim mehanizmom (in o kapitalizmu s centralnim planiranjem - "državni kapitalizem"). Novost pri v vsem tem je, da se med obema sistemoma ne razločuje več glede na mehanizem, kot prej, temveč da x>08tane mehanizem sam kot bistve- na determinanta irelevantan, vlogo določitelja sistema pa prev- * zame njegova druga značilnost, "proizvodni odnos" ali "temeljni družbeno-ekonomski odnos" (ki ga je pa spet mogoče različno opre- deliti). Takšne bi bile v grobih orisih glavne značilnosti poti, katero je prehodil velik del marksistične ekonomska teorije v različnih odtenkih glede problematiziranja vloge trga v kapitalizmu in v socializmu. Najprej razcepitev celovitega pojmovanja kapitalizma na mehanizem in družbeno-ekonomske odnose; usmeritev analize predvsem na mehanizme, ter sprva enačenje kapitalizma s trgom in socializma s planom; kasneje posvečanje večje pozornosti razlikam med kapitalizmom in socializmom; pa pride z vzpostavitvijo neka- terih novih socialističnih modelov v praksi kot v teoriji končno 158 tildi do тргаеапја o plenu v ktpitalizeu in trgu v socializeu. "^^^ Ob koncu te poti se prikazuje sledeča podoba. Tržni mehanizem sem po sebi predstavlja "prvorazredno produktivno silo." Njegove raz- lične funkcije, predvsem alikacijska, so za določeno raven razvi- tosti družbenih proizvodnih sil najuspešnejše sredstvo ekonomske- ga razvoja« Trg ni nič drugega kot ena dod tehnik koordiniranja različnih proizvodnih in drugih ekonomskih dejavnosti znotraj družbene delitve dela, in v določenih razmerah najoptimalnejša ^ tehnika. Trg "sam po sebi ne reproducira nobenih, niti kapitali- stičnih, niti socialističnih odnosov"In če dokazuje trg eko- í nomsko učinkovitost že v kapitalističnem sistemu je pričakovati, ^ da bo v socializmu še bolj uspešen; ali tudi drugačei če je trg v kapitalističnem sistemu ekonomsko neučinkovit je pričakovati, ^ da bo uspešen v socializmu - ob ustreznih spremenjenih bistvenih družbenih pogojih za njegovo funkcioniranje« • Kako naj ocenimo to miselno pot, ki je vodila od enotnega Marzo- vega koncepta kapitalizma do izločitve tržnega mehanizma kot sa^ mostojnega in v veliki meri od samega proizvodnega načina neodvi- ^ snega elementa? Za začetek lahko ponovimo vprašanje: ali Marx do spoznanja te možnosti pač ni dospel, ali pa se mu je zdela nesmi- - selna? Ena teoretskih obrazložitev vidi osnovni razlog za omenjeno Mar- xovo pojmovanje "v pojmovanju trga v klasični ekonomiki". "Klasi- čna ekonomska teorija ni štela za naravno danost 3e tržne menjam ve z vsemi njenimi mehanizmi, ampak je razširjala to pojmovanje •' tudi na institucionalno strukturo družbe," "Trg in zasebna last- " nira sta bila historično in pojmovno tako intimno povezana, da nihče ni pomislil na morebitno razdružitev"?- Marzovo "zanikejije ^Та in vsi sledeči citati so iz dveh člankov v Ekonomski reviji, letnik 1976« Avtorja ne navajam, ker naj le služijo za prikaz ene podobe zgoraj opisano marksistične variante, in za nič dru- gega« 159 zasebne lastnine na produkcijskih sredstvih je z enako logiko za- nikalo tudi tržni mehanizem« Samo smer je bila obratna« Meščanski ekonomisti so sprejemali trg, ker so sprejemali zasebno lastnino, Marz pa je zavračal trg, ker je zavračal zasebno lastnino." Z drugimi besedami: tako stališče klasične meščanske ekonomije kot Marzovo izhaja iz dejstva, da je obstajal trg v njihovem času le kot mehanizem nekrotene kapitalistične zasebne lastnine in izko- riščanja; ker ni obstajala nobena dejanska alternativa, je tudi pojmovno ni bilo mogoče zaobjeti. Kar je v določenem smislu prav gotovo res; vendar gre v navedenih izvlečkih še za nekaj drugega, za pojmovanje da je omejenost perspektive še nepopolnega kapitan- lizma edini razlog indentificiranju "tržne menjave z vsemi njeni- mi mehanizmi" in "institucionalne strukture družbe". Marksistična formula razločuje proizvodne načine po stopnji raz- ч- vitosti proizvodnih sil in po proizvodnih odnosih, ki so izraz določene družbene strukture (določene oblike delitve dela) znot- raj katere se proizvodne sile aktivirajo v proizvodnem procesu. Dokler je poglavitno proizvodno sredstvo narava sama, recimo zem- , Ija (kot v vseh predkapitalističnih proizvodnih načinih), je de- litev dela očitno skrajno omejena, odnosi v proizvodnji direktni in zaseganje presežnega proizvoda (ko ta že nastopi) prav tako. Proizvodne sile kapitalističnega sistema so povsem druge vrste in ne dopuščajo več nekdanjih fiksnih vezi med udeleženci v pro- izvodnem procesu. Temeljno razmerje med ljudmi, ki ga proučuje r Marz in ki je canova njegove analize in razlage sistema, je menja- va med politično svobodnimi posamezniki. Proizvodno sredstvo je v prvi vrsti delo samo, in pa elementi zunanje narave, ki so pri- : tegnjeni v svobodno družbeno cirkulacijo in je njihova proizvod- • na moč le funkcija kvantitete in kvalitete dela, ki z njimi mani- pulira. Proizvodni faktorji morajo imeti sposobnost prehajati iz Î enega kraja v drugi, iz ene uporabe v drugo, izpod enega nadzora v pod drugi, ob vsakem znaku, da bodo ob prehodu bolj prodxiktivno koriščeni* Proizvodne sile, ki ae basirajo več na izrabi proizvod- 160 nih zmogljivosti narave same, morajo biti svobodne vseh fiksnih, neekonomskih vezi. Proizvodni odnosi so zato v taki družbi brez kakršnekoli prisile, ne vzpostavljajo nobenih direktnih zvez med ljudmi. Edino razmerje je razmerje menjave. Proizvodno razmerje je razmerje svobodnih ljudi, ki morajo med seboj sodelovati, si svoja visoko produktivna a parcialna delovna opravila med seboj porazdeliti, da družba proizvaja in svojim zmožnostim ustrezno normalno eksistira - tega sodelovanja pa nihče zavestno ne virav- nava, uresničuje se kot rezultanta neštetih zasebnih možnosti in odločitev, torej kot kompleksen dialektičen proces s svojo last- no v zavesti ljudi nereproducirano logiko. In ker imajo v tej me- njavi nekateri ljudje za ponuditi le svojo delovno sposobnost (kar ima vsakdo), drugi pa so pridobili na tak ali drugačen način tudi nadzorstvo (kot zasebno lastnino ali kot le delegirano nad- zorstvo, ni važno) nad še drugimi bistvenimi momenti celovitega proizvodnega procesa, bodo mogli ti drugi v imenu interesa proiz- vodnje same prevzeti del produkta dela: delavce izkoriščati. Zato imenuje Marx kapitalizem tudi: sistem razširjene blagovne proizvodnje. Trg sam jje temeljni proizvodni odnos v kapitalizmu. Trg (tak ali drugačen, bolj ali manj konkurenčen) je, recimo, specifičen družben način bivanja proizvodnih sil kapitalizma. Marx tudi ni "zavračal" trga. In če si je predstavljal bodočnost , brez trga, si je ni predstavljal tako kerbi želel "ukiniti" za- sebno lastnino, temveč zato ker mu je bilo v kontekstu njegove celovite teorije jasno, da trpi tržno koordiniranje posameznih proizvodnih dejavnosti le povsem določena tehnologija, ki ni da- na enkrat za vselej. Drugo vprešenje pa je, kje si je predstav- ljal Marx, v svojem česu, meje te tehnologije. Identificiranje kapitalizma s trgom pa ni več tako relevantno, če gledamo na trg in na plan kot na gola mehenizma alooiranja v proizvodnih obratih omejenega obsega funkcionirajočih produkcij- skih faktorjevi torej ob že vseboveni predpostavki, da tehnologi- ja proizvodnega procese je teka, da ji tržna (menjalna, s samo 161 tehnologijo nezaobjeta) razmerja ustrezajo, V tem primeru nam predstavljata tržni mehanizem in njegovo nasprotje, plan, le dve z vidika zasledovanja omejenih dosegljivih narodnogospodarskih ciljev enakovredni oz, vsaj primerljivi alternativi pospeševanja ekonomske učinkovitosti, rasti, blagostanja (standarda) - a v razmerah, v materialnih pogojih, ki vsebujejo še vedno vse zna- čilnosti protislovnega, samim ekonomskim "subjektom" (naj so ti na nivoju majhne delaviiice ali državnega plana) nadmočnega in ne- znanega: blagovnega, kapitalskega sveta. Planski mehanizem, tako pojmoven« je le simulacija prostega men;jalnege gospoderstve, in v teko določenih oblikah tudi sredstvo kombinirenje posemeznih elementov gospodarstva na način, ki v prostem teku menjave ne bi bil vzpostavljen - toda nič več kot le to, kajti tudi plan ne mo- re kombinirati nič drugege kot prev te obstoječe posemezne ele- mente, V njih samih so vsebovene vse tiste omejitve, zaradi kate- rih je neko gospodarstvo kapitalistično, zaradi katerih obstoji ^ v tem proizvodnem načinu poleg same ožje proizvodne dejavnosti, ki ni več problematična, še prostor globalnege družbenege koordi- niranje te proizvodnje, ki pa je še keko problemetično. Zelo strog sovjetski sistem planiranje, ne primer, se otepe da- nes podobnega probleme, kot so se ga v svojem česu razvite zahod- ne države: prenapihnjenosti prvege oddelke družbene proizvodnje, ki je sledila obdobju hitre ind\istrializacije. Te in drugi temelj- ni disproporci, mejniki posameznih faz razvoja, so lahko le re- zultet stihijskega, neobvladenega napredovenja proizvodnih sil, pa najsi je struktura odločanja centralizirana ali tržno porazde- Ijenac Tudi državnega planerja mučijo, če so materialni pogoji isti, iste težave kot korporaeijskega podjetnike. Če kepitel in , delovna .sile ne prehejete prosto iz rok v roke, pe prehejata še vedno po logjJfei, ki ni odvisna od semih neposrednih udeležencev v proizvodnji in jim je tuje in neznana; niti ni bistveno odvis- na od državnih planerjev, ki morejo vršiti pri programirenju eko- nomskih tokov le kratkoročne ekstrapolacije na bazi danih proiz- vodnih in ekonomskih zmogljivosti posameznih gopodarskih enot. 162 in ki 80 шогајо vsako plansko obdobje posebej le prilagajati vsem nenačrtovanim učinkom prejšnjega plana. Saj je dolgoročni ekonomski razvoj še kaj več kot le (zavestno koordinirano ali ne) manipuliranja z dano proizvodno tehniko ~ če je ta taka, kot obstoji danes recimo v Sovjetski zvezi. In omenjeni planirani - - stiJtiji gospodarske strukture in gospodarskega razvoja more pri- ■ padati tudi v zavesti ljudi le ideologija kapitalskega, menjalne- ga sveta. Potem bo morda izgledalo, kot da mora biti kakršnokoli razločeva- nje med trgom in planom na ta način nesmiselno. Seveda ne, če 1 gledamo na trg in plan kot na dve alternativi (ali dopolnjujoči se) metodi narodnogospodarskega učinkovanja na ekonomski sistem, kadar je tako izbiranje sploh možno, je očitno, da bosta sposob- ni vsake po svoje vplivati na oblikovanje oz, preoblikovanje te- ^ meljnih proporcev (in disproporcev) na katere naletita v vsaki družbi. Za SZ je jasno, da je doseglo centralno planiranje eko- nomske rezultate, ki jih prosti trg prav gotovo ne bi. Očitno je, da je izbira med trgom in planom reelna, da je razločevenje potrebno in da mora biti torej tudi teorija o njem enakovreden sestavni del sodobne marksistične teorije. Izven okvira marksis- tične analize pa pade taka teorija kaj hitro, čim prične identi- ficirati tako postavljene kategorije trga oz, plena s kapitaliz- mom oz, socializmom. Ali čim definira na kakršenkoli način posta- vljeno kategorijo trga kot realno alternativo za teorijo družbe 8 prevladujočim socialističnim proizvodnim odnosom. Problem je torej v pravilni definiciji marksističnih kategorij kapitalizma in socializma. Zaenkrat le še to. Mars resda ni napovedovel prihajajočega "zlo- ma" kapitalizma, vendar pa je s svojo teorijo kriznih in samozar- nikujočih potenc sistema, kakor s svojim praktičnim udejstvove^ njem na strani revolucionarnih delavskih strank zapustil za se- boj množično gibanje, ki je pričakovalo skorajšen prelom v druž- benem razvoju, ali po poti zaostritve ekonomskih protislovij ka- 163 ^-^ pitalizma, ali po poti epontane vstaje revolticionarnih sil. No- bena od teh altezMiativ se ni viresničila oz. vsaj ne tako, da bi zadovoljila velika pričakovanja; nasprotno, krizna in konfliktna znamenja v sistemu so postajala celo vse redkejša. Za sistem sam, interpretiran v Marxovi tradiciji, pa je na trenutke izgledalo, da je z občasnimi prilagoditvami sposoben neskončnega življenja; kajti dejansko, tisti konkretni krizni znaki, katere je razložil sredi 19. stoletja Marz, se skoraj niso več pojavljali. Eden glavnih problemov, ki se predstavljajo marksistični ekonom- ski teoriji (ki za razliko od običajne meščanske ve, da sistem razširjene ali kakršnekoli blagovne proizvodnje ni edini, oz. večen) je: do kod še, do kod v konkretnem zgodovinskem razvoju se bo uspeval kapitalizem s pravočasnimi (ali pa malo zapozneli- mi) večjimi ali manjšimi toda zmeraj nebistvenimi transformacija- mi obdržati kot to, kar je. Ob koncu 19. stoletja se del marksi- stične ekonomije ni uspel soočiti s tem problemom, ki je zanj tedaj prvič izstopil. Sami temelj i sistema so se zdeli nenadoma kot večni: v odnosu delo-kapital nič novega; spreminjala se je le, in to selo izrazito, tržna struktura. Tedaj je prišlo v tem delu teorije do preformulacije pojmovanja temeljev sistema. Prav je prišla Tugan - Baranovskega teorija o dsproporcionalnosti, s svojim širšim pomenom. Da je vzrok kriz kapitalizma v tržnih dis-' proporcih predpostavlja, da so tržni proporci bistveno določilo kapitalizma. Torej: ne tržni proporci kot tista v vsakdanjem kom- pleksnem tržnem dogajanju vsebovana osnovna razmerja med ljudmi, ki tvorijo skupaj z naravo proizvodnih sil določilo obstoječega načina proizvodnje - temveč tržni proporci kot prav to kompleks- no vsakdanje tržno dogajanje. S tako teorijo je postalo prouči vanje dinamike kapitalističnega sveta na videz dostopnejše - in kar se tiče kratkoročnega vidika ne le na videz. Oboje pa le za^ to, ker je bila z njo že v izhodišču zanemarjena možnost, da se obravnava sistem kot organska celota. Vsakemu pristopu gre veljavnost v svojem prostoru. Ne gre pa po- zabiti, kakšne sossposobnosti in možnosti vsakega od njiju, in 164 ju brez zavesti o tem mešati med seboj. Marksistična teorija o proizvodnih načinih družb, oz. bolj konkretno o principih siste- ^ ma razširjene blagovne proizvodnje; pa teorija, ki lahko obstaja prav tako v okviru marksistične analize, o principih funkcionira^ nja trga (ki vsebuje tudi vprašanje: tržni ali planski mehanizem); obe imata svoje mesto. Le da se bistveno razlikujeta predmeta »- nalize in s tem tudi metodologija analize. Iz kakšnih razlogov pa lahko pride do mešanja prostorov in pristopov, pa nekaj več spodaj. Gre za pojmovanje temeljnega socialističnega družbeno-ekonomske- ga odnosa. Vzemimo teorijo, ki obravnava trg kot mehanizem iiskla- jevanja tekočih ekonomskih poslov, pa aplicira svojo metodo na analizo proizvodnega odnosa (kot določiijočega družbenega odnosa). "Trg v socialističnem gospodarstvu res ne more reproducirati dru- , gega kot socialistične produkcijske odnose". O takem razporejan- ju osnovnih družbeno-ekonomskih kategorij je bilo govora že zgo- raj. Tokrat gre za opredelitev samega socializma, saj "je treba biti povsem ekspliciten glede pojmovanja socialističnih družbenih . odnosov. Kot znano, jih definiram z Marxovim pojmom proste koiiku- , renče, pri čemer razumem prosto konkurenco kot položaj, v katerem, vsakdo razpolaga s katerimkoli produkcijskim faktorjem. Rezultat tega je nagrajevanje po delu, seveda ne v smislu monopolnih oseb- nih dohodkov, ampak v smislu normalnih osebnih dohodkov, ki so proporcionalni teži dela (ne pa monopolu na delovnih sposobnostih) Za dohodke od lastnine (kapitala, zemlje) v sistemu proste konku- rence ni mesta. V takšnih razmerah trg ne bi mogel reproducirati drugega.kot socialistična produkcijska razmerja v navedemem smi- slu". "Ekonomski model nemonopoliziranih produkcijskih sredstev (proste konkurence pri razpolaganju s produkcijskimi sredstvi), ... je teoretično najčistejša oblika socialističnega gospodarst- va". Če pa teoretično čista prosta konkurenca ni dejansko uresni- čljiva, "je očitno, v kateri smeri je mogoče ustvarjati sociali- • 165 stične institucionalne razmere in s tem zagotoviti, da Jih bo trg reproduciral v nespremenjeni obliki ••• Najprej Je treba (1) onemogočiti povečanje relativne omejenosti faktorjev nad omeje- nost v čisti konkurenci. Poleg tega Je treba (2) onemogočiti še pridobivanje dohodkov, ki Jih daje sodelovanje tvarnih faktorjev v produkciji". Tu Je socialistični proizvodni odnos defiidran z instrumentari- jem ter s pojmi kratkoročne analize tekočega tržnega dogajanja, "Dohodki, ki Jih daje sodelovanje tvarnih faktorjev v produkciji": s tem so dohodki posameznih faktorjev opredeljeni kot vsakega fak- torja posebej prodtakt (pa naj bo ta odvisen od mejne prodi&tivno- sti faktorja ali od. njegove relativne redkosti). Povsem ustrezen pristop pri kratkoročnem obravnavanju trga in le nJega samega, kjer dohodek faktorja dejansko varira v odnosu z njegovo redkost- jo/razpoložljivostjo in se ekonomska analiza, potem ko zajame kvantiteto tega razmerja, naprej ne sprašuje, temveč Je za njen model povsem zadostno, da pripiše dohodek faktorja neki njegovi produktivnosti. Pri obravnavanju značilnosti proizvodnega načina pa Je pripisovanje posameznih dohodkov le posameznim "faktorjem* nesmiselno, tavtologija. Saj morajo biti pri dolgoročni analizi tudi posamezni "faktorji" bistveno drugače definirani in Je vsak nedelovni faktorski dohodek le udeležba na presežnem produktu dela oz, presežni vrednosti - o gibanju presežne vrednosti in i razmerja m/v/ pa kratkoročna analiza ne more soditi, "Dohodki, proporcionalni teži dela": teža dela, tj, (mejna) pro« duktivnost dela, kateri ustreza določena mezdna mera. Je spet kategorija kratkoročne analize. Definira limito, h kateri teži- jo v razmerah konkurence plače, ne more pa razložiti kaj ta li- mita sploh Je, kateri stvarni elementi (ki izhajajo iz razmerja ш/v) sodelujejo v njenem oblikovanju o:^, §е v mehanizmu njenega . oblikovanja vzpostavijo, , . 166 Iato velja sa "oonopolne" in "normalne osebne dohodke": normalni osebni dohodki naj bi v tem kombiniranem pristopu predstavljali normo socialističnega nagrajevanja, za razliko od monopolnih. V kratkoročni analizi neka razlika med obema vrstama obstaja: eno je nagrajevanje delovne sile pri uresničenih tržnih konkurenčnih razmerjih, drugo pa pri monopolnili ("cehi, ntjmerus clavusus, ma- terialne in socialne ovire študija, licence za opravljanje dolo- čenih poklicev ipd."). V celoviti analizi proizvodnega načina pa razlike (torej razlike, ki naj razločuje "kapitalizem" in "socia- lizem") ni. Oboji so osebni dohodki blagovnega gospodarstva, kjer participira v razdelitvi družbenega proizvoda tudi od proizvodne- ga dela samega ločen kapital - tako ali drugače (s svojimi speci- fičnimi dohodki: profiti in obrestmi, ali pa v obliki dodatka nad delovnih dohodek v plačah "delavcev", ki vršijo funkcije kapita- la). Jasno, bistven del celotne ekonomske teorije je tudi kratkoročna teorija trga (teorija cen). Brez nje ni racionalnega dojemanja gospodarstva in tudi nastopanja v njem nej brez nje ni ekonomske polj.tike rdti možnosti planiranja; končne izloči analiza trga tu?- di ves tisti kompleks kategorij, ki si jih vzame za svoje izho- dišče celovita akonomaka teorija družbe. Marksistična ekonomska teorija ima svoj lasten instrumentarij kratkoročne analize (defi- niran že pri Marxu, in izpopolnjen predvsem v državah sovjetske- ga gospodarskega sistema), ki je v mnogih stičiščih podoben raz- ličnim variantam meščanske teorije. Na tem področju sta si obe teoriji, na splošno, precej enakovredno (poljski marksist Kalec- ki je s svojimi od Marxa izvedenimi kategorijami, povsem neodvi- sno sestavu teorijo, enakovredno ^teoretski revoluciji" Eeynesa, ki je izhajal iz neoklasične, Marshallove tradicije). Glede na posamezne naloga in predmete raziskovanje je meščanska teorija tudi primernejša, eaj ee je izoblikovala v 20. stoletju ob prou- čevanju najpopolnejšega obstoječega, tj. ameriškega trga, ter si izgradila ob njem zelo izdelan interakcijski model. Ш Razlika med obema pa Je še ena« Meščaneka ekonomija Je bistveno in edino kratkoročna« Kot rezultat tega so, najprej « očitne prav vulgarne deviacije, katerim Je rada podvržena in ki prav pogosto spremljajo njen razvoj« Strogo kratkoročna analiza mora namreč kakršenkoli razvoj svojega predmeta že v predpostavki odmisliti in tako bo prihajalo često do situacij, ko teoretski model iz- grajen nekoč pred časom ne bo več niti približno ustrezal novo nastalemu dejanskemu stanju« Proizvod analize te vrste so namreč teoretski preseki trenutnih stanj (oz« "ravnotežij") v strukturi trga, kar omogoča teoriji konsistentnost in Je končno tudi pogoj njene znaMtvenosti; ker pa gre le za stanja v tekoči strukturi trga. Je model relevanten samo v omejenem časovnem razdobju in prostoru; 8 kategorijami analize te vrste ni mogoče izgraditi mo- dela, kakršnegakoli, ki bi ustrezal daljšemu zgodovinskemu razdob- ju oz« spremenjeni strukturi trga - kar ne moti, dokler ne prene- se teorija svoje zaključke in komentarje tudi nanj« Marshalians- ka neoklasična analiza nemonopolne konkurence Je na praktično vsej svoji poti lep primer za to« Kadar pa poskuša kratkoročna (meščanska) teorija razlagati še kaj več, kot le kratkoročna gibanja, stori napako druge vrste (tisto, o kateri Je bilo govora doslej v tem tekstu)« Kajti njena metodo- logija, njene kategorije so bistveno kratkočasne in se ne dajo prevesti neposredno na kvalitativno analizo ekonomske sfere druž- be kot celote: sfere, ki Je mesto obstoja proizvodnega odnosa« Metodologija in kategorije marksistične teorije pa so v svojem bistvu prilagojene prav razlagi te kvalitativne plati ekonomske- ga razvoja; so zato v svoji kratkoročni aplikaciji morda bolj to- ge, a omogočajo zaradi tega takojšen prehod na tisto drugo teoret- sko področje, kateremu so pravzaprav namenjene. Prav to Je vsebin- ska razlika med marksistično in meščansko ekonomijo. V samem začetku Je bilo rečeno, da pojmovanje socializma še zda- ; leč ni omejeno samo na marksistično analizo družbe in njenih eko- 168 nomskUi procesov, temveč je prisotno, izrecno ali eamo implicite, v praktično vsaki (ekonomski) teoriji od samih začetkov meščanske družboslovne misli. Sedaj se k temu povrnemo. Od samih začetkov pa do danes je kapitalizem bil in ostal izpol- njen s stalnimi protislovji, ki so prihajala in prihajajo na dan v taki ali driigačnih, večkrat kot ne konfliktnih izbrxihih. Da je sistem idealen, je bilo prepuščeno govoriti le najbolj odmaknje- nim ideologom. Ostali so se morali sprijazniti z ugotavljanjem neizogibljivih motenj v reprodukcijskem procesu na eni strani, ter ogromnih človeških žrtev na drugi. Kar pa predstavlja prav gotovo meščanskemu ekonomistu problem^ kajti meščanski ekonomist globoko ceni kapitalizem. Kapitalizem mu predstavlja napredek, pravičnost, svobodo, in sploh edino realno alternativoc In misel, da stopa ta edina realna alternativa svojo pot v večnost na prav tak način, je potrebna še kakšnega popravka ali vsaj dodatka. Ka- ^ pitalistični sistem sem vsebuje dosti znakov spreminjanja, ki jih moi« meščanski ekonomist brez težav zaznati; pa tudi na dane ekonomske forme je mogoče gledati na različen način.. iti Tako je ena možna ugotovitev ta, da je kapitalizem le v svojem . . ^ zgodnjem času tak, kot pač je, vsebuje pa v sebi sile, ki bodo _ , ustvarile, ko bo razvoj »sključen, precej drugačno družbOo ïak zaključek je po svoje podoben Marxovsmu, le dajje pri njem zara- di drugačnega značaja analize same tudi ta "končna faza" druga- če predstavljena in da niti ni končna faza* Tako vidita Ricardo in predvsem Smith vsak v kapitalizmu svojega časa in torej kot posledico različnih vzrokov tendenco profitne mere kapitala k padanju^ ter potegneta zaključek, da bo ta tendenca veljala sis- tem nekje v prihodnosti korenito spremembo (ki je Smithu prijet- nejša, Ricardu pa nekoliko manj). S podobnim vprašanjem se je uk- varjal ttsdi večji del klasične ekonomije 19. stoletja - J .S. Mil- lovo "stacionarno stanje" so na široko sprejemali. Mnoge podobne ' teorije v Nemčiji in ZDA v njunem obdobju industrializacije. V novejšem času je o stacionarziea stanju spregovoril spet Keynes, 169 ko 88 spusti mejna efikasnost kapitala (profitna mera) na raven obrestne mere. Fo Eeynesu Hansen. Delno Schumpeter. Galbraith. Rimski klub, "zero growth" teoretiki so le novo zavijanje na ster- ro temo. Spremembo, ki jo vidijo ti ekonomisti v bodočnosti (oz. ki je za nekatere že v nastajanju) in katero nekateri poimenuje- jo s "socializmom", drugi ne, čeprav si jo vsi predstavljajo kot kvalitativno precej novo stanje - to spremembo ne more nobena od teh teorij opisati drugače kot z jezikom meščanske ekonomije, to-^ rej jezikom najobičajnejših pojavov kapitalističnega sveta. Vsa- ki od teh teorij je to novo stanje včasih razčiščena, razproble- matizirana, včasih pa prav zakomplicirana. a kljub vsemu še ved- no ista stara kapitalistična družba. 7: i Drug pristop k problemu je bistveno bolj značilen za meščansko ekonomijo, tipičen za meščansko družboslovje sploh. Ta si ne de- la preglavic z razmišljanjem o nujnih ali kakršnihkoli spremmift- bah v bodočnosti, sploh ne s kakšno koEkretnejšo bodočnostjo ali, ' skratka, drugačnostjo. Zanj ni obstoječi sistem le edina realna trenutne alternetiva, temveč vse in največ, ker lehko človeštvo v kateremkoli času in kakorkoli od sebe pričakuje. Če se zdi ta- kemu ekonomistu potrebno iz svoje anelize sisteme potegniti še kakšen zaključek o tem, kako naj sistem, eli keko bo sistem prev očitne in konfliktne nesorezmerje v svojem ftmkcionirenju ubla^ žil eli presegel, je zmožen formulireti svojo zehtevo oz. nepo- ved le in edino na podlegi ketegorij in odnosov, ki jih uporab- lja pri proučevanju tega sedaj obstoječega sistema. In praktično vsako meščansko ekonomsko šolo spremlja tudi obrobna "socialisti- čne" teorija, ki postevi ttidi zahtevo oz. nepoved nekege popolnej- šege, "boljšega" sistema - a le ne podlegi potenc teoretskege mo- dele te šole, keteremu odvzame na ta način vse pomanjkljivosti, imperiektnosti, ki so zanjo le trenutne deviacije oz. izraz nez- relosti čase. Mnogi teki socializmi so spremijeli celoten potek klesične eko- nomske teorije. Neketeri so zenikoveli zesebno lestnino, drugim 170 pa je predstavljajo odklon od naravnega stanja, v katerem naj bi ^ se ljudje svobodno individualno udejstvovali, zbiranje velikih množic delavcev pod skupno komaixlo v velikih industrijskih obra- ,^ tih. Proudhon. Owen. Najznačilnejši primer so ekonomisti t.im. ricardianskega socializme, ki so videli v Ricerdovi teoriji vred- nosti dejstvo da mora, če naj se zakon vrednosti sploh uresniči, celoten proizvod dela pripasti delavcem. Najbolj izdelan pa je socializem razvite meščanske ekonomije, neo- klasične teorije od njenih začetkov v sedemdesetih letih 19. sto- letja pa do danes. Neoklasika je zgradila zelo kompleksno, obšiiv no in konsistentno teorijo trga, ki je postala sinonim za celot- no meščansko ekonomijo, ne glede na kasnejše dodatke k njej (teorija zaposlenosti, teorija rasti itd.). Vseskozi je bilo mno- gim smerem te šole inherentno razmišljanje o tem, kakšne so kon- čne, maksimalne implikacije razmerij, ki jih je ugotavljala teo- rija v svojem modelu, za neko tixìi možno oz. bodočo družbo. Navad- no se tako prizadevanje zaključi z ugotovitvijo, da so te maksi- malne implikacije koriščenih omenjenih ekonomskih kategorij, raz- , širjene izven meja svojih preciznih stvarnih definicij, konkret- ^ ne značilnosti oz. tendence prav obstoječega družbenega (ne le ekonomskega) sistema. -.„. Tudi Marx je le iz raziskave razmerij obstoječega sistema ugotav- , . Ijal tendence, katerih uresničenje ima svoje mesto šele v bodoč- nosti. Vse je odvisno od vrste analize, kateri se podvrže obsto- ječi sistem. Marxova analiza je globalna, zaobjame družbo kot ce- loto in njeno ekonomsko sfero v njenih najbistvenejših elementih. Poleg tega je historična, zaveda se obstoja razvojnih meja, znot- raj katerih je lahko analiza edino relevantna. Neoklasika pa je teorija trga. Razmerja, ki jih raziskuje, so razmerja konkurence med k^ci in prodajalci, konkurence med ponudniki, konkurence med povpraševalei. Kratkoročna raziskava trga bo ugotovila, da se ta- ko kupci kot prodajalci samostojno odločajo o tem, s čem in s ko- liko bodo sodelovali na trgu - kar je v njenem konteksu resnično. 171 Nihče ne vpliva na svojega partnerja; vsak je v svojih odločitvah svoboden in kar se oblikuje na trgu kot rezultanta vseh teh pro- cesov je le posledica mnogih enakovrednih samostojnih odločitev. ' Ta razmerja predstavljajo centralno pojmovno strukturo kratkoroč- ne teorije trga. Razmerja individualnosti, enakosti, svobode,de- mokracije. Meščanski ekonomist mora odmisliti da je tisto, kar raziskuje, le specifičen način bivanja nekih drugih ekonomskih razmerij (razmerij dela do kapitala, posameznika do družbe, pro- izvodnih sil do proizvodnih odnosov), ki so težišče obstoja druž- be. Meščanski ekonomist ne more drugače kot ta tržna razmerja, ' ki jih je iigotovil, aplicirati neposredno na družbo kot celoto. Ne zavedajoč se, da gre v njegovem sistemu za svobodo kapitala; za enakost in demokracijo menjalnih vrednosti, ljudem odtujenega dela. Neoklasični ekonomist z afinitete do "boljše" družbe kot je v njegovem času dejansko obstoječa, najde zatočišče v teh širših ideoloških povzetkih svoje teorije. Lahko se zadovolji že s tem, da vzame svoj model, svoje grafikone in ravnotežja, ki veljajo za (dosegljivo ali ne) tendenco tržnega dogajanja, ter si jih predstavi kot tendenco historičnega razvoja k popolnosti. Lahko je radikalnojšis Svoje ideologeme lahko poskuša izpeljati do lo- gičnega konca tako, da skonstruira novo ravnotežje, kjer doseže- ta demokratičnost in enakost svoj maksimum. Eo je dokazoval, da zagotavlja svobodna konkurenca maksimum koristnosti, se je imel Walras za socialista. Eoncept koristnosti (ki je ena od temelj- nih predpostev neoklaaike, in razlaga tržnega razmerja cen z in- dividualnimi ocenjevanji koristnosti proizvodov - kar lahko pov- sem ustreza, vse dokler ne razširimo obzorje teorije do vprašanj o, kot se izkaže, povsem avtohtonih razmerjih v proizvodnji teh proizvodov) je kar klical k raznim egalitamim tolmačenjem. Mar- shall sam pravi za sebe, da je bil zelo dolge časa navdušen so- cialist. "Paretov optimum": precizna matematična formulacija ena- kosti. Kasneje Pigoujeva teorija blagostanja, a konceptom čiste- ga družbenega proizvoda. Pri analizi sistema, ki je v globoki 172 krizi, Je lahko razrešitev povezana tndi s prenehanjem vsake di- namike, z "ničelno rastjo". Kakorkoli, vse take predstave socia- lizma (tako poimenovane ali ne) so le predstave o resnično popol- nem, razproblematiziranem kapitalizmu. Za meščiansko teorijo tudi socializem ne more biti nič drugega kot kapitalističen. Tak je edini možen rezultat teorije, ki sodi o družbi kot celoti, ali pa vsaj o ekonomski sferi kot celoti, le na podlagi analize * tržnih kategorij in direktnega prevajanja teh kategorij v drug prostor. Pa naj je ta analiza trga predmet "meščanske" ali "ma2>- ^ ksistične" ekonomije. Tudi za to slednjo se je nekje višje zgoraj ' izkazalo, kakšne posledice bo utrpela če bo pozabila med seboj razločevati specifične prostore in specifične pristope k njim. (Značilno je, da je teorija o disproporcionailnosti v svoji čisti obliki praktično identična z marsikatero meščansko razlago kriz.) Direktno prevajanje pojmov kratkoročne analize na teorijo proiz- vodnega načina družbe mora spregledati nekatere temeljne momente te druge, katerih prva sama na sebi sploh ne vsebuje. Bistven tak moment je, z Marxovim terminom, histeričnost. Ker se suče kratkoročna analiza trga le po površju družbeno-ekonomskega dogajanja, uporablja tudi kadar se spiisti v konstruiranje kakšnih globalnejših oz. dolgoročnejših modelov (kar je, npr., model so- cializma) le kategorije, ki jih spozna tukaj: to so kategorije določene strukture kapitalističnega trga, ob katerih pa zaradi pomanjkanja širše perspektive o konkretnem mestu njihove veljav- nosti ni prisotna tudi zavest o teh njihovih mejah. Zato je raz- laga, ki ne upošteva tudi obstoja še drugačnih možnih modelov, kadar se spusti v opisovanje zgodovinskega razvoja, nezgodovin- ska. Kratkoročnemu pristopu izgledata trg, pa tudi celoten ekonom- ski sistem, ko ga identificira z njim, večna. "Za ugotovitev zna- čaja družbenoekonomskih odnosov v nekem gospodarstvu zadošča, če pogledamo, kakšna je delitev v primerjavi z normalno (ki je pred- 173 postavka proste konkurence oz. socializma, op.p.)": tu se družbe- no-ekonomski odnosi razlikixjeáo med seboj le po prevladujoči strukturi trga, ki pa sam seveda ne pride pod vprašaj. "Klasična ekonomska teorija ni štela za naravno danost le tržne menjave z vsemi njenimi mehanizmi, ampak Je razširjala to pojmovanje tudi na institucionalno strukturo družbe (družbeno-ekonomske odnose, op.p.)". Tu Je rečeno, da tržna menjava očitno jje naravna danost, le da Je v nekaterih proizvodnih načinih takšna, v drugih drugač- na. Če gledamo tako. Je socializem pač končna emanacija trga, ki se otrese vseh svojih zgodovinskih spon, defektov: v kapitalizmu "deluje v takšnih institucionalnih okvirih, ki nujno vodijo do koncentracije bogastva na eni in revščine na drugi strani"; "kot alokator, ki omogoča maksimizacijo ekonomskega produkta pri danem fizičnem produktu", pa "Je v resnici predpostavka resničnega so- cialističnega gospodarstva". Če se kratkoročna teorija le spusti direktno v razlaganje zgodo- vinskih poti si mora, ker nima lastne možnosti historične anali- ze, pomagati s čem drtigim. Kot že rečeno, izvleče iz proučevanja kratkoročnih procesov trga kategorije, ki Ji služijo tudi v zgo- dovinski razlaga; te kategorije pa v tem novem kontekstu izgube svoj smisel in tvorijo ideologijo brez stika s stvarnostjo, ki se lahko vrti le v svojem zaprtem krogu. "Neizpodbitno pa Je tu- di, da Je ideja socializma istovetna z zahtevo enakosti". Zakaj ravno ideja socializma? "Enakost" Je bilo geslo meščanske revo- lucije in Je geslo meščanskega sveta do danes ostalo. Ali pa morda geslo krščanstva, ki si ga prav tako lasti še iz časov pred indiistrijsko revolucijo. Nič novega torej v takšni opredelitvi socializma; pa čeprav "pogojev, na katerih Je zgrajena, v resnič- nih gospodarstvih ne bo še stoletja in najbrž tudi tisočletja". "Vse dokler ne bodo zagotovljeni pogoji proste konkurence (socia- lizma, op.p.), ljudje ne bodo imeli občutka (î), da so med seboj enaki, da ni med njimi izkoriščanja". Izkoriščanje: meščanska i- deologija vidi le eno vrsto izkoriščanja, in sicer izkoriščanje kapitala po kapitalu (ter ob robu, temu uetreeno, delavca po de- lavcu). Vsaka monopolna cena je razbijanje enakosti, pravičnosti ч in popolnosti trga ter sistema. Neenakost pri delitvi plena je edina nepravičnost. Temeljnega izkoriščanja, na katerem sloni ves ^ trg in kapitalistični sistem, zaseganja presežne vrednosti po ka?- pitalu, ne vidi« "Pri tem nimam v mislih dejstva, da opredeljuje ... (trg vsa me- njalna razmerja, op.p.) ... neodvisno od volje in želja ljudi, ampak predvsem dejstvo, da opredeljuje prav določena razmerja, prav določene cene dela, kapitala in zemlje, ... namreč take, ki omogočajo izkoriščanje". Tako je za kapitalizem značilna le neka posebna struktura trga - taka, ki omogoča, da si znotraj vsakega razreda hodijo drug djrvigemu v zelje. Da menjava obstaja, in opre- deljuje vsa razmerja med Ijxidmi neodvisno od njihove volje in že-' Ija, pa se rsjsume samo po sebi, ne le v kapitalizmu« "Vsako gos- podarstvo, v katerem ni proste konkurence v navedenem smislu, ... lahko ostane socialistično samo z državno ali drugo družbeno icb- tervencijo, kar pomeni, da samo po sebi, avtonomno, ni sposobno reproducirati se kot socialistično". Socializem, ki se ni sposo- ben reproducirati "avtonomno", brez posredovanja trga, je torej ie umetna tvorba. ^ ^ -, Če so večni trg in njegovi posamezni mehanizmi, če je večna ideo- logija menjalnega gospod.arstva, je toliko prej večen tudi temelj- ni princip determiniranosti družbe, na katerem oboje počiva. Ali bolje rečeno, predstava o večnosti trga in njegove ideologije je le posledica dejstva, da razmerja na trgu so tako avtonomno regu- lirana, da skrbi neka "nevidna roka'^ "kot naravni zakon" za to, kako bo tekel proces menjave in proizvodnje. Kratkoročna analiza trga vidi le lastnosti njegovih mehanizmov, in kar vidi je avto- ' matično funkcioniranje nekega samega sebi zadostnega mehanizma, ki ljudi nič ne sprašuje in ki se nima torej od ljudi, pa naj se še teko zaletavajo vanj, naj svoje proizvodne tehnike še tako 175 spreminjajo, nié naučiti. Družbena aakonitost velja, če jo ope^ zujemo tam, kjer se ne more videti, de je družbena, da je njena vsebina bistveno dinamične, ze neravni zakon: in narevni zakoni so, kot vemo, absolutni in večni. Pa trg ni odvisen le od samege sebe, ker ni le to, ker more vide- ti v njem teorije tržnih oblik. De preselimo enelizo v drug pros- tor, kjer je mogoče opezoveti gibenje proizvodnege nečine družbe z vidike osnovnih determinant proizvodnega procesa vidimo, da so se ljudje pri drugačnih pogojih v proizvodnji povsem drugače zdru- ževali, de so veljali med njimi povsem drugačni odnos kot so me- njalni. Menjalno gospodarstvo se je rojevalo, izvijelo iz svojih prvotnih utesnjenih oblik v trgovskih centrih, stičiščih entičnih in srednjeveških svetov že dobrih per tisoč let. Vender pa so bistveno proizvodno obliko teh svetov sami že dolge tisočletja tvorile rezmerje neposredne povezanosti proizvejelcev. Ljudje ni- so proizvejeli niti sami zase niti ze zemenjevo z drugimi, tem- več so se ob svoji nizki proizvodni moči, zeredi dejenske eksis- tenčne ogroženosti vrste kot teke združevali v manjše eli večje skupine, vršili proces reprodukcije proizvodnje in skupine od vsege začetka združeno in po istih principih skupni proizvod tu- di neposredno med seboj razdelili. Individualec je tisti trenutek, ko je postal individuelec, tudi propadel - sem ni bil sposoben zegotoviti si človeške eksistence. Rezlog ze tako stanje je torej v nizki proizvodni moči, v še niz- ko razvitih proizvodnih silah. Obstoj družbe kot celote, se pra?- vi tudi vsakega posameznike v njej, je možen edino s skrejno pre- ' cizno združenimi močmi vseh njenih členov. Pri neki drugi tehno- logiji, ki nastopi kasneje v zgodovini, postane tako usklajevanje dela in nesmiselno in nemogoče. Ljudje opuščajo nekdenje strogo zečrtane norme in se prične ukvarjati z dejavnostmi, ki so sicer le parcielne in seme po sebi nezedostne ze zagotovitev življenja, zete pa toliko bolj produktivne, da si more recimo obrtnik z od- tujitvijo (prodajo) najprej enega dela in potem celotnega svoje- 176 ga proizvode priskrbeti od drugih vse ostale potrebščine. Delitev dala se vse bolg krepi, z njo tudi proizvodna moč vsake posamez- . ne dejavnosti in vsled tega družbe kot celote - ki postane tako sčasoma bistveno menjalno gospodarstvo. Na neki zadostni stopnji tehnologije pridejo potem do izraza tudi kapitali, nakopičena kup- na moč, ki so jih nakopičili trgovci z blagom in z denarjem. Usta- navljati začnejo velike obrate, z neskončno bolj poglobljeno de- ^ litvijo dela. Ta nova delitev dela spodbudi, s svoje strani, na- domeščanje sedaj enostavnih delovnih operacij s stroji. Nova strojna tehnologija sproži vprašanje nove delitve, organizacije dela. Ta nova organizacija dela pripelje na koncu še do nadome- ščanja rutinskega umskega dela z novimi stroji. In tako naprej. Skratka nič ni naravnega, večnega, samo po sebi umevnega v menjal- nem gospodarstva. Teorija trga meja v preteklosti seveda sploh ne zazna, ker je njeno pojmovno področje le področje trga, in ne more drugače kot razlagati tudi nekdaj obstoječih nemenjalnih for- macij družb z analitičnimi prijemi spoznavanja trga - potem so te družbene strukture le tiste, ki prednosti menjave še niso , "spoznale" ali kaj podobnega, ali so bile le na različnih stop- njah učenja o njih. Analiza proizvodnih sil in proizvodnih odno- sov pa pokaže, na drugi strani, na bistveno vlogo proizvodne mo- či, prevladujoče tehnologije družbe v njenem proizvodnem načinu. Končno pokaže tudi sama (dolgoročna) analiza menjalnega, kapita- lističnega sisteme karakteristike, ki vodijo s spreminjanjem teh temeljnih struktur sistema postopoma do tiste transformacije, ka- teri menjalni, tržni odnosi v nobeni obliki ne bodo več ustreza- li« Sprememb v samem kapitalizmu je bilo že mnogo, in ravno danes smo kot kaže priča skrajno protislovnemu in dolgotrajnemu proce- su uveljavljanja najnovejše, oziroma izbijanju na dan nič-več-za- dostnosti zadnje prejšnje. Kapitalizem sam (če izvzamemo obdobje sistema prvotne akumulacije kapitalov in drugih družbenih pogojev) prične svoj dinamičen razvoj z ogromnim skokom v produktivnosti 177 dela, ki ga povzroči natančna delitev dela znotraj posameznega i obrata - katero opisuje, ob koncu tega obdobja, Adam Smith. De- litev dela znotraj obrata povzroči višjo produktivnost dela, po- rast proizvodne sposobnosti celotne družbe, ter s tem možnost širše družbene delitve dela, večje razvejanosti proizvodnje, po- globitve menjalnih odnosov v drvižbi. Kasneje in na tej podlagi izgrajen sistem strojne tehnologije sprva vse te momente le še potencira, ter uvede povsem nove panoge, segmente družbene proiz- vodnje, kar vse skokovito ojača razširjenost in zapletenost trž- nih odnosov. Analiza tega obdobja je težišče Marxove ekonomske teorije in pokaže v kakšnem razmerju je mogoče obravnavati kate- gorije trga in kategorije proizvodnega načina samega, da ne ostet- nemo le pri beleženju sprememb, ki se dogajajo neznano kje in za- kaj. Strojna tehnologija zahteve vse večje osnovne proizvodne obrate ("obrat" je iiae za tisti celovit proizvodni proces, ki podleže le tehnološkim zakonitostim obstoječe tehnologije; torej za tis- t ti obseg proizvodne dejavnosti, katerega funkcioniranje je moč v danih razmerah zavestno povsem natančno uravnevati, izhajejoč le iz poznavanja principov tehnike in orgenizecije dele). Konku- renca med posamezniki (posameznimi lastniki, kapiteli) doživlja z razvojem tega siíítema bistveno spremembo v dvojnem smislu. Na ' trgu blaga postaja, vsaj v nacionelnem merilu v smislu evropskih držev, neko usklajevanje proizvodnje počasi neizogibno: velike proizvodne enote isahtevajo glcdek kontinuiren obratovelni proces, ~ ki ga striktno sasebniško obnašanje ne omogoča več e Ne drxigi stra- ni pa kapital sam v svojih prejšnjih individualno-lastniških ok- virih, vezanih na zasebno lastnino v manjšem obsegu, ni več učin- kcvit. Pi-evladujočo pozicijo dobi neosebni, anonimni (delniška družba: ''Société anonyme") denarni kapital, ki zelo svobodno cir- kulira med posameznimi fazami in segmenti proizvodnega procesa ter zagotavlje, da je kapitalska kupna moč vedno prisotna v veli- kem obsegu in tam, kjer je najbolj in najnujneje potrebna. V tem • času preide tudi meščanska ekonomska teorija iz proučevanje pro- 178 izvodnje same v proučevanje predvsem teh abstraJctnih denarnih in kapitalskih tokov; in del marksistične ekonomije v smer, ki je bila na začetku opisana kot izhajajoča iz teorije o disproporcio- nalnosti, Ta sprememba se dokončno uresniči pravzaprav šele s popolno uve- ljavitvijo sistema, ki je prevladal v Severni Ameriki v začetku 20, stoletja in v Zahodni Evropi po zelo dolgem konfliktnem pro- : cesu prilagajanja šele po drugi svetnvni vojni. Proizvodni obra- ti dobijo predvsem nove organizacijske sheme, primerne svoji ve- likosti in novim oblikam medsebojnega koordiniranja dejavnosti. Na prizorišče ekonomskega dogajanja pa mora stopiti še organizi- ^ rana moč države, s svojim lažjim pregledom nad gospodarstvom in možnostjo tqjostevanja interesov tega kot celote. Tipični obsegi prevladujočih proizvodnih enot narastejo do glomaznih razmer, ki . so že na meji potenc učinkovitega notranjega upravljanja (a te meje nikoli ne presežejo, ker podležejo sicer vdoru stihije trga v notranjost podjetih samih, kar bi negiralo prav bistvo njihove funkcije). Njihovo upravljanje zahteva največjo mero strokovnos- ti, ter kompletno podreditev samega delovnega procesa upravljal- skemu telesu obrata, katerega funkcija je, v vse tesnejšem sode- lovanju s ostalimi takimi telesi (tudi na ravni številnih nepro- izvodnih dejavnosti, pa države, celega kontinenta), usklajevati, sporaztimevati se o glavnih proporcih gibanja proizvodnje pot- rošnje. Ta komplicirana upravljalska telesa na vseh ravneh priv- lačijo v svoje funkcioniranje vse večji delež delovne sile, tako da je mogoče na koncu učinkovitost samega tega podjetniško in družbeno upravljalskega, usklajevalnega dela še bistveno poveča- ti, z uvajanjem mehanizacije tvidi na tem področju - upravljalsko delo v veliki meri avtomatizirati, objektivizirati, omogočiti nad njim še popolnejšo kontrolo. In tako naprej. Ko prevzame kako proizvodno panogo v neki državi eno samo podjet- je, ali v celem svetu eno samo združenje proizvajalcev ("prevza- me") v dejanskem pomenu besede: ko more proizvodni proces v tem 179 obsegu popolnoma natančno obvladovati), postane o kookurenci na trgu blaga govoriti precej relativno. Da je princip menjalnega gospodarstva še vedno v veljavi, se seveda ne more zanikati. Vsi ti ogromni gospodarski kompleksi svojim materialnih predpostavk v okviru celotnega gospodarstva (ki zavzema prostor celega kon- tinenta) še vedno ne morejo obvladovati. Tržni indikatorji so še vedno izhodišče proizvodnih odločitev in gibanj, le da so po eni strani drugačnega značaja kot nekoč, po drugi pa so tudi reakci- je na njih bolj usklajene, koordinirane, a še vedno le reakcije. Neboljenost ogromnih korporacij Zahoda znotraj svojih še bolj og- romnih gospodarskih prostorov se izraža še vedno v njihovi popol- ni nemoči obvladovanja osnovnega pogoja svojega obstoja - svoje profitne mere, ki pa določa vse naknadne odločitve o kvantiteti in strukturi proizvodnje. Če nič drugega, kaže na popolno nerazu- mevanje obstoječih ekonomskih determinant, na še vedno bistveno post festum delovanje ekonomskih "subjektov" že samo dejstvo da- . našnje globoke svetovne krize. (To je pravzaprav kriza omenjenih dveh tehnološko najpopolnejših ekonomskih sistemov. Enriza "dežel v razvoju" je zrcalna slika te prve. Eriza sovjetske gospodarske sfere pa je - če odmislimo hkraten vpliv njenih vezi z Zahodom - bolj izras^roblemov transformacije ob izgrajevanju nekega no- vega ekonomskega sistema, ob uveljavljanju tehnologije, ki je na Zahodu svojo proizvodno moč že povsem razvila - že do točke iz- trošenosti svoje moči, v SZ pa šele išče svoje pravo mesto.) Kakorkoli že: vsa stvarna gibanja kažejo na povsem nedvoumno smer. razvoja: in to k preseganju menjalnih, tržnih, ^*od volje in žel- ja neodvisnih" odnosov med ljudmi. t Z vidika zgodovinskega razvoja, kot zaporedja različnih načinov proizvodnje (in v različnih delihsveta), je po proizvodni moči vsake dane družbe določeno, v kakšnih medsebojnih razmerjih vrši- jo ljudje nalogo, iztrgati iz svojega naravnega okolja vsaj zado- sti ali čim več potrebščin za življenje. V samem začetku je bilo to mogoče le z do skrajnosti, do grobosti kolektivnim pristopom. 180 Iz tega prisilnega, zaradi nepoznavanja torej nemoči pred elemen- tarnimi naravnimi procesi določenega združevanja, so se izvili ljudje ko so si pridobili zadostno znanje, zadostno proizvodno moč, tehnologijo, ki ni bila več tudi sama (iel narave in zato a priori tuja; da je postalo mogoče proizvajati in živeti svobodne- je, brez grobe zunanje prisile. To svobodno proizvajanje in živ- ljenje pa omejuje eedaj nova sila, "kot naravna" sila same notra- nje družbene organizacije dela. Družba kot celota je že zadosti тобпа da proizvede, eksistenčno nič več ogrožena, vse kar potre- buje za svojo reprodukcijo. Količina potirebščin za življenje, ki jih proizvede, je odvisna le od količine dela izvršenega v proiz- vodnji, in nič več od samonikle "proizvodne moči" narave same. Toda čeprav so proizvodne sile sedaj Že resnično lastne sile člo- veške družbe (saj jih sama proizvaja), nadzore nad njimi še ved- no nima; nasproti družbi ne delujejo kot njene lastne sile. Saj družba, s tem ko so prepuščene neusklajenemu parcialnemu nadzoru (za razliko sicer od nobenega nadzora v predkapital ist ičnih f02>- macijah), ker gre še vedno za tehnologijo omejene kompleksnosti in učinkovitosti, nima pregleda nad njimi; jih kot rečeno ne obvlada temveč obvladujejo po logiki svoje materialne strukturi- ranosti one njo in ljudje v njej. Le da kot specifično družbena sila, zakonitost, ker ljudi ne determinire več njihov zunanji, temveč njihov lastne, a še razkrojen svet. Svoaoda ljudi blagov- • ne družbe je s tega vidika nična. Kakor pa se razvija naprej nji- hova tehnologija, tako se ljudje ponovno združujejo. S svobodo, ki si jo pridobijo s svojo vse večjo proizvodno močjo, zavračajo postopoma svojo dosedanjo "svobodo" blagovnega sveta. Proizvodne sile, ki bodo to šele omogočile, bodo zahtevale neposredno sode- lovanje vseh ljudi v uravnavanju proizvodnje - ne golo reegiranje na povsem zunanje dražljaje, temveč zavestno sodelovanje v uprav- ljanju celotne družbe, katere gibenje bo s tem izgubilo značaj dialektične naključnosti. Ko je enkrat zeradi narave same tehnologije celotna družbena pro- izvodnja (in to v svetovnih razmerah, ki so edino releventne) pri- 181 vedena v okvir tistega področje dejavnosti, človeške prakse, kjer veljajo le principi tehnike, tehnološke organizacije dela, ki mo- rejo torej povsem podleči zavestnemu usmerjanju in manipuliranju - takrat je v sferi družbene proizvodnje same element naključnos- ti in samoniklosti dokončno presežen« Ir glede ne to, da preneha v teh razmerah konkurenca (v katerikoli obliki), tj« tisti pros- tor specifične svobode blagovnege sveta, ki je v svojstvu "zako- na vrednosti", elementerne družbene zakonitosti nujen posrednik med tehnološkimi procesi (obreti) še omejenih zmogljivosti - pre- neha s konktirenco tudi kepitel sem, sej mu je konkurence obvezen in edini prostor bivenje« "Povsem neverjetno je, de bi bilo mogoče ustvariti informacijski sistem, ki bi mogel nadomestiti tržnega, celo ne glede na stroš- ke, ki bi jih povzročal«" To je spet tisti stari pristop: plani- ranje je tako in tako le simuliranje najboljših mnogoštevilnih potenc poplnega trga;in ker je popolna izvedljivost tega povsem neverjetna, je stvar bolje prepustiti trgu samemu. Toda sploh ne gre za to, de bi se trg z nekekšno "zevestno* ekcijo, ne glede ne dene rezmere, nadomestil. Ljudje trg preprosto prerastejo, ni več kaj nadomeščati. O socializmu govoriti v jeziku tržnega gos- poderstve je, skretke, neplodno. 182 DDK 327e001el(100) î341.232.5(100) îl41.82(497.l2) Vlado ВЕЖО: STRATEGIJA RàZVOJA Uf гШАНЈА POLITIKA 1, v zgodovini mednarodnih odnosov ni primerov, da bi bil dosežen konsenz tolikšnega števila držav v tako daljnosežnih stvareh kot so tiste, ki jih v zadnjih letih uvrščamo v sklop "novega mednarod- nega ekonomskega reda". S tem konsenzom, po našem mnenju, ne vzdr- ži primerjave sprejetje Ustanovne listine Organizacije združenih na- rodov, kar sicer sodi v najpomembnejše dosežke v mednarodnem življe- nju po koncu drtige svetovne vojne. To trditev utemeljujemo najprej s tem, da je bil ta konsenz dosežen v neki specifični situaciji do- ločene evforije spričo zmage nad silemi osi, in nato, da ga je bilo mogoče doseči ob deloma dopolnjenih vzorcih Društva narodov kot in- stitucionalnega zgleda nove mednarodne univerzalne organizacije. Za razliko od tega dogodka pa je bil sporazum o listini novega mednarod« nega ekonomskega reda dosežen v vzburljivi mednarodni situaciji in tc navkljub revolucionami vsebini dokumenta. Zakaj posegamo po tekšni primerjavi? Zato, da se z nje približamo nekaterim, za sodobne mednarodne odno- se pomembnim dejstvom, ki so prektično brez presedana, vidimo pa jih T tem, da se z določitvijo elementov novega mednarodnege ekonom- skega reda in njihovo operacionalizacijo v globalni strategiji raz- voja - skozi dokumente VTI, izrednega zasedanja generalne skupščine OZH kekor tudi deklaracijo V, konference na vrhu neuvrščenih držav v ColOTibu - kompleks skupnih interesov držav z vso silo prebija na področje razvoja, in sicher na globalni ravni mednerodnih odnosov. Gre t care j za dogodek velikega in tolikšnega pomena, da bi se ob njem veljalo vprašati; ali se z njim odpirajo nekatera nova razsež- ja tudi za teorijo mednarodnih odnosov, še več, ali v njem ni vsebo- van neposredni izziv obstoječim shemam o gonilnih sileh v mednerod- nih odnosih, teko v smislu upoštevanja retrospektivne fektičnosti 183 kot perspektivne nujnosti. Vsekakor pa je točno, da bi morala teo- rija mednarodnih odnosov preverjati svoj konceptualni intrumeatarij ob realnosti v mednarodnem življenju, med katere sodijo txidi dogaja^ nja v zvezi z deklaracijo o novem mednarodnem ekonomskem redu. Po našem mnenju je odgovor na to vprašanje lahko samo afirmativen, kajti ko trdimo, da se z novim mednarodnim ekonomskim redom vpraša- nje razvoja pojavlja na osrednjem mestu v mednarodnih odnosih današ- njega časa, tedaj bi iz tega morale slediti fradi napovedi teoretič- nih konsekvence Gre za dogajanja, ki bi jih mogli primerjati a soo- čenjem "prvega" in "drugega" sveta razvoja, to je sveta kapitalizma in sveta socializma, po koncu prve svetovne vojne? kar je v obdobju šestdesetih ali sedemđ.esetih let pripeljalo do priznavanja neizogib- nosti miroljubne koeksistence med njima. Pri tem velja priznati, da v smislu predikcije takšnega trenda dogajanj v mednarodni skupnosti ne meščanska teorija mednarodnih odnosov ne marksistični pristop do njih nista dala praktično ničesar. Kar zadeva prvo, se ta še kar naprej ubada z raziskavami mednarod- nih odnosov na temelju kategorij nacionalnega interesa, moČi in rav- notežja moči, kot to priporoča najbolj reprezentativni pristop v njej, to je realistična teorija. Če tem določitvenim elementom za t gibanja v mednarodni skupnosti snamemo tančico "večnosti v času in prostoru* in jih postavimo na realna tla mednarodnih odnosov - od proboja kapitalističnega načina proizvodnje in posledic tega v med- narodnem prostoru -, tedaj se nam odkrivajo v smislu zelo konkretne- ga boja med konkiu?enčnimi nacionalnimi kapitalizmi na svetovnem eko- nomskem trgu. Boj za moč, pojmoven s takšno politično-ekonomsko vsa- bino, bi mogel biti določitveni element mednarodnih odnosov vse do- tlej, ko je kapitalizem naletel na alternativo v obliki socializme, posredovenege preko konkretnege mednerodnopolitičnege subjekta. Ali drugače povedano: ti določitveni elementi bi mogli obveljati, če obravnavemo 19, stoletje kot normo za znanstveni sistem, nikakor pa ne ze obdobje 20, stoletje, ko se soočejo "prvi", "drugi" in "tretji" svet. _ 184 Toda Inidi ko gre га marksietiSni pristop do mednarodnih odnosov o- ziroma za marksistično teorijo mednarodnih odnosov, vsaj doslej ni- mamo razlogov za pretirano zadovoljstvo. Še vedno se namreč sučemo na relativno vami ravni zelo splošnih postulatov zgodovinskega mst- terializma ali pa iz njih izpeljanega faktorskega sistema Marxa in Engelsa, ki sta ga klasike uporabljala v razpravah o mednarodnih od- nosih in zunanji politiki. Toda prevedba teh splošnih postulatov v konkretnopolitično operacionalnost - predikcijo trendov in konstela- cij - je drugo vprašanje. Znameniti primeri težav, s katerimi so se srečevali marksisti na področju mednarodnih odnosov, so takorekoč genialna napačna interpretacija palmerstonske diplomacije K. Marxa, pričakovanja in napovedi teoretikov III. intemacionale, Trockega, Varge in Sadeka, o izbruhu druge svetovne vojne med dvema velikima kapitalističnima rivalnima državama, Veliko Britanijo in ZDA v dvaj- setih letih itde^ Zanimivo je, da je tudi Lenin sam razvil svojo ana- lizo imperializ¡aa šele po izbruhu svetovne vojne, pri čemer ga ni to- liko zanimalo, zakaj je prišlo do medimperielističnega konflikta med Nemčijo in Avstro-Ogrsko po eni in Veliko Britanijo, Francijo in R\t- sijo na. drugi stranie Če se v novejših razmišljanjih marksistov o mednarodnih odnosih pojavlja miroljubna koeksistenca kot heretična in praktična kategorija, nas tudi to ne osvobaja določene kritično- sti, izhajajoče iz odsotnosti neke stopnje operacionalizacije, kar je še posebej očitno tedaj, ko se zastavlja vprašanje razvojVsak- danja smpirija mednarodnih odnosov, v kateri je razvidno, da dinami- ko političnih subjektov določa razvoj, je v tem pogledu dovolj zgo- vorna. ^ : Kakor brez kategorije miroljubne koeksietence - kot emanacije global- nega značaja mednarodnih odnosov v pogojih obstoja držav z različni« Ш1 družbenoekonomskimi sistemi in visoke stopnje mednarodne odvisno- sti spričo razvoja proizvajalnih sil in prometne tehnologije - ni mo- goče več fundamentalno in teoretično strukturirati svetovnopolitično situacijo, tako je to vse manj mogoče brez kategorije razvoja. Toda pred tem je vsekakor potrebno vsebinsko določiti razvo.-] z vsemi im- pliiacijami takšne določitve. Z njo bi elejkoprej postalo jasno, da a razvojem ne razumemo napredka ali pa rasti v njuni produkcijski po- 185 dobi (produkcijska stran napredka), ki je v prvi in drugi industrij- ski revoluciji ustvarjal dinamiko v mednarodnih odnosih. Ta napredek je imel - v socialnoekonomskem smislu - predznak monocentričnega u- nilinearnega meščanskega napredka, ki je bil šele z oktobrsko revolu- cijo relativiziran, oziroma ga je od tedaj obravnavati kot partiku- larni napredek z vsemi notranjepolitičnimi in mednarodnopolitičnimi implikacijami. "Tematiziranje" razvoja se torej pojavlja kot neizbežna zahteva ne samo v meščanskih pristopih do mednarodnih odnosov, marveč tudi za marksistični pristop. Slejkoprej je očitno, da se v tem tematizira- nju pojavlja vrsta vprašanj, kot npr.: po čem razlikovati napredek ali rast od razvoja, kakšne eo mednarodne družbene in politične im- plikacije takega razlikovanja, razvoj kot kategorija endogene dina- mike (razvoj kot samostojnost), razvoj kot kategorija eksogene dina- mike (razvoj kot ponovitev) itd. -, , vv.. ' rfKid^l V tej razpravi se bomo lotili samo nekaterih od naštetih vprašanj, sa katera menimo, da imajo relevantno mesto v okviru razmišljanj o strategiji razvoja in zunanji politiki. Vsekakor nimamo ambicij, da bi prispevali k aktualiziranju teorije mednarodnih odnosov na teme- lju upoštevanja implikacij vsebinske določitve razvoja kot univer- zalnega pojava. To je zahtevna naloga, ki ne samo,da presega okvire te razprave, marveč tudi naše moči. Zadovoljili se bomo s tem, da na ravni razmerij med zunanjo politiko in strategijo razvoja začrta- mo nekaj brazd za takšno utemeljitev teorije mednarodnih odnosov, ki bo v večji meri kot doslej upoštevala kategorijo razvoja. Ali na- tančneje povedano: v razmerju med strategijo razvoja in zunanjo po- litiko se dovolj natančno razpoznava odnos med endogenimi in eksoge- nimi dejavniki, med zunanjo in notranjo politiko, nadalje določitev mesta, ki ga ima neka dežela znotraj globalnega razvoja - in to na podlagi določenih parametrov - da bi se moglo na ta način pojasniti njene probleme in ne nazadnje v neki meri tudi teoretično napovedo- vati njeno prakso, r ■ 2, Pojav dežel v razvoju na globalni ravni mednarodne skupnosti 186 ¿e - kot smo že dejali - aktualiziral vprašanje vsebinske določitve kategorije razvoja. Kazno je namreč, da splošna•t>risotnost'' le-te oziroma njena "samoumevna" raba in uporabnost velikokrat ne dopuščan- je samo površnosti, marveč tudi ideološke manipulacije in mistifika- cije. Vsebinska določitev razvoja je toliko bolj pereča spričo tega, da boj za razvoj poteka v okviru vse bolj dinamičnega družbenega bo- ja, kar ima za posledico, da je odgovor na vprašanje, kaj je razvoj, hkrati del splošnega ideološkega boja. Z drugimi besedami: ko dolo- čamo vsebino razvoja, hkrati določamo njegov ideološki moment. Razvoj kot sekvdarni proces, kot socialno vprašanje v civilni druž- bi, je bil 8 K. Marrom opredeljen s specifičnimi razsežnostmi, ki a jih je videti predvsem s postavitvijo problema interesov v zvezi z razvojem. Razvoja namreč ni razumeti kot "totalnega podjetja" neke družbe, marveč določenega razreda. • *5'^í- ; * Izhodišče Marxove razlage sveta in razvoja je razumevanje človekove svobode kot konkretnega razvoja , to je emancipacije. Razvoj človeš- tva k avtonomije je zanj smisel in cilj zgodovine. Če je razumel na- predek, kakršen je bil ustvarjen v proizvodnji zgodnjega kapitaliz- ma, kot realno podlago za razvoj družbe k emancipaciji, je bilo to zgolj v smislu določene zgodovinske konstelacije, katere značilnost je po eni strani produkcijski napredek - torej obvladovanje prirode in stvari -, po drugi strani pa zaostajanje socialnega in politične- ga napredka. Politična emancipacija kot konkretni razvoj, ki je bi- la sprožena z meščanskimi revolucijami, ni ustvarila svobode za sle- hernega človeka, nasprotno, uresničevanje principa meščanskega sub- jekta, zaščitenega z oklepom legitimitete, je ustvarilo novo družbo privilegijev. Protislovje med naprednim tehničnim in ekonomskim "raz- vojem" ter zavrtim socialnim in političnim razvojem je sprožilo mar- ksistično, tj. socialistično kritiko meščanskega napredka 8 proleta- " riatom kot njenim subjektom. Z oktobrsko revolucijo in s pojavom pr- ve socialistične države je ta kritika dobila svoj realni mednarodno- politični izraz. Take se je nasproti prvemu, meščanskemu razvoju po- javil drugi, socialistični razvoj, za katerega je značilno,poudarje- na zveza med faktorjem socializma in tehnološkim industrijskim raz- 187 vojem oziroma pospešeno industrializacijo. Antikolonialna gibanja in revolucije po koncu druge svetovne vojne opredeljujejo nadaljni razvoj v smislu emancipacije s tem, da je v nacionalni neodvisnosti videti napredni rasvojni cilj, ki naj bi ustvaril predpostavke za ekonomsko emancipacijo. Tako na podlagi oktobrske revolucije kot antikolonialnih gibanj in ^ njihovih ciljev ter posledic meščanskega napredka ni več upravičeno upoštevati kot tmiverzalno veljavni koncept, ki mu je inherentno ii>- sistiranje na ekonomskem in tehnološkem razvoju', ne nazadnje ttidi spričo problematike v svetovni ekologiji, ki že postavlja meje tako pojmovanemu in uresničevanemu "razvoju". Še več: ni nevzdržno samo vztrajanje na unilineamosti kapitalističnega "razvoja", marveč je v spričo forsiranja določenih organizacijskih oblik socialističnega . razvoja sporna tudi njegova unilinearnost. Na tej točki razprave se bomo - vsaj začasno - odrekli določitvi vsebine rasvoja, na ravni takšne definicije, ki bi dopuščala določe- no stopnjo operacionalizacijo. Do nje se bomo poskušali prikopati "po ovinkih", najprej z zastavitvijo vprašanja, v čem so osnovne zna- čilnosti sindroma nerawitosti, da bi lahko v nadaljevanju govorili > o načinih njihovega preseganja. Na kratko povedano: za družbe na nerazvitih področjih sveta je zna- čilna njihova strukturna heterogenost, ki jo je razumeti kot koeksi- stence različnih produkcijskih načinov, s socialnimi posledicami, ki temu sledijo v smislu koeksistence različnih socialnih struktur. V nadaljnjem/nameravamo opredeliti vseh znakov te struktnme hetero- genosti, vendar bomo omenili vsaj nekatei^e najvažnejše: »isoka kon- centracija prebivalstva i30-80%) v kmetijskem, pretežno tradicional- nem sektorju, kjer je produktivnost nizka, oziroma je delež tega sek- torja v socialnem produktu relativno nizek, nadalje v izvoz usmerje- na produkcijska struktura, koncentracija pretežnega dela nacionalne- ga dohodka na izvoznem sektorju, velika raznorodnost v produkcijski strukturi in nepovezanost posameznih sektorjev te strukture, razlike 188 med mestom in vasjo, nizki standard širokih ljudskih množic, majhne možnosti za ustvarjanje avtonomne nacionalne akim\ilacije spričo nizkih dohodkov in majhnih možnosti za prihranke. Glede na to, da zmore kmetijski sektor absorbirati samo del delovne sile, prihaja do koncentracije prebivalstva v urbanih anglomeracijah in slmih. Pri vsem tem pa velja opozoriti na to, da značilnost dežel v razvo- ju ni splošna, enaka in naraščajoča revščina, marveč nasprotno, da znotraj njih obstajajo globoka nesorazmerja, to je, po eni strani revščina, po drugi strani bogastvo, po eni strani napredek - ki se ponavadi veže na izvozni sektor ali pa na investicijsko, tržno in produkcijsko strategijo multinacionalnih družb, po drugi strani na- zadovanje, stagnacija in marginalizacija posameznih socialnih slo- ' jev, geografskih področij in ekonomskih dejavnosti. Očitno je, da lahko z zgodovinsko-genetsko analizo teoretično pojas- nimo poglavitne vzroke za sindrom nerazvitosti, ki jih vidimo v pri- silni inkorporaciji kolonialnih področij v strukturo potreb in re- producijsko dinamiko evropskih metropol^, kar se v eodobnih mednarod- nih odnosih perpetviira tako, da dežele v razvoju v bistvu proizvaja- jo za svetovni kapitalistični trg in ne za potrebe svojih lastnih družb, kar se med drugim - manifestira v zaviranju njihove lastne nacionalne akumulacije, predvsem z dvakratnim transferjem presežne vrednosti v svetovni kapitalistični center preko obresti, dobičkov in neekvivalentne menjave, S te plati je torej iimestna pozornost, ki jo posvečamo eksogenim dejavnikom v ustvarjanju in preprodueiranju odnosov odvisnosti^, in to tembolj, ker odnosi odvisnosti, utemelje- ni v mednarodnem okolju, niso razpoznavni samo na ravni svetovnega ekonomskega trga in znotraj ekonomskih strukttir dežel v razvoju, to- rej v kapitalskih in blagovnih tokovih, marveč ttjdi v zasidranosti tujih odločitev in zunanjih orientacij v politični in kulturni nad- gradnji teh dežela. Toda to, po drugi strani, ne bi mmelo opravičevati zanemarjanje en- dogenih dejavnikov in njihove vloge v perpetuiranju strukturne hete- rogenosti in odnosov odvisnosti, Struktxima analiza teh družb namreč pove, da je materialna osnova odvisnosti sicer ustvarjena z vdorom 189 kapitalističnih družb vanje, da se ta odvisnost reproducira preko neenakih in neenakopravnih interakcij z metropolami, toda da je £o- litično bazo za preseganje takšnega stanja iskati v teh deželah, ker je bila materialna osnova zanj ustvarjena v njih. Iz tega sledi, da mora program preseganja nerazvitosti in odvisnosti vsebovati ta^- ko notranje kot zunanje (mednarodne) komponente, še več, da mora med njima obstajati skladnost• Določitev ciljev in sredstev mora to tudi upoštevati. Ko gre za določitev ciljev za preseganje nerazvitosti, ponavadi in^ sistirajo na tem, da mora biti to doseženo z xistvaritvijo takšne mar- terialno-tehnične proizvodne baze, ki bi - v povezavi s temeljnimi striiktvirnimi spremembami v teh družbah - zagotovile visoko stopnjo delovne prodiiktivncsti v najpomembnejših vejah nacionelnih ekonomij, smotrno in sistematično izkoriščanje nacionalnih prirodnih virov, prispevala k ustvaritvi pogojev za kontinuireuio rezširjeno reprodi^-- cijo ter s tem tudi pospešile ekonomski^rezvoj, izboljšanje življenj- skih pogojev v širokih ljudskih množicah itd, V strategijo razvoja > nadalje sodi postopno uvajanje kompleksnega nacionalnega planiranja, zoževanje in končno odstranitev endogenih točk imperialističnega mo- nopolnega kapitala predvsem v ključnih pozicijah, nacionalnih ekono- mij, materialno-tehnične rekonstrukcija tradicionalnih gospodarskih vej, predvsem pa kmetijstva, razširitev domačega trge, homogenizeci- je množične potrošnje skledno z eliminiranjem visokih dohodkov pri- vilegiranih slojev in skupin itd, utì/ì,' ^vi^^^ Če so v zgoraj navedenih elementih poudarjeni povečanje celotne druž- bene produktivnosti kot pogoj za preseganje nerazvitosti, nadalje proizvodnja in ustvarjanje akumulacije kapitala - torej ekonomski faktorji -, pa strategija razvoja ne more in ne sme opuščati'ali pa zanemarjati socialnih faktorjev. Tako kot proizvodnje družbenege prodxjkte je pomembne tiAdi razdelitev oziroma prerazdelitev. Ne gre - torej - kot pravijo - za konflikt med ekonomskimi in socialnimi ci- lji ali pa za alternativo med proizvodnjo in delitvijo, marveč za skladnost med njimi, za proizvodnjo hkrati z elementarno potrošno sposobnostjo širokih ljudskih množic s pravično delitvijo dohodka f 190 7 in usmer.jevano delitvijo produciranih dotoin'. Vse to pa terja od- ' govarjajočo pozicijo političnih organizacij in državnega aparata, prizadevanja za spreminjanje miselnosti socialnih skupin, zlasti pa kmeta, kajti če je s pogoji za preseganje nereizvitosti tesno po- vezana agrarna revolucija, se nanjo tesno navezuje kult\irna revolu- cija. V tej zvezi se t03?ej lahko vprašamo, kakšna je ali pa kakšna • naj bi bila vsebina politične zavesti kot prod\ikcijske sile. Zakaj v toliki meri insistiramo na teh vidikih "notranje strategi- je" dežel v razvoju in pri tem tvegamo, da bi nam očitali zanemarja?- nje njihove mednarodne strategije? Obstajajo stališča, po katerih ni "ničesar nekonsistentnega v tem " da dežele v raxvoju na ravni mednarodnih organizacij hkrati uresni- čujejo različne tipe odnosov z industrijskimi državami. Znotraj - i; Združenih narodov so dvostranske vezi, regionalne vezi in globalna politikae Globalna mnogostranska politika, ki jo v največji meri iz- vajajo kot instrument države iz skupine "77"» v splošnem zadeva predvsem status dežel v razvoju v mednarodnem ekonomskem sistemu in dolgoročne strukturne spremembe, za katere se zavzema ta skupina. Obstajajo bistvena nesoglasja o konkretnih vidikih teh dolgoročnih ciljev, vendar pa - ko gre za globalna strukturalna vprašanja, npr, terms of trade, zaščita sposobnosti kupne moči dežel v razvoju, pri- stop do tržišč, monetarna reforma itd, - v njih ne vidimo veliko spornih zadev. Bolj neposredne in instrumentalne cilje bodo članice te skupine uresijiičevale bodisi regionalno ali pa tudi dvostransko, - pri čemer bodo pazile na to, koliko so posamezne od njih ekonomsko bolj ali manj ranljive. Na tej ravni se posamezne članice te skupi- ne lehko ravnajo, oziroma se bodo ravnale v nasprotju s splošnimi ? in globalnimi strateškimi interesi in cilji te skupine, Skratkas ko- hezija na globalni multilateralni ravni - čeprav je tudi na njej ra- čunati s trenji in kompromisi - ni nekompatibilna z znatnimi razlikSH Q mi drugod ,,," Ta railSga ni prepričljiva. Predvsem menimo, da ni mogoče dati kon- stantno veljavnega odgovora na vprašanje o "iracionalni"^ solidarno- 191 sti skupixtf» "77" in neuvrščenih držav, ko gre za uresničevanje no- vega mednarodnega ekonomskega reda. Nadalje: kot povedo izkustva iz razvoja mednarodnih odnosov po letu 1955$ je bila kohezivnost obeh skupin utemeljena v njunih prizadevanjih z določeno protistra- tegijo onemogočita velikim silam, da bi jih politično atomizirala in^Sl^izirala, hkrati ko sta s takšno protistrategijo t\idi krepi- li svojo avtonomno identiteto v mednarodni skupnosti, V uresničeva- nje zasnove liiovega mednarodnega ekonomskega reda pa gre za več kot to: oboje velja upoštevati kot pogoj za realizacijo strukturalnih sprememb v mednarodnem ekonomskem sistemu, ki bi imele daljnosežne posledice za razmerja na politični ravni. To pa pomeni, da bodo bit- ke na tem področju mnogo težje od tistih, v katerih so bile angaži-^ y rane neuvrščene države v obdobju 1961-1970. Zaradi tega ee bo vpra^ sanje razmerij med splošno politično usmeritvijo skupine "77" in neuvrščenih držav - kjer v glavnem ni diferenciacij med Saudovo A- rabijo in Kubo - to operacionalizacijo te usmeritve v smislu speci- fičnega mednarodnega ravnanja posameznih subjektov ostreje zastavi- lo. Ali določneje povedano: če je v prejšnjih obdobjih prihajala tim, nacionalna komponenta novoosvobojenih držav Azije in Afrike do izraza v manjši meri kot pa komponenta mednarodnega okolja - resnej- ših notranjih opozicij zoper nettvrščeno usmeritev skorajda ni bilo -, se stvari s postavitvijo vprašanj iz sklopa novega mednarodnega ekonomskega reda spreminjajo. Naj gre za razčlenjevanje dolgoročnih ciljev v srednjeročne in kratkoročne akcije ali pa za izbor sredstev v prid njihovega uresničevanja, tako v enem kot v drugem primeru bo- do faktorji endogenega značaja mnogo bolj pomembni kot so bili pop- rej. Za razumevanje specifičnih mednarodnih ravnanj posameznih sub- jektov so ti faktorji odločujočega značaja. Uvodoma smo dejali, da je pojav dežel v razvoju na globalni ravni mednarodnih odnosov aktualiziral problem vsebinske opredelitve raz- voja, V primerjavi s predhodnimi obdobji in "razvoji" - npr, v času prve in druge industrijske revolucije - vidimo aktualizacijo v tem, da se politična in ekonomska neodvisnost, oziroma politična in eko- nomska emancipacija pojavljata kot osrednja in univerzalna kategori- ja razvoja. To torej pomeni. a. da ie treba razvoj tretirati najprej kot politični razvoj, kot razvoj v smislu politične emancipacije, mednarodnopolitične in mednarodnopravne subjektivnost dežel v razvoju, '^^ "--х^^<.,/^уУ b. da se na tako razumljen razvoj veže ekonomski, industrijski in znanstveno-tehnični razvoj kot pogoj zadostitve naraščajočih po- treb prebivalstva teh dežel, C. da je takšen razvoj mogoče uresničevati le s splošno "mobilizaci- jo" celotne družbene strukture« To pa je tMi pot preseganja pro- tislovij med splošnim in družbenim, akceptiranja aplošnih družbe- nih vrednot, graditve samoosveSčanja "od spodaj". Zato razvoj v teh deželah ne more biti ponovitev poprejšnjih "razvojev"«^^ 3. V disciplini mednarodnih odnosov obstaja soglasje o tem, da velja razlikovati med "mednarodnimi odnosi" in "zunanjo politiko". Tako z mednarodnimi odnosi razumemo dejavnost številnih subjektov v medna- rodni skupnosti ter procese, ki jih ti subjekti sprožajo, medtem ko za zunanjo politike velja, da jo je treba obravnavati na ravni anali- ze dejavnosti določene države v uresničevanju njenih ciljev in inte- resov. Zunsüja politika je torej določena zunanja politika določene države. Ker potekajo mednarodni odnosi v kompleksnem ambientu medna- rodne skupnosti in ker je zunanja politika določene države prevaja?- nje njenih konkietnih ciljev in interesov v mednarodno skupnost, je kategorija mednarodne skupnosti povezovalna med mednarodnimi odnosi in zuruanjo politiko0 O tem ni nesporazumov ali razlik v teoriji med- narodnih odnosovC Drugače je tedaj, ko gre ze pojmovno opredelitev zunanje politike, Nesporazumi, do katerih prihaja na tej točki, se najprej pojavljajo v določevanju razmerij med zumanjo in notranjo politiko, nato pa te- daj, ko gre za vprašanje enotnosti in razlik med njima. Končno se pojavljajo problemi, ko je treba natančneje opredeliti njuno medse- bojno zvezo, zlasti kar zadeve njune funkcionalnosti. Menimo pa, da bi veljalo postaviti tudi vprašanje - in nanj vsaj deloma odgovori- ti - ali pomeni zunanja politika dežel v razvoju neko posebno kate- gorijo, oziroma, ali vsebinska določitev zunanje politike dežel v 193 razvoju terja natančnejšo in bolj diferencirano opredelitev. Vsekakor je preseženo stališče, po katerem se notranja politika i "končuje tam, kjer se zimanja politika začanja"^^: To razlikovanje oziroma takšna postavitev ločitvene črte med obema politikama bi mo- gla veljati za obdobje relativno stabilnih mednarodnih sistemov in za "mednarodne skupnosti", za katere je značilna določena homogenost družbsno-ekonomske baze mednarodnih odnosov, nikakor pa ni sprejem- ljiva za obdobje, v katerem živimo, ko je očitno povezovanje in pre- pletanje notranjih in zunanjih procesov ter je vpliv tim. zionanjih vzročnosti vse močnejši. :ш S pojmovno opredelitvijo zveze med obema kategorijama v smislu "z\>- nanja politika je nadaljevanje notranje in tudi obratno, notranja po- litika je nadaljevanje zunasaje^*, je bil storjen korak naprej. Tako je, po eni strani, opredeljeno mesto notreijih struktur v procesu do- ločevanja in uresničevanja ciljev in interesov neke družbe, v kate- re "imenu" nastopa države. V tem procesu je implicitno zapopaden "kompleksni socialni napor"^^, razviden tako v uveljavljanju mate- rialnih kot nematerialnih virov neke družbe. Ko se reprezentant te ' družbe, tj. država s svojim aparatom, obrača k ambientu mednarodne skupnosti in njenim strukturnim elementom, počenja to za to, da_£a spreminja v skladu z dolgoročnimi in kratkoročnimi interesi in potre- bami te družbe. Po drugi strani pa ta pojmovna opredelitev "opozarje" ha mesto ekso- genih dejavnikov v notranjih procesih, drugače vsaj si tega ne bi mogli obrazložiti. Gre torej za nekaj več kot zgolj "obravnavanje" tistih faktorjev v mednarodni skupnosti, ki predstavljajo določeno omejevanje "državne avtonomije" oziroma suverenostic V mislih imamo namreč to, da sama gibanja v mednarodni skupnosti preko vzvodov zu- nanje politike v določeni meri transformirajo subjekte zunanje poli- tike, tj. države, delujoče v imenu družbe. >• Na ravni sociološke in socioekonomske generalizacije odnosov med zunanjo in notranjo politiko se s takšno pojmovno opredelitvijo si- 194 cer strinjamo, menimo pa, da bi bile potrebne dopolnitve, 5e naj jo rabimo za empirična raziskovanja, V določeni meri nam pomaga pri pos- k\isih predikcije, oziroma, v določeni meri poseduje "predikativno moč", kajti "zunanja politika kot nadaljevanje notranje" - z vsemi korekturami, ki jih mora uresničevati država, delujoča v imenu neke družbe in njene razredne strukture - ne more biti ničesar drugega kot razredna politika, V tem smislu je zunanjepolitično analizo po- trebno pričeti z analizo neke določene družbe in njene razredne strukture, z upoštevanjem tega, da države niso monolitni bloki in da interesov nekega razreda, nekega sloja ali neke skupine ne velja v celoti projicirati v mednarodno skupnost. Obstaja torej razlika med neposrednim uresničevanjem razrednih interesov znotraj neke dru- žbe in pa zunaj nje, V tem smislu se torej država v odnosu do drugih subjektov pojavlja kot "korigirani reprezentant""'"' nekega razreda, kar pa ne pomeni, da tudi v uresničevanju zunanje politike ne delu- je za ohranitev, konsolidacijo in utrjevanje določenega družbenoeko- nomskega in političnega razrednega sistema, V tem je, po našem mne- nju, bistvena funkcionalna povezanost med zunanjo in notranjo poli- tiko. Ta ugotovitev je občeveljavna in uporabljiva za analize zunanje po- litike sleherne države ne glede na to, kakšnemu družbenoekonomskemu in političnemu sistemu pripada. Na tej podlagi je možno sklepati kaj več o "adresatih" zunanje politike neke države, torej o tem, na katere subjekte v mednarodni skupnosti se države "posebej" obračajo v prid uresničevanja svojih ciljev in interesov. Po tej plati ni razlik med f\inkcijami zunanje politike razvitih držav in dežel v razvoju. Zato pa se te stvari spreminjajo tedaj, ko gre za vprašanje "kom- pleksnega socialnega napora", ki služi uresničevanju ciljev in inte- resov določene države. Obstajajo mnenja - in z njimi se strinjamo - da se vprašanje endogenih družbenih korenin zunanje politike postav- lja pri velikih silah na drug način kot pri majhnih državah. Temu bi dodali, da se položaju velikih sil v tako opisanem smislu pribli- žujejo tudi razvite srednje države, medtem ko se v kategorijo majh- 195 nih držav s svojo "naravnanostjo" na mednarodno skupnost, z nekate- rimi izjemami, kot npr. Indija, v celoti vključujejo srednje velike in majhne nerazvite države in dežele v razvoju. Zakaj gre v tem primeru? Če mednarodni sistem obravnavamo kot "velik socialni sistem, ki je sestavljen iz različnih skupin, vstopajočih v interakcije""'"*, tedaj ni sporno, "da te skupine posedujejo različne položaje znotraj tega sistema", ^ Konsekventno temu je njihova percepcija splošne struk- ture in pa funkcioniranje tega sistema pod vplivom položaja, ki ga imajo v njem. Ko gre za položaj velikih sil (pa tudi srednjevelikih razvitih držav) , se "kompleksni socialni napor" opira na vrsto izmei>- Ijivih faktorjev moči (stopnja ekonomskega razvoja izraženega npr, v bruto nacionalnem dohodku per capita, vojaške kapacitete itd,) pa tu- di neizmerljivih faktorjev, kot npr, organizacijska kompleksnost po- litičnih, ekonomskih, administrativnih in drugih struktur, formativ- ne izkustvo skupin, ki so na obietti, itd. V teh primerih je vsebin- ska in funkcionalna povezanost med "notranjo struktviro" in sfero zu- nanje politike ne samo dejanska in dovolj učinkovita, marveč t\idi dvosmerna. Še več: obstaja določeno ravnotežje med "funkcionalnimi - obremenitvami" obeh struktur in procesov in - kar se nam zdi še po- sebej pomembno - takšna in tolikšna razvitost notranjih strvjktur ter njihovo mesto v procesu določevanja in uresničevanja zunanjepoli- tičnih ciljev in interesov neke države, ki omogoča dovolj sistemen tiČno in sorazmerno natančno ocenjevanje njenih sestavnih elementov "v gibanju" (spremembe v njihovi specifični teži), tako, da je smo- trno pričakovati določitev prognoz in predikcij za tokove v zunanji politiki takšne države, Z drugimi besedami povedano: stopnja predi- tabilnosti je dokajšna. Vsekakor pa to ne velja niti za majhne države nasploh niti za kate- gorijo dežel v razvoju, "Kompleksni socialni napor" ima na voljo znatno manj kapacitet kot v zgoraj navedenem primeru, kar velja ta- ko za izmerljive kot neizmerljive faktorje" moči. Notranje "funkcio- nalno" zaledje zunanje politike je relativno ne struktvir ir ano, premoč 196 birokratskih strukttœ nasproti političnim subjektom ali pa "pozo3> nemu" javnemu mnenju je velika, artikuliranje ciljev in interesov teh družb je dovolj enostavno oziroma preprosto, kajti razbrati jih je moč v pritiskih za razvoj« ne da bi bila vsebina tega "razvoja" pa tudi metode zanj jasneje definirane na način, ki bi mogel ustvar- jati diferenciacijo sredstev za razvoj oziroma njihovo selekcijo. Sredstva za razvoj so slaba, neaadostna in neprimerna, vsekakor pa znatno maaijša tako od potreb kot od zahtev. Za našo razpravo se zdi v tej zvezi pomembno stališče, da se de,iavnost za razvop v teh pri- merih usmerja v prvi vrsti v sistemsko okolje, to je v mednarodno skupnost. Za razliko od prej obravnavane kategorije držav je zunanja politika dežel v razvoju neprimerno bolj obremenjena, ker se - ob "klasičnih" funkcijah zunanje politike, tj. v smislu xzresnicevanja tim. nacionalnih interesov - pojavlja še vrsta nalog, ki izhajajo ^ bodisi iz startno neugodnega položaja dežel v razvoju ob njihovem "vstopu" v mednarodno skupnost bodisi iz čistih notranjih potreb, kot je npr. tista "graditve nacije" (nation-building). Ob tem bi se veljalo vprašati, če v empirični dihotomiji "notranja politika - zu- nanja politika" dežel v razvoju za prvo še ostaja kaj prostora. Takšno dimenzioniranje zimanje politike dežel v razvoju je v določe- ni meri upravičeno spričo primata eksogenih dejavnikov v strxikt\iri- ranju odnosov odvisnosti, ustvarjenih z delovanjem zakonitosti na svetovnem kapitalističnem trgu. Takšno mesto jim teorija imperializ- ma eksplicitno prisoja. Opuščanje tim. regulativnih funkcij v medna- rodnem sistemu - spričo razvijajočega se dialoga med silami velikan- kami - za katere so se zavzemale neuvrščene države, da bi utemelji- le svojo identiteto na mednarodnem prizorišču, jih je slejkoprej pri- bližalo k tistim problemom v mednarodni skupnosti, ki so nastali ? prav zaradi delovanja omenjenih zakonitosti. Od Lusake naprej je po- stalo vse bolj zaznavno angažiranje ne\jvrščenih držav - skupaj s skupino "77" » pri globalni strategiji razvoja, kamor sodi tudi ne- izbežnost sprememb v mednarodnih ekonomskih odnosih. Prav angažira- nje na tem področju je pokazalo, da ,ie zunanja politika dežel v raz- voju de.ianako ^îт^^^rгцд^ent za тах^о^. 197 Na tej točki razprave bomo obšli vprašanje, kako takšna zimsnja po- litika spreminja notranje pogoje oziroma ustvarja možnosti za raz- voj« Nanj nedvomno ne bi mogli odgovoriti na ravni posploševanja ali celo impresij. Obstajajo dokazani primeri določenega povezovanja med rezultati mednarodne dejavnosti dežel v razvoju in pozitivnimi notrït- njimi družbenimi in političnimi premiki, prav tako kot obstajajo na^ sprotni primeri. Če ga navajamo, je to zeradi tega, ker se nanj na- vezuje - po našem mnenju - temeljno vprašanje. Strukturna odvisnost, ki zavira razvoj, je nedvomno pogojena a odnosi na svetovnem kapita- lističnem trgu. Čemur mora služiti dejavnost dežel v razvoju na med- narodnem planu, toda hkrati je ta odvisnost - kot smo že poprej ome- njali - celovit družbeni strukturni znak in ne samo značilnost, ki je "vsiljena" iz mednarodnega okolja. To pa pomeni, da sa strategija preseganja odnosov odvisnosti ali pa globalna strategija razvoja ne more in ne sme omejevati na zahteve po takšnih ali drugačnih ref03>» mah mednarodnega trgovinskega ali monetarnega sistema, na mednarodno delitev dela, ki bi bila drugačna od obstoječe itd., marveč mora de- lovati na dveh frontah, to je tako v mednarodnem okolju kot znotraj posameznih družb. Mednarodne deklaracija in deklamacije ne morejo spremeniti in ne spreminjajo notranjih virov odvisnosti ter ne uki- njajo mostišč zanjo, ki jih uporabljajo subjekti svetovnega kapita- lističnega jedra. Politična razrešitev problema odvisnosti torej ni v alternativi enega ali drugega, marveč v kombinaciji notranje in zunanje strategije, S tem smo nakazali nekatere razsežnosti, ki se pojavljajo pri posta^ vijanju vprašanja, kako zunanja politika - kot instrument razvoja - spreminja notranje pogoje in možnosti zanj, že lažje določimo elemen- te, ki jih velja upoštevati pri analizi zvmanje politike praktično sleherne dežele v razvoju. Ti elementi bi mogli biti naslednji: a, sleherna zvmanja politika služi tudi ohranitvi oziroma konsoli- daciji določenega razrednega in političnega sistema, 198 b. v kontekstu problematike dežel v razvoju se določitev političnega sistema veže na razvoj, C* določitev vsebine razvoja opredeljuje zunanjepolitično usmeritev in mednarodno dejavnost dežel v razvoju, d. določitev vsebina cazvoja zaobsega tudi nalogo identificirati ovire za razvoj in sredstva za njihovo preseganje ter ukinitev. Na to identifikacijo se navezuje odgovor na bazično vprašanje so- cialnih razsežnosti razvoja, tj., "kdo plačuje razvoj" oziroma "razvoj za koga". 6. v končni posledici je od te identifikacije odvisen tudi izbor ci- ljev v zunanji politiki (strategija zunanje politike) in izbor "adresatov" (taktika ztinanje politike). 4. Iz povedanega je torej razvidno, da se pojavlja vrsta implikacij, ko gre za izbor določene strategije razvoja na ravni mednarodne usme- ritve neke dežele. Ne gre namreč samo za to, da so za uresničevanje ekonomskih ciljev razvoja pomembni zimanjeekonomski dejavniki (medna^ rodne banke in finančne korporacije, multinacionalne družbe) in da so ti dejavniki pozorni na to, katere od spremenljivk v koncepciji razvoja vodilne sile oziroma nacionalne elite v deželah v razvoju definirajo kot ovire za razvoj. Menimo namreč, da je prav tako po- membno ugotoviti ali se določena država z določeno koncepcijo razvo- ja obrača v mednarodno skupnost in k njenim subjektom - "adresatom" - tndi z namenom, da preko zunanje politike paralizira odpore tistih družbenih skupin in slojev^ ki so izločeni iz vizije razvoja, kot jo vidijo vodilne sile oziroma nacionalne elite« Tako je torej tudi na področju sunanje politike očitno, da je strategija razvoja mnogo več kot zgolj načirt namenjen uresničevanju ekonomske politike v smislu dviga proizvodnje in proizvodnosti. Tudi njej je inherenten program kako se soočiti s političnimi konflikti v zvezi s koncepcijo razvo- ja. Ti konflikti so neizbežni, kajti gre za izbor med alternativnimi formulami za razvoj, za tehniko ekonomiziranja in reduciranja števi- la spremenljivk spričo skromnih virov in ke^iacitet v razvoju. 199 V grobem, na teh razsežnostih se pojavlja ložitvena črta jned tistim, čemur bi mogli reči "zunanja politika neodvisnosti", in onim, kar bi mogli označiti kot "zunanjo politiko rasvoja." ^ Z zunanjo poli- tiko neodvisnosti ga lastnega demokratičnega načina vlade, četudi predpostavlja?- mo, da je slab. Vendar pa so drugi pridržki, ki bi jih lahko izrekli francoskim komunistom. Sedanjo vlado svoje dežele nameravajo strmoglaviti nasilno in to so pokazali s svojo politiko skrivnih združenj. To je res. Celo Ikarijanci, čeprav v svojih publikacij izjavljan- je, da se jim studijo fizične revolucije in skrivna društva, celo oni so združeni na ta način in rade volje bi zagrabili vsa- ko priložnost za nasilno vzpostavitev republike^. Upam si 3Peči, da bodo tej trditvi nasprotovali in to upravičeno, kajti skriv- na združenja so vsekakor vedno v nasprotju z običajno opreznost- jo, saj so s tem strankini člani predmet nepotrebnih zakonskih pregonov. Ne nagibam se k zagovarjanju takšne politične usmerit- ve, toda potrebno jo je razložiti, da je lahko upoštevamo; to je bilo povsem zadovoljivo storjeno z razlikovanjem francoskega in angleškega nacionalnega značaja in vlade. Angleška ustava je bila de sedaj, približno stopetdeset let, neprekinjeno zakon dežele; vsaka sprememba je bila narejena z zakonitimi sredstvi, z ustavnimi oblikami; to kaže, da morajo imeti Angleži veliko spoštovanje do svojih zakonov. Toda v Franciji je v zadnjih pe1>- desetih letih ena nasilna spI^e]lжшba sledila drugi; vse ustave. 214 od radikalne demokracije do odkritega despotstva, vse vrste zakonov so bile po kratkem trajanju odvržene in zamenjale so jih druge; kako lahko potem ljudje spoštujejo svoje zakone? Rezultat vseh teh pretresov, kot je sedaj vzpostavljen v fran- coski listavi in zakonih, je zatiranje revnih po bogatih, zati- ranje, ki je ohranjevano s silo: kako se lahko potem pričakuje da bi zatirani ljubili svoje javne ustanove in se ne bi zatek- li k starim zvijačam iz 1792. leta? Zavedajo se, da če sploh kaj so, 80 to le zato, ker na silo odgovarjiijo s silo, in za?- kaj bi se, glede na to, da sedaj nimajo drugih sredstev, le 441 za trenutek obotavljali | obrniti se ua to? Moj odgovor je, da zato, ker si ne upajo. Če bi se, bi bil prvi poskus zatrt z vojaki« In če bi jim bilo to dovoljeno storiti, jim ne bi prav nič koristiloC Harmony Establishment sem vedno razumel le kot poskus, kot prikaz možnosti načrtov g. Owena, in če bi ga iz- vedli v praksi, naj bi prisiljeval javno mnenje v bolj naklo- njen odnos do socialističnih načrtov za lajšanje splošne bede. No, če bi se to zgodilo, bi bil tak poskus v Franciji brez ko- risti. Ne pokažite Francozom, da so vaši načrti praktični, kaj- ti to bi jih pustilo hladne in brezbrižne. Pokažite jim, da va- še komune ne bodo podvrgle človeštva "neupogljivemu despotstvu" kot je rekel chartist g. Bairstow v svojem nedavnem razgovoru z g, Wattsom^°, Pokažite jim, da bosta dejanska svoboda in de- ' janska enakost možni le v komunski toreditvi, pokažite jim, da pravica zahteva takšno ureditev, in potem jih boste imeli vse na svoji strani, 5?cda vrnimo se k družbenim naukom Ikarijanskih komunistov. Nji- hova "sveta knjiga" je "Voyage en Icarie" (Potovanje v Ikarijo) Očeta CabeteÇ ki je bil, mimogrede povedeno, nekoč državni to- žilec in član poslanske zbornice. Splošni načrti njihovih komun 80 •« le malo razlikovali od načrtov g, Owens, V svoje načrte 80 vnesli vse razumno, kar so našli v Saint-Simonu in Fo\irieru in 80 zato boljši od starih francoskih komxmistov. Glede poro- ke 88 povsem strinjajo z Angleži, Storjeno je vse, ker ee de narediti, da bi zagotovili svobodo posameznika. Ukinjene naj bi 215 bile kazni in zamenjala naj bi jih vzgoja mladih in гагшто du- ševno postopanje s starimi. Vendar pa je nenavadno, da so, medtem ko angleški socialisti na splošno nasprotujejo krščanstvu in morajo prenašati vse reli- giozne predsodke resnično krščanskih ljudi, francoski komunisti, kot del naroda, ki slovi po svoji nezvestobi, sémi kristjaDl. Eden njihovih priljubljenih aksiomov je: krščanstvo ^ komujii- zem, °le Christianisme c'*est le Communisme"» To skušajo dokaza- ti z biblijo, s stanjem skupnosti, o kateri se govori, da bo v njej živeli prvi kristjani itd. Toda vse to dokazuje le, da ti dobri ljudje niso najboljši kristjani, čeprav se tako nazivajo; kajti če bi bili, bi bolje poznali biblijo in ugotovili, da na- vkljub temu, da so nekateri odlomki ziaklonjeni komunizmu, sploš- ni duh njenih zakonov le-temu povsem nasprotuje, tako kot nas- protuje tudi vsakemu raziimskemu merilu. 442 Vzpon komunizma je poedravila večina znamenitih j duhov v Fran- ciji; Pierre Leroux, metafizik; George Sand, hrabra zagovorni- ca pravic svojega spola; Abbé de Lamennais, avtor "Besed verni- ka" in mnogi drugi se bolj ali manj nagibajo h komunističnim naukom. V tej vrsti je najpomembnejši avtor Proudhon, mlad mož, ki je pred dvema ali tremi leti izdal svoje delo: Kaj je last- nina? ("Qu*est ce que la Propriété?")kjer je dal odgovor: "La propriété c*est le vol", lastnina je tatvina. To je naj- bolj filozofsko delo s strani komunistov v francoskem jeziku; in če si želim katero francosko knjigo prevedeno v angleški je- zik, je to ta. Pravica privatne lastnine, posledice te institu- cije, konkurenca, nemoralnost, beda, so tu razvite z močjo in- telekta in z resničnim znanstvenim raziskovanjem, ki ju od tu dalje nisem nikdar več našel združenih v eni sejni knjigi. Poleg tega daje zelo pomembne pripombe glede vlade; ko je dokazal, da so vse vrste vlade enako sporne, ne glede na to, če je to demokracija, aristokracija ali monarhija, da vse vladajo s silo in da v najboljšem primeru sila večine zatira šibkost manjšine, pride končno do zaključka: "Nous voulons l^anarchiel" Kar že- 216 11шо, je anarhija; nikogaršnja oblast, odgovornost vsakogar nikonrar drugemu kot samemu sebi* O tem bom morač še govoriti, ko pridem do nemških komunistov. Sedaj naj le še dodam, da ocenjujejo število francoskih Ikari- janskih komunistov na pol milijona, ne Tipoštevajoč ženske in otrok. Precej spoštovanja vredna bojna vrsta, ali ne? Imajo me- 12 sečnik "Populaire" « ki ga ureja Oče Cabet, poleg tega pa iz- daja P. Leroux revijo "Neodvisni pregled"v katerem filozof- sko zagovarjajo načela komunizma. 445 I Št. II. - NEMČIJA IN ŠVICA Nemčija je imela svoje dmižbene reformatorje že za časa refoiv macije. Kmalu potem, ko je Luther začel rezglašati cerkveno re- formo in hujskati ljudi proti dxîhovni avtoriteti, so se kmet- je dvignili v splošno vstajo proti svojim posvetnim gospodom. Luther je vedno izjavljal, da je njegov namen vrniti se k pr- votnemu krščanstvu v nauku in v praksi; kmetje so zavzeli pov- sem enako stališče in zato zahtevali ne le cerkveno, ampak tudi družbeno prakso primitivnega krščanstva. Sodili so, da je tak- šno stanje lopovščine in sužnosti, kot so v njem živeli, nezdru- žljivo z biblijskimi nauki; zatirala jih je skupina ošabnih ba?- ronov in grofov, ki so jih ropali in z njimi vsak dan ravnali kot z živino; niso imeli zakona, ki bi jih ščitil, in če so ga imeli, niso našli nikogeo?, ki bi ga uveljavljal. Takšno stanje se je močno razločevalo od skupnosti zgodnjih kristjanov in Kristusovih naukov, kot so bili zapiseni v bibliji. Zato so se - dvignili ia začeli vojno proti svojim gospodom, ki je bila lah- ko edino iztrebi j evalna vojna. Thomas Mllnzer, pridigar, ki so si ga postavili na čelo, je izdal razgles, ki je bil seveda poln poln religioznega in praznoverskega nesmisla dobe, ki pa je med drugim vsebival načela, kot so sledeča: v skladu z biblijo noben kristjan ni upravičen imeti kakršnekoli lastnine, razen samega sebe: nobenemu dobremu kristjanu ni dovoljeno imeti vpli- va ali oblasti nad drugimi kristjani, niti biti v vladni službi 217 ali imeti dedno oblast, marveč bi morali biti nasprotno, glede na to, da so vsi ljudje pred bogom enaki, enaki tudi na zemlji. Ti nauki niso bili nič drugega kot zaključki, potegnjeni iz biblije in Luthrovih lastnih spisov; toda reformator ni bil pripravljen iti tako daleč, kot je ëlo ljudstvo; navkljub po- gumu, ki ga je pokazal do duhovnih avtoritet, se ni osvobodil političnih in družbenih predsodkov svoje dobe; enako trdno je verjel v nebeško pravico knezov in veleposestnikov, da teptajo * ljudstvo, kot je verjel v biblijo. Poleg tega je hotel imeti zaščito aristokrecije in protestantskih knezov, zaredi česar je napisal spis proti razgrajejočim izgrednikom, zanikujoč ne le vsako zvezo z njimi, marveč tudi spodbujajoč aristokrecije, naj jih zatre z največjo strogostjo kot upornike proti božjim 444 zakonom,1* "Eot pse jih pobijtel" | je vzkliknil. Ves spia je nepisan s tako mržnjo, ne, z besom in fanatizmom do Ijxîdstve, da bo za vedno predstevljai sramoto za Luthrov lik. Spis kaže, da,je bil, če je pričel svojo kariero kot človek ljudstva, se- daj popolnoma v službi njegovih tlačiteljev. Po izredno krvavi državljanski vojni je bile vstaja zatrta in kmete so vrnili v njihovo prejšnjo sužnost. Če izvzamemo nekaj osamljenih primerov, na katere javnost ni postala pozorna, od kmečkih vojn de nedavna v Nemčiji ni bilo stranke družbenih reformatorjev. Javna zavest je bila v zadnjih ; petdesetih letih preveč zavzeta z vprašanji le politične ali le metafizične narave - vprašanji, na katere je bilo potrebno odgovoriti, preden bi o družbenem vprašanju lahko razpravijeli s potrebnim mirom in znenjem. Možje, ki bi odločno nasproteveli sistemu skupnosti, če bi jim ga predlegeli, so vseeno utireli pot, za njegove vpeljavo. Nemški delevski razred je bil tisti, znotrej keterega je zad- nje čase družbena reforma znova postale predmet pogovore. Ker ima Nemčije reletivno mele industrije, tvorijo večino delevske- ga rezreda obrtniki, preden se uveljavijo kot manjši mojstri. 218 potujejo nekaj let po Nemčiji, Švici in često tudi po Franci- ji. Ha ta način veliko število nemških delavcev stalno prihaja in odhaja iz Pariza in mora tam seveda spoznati politična in družbena gibanja francoskege delavskega razreda. Eden od teh mož, Viljem Weitling, doma iz Magdeburge v Prusiji in preprost krojaški obrtniški pomočnik, se je odločil ustenoviti skupno- sti v lastni deželi. Te človek, ki nem lehko velja za utemeljitelje nemškege komuni- zma, je po nekejletnem bivenju v Parizu odšel v Švico in medtem ko je delal v neki krojaški delavnici v Ženevi, je pridigal svoj novi evangelij svojim delavskim tovarišem, ustanovil je i;: komunistična združenja v vseh majhnih in velikih mestih na švi—. carski strani Ženevskega jezera, pri čemer je večina tam zapo- slenih Hemcev postala naklonjena njegovim pogledom. Ko je tako pripravil javno zavest, je za širšo agitacijo po deželi izdal revijo Mlada generacija^^. Čeprav je bil ta časopis pisan le za delavce in ga je delavec tudi pisal, je bil vse od svojega za- četka boljši od večine francoskih komunističnih publikacij, ce- lo od Populaire Očeta Cabete. Časopis priča, da je moral njegov \jrednik zelo trdo delati, da si je pridobil znanje zgodovine in politike, brez katerega javni pisec ne more in za katerega ga je zanemarjena izobrazba prikrajšala. Istočasno priča, da se je Weitling ves čas trudil združiti različne ideje in misli 445 o družbi v popoln sistem komunizma. Mlada gene!racija je izšla prvič 1. 1841; v sledečem letu je Weitling izdal delo "Zagotovi- la skladnosti in svobode^^. v katerem je dal pregled starega družbenega sistema in očrte novega. Morda bom nekoč predstavil fi nekaj odlomkov iz te knjige. ^ :.;г r-c^i-?; - Ko je teko v Ženevi in njeni okolici postavil jedro komunisti- čne stranke, je odšel v Zürich, kjer so, tako kot v drugih mes- tih severne Švice, nekateri njegovi prijatelji že pričeli vpli- vati na mišljenje delavcev. Sedaj je pričel organizirati svojo ^.^ stranko v teh mestih. Pod neživom pevskih klubov,so bile ustano- vljena združenja ze rezgovore o družbeni reorganizaciji. Isto- 219 ^ ' бавпо áe We it ling najavil naaen izdati knjigo - Evangel i.1 ubo- gih grešnikov«•'•7 Toda tu se je v njegovo delovanje vmešala po- Lanskega junija so Weitlinga zaprli, njegove zapiske in knjigo pa zaplenili, preden je ta zapustila tiskarno« Izvršna oblast republike je imenovala odbor, ki naj bi raziskal zadevo in naj bi poročal velikemu svetu, predstavnikom ljudstva« Nekaj mese- cev je, odkar je bilo to poročilo natisnjeno.Iz njega lahko sklepamo, da je bilo v vsakem delu Švice več komunističnih zdrtt- ženj, ki so jih sestavljali predvsem nemški delavci; da xo ime- li Weitlinga za vodjo stranke in da je od časa do časa spreje- mal poročila o napredku; da si je dopisoval s podobnimi zdru- ženji Nemcev v Parizu in Londonu in da so bila vsa ta društva, glede na to, da so jih sestavljali ljudje, ki so pogosto menja- li naslov, v enakem številu gojišča teh "nevarnih in utopičnih" naukov" ter so pošiljala svoje starešine v Nemčijo, na Madžar- sko in v Italijo ter prežemala s svojim duhom vsakega delavca, ki jim je prišel v doseg« Poročilo je sestavil dr, Bluntschli, človek aristokratskih in fanatično krščanskih prepričanj, zara- di česar je, v celoti vzeto, napisano prej kot strankarsko ži- gosanje kot pa mimo, uradno poročilo. Komunizem je ovržen kot do skrajnosti nevaren nauk, ki razdira ves obstoječi red in uni- čuje vse posvečene dmžbene vezi. Pobožnemu doktorju poleg tega primanjkuje besed, ki bi bile dovolj krepke, da bi izrazile njegova čvietva ob objestnem bogoskrunstvu, a katerim poskušajo ti nizkotni in nevedni ljudje opravičiti svoje zlo in revoluci- onarne nauke z odlomki iz Svetega pisma. Weitling in njegova stranka sta v tem pogledu enaka Ikarijancem v Franciji in izja- vljata, da je krščanstvo komvinizem, Rezultat Weitlingovega sojenja je le zelo skromno zadovoljil pričakovanja zĐrichsške vlade. Čeprav so bili Weitling in nje- govi prijatelji večkrat neprevidni v svojih izjavah, obtožba veleizdaje in zarotništva proti njim ni vzdržala, kazensko so- dišče ga je obsodilo na šestmesečni zapor in večni izgon iz 220 446 Švice; člajni zttrchških združenj so bili pregnani iz kantona; poročilo je bilo dostavljeno vladam drugih kantonov in tujim poslaništvom, toda v kom\iniste so se v drugih delih Švice zelo malo vmešavali. Obsodba je prišla prekasno in kantoni so v njej premalo sodelovali; nič ni naredila za tmičenje komunizma in mu je celo pomagala z velikim zanimanjem, ki ga je povzroči- la v vseh nemško govorečih deželah, Eomimizem je bil v Nemčiji skoraj neznan, a s tem je postal predmet splošne pozornosti. Poleg te stranke je v Nemčiji druga, ki zagovarja komunizem. Pr- va, ki je povsem ljudska stranka, bo nedvomno zelo kmalu zdru- žila ves delavski razred Nemčije; stranka, o kateri sedaj teče beseda, je filozofska, po svojem izvoru brez zveze tako s fran- coskimi kot angleškimi komunisti, in izhaja iz filozofije, na katero je bila v zadnjih petdesetih letih Nemčija ponosna. Politično revolucijo v Franciji je spremljala filozofska revolu- cija v Nemčiji. Pričel jo je Kant s prevratom starega sistema leibnitzovske metafizike, ki je bila ob koncu prejšnjega stolet- ja vpeljana na vmiverze na celini, Fichte in Schelling sta pri- čela z obnovo in Hegel je skončal novi sistem. Odkar je človek pričel misliti, še ni bilo tako vsestranskega sistema filozofi- je, kot je bil Heglov, Logika, metafizika, filozofija prirode, filozofija duha, filozofija prava, religije, zgodovine so vse združene v en sistem, reduciran na eno osnovno načelo. Sistem se je zdel povsem varen pred napadom od zunaj in tak je tudi bil strmoglavljen je bil le od znotraj « po tistih, ki so sami bili heglovci. Tu seveda ne morem podati celotnega razvoja, bodisi sistema ali njegove zgodovine, in se moram zato omejiti na sle- deče iMTipombe, Napredek nemške filozofije od Kanta do Hegla je bil tako skladen, tako logičen, tako nujen, če smem tako reči, da se noben sistem, razen tistih, ki sem jih naštel, ni mogel ohraniti. Dva ali trije obstajajo, toda niso bili upoštevani; bili so tako zanemarjeni, da jih nihče ne bi počastil niti s tem, da bi jih strmoglavil, Hegel je bil, navkljub svoji ogrom- ni učenosti in miselni globini, tako zavzet z abstraktnimi vpra^- 221 sanji, da je zanemaril osvoboditi se predsodkov svoje dobe - ^ dobe restavracije starih vladniki in religijskih sistemov. To- da njegovi učenci so imeli močno drugačne poglede o teh pred- metih, Hegel je umrl 1, 1851, in že tako zgodaj kot 1, 1855 se je pojavilo Straussovo Jezusovo življenje, prvo delo, ki kaže delen napredek preko meja ortodoksnega hegeljanstva. Sle- dila so druga, in 1, 1837 so se kristjani dvignili proti temu, kar so imenovali novoheglovce, ter jih ožigosali kot ateiste 447 in zahtevali vmešavanje države. Vendar pa se država j ni vmešoi- la in spor se je nadaljeval, V tem času so se novi ali mladi he- glovci tako malo zavedali posledic lastnega razmišljanja, da so vsi zanikali obtožbo ateizma ter se imenovali kristjane in protestante, čeprev so zanikali obstoj boga, ki ni bil človek, in razglasili zgodovino evangelijev za čisto mitologijo. Šele lansko leto je bila v pamfletu, ki ga je napisal pisec teh vr- stic, dopuščena pravičnost obtožbe ateizma^^. Toda razvoj se je nadaljeval, Mladoheglovci iz 1, 1842 so bili proglašeni za ateiste in republikance; revija stranke, "Nemški letopisi"^°, je bila bolj radikalna in odprta kot kdajkoli poprej; ustanov- ljen je bil političen časopis in zelo kmalu je bil ves nemški liberalni tisk v naših rokah. Imeli smo prijatelje v vsakem u- poštevanje vrednem mestu Nemčije; vse liberalne časopise smo preskrbovali s potrebno snovjo in jih na ta način naredili za naša glasila; deželo smo preplavili s pamfleti in kmalu vlada- li javnemu mnenju v vsakem vprašanju. Začasna sprostitev cenzvi- re tiska je mnogo prispevala k sili tega gibanja, ki je bil precejšnja novost za znaten del nemške javnosti. Časopisi, ki so izhajali z odobritvijo vladnjega cenzorja, so vsebovali i- stvari, ki bi jih celo v Franciji kaznovali kot veleizdajo, in druge stvari, ki v Angliji ne bi mogle biti niti izgovorjene, ne da bi imele sa posledico sodni proces zaradi bogoskrunstva. Gibanje je bilo tako nenadno, tako hitro in izvajalo se ga je tako odločno, da je za nekaj časa potegnilo za seboj tako vla- do kot javnost. Toda ta silni značaj agitacije je dokazal, da med javnostjo gibanje ni temeljilo v močni stranki in da je bi- la njegova moč ustvarjena le s presenečenjem in osuplostjo nje- 222 govlb nasprotnikov. Ko so vlade spet prišle k sebi, so mu na- pravile konec z najbolj despotskim zatiranjem svobode govora. Zatrli so na ducate pamfletov, časopisov, revij, znanstvenih del in vznemirjenost dežele se je kmalu polegla. Samo po sebi se razume, da takšno tiransko vmešavanje ne bo zadržalo napred- ka javnega mnenja niti udušilo načel, ki so jih zagovarjali agitatorji; celotno preganjanje ni bilo v nikakršno korist vladajočim silam; če namreč oni ne bi zatrli gibanja, bi ga obrzdala splošna brezbrižnost javnosti, tiste javnosti, ki je bila ravno toliko pripravljena na radikalne spremembe, kot jav- nost katerekoli druge dežele; četudi temu ne bi bilo tako, bi republikazisko agitacijo opustili sami agitatorji, ki so s tem, da 80 dalje in dalje razvijali posledice svoje filozofije, po- stali komunisti« Knezi in vladarji Nemčije so v trenutku, ko so mislili, da so za vedno zatrli republikanstvo, zagledali 448 vzpon I komunizma iz pepela politične agitacije; ta novi nauk se jim zdi še b&lj nevaren in usoden kot tisti, katerega uniče- nja 80 se veselili, Že tako zgodaj.kot je jeseni 1. 1842 je del stranke zagovarjal nezadostnost politične spremembe in izjavil, da je njihovo mne- nje, da je na skupni lastnini temelječa družbena revolucija edino stanje človeštva, ki se sklada z njihovimi abstraktnimi načeli. Toda celo vodje stranke, kot so dr. Bruno Bauer, dr. Feuerbach in dr. Ruge, niso bili pripravljeni za ta odločen ko- pi rak. Strankin politični časopis. Renski časopis . je objavil nekaj spisov, ki bo zagovarjali komtmizem, vendar brez zaželje- nega učinke. Vendar pa je bil komunizem tako nujna posledica - novoheglovske filozofije, da ga nobeno nasprotovanje ni moglo potlačiti, in v teku tega lete eo imeli njegovi ustanovitelji zadoščenje videti, kako so se republikanci drug za drugim pri- družili njihovim vrstam. Poleg dr. Eesse, enega od urednikov sedaj zatrtega Renskega časopisa, ki je bil dejansko strankin prvi komunist, je sedaj mnogo drugih, kot so dr. Ruge, urednik Nemških letopisov, znanstvene revije mledoheglovcev, ki je bi- 223 *ss ■ ■ • ' la zatirta e sklepom državnega zbora; dr. Marx, Se en urednik Renskega časopisa; Georg Eerwegb, pesnik, katerega pismo prus~ ' kemu kralju^^,áe lansko zimo prevedla večina angleških časopi- sov, in drugi; in upamo, da se bo pridružil tudi preostanek re- publikanske stranke. '/ Na osnovi tega lahko menimo, da je komunizem v Nemčiji vzposta- vljen za vedno, in to navkljub naporom vlade, da bi ga potlači- ^ la. Na svojem ozemlju so uničili tisk, toda brez učinka; stran- ke napredka se okoriščajo s svobodnim tiskom Švice in Francije in njihove publikacije ravno v takšnem obsegu krožijo v Nemčiji kot Če bi bile natisnjene v tej deželi sami. Vsa preganjanja in ^ , vse prepovedi so se izkazala za neučinkovite in se vedno tudi bodo; Nemci so filozofski narod in ne bodo, ne morejo opustiti komunizma, čim temelji na trdnih filozofskih načelih; predvsem, če je izpeljan kot neizogibljiv zaključek iz njihove lastne fi- lozofije. In to je del, ki ga moramo izvršiti sedaj. Naša stran- ka mora dokazati ali to, da so bili vsi filozofski napori nem- škega naroda od Kanta do Hegla brez koristi - slabši kot da bi ^ bili brez koristi; ali da morajo končati v komunizmu; da morajo Namci ali zavreči svoje velike filozofe, katerih imena povzdi- gujejo kot slavo svojega naroda, ali pa тогецЈо sprejeti komiini- zem. To bo dokazano; v to dilemo bodo Nemci prisiljeni in sko- raj ne more biti vprašanja, katero njegovo stran bo ljudstvo 4A9 sprejelo. V Nemčiji je večja možnost za | ustanovitev komunisti- čne stranke med izobraženimi razredi družbe kot kjerkoli drug> je. Nemci so zelo nezainteresiran narod; če v Nemčiji načelo trči v interes, bo načelo skoraj vedno utišalo zahteve intere- sa. Ista ljubezen do abstraktnega načela, isto neupoštevanje de- janskosti in lastnega interesa, ki je pripeljal Nemce v stanje političnega neobstoja, iste kvalitete zagotavljajo v tej deželi uspeh filozofskega komvuiizma. Angležu se bo zdelo zelo nenavad- no, da stranko, ki teži k uničenju zasebne lastnine, sestavlja- jo v glavnem tisti, ki lastnino imajo; a navkljub temu se to v Nemčiji dogaja. Svoje vrste lahko dopolnjujemo le iz razredov. 224 ki 80 uživali prec8ö dobiío izobrazbo/ se pravi iz tmiverz in trgovskega razrede, in v nobenem od teh niemo doslej naleteli na kekšno večjo težavo. Glede posebnih naukov naSe strenke se mnogo bolj strinjemo z . angleškimi socialisti kot e katerokoli drugo stranko. Njihov sistem temelji, teko kot neš, na filozofskem načelu; teko kot oni, se tudi mi borimo proti religioznim predsodkom, medtem ko Francozi zavračajo filozofijo in ovekovečajo religijo s tem, da jo vlačijo s seboj v zamišljeno novo družbeno stanje. Fran- coski komunisti so nam lahko pomegali le na prvih stopnjah na- šega razvoja in kmalu smo vigotovili, da vemo mnogo več kot na- ši učitelji; toda mnogo se bomo morali še naučiti od angleških socislistov. Čeprav nam naša temeljna načela nudijo širšo osno- vo, ker smo jih sprejeli iz sistema filozofije, ki zaobjema vse dele človeškega znanja, v vsem, kar je v zvezi s prakso, z dejstvi sedanjega družbenega stenja, spoznavamo, da so angle- ški socialisti mnogo pred nami in da so pustili ie malo tega, kar je še treba storiti. Poleg tega lahko rečem, da sem se sre- čal z angleškimi socielisti, s katerimi ee strinjam v skoraj - vsekam vprašanju. Sedaj ne morem dati razlage tega komimističnega sistema, ne da bi pri tem preveč dodal dolžini tega spisa; vendar nameravam to storiti kmalu, če mi urednik New Moral ¥orld dopustil pros- tor zanjo. Zato zaključujem z izjavo, da je bilo kljub prega- njanjem nemških vlad (zvedel sem, da je v Berlinu g, Edgar Ba- uer v sodnem postopku zaradi komunistične publikacije^^; v Stuttgartu je bil drug gospod aretiran zaradi novega kaznivega dejanja "komunističnega dopisovanja"!), kljub temu, pravim, storjeno vee, kar ee da storiti, da bi izvedli uspešno agitaci- jo za družbeno reformo, da bi ustanovili novo revijo in zagoto- vili kroženje veeh publikacij, ki zagoverjajo komimizem. Prevedel: Aleš Erjavec 225 Naslov originala: Progress of Social Reform on the Continent. Preve- deno po Marx/Engels Gesamtausgabe, Erste Abteilung, Band 2; Engels: Werke und Schriften bis Anfang 1844. Nebst Briefen und Dokumenten. Hrsg. von D. Rjazanov. Marx-Eügels-Verlag G.m.b.H., Berlin 1930. OPOMBE uredn.: 1 Engelsov članek "Napredek družbene reforme na celini"(Progress of Social Reform on the Continent) je bil objavljen v tedniku angleš- kih socialistov-owenistov "The New Moral World and Gazette of the Rational Society" (v času od 4. novembra 1843 do 3. februarja 1844), s katerim je Engels pçav s tem členkom začel sodelovanje, ki je trajalo do maja 1845. Členek je bil z neketerimi skrejševemi natisnjen tudi v čertističnem glesilu "The Northern Ster" v treh novemberskih številkah leta 1843. 2 Buonsi'otti: Histoire de la conspiration de Babeuf. 2, zvezka, 1828; engl, prevod"^istory of Babeuf s Conspiracy for Equality etc.". London 1836 3 Mišljena je skupina angleških utopičnih socialistov, ki je ustanovi- la leta 1842 v НапнСоштоп, eni londonskih periferij, komuno-kolonijo "Concordium"« Ham-Common socialisti so kot privrženci angleškega mi- stika G.P.Greevsa prMigali nravno samouspoçolnjevanje in asketsko življenje. Kolonija je obstajala le kratek cas. 4 Uredništvo N.M.W. je ped črto pripisalo: "Pred nekaj leti smo dali celovito razlago tega sistema v eeriji člankov v tem časopisu." 5 "La Ph&lange" - organ fourieristov, izhajal v Parizu od 1852 do 184'9; vecEit je menjaval naslov, obseg, format in pogostost izha- janja. Od 1840 do 1845 je izhajal trikrat tedensko. Ko so fourieri- st i avgusta 1845 začeli izdajati dnevnik "La Démocratie pacifique", je pod naslovom "La Phalange" izhajal teoretski časopis. 6 Opomba uredn. NoH.W.: "Sedaj imenovan "Démocratie pacifique*'." 7 Travailleur Ëgalitaires - skrivna družba francoskih komunistov, Ba- Beufovih privržencev, ki je nastala 1840.; pripadeli so ji v glev- nem delavci. Humanitsrijanci - skrivna družba komunistev, Babeuf ovih privržen- cev, ki so se 1. 1841 zbrali okoli časopisa "L^Humanitaire"> Ta družba je bila pod ideološkim vplivom Theodora Dézamyja in je pri- padala revolucionarni in materialistični smeri francoskega utopič- nega komiuiizma. 8 Etienne C&bet je objavil knjigo "Voyage en Icarie" (Potovanje v I);arijo) , Pariz 1842. 9 Opomba uredn. N.M.W.: ' Umestno je ponoviti, da so Ikarijanski komunisti v svojem glasilu Populaire najostreje zavrnili vsakršno udeležbo v skrivnih društvih in javne dokiimente, razlage svojih načel in ciljev poimenovali z 226 imeni svojih voditeljev. 10 Gre za javno diskxisijo med Johnom Wattsom, ki je bil tedaj akti- ven propagandist owenizma, in čartističnim govornikom Jonathanom Bairstowom, ki je bila v Manchestru 11., 12. in 13. oktobra 1843. 11 Pierre-Joseph Proudhon: Qu*est-ce que la Propriété? Ou recherches sur le principe du droit et du gouvernement, Pariz 1840. 12 "Le Populaire de 1841" - propagandni organ miroljubnega ikarijan- skega komunizma; izhajal je od 1841 do 1852 v Parizu in ga je do 1849 urejal Gäbet; tako so ga imenovali za razliko od radikalnega tednika "Populaire", ki ga je izdajal Cabet od 1833 do 1835. 15 "La Revue indépendante", družbenopolitični mesečnik pod vplivom utopičnega socializma, ki je izhajal pod uredništvom Pierra Le- roura, George Banda in Louisa Viardota od 1841 do 1848 v Parizu, 14 Mišljen je Luthrov spis "Ermanunge zum fride a;iff die zyel^£ articke tickel der Bawrschaft ynn Schwaben, Auch Widder die reubischen und mordischen rotten der andern bawren", 1525 15 "Die липте Generat ion" - mesečnik, propagandni organ utopičnega egalitarskega komunizma, ki ga je izdajal Wilhelm Weitling od septembra 1841 do maja 1843; do decembra 1841 je izhajal pod na- slovom "Der Hülferuf der deutschen Jugend" (Elie na pomoč nemške mladine), 16 Wilhelm Weitung: Garantien der Harmonie und Freiheit, Vivis 1842, 17 Engels se nanaša na nanoved Weitlingove knjige "Das Evangelittm der armen Sünder". ki jo je ta propagiral maja 1843, Knjiga je izsia Sele 1Ö45 v Bernu z naslovom "Das Evangelium des armen Sünders" (Evangelij ubogega grešnika), 18 Gre za knjigo "Die Kommiisten in der Schweiz nach den bei Weitling vorgefundenen Papieren, Wörtlicher Abdruck des Kommissionalberich- tes an die H, Regierund des Standes Zürich", Zürich 1843, ki .jo je sestavil švicarski pravnik in reakcionarni politik J, C, Blunt- schli, izšla pa je anonimno, 19 Gre za Engelsov pamflet "Schelling und die Offenbarung, Kritik des neuesten Reaktionsversuchs gegen aie freie Philosophie" (Schelling in razodetje, Kritika najnovejšega poskusa reakcije proti svobodni i filozofiji), izšel anonimno aprila 1842 v Leipzigu, ki je eden izmed člankov, s katerimi se je tedaj Engels priključil "fronti napredne inteligence", ko je nastopila proti religiozno-mistični filozofiji starega Schellinga, ki ga je prtiski kralj Friedrich Wilhelm IV, poklical v Berlin, da bi, kot je rekel, "izkoreninil zmajevo seme Heglovega panteizma", deloval proti idejam mladoheg- 173^221* ^®^^ objavljen v MEW, Erg, Bd. II, str. 227 20 Deutsche JarbOcher - skrajšan naslov literatno-filozofskega caso- pisa mladoheglovcev "Deutsche JarbOcher für Wissenschaft und Kunst" ki je izhajal pod. uredništvom Arnolda feugeja od junija 1841 do prepovedi januarja 1843, 21 Rheinische Zeitung für Politik, Handel und Gewerbe; dnevnik, izha- jal od 1, januarja 1841 do 51, marca 1845 v Kolnu, Pod Marxovim iiredništvom (od 15, oktobra 1842 do 17. marca 1845) je dobival vse izrazitejši révolueionarno-demokratični značaj. Pruska vlada ga je prepovedala, 22 Gre za pismo, ki ga je pesnik Georg Heirweg naslovil.na Friedriche Wilhelma IV,, ker je pruska vlada prepovedele rezširjenje redikel- nega mesečnike "Der deutsche Bote aus der Schweiz", ki ge je Heiv weg načrtoval, na Pruskem, Časopis, v katerem je bilo pismo obja- vljeno, je bil prepovedan, Herweg pa izgnan iz Prusije, 25 Edgarja Bauerje je pruske vlede ze knjigo "Der Streit der Kritik mit Kirche und Staat" (Boj kritike s cerkvijo in vlado; obsodile ne štiri lete zepore, tajjigo pe zeplenile. 228 Heiner 8ТТТ(Ж: H KRITIKI RAZPRAVE O TEHNOKRACIJI. MEJE RMONSTRDKCIJE DEMOKRATIČNE JAVNOSTI V POZNEM KAPITALIZMU UVOD Tehnokratske teori.ie so bile politične teori.ie. Saint-Simon je ho- tel politiko odpraviti s političnimi sredstvi. Njegovo tehnokrat- , sko teorijo je bilo moč razumeti kot politično celo še v njenem obratu proti restavraciji. Obenem so bile tehnokratske teorije teorije elite. Vehlen je "production engineers" identificiral z "general staff of the industrial system". Pri njem naj bi inženir- ji razvili revolucionarno družbeno zavest in zamenjali finančnike kot "soviet of technicians". Toda Vehlen ni Marxov dedič, marveč je dedič utopičnega socializma Pouriera in Saint-Simona. Tudi BTzmhamova teza o novem "vladajočem razredu" managerjev se ujema s temi tehnokratsitimi teorijami elite. Specifičnost nemSke diskusije o tehnokraciji v šestdesetih letih pa je v tem, da najpomembnejša zastopnika tehnokratske teorije - Gehlen in Schelsky - le-te ne pojmujeta več kot politične teo- rije. V skladu s tem samorazumevanjem oznanjata konec ideologij. V toliko se teoriji Gehlena in Schelskega vključujeta v nek širši teoretičen sklop. Gehlen in Schelsky zanikata v svoji teoriji gospostvo tehnokra- tov kot gosnostvo subjektov in zatrjvijeta razpustitev gospostva v "tehnični državi" v prid imanentne stvarne zakonitosti tehnične- ga napredka. Celovita kritika Gehlenove tehnokratske teorije mora le-to predstaviti v njeni antropološko-filozofski utemeljitvi jo ideološko-kritično razpreti. Koncepcijo "tehnične države" pri Schelskem, ki je implicitno zgrajena na Gehlenovi antropologiji, bi torej morali kritizirati tudi na ravni potreb. 229 Specifični snačaj teorij Gehlene in Sehelskega sehteva drojno nalogo: 1. ideóloško-kritično enaliao pojma tehnike, temelječege na an- tropološki teoriji delovanja in naviku o institucijah, ki ga Gehlen nekritično prenaša is arhaične na industrijsko družbo« 2« Znenstveno-sociološki poskus omajati tehnokratski model odlo- čanje Gehlene in Sehelskega na ravni razmerja med znanostjo . in politiko z empiričnim materialom ter ga razen tega nadome- stiti 8 teoretično celovitejšim Eabermasovim modelom odloča- nja« 7 tem članlnz gremo samo po drugi poti^; razen tega je znanstveno- -socicloška diskusija o razmerju med znanostjo in tehniko pred- stavljena le toliko, kolikor neposredno zadeva nemško diskusijo o tehnokraciji, ki jo je sprožil Schelsky« Pokazati hočemo, da predstavljeni faktični sklopi glede razmerja med javnostjo, zastopstvom interesov in tehničnim napredkom za- doščajo, da bi v polni meri kritizirali teoretične izjave Sehel- skega (in tudi Gehlene) o razmerju med znanostjo in politiko« Na drugi strani moramo upoštevati, da je možne tehnokratski mo- del celovite kritizirati le, če poleg tega izberemo referenčni okvir, ki je zunaj tehnokratske teorije, sa pravi drugačen znaxk- stveno teoretičen referenčni okvir. Habermasova socialno-filozof- ska teorija lahko da ta referenčni okvir. Habermas je s svojim razlikovanjem med institucionalnim okvirom in tehnično napredujo- čimi sistemi formuliral splošno teorije tehničnega napredka, ki mu omogoča, da tehnokratske koncepcijo kritizir*^ kot zgolj peav tikulamo koncepcijo tehničnega napredka, s tem kot omejitev mož- nega družbenega razvoja. Po Habermasu je temeljna postavka teh- nokratske teorije v tem, "da bi lahko tisto naknadno pasivno pri- lagajanje institucionalnega okvira tehnično napredujočim siste- mom, torej nenačrtne posledice tehničnega napredka, ki vdirajo v družbeni življenjski prostor, vodili na enak način kot že dol- go nadzorujemo naravne poteke." V skladu s tehnokratske utopije 250 je naloga tehnokratov, da analogno s kibexmeticnia modeloo in- tegrirajo zaostajajoči institucionalni okvir v tehnično naprediK joče sisteme. Tehnokratske ideologija, ki se legitimira s teh- ničnim napredkom, depolitizira legitimirajoče kriterije družbe- nega sistema in s tem zakrije razredno nesprotje. To diskusijo, ki vključuje tudi kritiko Nereusejevege pojme teh- nološke recionelnosti'v predstevljemo in kritiziremo semo zeredi Hebermesove teorije tehničnege nepredke in zeradi Offejeve eneli- ze poznokepitalističnege sisteme, ki je tej teoriji zavezane. 7 teku te zepletene ergnmentecije, v keteri sledi kritike znan- stveno-sociološki in socialno-filozofski kritiki teorije tehno- kracije, hočemo - čeprev začesno - pokezeti, de kritično fiksira- nje ne teorijo tehnokrecije otežkoče objektivno analizo poznoka- pitalističnega sisteme. Prvič: iz Hebermesovih in Offejevih ena- liz sledijo pragmatični predlogi ze rekonstrukcijo demokretične javnosti, ki jih spričo politično-ekonomskih restrikcij poznoka- pitelističnoge sisteme kritiziramo kot neuresničljive; to bomo vsej eksemplerično demonstrireli ne področju politike znenosti in urbenističnege planiranja. Drugič: teko teoretično kot politi- čno vprašljive analize poznokepitelistične družbe, ki so jo opra- vili frankfurtski sociologi, opozerje ne nujnost, de se lotimo enelize političnege sisteme gospostve v njegovi prepletenosti s kapitelistično ekonomijo, enelize, ki bi bila oavobojena kritike teorije tehnokracije. To poročilo lehko to nujnost le implicitno nekaže. Tu nismo ol>- deleli dosedanjih prizedevenj ze rekonstrukcijo sisteme Marxove kritike politične ekonomije*, ker še manjke možna zveza teh pri- zadevanj z dosedanjimi sociološkimi in politološkimi analizami. 7ideti pa je, da je utemeljena kritika politične ekonomije po- trebne se rezumevanje dejanskih razvojnih tendenc, ki vodijo tan ko v x>olitičnea kot v izobraževelnem sistemu do tehnokratske ad- ministrativnih procesov upravljanje. Šele po takšni povezavi po- 231 lit-ekonomske analize aiatema gospostva, ki izhaja posredno iz produkcijskih razmerij, z analizo tehnokratskih toxn izvajanja gospostva na državno-administrativnem področje je mogoče običaj- ne sociološke in politološke analize politične teorije tehnokrat cije^, kot tudi dane empirične deskripcije politike znanostiç smiselno, teoretično bolj utemeljeno integrirati v celovito ana- lizo tehnokratskih strukturigospostve in odločenja v poznokapi- talistični družbi. 1. "TEHNIČKA DRŽAVA" (SCHELSKY) Model "tehnične države" Helmuta Sehelskega nadaljuje Gehlenovo filozofsko-entropološko intenco na sociološki ravni. Pri modasv- ni tehniki je trebe opustiti predstavo, da je tehnika semo °orod° no organsko nadeljevenje človeke". "Tehnika, ki je poetala uni- verzalna"^, je prekoračile okvir stvarne narave. Schelsky prev- zema Ellulovo razlikovenje med produkcijsko, organizacijske in humano tehnike. Po Schelskem so dosedanje antropološke določit- ve tehnike nezadostne. Kajti modema tehnika "sloni na analiti&^ ni razstavitvi predmeta ali dojenje na njune zadnje elemente, ki jih v naravi ni moč najti?, in na temu sledeči "sintezi teh ele- mentov po principu najvišjo učinkovitosti".*^ Tehnični svet je konstrukcija človeka, "ni več »xaDotna narava*, temveč je »umet- ni človek«".8 To Gehlenovo distencirenjo pa jo predvsem verbalno. Nejprej so G^hlenov pojem tehnike no pokriva popolnoma z "orodno orgenskim nadaljevanjem človeka", nadalje - in to je odločilno - so z as- pekte območja delovanja izteka pri Schelskem pojem tehniko kot celote vseh socialnih delovanj zunaj privatne sfere v isto kon- sekvence kot pri Gehlenu. Oba s svojim pojmom tehniko izključu- jeta subjekt, ki avtonomne postavlja in realizira smotre. "Univerzalizacijo tehnike" jo po Schelskem zegotovljena pred- vsem z razvojem anelitično-sintotičnih znenosti. Iz Eentovo iz- 252 jave: "Spoznaraao, ker koastruirano", eledi za Schelskega: "Re- konstrukcija sveta iz našega spoznanja je potem saao Se nujno praktično nasprotje tej teoretični temeljni izjavijo bistvu člo- ^ veškega duha,"^ Spoznanja in uporabe ni več mogoče razločevati, kajti "tehnične možnosti izsilijo svojo uporabo.""^^ Pri Schelskem je um s:uiikcioneliziran na delovanje, njegovo me- * rilo je fijnkcionirajoči sistem, oziroma obvladovanje dane situa- cije. Ker ima v "znanstveni civilizaciji" - kot Schelsky pravilno vi- di " vsak tehničen problem za nasledek socialne in psihične pro» bleme, ki pa sami, po Schelskem, dopuščajo samo "tehnične rešit- ve", namreč organizacijsko in humano tehnične, izhaja iz tega "notranji какоп znanstveno civilizacije": "krogotok produkcije, ki samo sebe pogojxije".^ Sredst-va določajo cilje tega procesa, ki ga ni moč predstaviti kot plana, kot celote, temveč le v posamičnih potekih. Pri Schel- skem implicira osamosvojitev tehničnega razvoja, da obvladovat- nje narave po človeku povzroči samo novo obliko človekove odvis- nosti, tokrat odvisnost od družbe. Tako kot Gehlen postulira tudi Schelsky nujnost odtujitve človeka od njegove produkcije, "Krogotok produkcije, ki samo sebe pogojuje", pojasnjuje pri Ge- hlenu paralelo s "superstrukturo", ki funkcionira po modelu ob- močja delovanja, kot txidi njegov pojem "post-histoire". Tehnika izpolnjuje nalogo restabilizecije družbe, v tem ko sle- hsrno delovanje depolitizira in onemogoča načelne spremembe ta- ko drxxzbe kot države. Tehnika to zmore, ker delovanje nujno pod- reja stvarni zakonitosti in tako izključuje sleherno orientira« nje po idejah, ki motivira za praktično spreminjanje, V "tehnič- ni državi" 80 bile ideje funkcionalizirane, odslej pa so "opra- vičevanje tega. kar se že tako ali tako dogaja pod stvarnimi nuj- nimi vidiki. "1^ 233 Država se z neizogibno etvemo zekonitostjo spreminja v "uni- . verzalno tehnično telo". Ne zadovolji ee s tradicionalnimi dr- žavnimi tehnikami, temveč je prisiljena - na osnovi razvoja sah me tehnike - prevzeti in kontrolireti vse družbene funkcije, I Tehnike odpravi ločitev države in družbe, podružbljena država postane "tehnična država". Schelsky navaja naslednje vzroke za ta razvoj: 1, Ker predstavljajo določena tehnična sredstve politična sred- stva moči, jih je država prisiljena monopolizirati, da bi se izognila konkurencam gospostva, 2, Te tehnike preobremenjujejo privatni kepitelizem in potreb»» jejo zato državno financirenje, 3, Nepregledna interdependence tehničnih možnosti dmžbe zahte- va že zaradi tehničnih razlogov njihovo koordiniranje z dr- Žavo. Iz teh težko diskutabilnih faktov razvija zdaj Schelsky ( v na- vezavi na Jacquesa Ellula) idealen tip "tehnične države"; "res- tio čiste »tehnične države« hoče razviti kot model". Raison d*£tat /Staatsraison/ nastopa kot dejanska prisila teh- nik, in "cilj" države je sedaj "najvišja učinkovitost sredstev, s katerimi razpolaga". S tem ko tehnična sredstva določajo svojo uporabo, odpade pomena sko vprašanje po bistvu države ravno tako kot sleherna usmeri- tev tehnike na zunajtehnične norme. "Modema tehnika ne potre- buje legitimnosti, z njo »se vlada*, ker funkcionire in dokler optimalno funkcionira."^^ Kdo je txikaj ta "se"? Schelsky zavrem ča Bumhamov nauk o gospostvu managerjev: Managerji so nelegitim-* no izpolnili praznino gospostva, njihova strokovna kvalifikaci- ja da ni vzrok njihovega gospostva. 234 O politikih pravi Schelsky: "Toda »tehniki države« sploh ne »vladajo*, temveč le izvajajo, vendar ne tega, kar odločijo staF- ri »vladarji», temveč to, kar se izkaže v nasprotju zakonitosti aparattjre in vsakokratnega položaja kot stvarna nujnost.""Za- to lahko stari »vladajoci» mimo ostanejo, kjer so, noben nov , ^ vladajoči razred jih ne bo nadomestil."^7 y industrijakem obratu se tudi v tehnični države spreminja disciplina gospostva v disciplino stvari (Gehlenov pojem funkcionalne avtoritete): Tehnična država ukinja tradicionalno razmerje "gospostva" same- ga. Za Schelskega je to nujen proces, ki sam ni političen cilj kot pri Saint-Siaonu. Torišče političnih odločitev se pri višji učinkovitosti tehnič- no- znanstvenih sredstev minimalizira. Pri enakem stvarnem polo- žaju ostane samo "one best way", ki so jo dognali izvedenci. V "tehnični državi" postane politikova dejavnost odločanja fiktiv- na. Obenem pa "tehnična država" nevtralizira parcialne družbene inte- rese. "Strokovnjaki" "tehnične države" morajo čedalje bolj zasto- pati "splošne interese". Nasprotno tej državi postaja demokratično dognana Ijtîdska volja popolnoma xiemocna, "»Tehnična drzava», čeprav ni antidemokrati- čna, odvzame demokraciji njeno substanco. Tehnično-znanstvene odločitve ne morejo podleči nobenemu demokratičnemu oblikovanju volje, tako postanejo zgolj neučinkovite."^® Vlada se spremeni v "organ uprave stvarnih nujnosti", parlament pa v "nadzorni organ za stvarno pravilnost". Ker država monopolizira tudi huma- ne tehnike, je aožno ljudstvo popolnoma manipulirati s politič- nim oblikovanjem volje. Določanje cilja tehnične aparature države ne more presegati nje- nega samoohranjevanja. Ideje so vendar že bile funkcionalizira- ne v opravičevanje stvarnih nujnosti: "La doctrine politique de , 235 notre temps est donc гше machine à Justifier l»Etat et son ec- tion" Ker se tehnični ergument uveljavlja neideoloëko, so lehko ohra- njene tudi "etere oblike vladavin kot prazne lupine ••• Tehnič- na država nastane v starem ohišju" Teko v modelu "tehnične države" pravzaprav ne vlade nihče. Njen "cilj" je "najvišja u2inkovitost tehničnih sredstev, s katerimi razpolaga" Toda, če vprašamo: čemu in za koga?, potem Schelsky ne more dati nobenega prepričljivega odgovora: "Znanstvene možnosti, sama tehnična sredstva določajo, kam je usmerjeno prektično življe- 22 nje in kaj sta »smoter* in *koristnost*", Pri Schelskem izpade kategorija "prakse", "Skupni interes", ki ga zastopajo upravljalci "tehnične države", je interes po stoi>- njevanju produkcije, ohranjevanju eksistence in stabilnosti si- stema. Naloga tehnokratov v "tehnični državi" se izenečuje z ns^ logo institucij v Gehlenovi arhaični kulturi: Gre samo za virtu- ozan izkoristek "objektivnih sekundemih smotrnosti". Gehlen in Schelsky poatulirata nujnost osamosvojenih institucij in tehničnega napredka, ki poteka po lastnih zakonitostih. Pos- kus, da bi smotrno - racionalno odkrili vzroke te osamosvojitve in da bi jih odpravili v smislu zavestnega nadzora smeri tehnič- nega napredka, je - v teorijah Gehlena in Sehelskega - za indi- vidue nedostopen; ta poskus bi bil glede na tehnokratske teorije "ideološki". Po Gehlenu ni na koncu zgodovinskega razvoja - v pest-histoire - emancipacija človeka od naravnih prisil, temveč, v primerjavi z izhoščem, večja odvisnost, tokrat odvisnost od , .^, tehnično-kulturnega okolja, ki ga je sam človek ustvaril. 256 2. H KRITIKI MODELA "TEHNIČNE DRŽAVE" P- 2.1 Prve kritike, ki eo sledile objavi Schelskega т časopisu "atomzeitelter", so pretežno spete z empiričnimi rezmeremi. V določenem pomenu zgrešijo utopičen znečej modele "tehnične dr- ževe". Model konfrontirejo in falsificirajo s sedenje reelnost- jo.^' Ne kretke rezimirejmo to kritiko. Meri predvsem ne tezo e lestni zekonitosti in interesni nevtrelnosti tehnike. Argumenti Hense Peule Nehrdte proti sensi reelizecije "tehnične drževe" temeljijo ne postevki večnege konflikte interesov (pl*- relizem). Behrdt podvomi v teze Schelskege o monopolizirenju sredstev moči s strani drževe. Drževe nej bi koordinirela intere- se združenj, podjetij in strank. Očitno je, da je mogoče gospostvo legitimirati kot stvarni ra^- zum semo pri denem soglesju glede cilje. Zegovomiki tehnične drževe nej bi - kot dokezujejo Kogon, Behrdt in ttidi Meyneud - ohrenjejoče se dejstvo gospostve zgolj ideološko zestrli z ar- gumentom o domnevnih stvarnih nujnostih.^* Zlasti Behrdt nesprotuje predstavi Schelskege o procesu odloča- nje kot "the one best wey"» Tehnologije sicer deje izvedencu vedno več odločitev, tode njegove odločitve ostajajo nevezene na interese in vrednote. Politične odločitev torej ni elimini- rana, temveč je prenesena na osebe oz. skupine, ki jih je mogo- če navesti. Te proces je trebe razjasniti. Za Behrdte obsteja svobode znenosti le tem, kjer se znenstveniki zevedejo politič- nih pogojev in implikecij svojege dele in se temu primemo en- gažtrajo aa demokrat iz eei jo političnih struktur, Tudi Kogon zevzeme pozicijo, ki je kontrarne poziciji Schelske- ga: Da se tehnični argument lehko uveljavi, so potrebne neteh- nične, torej po Schelskem, "ideološke" danosti. Schelsky predpo- 257 stavlja normativno soglasje glede cilje, ki pa v realnosti ni dano. Tudi za Krauche je ne podlegi denega pluralizma interesov še na- dalje možno po interesih in vrednotah orientirano vodenje tehnič- ne moči razpolaganja, ki je nakopičene v državi in privatnem go- spodarstvu. Teza o tehničnem napredku, ki poteka po lastnih zako- nitostih, je možna le zaradi "samoreslosti" družbenih interesov in raziskovalnih prioritet. : ^ 2.2 Ze Bermene LCtbbeja^^ je osrednji kritični problem tehnokrat- skih utopij (od Becona prek Saint-simona do Sehelskega) postavi- tev hierarhije potreb. Tehnekretska ideja predpostevlja izobil- je dobrin, ki dopušča zadovoljitev vseh potreb. Po LObbeju je lehko mera zadovoljitve le potreba seme, kajti veljava tujih me- ril, n. pr. uspeha, pomeni potencialno nepravičnost. Katere instance določa, kaj je potreba in kaj ni? Starejši teo- retiki tehnokrecije so menili, da so ta problem rešili, a tem da 80 hoteli xunetne izzvene potrebe enostavno odstraniti. O tem govori citat F. Jonasa: "Od Saint-Simona dalje, ki je v svoji znemeniti peraboli meril na odstranitev celih eocielnih skupin, 80 vse do Burnhama, Veblena, Mumforda in Vergnaca razlagali en- krat to, drugič ono družbeno ureditev za nepotrebno in nekoriet- П0.-26 Lübbe sicer deleča izobilje dobrin kot "predpostavko tiste glob- lje družbene enakosti ljudi, ki je enakost sans za zadovoljitev neenakih potreb ljudi", kot predpostavko tako komunistične kot tehnokratske teorije, vendar pušča - opredeljen 8 svojo decizio- nistične pozicijo - razvoj v tehnokratski družbi odprt. Le-ta bi lahko privzela take "sijaj neke določene epikurejske vedri- ne" kot tudi "rigojiozno delovno moralo."^'''' Lübbe tukaj spregleda, da so pri Gehlenu in Schelskem potrebe 238 Btrilrtno vezane na obatojeSe vire zadovoljitve, oz, da aorajo biti zaradi Človeške potrebe po stabilnosti in formiranju ali zaradi nevarnosti "sprostitve postavljanja smotrov" (Gehlen) zvezane vsaj s humanimi tehnikami, U 2,3 Na znanstveno-socioloSki ravni razmerja med znanostjo in po- litiko se smer kritike spremeni, LObbejeva pozicija doseže nas- proti decizionističnem modelu višjo stopnjo racionalizacije raz- merja med znanostjo in politiko; vendar vseeno principielno oh- ranja nasprotje med tehničnim vedenjem in politično odločitvijo, LQbbe sicer v svoji kritiki modela Schelskega dojema tehnokra- cije kot politične teorije (ker le-ta tendira k temu, da politi- ko maskira kot stvarno prisilo), na drugi strani pa saa vztraja pri neposredovanem nasprotju med znanostjo in politiko, " " "Industrijska civilizacije je v svoji stvarni zakonitosti do neke mere nevtralna do vsebine presegajoče jo volje, katero u- porablja kot iixstrtjment,(.,,) Družbena praksa v tehnični civi- lizaciji same sebe ne transcendira. Toliko bolj nemočno je izpo- stavljena v posegu tistega ideološkega aktivizma, ki ji zasta- 28 vlja transcendentni cilj, kateremu mora služiti," 7 kasnejšem članku je LtSbbe manj dramatično prikazal razmerje med znanostjo in politiko« Danes je politika znanosti postala " poklic, ker so v znanstveni civilizaciji poznanstvenjene ne le tehnike prodxîkcije in organizacije, temveč tudi že politično in socialno delovanje. Znanost se je "uvrstila v skupek življenj- sko pomembnih človeških dejavnosti. Postala je materialni pogoj naše eksistence,"'^ Razmerje med znanostjo in politiko se je tako spremenilo, da "je že postavitev cilja političnega delovanja navezana na znai^ stveno posredovanje: znanost je udeležena že pri odločanju o tem, kaj se sploh da z možnostjo uspeha politično želeti,"'^ 239 Če torea znanost ne racionalizira аашо sredstev - v smislu Webro- vega vprašanja po adekvatnosti sredstev za doseganje danih cD.- jev - temveč tudi situacijo odločanja skupaj z njenimi cilji, potem je videti, da se tradicionalni pojem politike sam raskr«p= ja« Potem je gospostvo človeka na človekom zamenjano z gospost-* vom tehnično-ekonomskih stvarnih prisil« LObbejeva kritika tehnokratskega modela, ki je zanj kot misel- ni model relevanten, temelji na empirični postavki, da specifi- čnosti političnega delovanja, tj« vedno preostajajoči decizio- nistični značaj politike, ni mogoče integrirati v tehnokratski «ä^! f model« Tahnokratskemu modelu podobna komtinikacija med znanostjo in po- litiko naj bi bila možna samo v "esoterični praksi*, se pravi л v praksi, ki lahko nastane le pri hitri in brezkonfliktni komu- nikaciji znotraj "eeoteričnih skupin"« Takšne komunikacijske forme 80 v esoteričnih skupinah, ker imajo subjekti, ki so v njih udeleženi, monopol odločanja o tem, kdo pripada tej rela^ tivno zeprti javnosti« Nespretno je demokratična javnost načelno odprta na vseh rav- neh« "V nasprotju z zaprto javnostjo tehnokratsko strukturira- nih skupin ima demokratična javnost eksoteričen značaj"«^^ Ne ^ nazadnje temeljijo težave prenosa znanosti v politiko na teža- vah komunikacije med eseteričnimi in eksoteričnimi skupinami« . -1 Lübbe najprej omenja jezikovne težave, toda ne poskuša - kot Kreuch in Habermas - začrtati strategij, ki bi mogle opraviti ta proces prenašanja. f Lübbe se distencira od Ceri Sehmittovega decizionističnege ra- zumevanja politike«, vztraja pa pri nujnosti odločanja v politi- ki: "Odločati («.«) se je treba v praktičnih situacijah, ki ni- so v tej meri zrecionelizirane, tj« ki nieo tako preanalizira- 240 ne ▼ sto jih relacijah saoter - sredstro, da je pri dodatnih ali korigirajočih informacijah takorekoč per se jasno, kaj se mora zgoditi,"" Takšne situacije je mogoče pojasniti le z odločitva- mi, do katerih pride v mediju politične prakse, torej na podlae- gi stanja moči, Y toliko pa ostaja politika kot "ne docela poz- nanstvenjena praksa" zavezana modelu decizionističnega delova- nja. Po LSbbeju sta funkcija in učinek "decizionističnega modela" v tem, "da se ohranja viden moment odločanja v kontekstu politič- ne prakse, ki sicer ni fiksen, skoraj nikoli pa ne izgine, da bi na ta način na eni strani preprečili politiki, da bi svojo slepo pego ideološko poveličevala kot zvezdo modrih, in na drugi stra- ni pokazali znanosti, kje ima celo takrat dolžnost razsvetljeva- nja, ko le-ta od politike ni zaželjena",'* 2.4 Po teh izvajanjih o Lttbbejevi poziciji glede razmerja med znanostjo in politiko v "znanstveni civilizaciji" bomo s pomočjo Krauchovih del podrobneje obravnavali zoper model tehnične drže^- ve Schelskega naperjene ugovore, ki sta jih formulirali sistem- sko raziskovanje meteisnenosti in teorija odločanja, nato pa bo- mo sledili razaerju med znanostjo in politiko v skladu s Habeov masovim razlikovanjem modelov odločanja. Schelsky je menil, da pridejo pri optimalno razvitih spoznanjih o istem stvarnem sta- nju txïdl različni izvedenci do iste rešitve, do "one best way", Nasprotno pa navaja Erauch, da postaja situacija odločanja bolj diferencirana in ne enostavnejša, da izkustvo kaže celo v nara- voslovju, "kako redke so, celo pri uporabi čisto tehničnih kri- terijev, enoznačno optimalne rešitve, kako pogosto je dani pro- blem rešljiv na različne načisa, kako često kažejo funkcije več optima".'-^ Kraueh to ilxistrira že na čisto tehnični ravni samií Skoraj nemogoče je proglasiti enega od obstoječih atomskih reak- torjev za nedvomno tehnično najboljšega. Že tehnični obrat je strukturiran z določenimi cilji, ki niso tehnično fiksirani (pro- izvajanje energije ali vojaško zanimivo proizvajanje plutonija). 241 "Kje ee odloča med obema optinama, to lehko določejo eemo poli- tični in goepoderski kriteriji".Če vpliva ekonomeko-politič- no vrednotenje celo na obliko tehničnega obrata, ne moremo več govoriti o čisti stvemi zekonitoeti. To se pokaže še jesneje na primera odvisnosti tehničnege napredka od politične prisile v raziskovanju za vojaške potrebe. "Prisila, da je treba doseg»- ti vedno bolj perfekcionirana orožja je mnogo manj lastna zako- nitost stveme prisile tehnike kot je primarno politična prisil la."^*^ Krauch nalaga znanosti instrumentalne naloge: ertikulir»- nje, interpretacijo in legitimirenje razhajajočih se skupinskih interesov. Ta odpoved zehtevi po imunosti znenosti pomeni, da je znanost definirana kot principielno politična. ^» . Ta pojem znanosti izhaja iz prizadevanja metaznenosti, ki hoč^ jo pogoje in posledice raziskovanja samega nerediti za predmet raziskovanja (science on science). Iz tega izhaja novo razmerje med poznanstvenjenjem politike in politiziranjem znanosti, ki je pripeljalo Habermasa do formulacije njegovega anticipetivnege "pragmatičnega" modela. Raziskovanje ne izheja iz samega razis- kovanja, temveč je izbira določenega probleme in deloma celo za- stavitev raziskovenje iz eltemativne postavke možnih problemov že politična odločitev zeradi odvisnosti raziskovanja od določe- nih družbenih in držetnih interesov (ki jih je treba Se natanč- neje določiti). Samo zato, ker ta "ssmoraslost" raziskovalnih prioritet ni spo- znana, lehko pride do teze o imenentnem napredka tehnike in znanosti. Ravno zato, ker Schelsky v svojem tehnokratskem mode- lu ne do jeme tehničnih stvemih prisil kot politične prisile, odvisne od interesov, lehko reče, da sredstva določajo cilje, v da tehnične možnosti izsilijo svojo uporabo. Schelsky je lehko to storil, ker ni zadovoljivo reflektirel povezanosti stveme prisile in gospostva* ker - kot izveje D. Songuees - na odlo- čilnem mestu z "entropološko postavitvijo odtegne razvoj tehno- loške racionalnosti posegu konkretne sociološke enelize".^ 242 Če SchelBky - podobno Marxovi analizi razaerja med človekom in okoljem - ugotavlja: "Človek je podvržen prisilam, ki jih sam proizvaja kot svoj svet in svoje bistvo" ("človek se osvobaja naravne prisile, da bi se podvrgel svoji lastni produkcijski prisili"), potem na eni strani korektno opisuje stvarne zakoni- tosti družbene reprodukcije (n, pr.)pojav problemov posledic), na drugi strani pa ostane dolšan sociološko analizo in v svojem rekursu na filozofsko antropologijo - izključujočo problematiko gospostva - ne vidi več, da je prisila, ki je dozdevno imanent- na tehničnemu napredku, odvisne od družbenih interesov, ne pe od - v znenstveni civilizeciji odtujujočege se človeke "ne se- bi". Z izključevanjem problematike gospostve in z rakursom ne entropologijo tehnike, ki pojem tehnične stvarne zekonitosti od- tegne sociološki enelizi, se Schelsky izmekne - ze diskusijo o tehnokreciji - osrednjemu problemu notranje strukture tehnokrat- ske drževe.59 _ Cilj sistemskege reziskovenje je med drugim osvetlitev te notrap- nje strukture, ki se pri Gehlenu keže kot nepojmljive "super- strukture", pri Schelskem pe kot "tehnične drževe". Izhejajoč iz aneliz, ki kažejo, da sta danes reziskovenje in tehnični raz- voj pretežno vojaško tismerjene, torej določene s političnim bo- jem velesil za oblast, poskušajo sistemski raziskovelci - kot Ejreuch - rezviti strategije, ki naj bodo zmožne rešiti tehnični napredek iz njegove "samorasle" interesne vezanosti. Kreuch obravnave inatitucionalne predpostavke za "organizirano reziskovenje v demokraciji"*®, ki bi se lahko s pomočjo ze kri- tiko zmožne javnosti lotilo formuliranje cilja. Kreuch predla- ga aed drugim institucijo "organiziranege (simuliranege) konflik- ta" , da bi dosegli k vsem družbenim potrebam usmerjeno dolgoroč- no reziskovelno politiko, ki pa bi vseeno bila fleksibilne. Te ■ organizirani konflikt" nej bi demokretične vzpostevil ze orga- nizirano raziskovanje nujen proces prestavljenje med znenstvene- -tehničniai možnostmi in aed smotri, h keterim so strategije raz- 243 iekovanja Tismerjene. Izhajajoč iz situacijeke analize naj vodi "organizirani konflikt" do razširjenih možnosti delovanja, s tem do šanse, da se zavest- v no in avtonomno vodi tehnično-civilizacijaki proces napredka. Potem bi bila znova vzpostavljena prvotna relacija; smoter - sred—s stvo, ki se v tehnokratskem modelu odločanja (Gehlen/Schelsky) sprevme (sredstva določajo cilje), "Izhajajoč iz razumevenje si- txiacije je mogoče znova izbrati smotre, ze katere so v procesu nenehne refleksije med znanostjo in politično prakso ustvarjena 41 primerna sredstva." 3. PRAGMATIČNI MODEL ODLOČANJA (HABERMAS) . ¿te Dosedenjo diskusijo so pretežno vodili s stališča relacije smo- ter - sredstvo in razmerja med znanostjo in politiko. ^** v JOrgen Habermas je na novo etrukturiral kritiko tehnokratskege modele pri Gehlenu in Schelskem ш pojmovnim razlikovanjem mode- ^ 42 lov Odločanja ; Habermes razume zgodovino rezmerja med znanost- ч jo in politiko kot nastanek treh temeljnih, skoraj idealno-ti- pičnih stopenj racionalnosti, katerim vsekokrat pripada nek mo- del odločanja. s 1, (Znanstveni) racionalnosti izbire sredstva za uveljavljanje načelno irecionalnih (političnih) odločitev ustreze "decizioni- stični" model odločanja, ki vsebuje ostro ločitev vlog med znan- ^ stveniki in politiki. 2. Na osnovi novo nastalih tehnologij, keterih iracionalnost načel- no vdira čez področje sredstev na področje odločitev, je bil kon- cipiran "tehnokratski" model odločenja, po katerem so politične odločitve določene s tehnično-recionalnimi stvarnimi prisilemi. 244 5« Habermas razvija z negacijo teh modelov "pragmatičen" model . odločanja« V tem anticipativnem modelu bi imela znanost funkci- jo kontrolirati "samoraslost" interesov, ki stimulirajo razisko- vanje in politiko, in 8 tem kontrolirati družbeni razvoj« In si- cer kontrolirati z ozirom na tehnološke kriterije izvajanja ter sredstva na eni strani, in na drugi strani s pomočjo racionalno- sti, ki je usmerjezia k vsedružbenim potrebam in vrednotam« ad 1. Max Weber je striktno ločil funkcije izvedenca (gospost- vo uredništva) in funkcije politike. Sredstva politične prakse se sicer poznanstvenijo (racionalizacija uprave itd.), toda po- litik uporablja to tehnično vedenje. Političnega delovanja sa- mega ni možno racionalno utemeljiti, prepuščeno je čisti deci- zivi med konkuriraj očimi vrednostnimi sistemi. Habermas je opi- sal ta model odločanja že v "Theorie und Praxis"^ ko izvaja, da se usmerjanje prakse razcepi na "racionalno posredovanje tehnik in Iracionalno izbiro t.i. vrednostnega sistema ... Cena za ekonomijo izbire sredstev je sproščen devizionizem v izbiri naj- višjih ciljev."*' - ad 2. Razvoj novih tehnologij (kot teorije odločanja) za politič- no prakso ne izboljša le običajnih tehničnih sredstev, ampak že priskrbi strategije, ki racionalizirajo izbiro kot takšno. Vide- ti je, da se v tehnokratskea modelu obrne razmerje odvisnosti strokovnjaka od politika. Politik "postaja izvršilni organ znaik- atvene inteligence, ki v konkretnih okoliščinah razvija stvaziio prisilo razpoložljivih tehnik in pomožnih virov kot tudi opti- malnih strategij in predpisov vodenja,"** Politika se v tehnični državi strjuje v fiktivno dejavnost odločanja, stvarna prisila nadomesti gospostvo, Habermas povzame ugovore, ki so jih navaja- li že proti tehnokratskemu modelu Schelskega; tehnokratski model predpostavlja "imanentno prisilo tehničnega napredka, ki se ima za ta videz osamosvojenosti zahvaliti le samoraslosti v njem u- činkujočih družbenih interesov; hadalje predpostavlja kontinuum racionalnosti v obravnavanju tehničnih in praktičnih vprašanj. 245 IdL pa ga dejansko ni in ga zaredi logičnih rezlogov tudi ne no- re biti".^^ Po Habermasu sprejme Mbbe novo stopnjo racionalnos- ti v decizionističen model, zato označi Habermas Ltlbbejevo po- zicijo kot "razSirjeni decizionistični model". V tem modelu je res torišče čistih deciziv bistveno reducirano z erzenalom teh- noloških sredstev in strateških opor odločenja, ki so politiku na razpolago, toliko jesnejši pa postane zato značaj politične odločitve. Habermas upravičeno konstatira realno vsebino tega modela kot deskripcijo poznanstvezijenega odločanja, vendar ga sem pragmati- stičnc presega z anticipacijo svojega pragmatičnega modela. ad 5« Habermas hoče s pregmatičnim modelom zepolniti v Ltn>beje- vem modelu ostajajoče praznino med ratiom strokovnosti in druž- beno iracionalnostjo, ki se izraža v politični deeizivi. Vzajemna komunikecija med politiki in znanstveniki bi bila lah- ko tekšna, da je "na eni štreni voden rezvoj novih tehnik in strategij iz eksplicitno izdelanege horizonta potreb in zgodoviiv- ske določenih interpretacij teh potreb, torej vrednostnih sis- temov; na dzrugi strani so ti družbeni interesi sami, ki se zrca- lijo v vrednostnih sistemih, kontrolirani s preverjanjem na teh- ničnih možnostih in strateških sredstvih svoje zadovoljitve".''^ Samo pragmatičen model naj bi se nujno nanašal na demokracijo, kajti hermenevtični proces med politiko in znanostjo, če naj uspešno prenese tehnična in strateška priporočila v prekso, je nevozen na razsvetljeno in funkcionirajočo javnost kot regila- tivni moment, "Eajti komunikacija med izvedenci in instancami politične odl(^ čitve, ki določa tako smer tehničnega napredka im samorazumova- nja praktičnih potreb, navezanega na tradicijo, kot obratno tt>- di to semoraztimevanje meri in kritizira ob tehxxicno omogočenih аахшаћ zadoroljitre, se шога Tendarle narezati na družbene in- terese in vrednostno uaaeritev danega socialnega sveta življe- nja (•••) To predrazumevanje je samo v medsebojnem pogovoru sto- paj živečih občanov artikulirajoča ae zavest, ki jo je moč le 47 hermenevtično pojasniti"• ' 48 Pragmatični model pa je, laradi strukturae spremembe javnosti , o kateri govori sam Habermas, v svoji Sansi realizacije najbolj ogrožen z realniai težavami krožne komunikacije med znanostjo in javnim mnenjem. Medtem so postale znanosti same produktivna sila in država je prav kot naročnik "industrie de pointe" povzročila preusmeritev na zaslužek usmerjenih ciljev v politične (zlasti vojaško usmex^ jene) smotre raziskovanja. S tem postaja raziskovanje načelno znova dostopno politični volji. Habermas kategorizira študije Beidelberške Studijske skupine za sistemsko raziskovanje o velikih raziskovalnih inštitutih, ki so odvisni od državnih naročnikov in ki jih financirajo večino- ma z javnimi sredstvi (ZDA)*^, glede na vrsto in razsežnost ko- munikacijskega procesa med naročujočimi političnimi instancami in znanstveniki.'® a) Koannikaeija med izvedenci velikih raziskovalnih inStitutov in politično-vojaškimi naročniki pri posameznih projektih; ; ; ' , ; b) komunikacija med vlado in svetujočimi znanstveniki za obsež- nejše probleme v mejah razpoložljivih virov in dane situacije. Izidi raziskovanja so interpretirani po vnaprej danih interesih, da bi orientirati situacijsko razumevanje delujočih (politikov, vojake). Pride do izbire in ocenitve projektov. c) Trajna komunikacija aed znanostjo in politiko, ki naj for- anlira dolgoročno, na imanentne aožnostl in objektivne posledi- 247 ce usmerjeno raziskovalno in izobraževelno politiko. To lehko ^ pripelje do konfrontacije dzružbenih institiicij z uporabljenimi in morda razpoložljivimi tehnikami in strategijami, ta konfron^- tacija pa spet dopušča preusmeritev potreb in ciljev. Habermas interpretire: posk\is "zavestno voditi dosedaj samoraslo uveljav- ljajoče se posredovanje tehničnega napredka z življenjsko prak>^ so velikih ind\istrijskih družb, razvije dialektike presvetijene- ga hotenja in samozavedejočege se znanja na najVišji stopnji"^'^. , 4. HABERMASOVA TEOHIJA TEHNIČNEGA NAPREDKA Habermas razlikuje "institucionalni okvir družbe ali socialno kulturni svet življenja" in v njega takorekoč "položene" tehnič- ne napredujoče sisteme, se pravi "subeiateme smetmo-racional- nega delovanja"^. Vprašanje je sedaj, kako ti tehnično napredu- . joči sistemi vzvratne učinkujejo na institucionalen okvir, v katerem se razvijajo. Dolgoročne spremembe institucionalnega okvira (normativnih sistemov kot n. pr. družinski sistemi, prav- ni red, strukture gospostva) večinoma potekajo v obliki "pasiv- nega prilagajanja", te spremembe niso rezultat načrtovanega, smetrno-racionalnega delovanja, temveč so produkt samoraslega razvoja. Marx je razumel produkcijske razmerja kot institiicio- nalni okvir družbe. Cilj njegove kritike je bil spremeniti "se- kundarno prilagajanje" institucionalnega okvira v "ektivno pri- lagajenje", se pravi kontrolirati strukturno spremembo družbe. Habermas tako navaja v "Technik und Wissenschaft als ^Ideologie*" naslednje razvojne procese, zeradi katerih se po Habermasu Marxo- va identifikacija produkcijskih razmerij kaže kot zastarela. Ka- pitalistični produkcijski način je institucionaliziral inovaci- jo; s tem zagotavlja pennanentno razširitev subsistemov smetrao- -racionalnega delovanja. Medtem ko je bila premoč tradicionalne družbe v tem, da je ohranjala razvoj teh subsistemov "v mejah legitimirajoče učinkovitosti kulturnega izročila"^^, pa je ta 248 "ргевос" ixi8tit\icionalnega okvira, kot sta Harz in M« Weber pra- vilno videla, omajana a produktivnimi silami. ^ Prag med tradicionalno in moderno družbo, огпабепо z Webrovim pojmom racionalizacije, ni le v spremembi institucionalnega okvi-. ra s produkcijskimi silami - to je značilno, po Habermasu, za ce- lotno zgodovino - temveč bolj v "razvojni stopnji produktivnih sil, ki naredi razširitev subsistemov smotrno-racionalnega delo- vanja permanentno in s tem omaja visoko kulturno obliko legiti- macije oblasti s kozaološkiai interpretacijami sveta".'* Te interpretacije sveta, ki sledijo logiki simbolne interakcije (Haberaas), te "gai«nts méta-socieauz (Touraine) postanejo vpraš- ljive s smotmo-racionalnim delovanjem. Tako nastane problem le- gitimacije gospostva v industrijski družbi; problem torej, ki po Gghlenu že označuje razpad institucij, se pravi izgubo stabil- nost zagotavljajoče samoumevnosti institxicij. Medtem ko je bilo tradicionalno gospostvo neposredno politično gospostvo, identično z institucionalnim okvirom družbe, se po Н^ bermasu s kapitalističnim produkcijskim načinom institucionalni okvir legitimira s samim sisteman družbenega dela. Po tej anali- zi postane saa lastniški red nujno produkcijsko razmerje. Insti- tucionaliziran okvir dobi ekonomsko legitimaeijsko bazo. Webrov pojaa racionalizacije pomeni potem, v Habermasovi inter- pretaciji, prilagajanje ekonomsko legitimiranega sistema gospos- tva napredujočim tehničnim sistemom, v širšem pomenu pa prilaga- janje subaistemoa smotrno-racionalnega delovanja. Ta racionali- zaeijski pritisk "od spodaj" zagrabi vsa življenjska področja. Temu pritiska ustreza "prisila racionalizacije od zgoraj", ki postavlja pod vprašaj dosedaj obvazna interpratacijake vzoroe, — ki lo legitiairali gospostvo. Sea vaasti Habarmae nastanek ideologij, ki nadomestijo tradicio- 249 nalno legitimacijo gospostva in ki se uprevičujejo iz same kri- tike ideologije. Gehlen je navezal nastajenje ideologij že na razsvetljenstvo in na rušenje tradicionalnih, ee previ netema- tizirenih institucij s frencosko revolucijo. Habermes rezume moderno naravno pravo - čeprev z drugačnimi sklepi kot Gehlen - kot pogoj b\iržoaznih revolucij, ki so uničile tradicionalne le- gitimacije gospostva. Liberalni kapitalizem, čiger kritiko je izpeljel Herr v svoji kritiki politične ekonomije, je izkazoval neko razmerje med ii>> stitucionalnim okvirom in subsistemi smotmo-racionalnega delo- vanja, ki se je po Habermasu v temelju spremenilo s posegi dr- žave v kapitalistični gospodarski proces, usmerjenimi ne stabil- nost sistema in z razvojem znenosti v "prvo produktivno silo". Ti razvoji, ki jih izpelje Habermas v navezavi na Offeja, vodi- jo po njem do repolitizacije institucionalnega okvira družbe. Le-tega da v državno reguliranem kapitalizmu ni več možno nepo- sredno identificirati s produkcijskimi razmerji. Zaredi držav- nih intervencij v gospodarski proces se ttidi politika ne kaže več kot goli fenomen nadstavbe: "Če se družba ne ohranja več sa- moregulativno, ^avtonomno*- to pa je bilo tisto resnično novo v kapitalističnem načinu proizvodnje - kot državi predpostavlje- na in utemeljujoča jo sfera, niste država in družba več v rez- merju, ki ga je Marxova teorija določila kot razmerje med bazo in nadstavbo". Če se po Habermasovi analizi produkcijska razmerje depolitizira- jo, če so na drugi štreni tredicionelne oblike legitimacije gos- postva razkrojene, potem pride formalno demokratično gospostvo v sistemih državno reguliranega kapitelizma nujno pod legitima- cijsko prisilo. To légitiméeijsko prisilo skušajo rezrešiti z "nadomestno programatiko", "ki ni usmerjene na socialne posledi- ce institucije trge, temveč na državno dejevnost, ki kompenzira disfunkcijo svobodne menjave"^*^. Politika, ki se skuša izogniti 250 le disfunkcionalxiostiB gospodarske rasti in tveganjen stabilnos- ti gospodarskega sistema, aa Habermasa "ni usmerjena na uresni- čitev praktičnih ciljev« temveč na rešitev tehničnih vprašanj"'^, ^ Politika privzame negativen značaj: na mesto političnih ciljev stopi vladajoča "nadomestna programatika". Izključitev življenj- sko praktičnih vprašanj vzame politični javnosti njeno funkcijo demokratične diskusije o normativnih standardih družbe. Če nasto- pa politika le še kot administrativna in tehnična naloga, zahteva hkrati dépolitiziranje državljanov'^. S tem odtegne javni disku- siji tudi privatno obliko uvrednotenja kapitala in ključ razdelit- ve, ki zagotavlja lojalnost socialnim oškodovancem. 5. HABEBMASOVA KRITIKA TEHNOKRAT- SKE TEORIJE S svojim razlikovanjem institucionalnega okvira in tehnično na^ predujočih sistemov je Habermas formuliral splošno teorijo teh- ničnega napredka, ki mu dopušča kritizirati tehnokratske koncep- cije kot zgolj partikulatno koncepcijo tehničnega razvoja. Temeljna postavka tehnokratske teorije je tako po Habermasu, "da bi lahko xiravnavali tisto naknadno pasivno prilagajanje institu- cionalnega okvira tehnično napredujočim sistemom, torej nenačiv tovane posledice tehničnega napredka, ki "vdirajo v socialxxl svet . življexija, na enak način kot že dolgo kontroliramo naravne pote- Po Habermasu mora iz družbenih norm obstoječi institucionalni okvir izpolniti dve nalogi. Prvič je ta okvir "organizacija na- silja, ki lahko izsili represijo nagonskih zadovoljitev", in drugič je "sistem kulturnega izročila, ki artikulira količino naših potreb in anticipira zahteve po nagonski zadovoljitvi"^^. Čez kolektivno samoohranitev segajoči institucionalni okvir odlo- ča torej o strukturi gospostva, s tem pa o stopnji represije. To- 251 da - tako argumentira Habermae zoper tehnokratske teorije - "delo- vanje po tehničnih pravilih se meri semo p9 kriteriju uspehe; nas- protno pa delovanje znotrej družbenih norm vedno reflektire tudi zgodovinsko spremenljivo stopnjo goepoetva, se previ stopnjo eman- cipacije in individualizacije"^. Če ignoriremo ta drugi vidik delovanja, potem se kaže spremembe institueionalnege okvira seme se kot odvisne veriebla reprodukcije tehničnege sistema, če pe ga nasprotno upoštevemo, petem dojemamo "sem napredek tehničnega sistema kot odvisno veriablo v procesu napredujoče emancipacije",^' Potem lahko racionalnost institucionalnega okvira merimo glede na razmerje med sistemom gospostva in kulturnim izročilom. Tehnokreti pa hočejo integrireti zeostejajoči institucionalni ok- vir v tehnično napredujoče sisteme in jih teko sinhronizireti s tehničnim napredkom. To razumejo kot rešljivo nalogo. Ideja tehno- kretskege planiranja je teko semostabilizirenje družbenih siste- mov, ki se analogno sistemom človek - stroj semoregnletivno ohra^ njajo v optimalnem stenju , Družba, ki samo sebe progremire po modelu vzvratno povezenih si- stemov, te je avtomatično, bi morala avtomatizirati odločitve pe merilu tehnološke recionalnosti. Eabermes je ie v "Theorie und Prelis" vztrajal proti tehnokratski utopiji: "Substancialna racio- nalnost, ki je v naivnem zavzemanju za formalno racionalnost zata- jena, razodeva v anticipativnem pojmu kibemetično urejene samo- organizacije družbe neke skrivno filozofijo zgodovine" Ta fi- lozofija o koncu zgodovine, o družbi v "pest-histoire" označuje Gehlenovo teorijo. Habermas navaja zoper to filozofijo zgodovine, da ne obstaja "no- ben razlog za domnevo o kontinuumu racionalnosti med zmožnostjo tehničnega razpolagenja z opredmetenimi procesi in prektičnim ob- vladovanjem zgodovinskih px-ocesov. Iracionelnost zgodovine je ute- meljena v tem, da jo ^delamo^ne de bi jo doslej mogli delati za- vestno"^. 252 Tehnokrat ska utopija, ki je hotela po kibemetičnee modelu inte- grirati sistem družbenih norm (institucionalni okvir) s tehnično napredujočimi sistemi, predpostavi tako skupino saotmo-racional- no delujočih tehnokratov, ki ohranjajo sistem v pogonu in zago- tavljajo s humanimi in socialno psiholoSkimi tehnikami vodenja kondicionirane načine vedenja množic. Zunanje vodenje nadomesti potem s stiaulanski komunikativno, po normah orientirano delovat* nje. Tehničzii napredek postane legitimacijska baza tehnokratske ideo- logije, ki je po Habermasu "manj" ideološka kot dosedanje ideolo- gije, zato tudi bolj vama pred refleksijo. To stanje stvari iz- haja, po Habermasu, v državno reguliranem kapitalizmu prvič iz latentnosti razrednih nasprotij, ki je sprejeta kot definitivna, Dmgič je zagotovljena lojalnost p3?ebivalstva s političnim nači- nom porazdelitve s pomočjo odškodovanja za čisto privatne potrebe. Tehnokratske ideologije depolitizire kriterije, ki legitimirajo dmžbeni sistem, ker interpretacije dosežkov, s kete£imi se sio- tem uprevičuje, seme ni več politična. S tem odpravi tehnokratske ideologija razliko med prakso in tehniko^^^ Depolitiziranje pre- bivelstva se legitimira s tehnokratsko zavestjo. Tehnokratske zavest razkraja prektičen interes, ki je po Heberma- su navezen ne medij simbolne interekcije (jezik) in Intendire "ohrenjevenje intersubjektivitete sporezumevenje", kakor tudi ■vzpostavljanje gospostve proste komunikecije" v prid razširjene tehnične moči razpolagenja^. ^ Hedtea ko je Marx razumel nalogo spremeniti "sekundarno prilagaja^- nje* institueionelnege okvire v "ektivno prilegejenje" še kot praktično nalogo, namreč kot intenco ljudi, da bi delali svojo zgodovino z voljo in zavestjo, postane ta naloga v tehnokratski zavesti tehnično rešljiva. Ta tehnična naloga se po Habermasu pri- kazuje tehnokratom tako, da hočejo "dmžbo, s tem da jo rekonstrvi- irajo po vzercu samouravnalnih sistemov smotmc-racionalnega delo- 253 Tanja in adoptimega vedenja, kontrolirati na enak način kot na- ravo«^9. Ekstrapolacija tehnokretske zavesti v tehnokratsko utopijo kot družbo, katere instinktu analogno saaoatebilizacijo zagotavljajo humane tehnike, služi tako Habermesu ze označitev negativno-uto- pičnih potez tehnokratske ideologije. Tej očita Habermas, da zdru- žuje dve pojma racionalizacije. Toda vzvratnege učinkovanja racio- nalimacije subsistemov smotmo-racionalnega delovenje ne instittt- cionelen okvir ni moč v tehnokratskem pomenu rešiti semo tehnič- no: "Recionalizacija na ravni institucionalnega okvira lehko po- teka samo v mediju jezikovno posredovane interekcije seme, nemreč z razpiranjem komxmikecije. Javna^ neomejena in gospostva prosta diskvisija o primemosti in zaželenosti delovanje usmerjajočih паи- sprotij in norm v luči socio-kultumega vzvretnega učinkovenja na- predujočih subsistemov smotmo-racionalnega delovenje - komunika- cija te vrste na vseh ravneh političnih in znova politiziranih procesih oblikovanja volje je edini medij, v katerem je možno ne- kaj tekega kot "racionalizecija*"'^®. Nasproti konsekvencem negetivne utopije tehnokratskega značaja velja torej, da se z izzivom tehnike ne smemo soočiti zgolj teh- c nično, temveč moremo s politično diskusijo recionalno posredovati dmžbeni potenciel tehničnege vedenja s praktičnimi intencemi. Hebermesov pragmatični model odločanja zato predvideva, da poli- tiki z udeležbo funkcionirajoče javnosti preverjajo družbene ci- lje na tehničnih možnostih, in de se zgodovinsko tredirene in zdflij ne novo interpretirane potrebe neredijo za merilo določanja smeri in obsega tehničnega napredke. 6. K DOMETU KRITIKE TEHNOKRACIJE Kritike filozofsko usmerjenih teorij tehnokrecije je bila delno ideološko-kritične v tem pomenu, de je sledila določenim pojmom in teoretičnim postavkam v skladu z njihovim zgodovinsko nestalia 254 pomenoB in njegovie spreainjanjee т neaiki sociologiji šestdese- ^ tih let. Če se omejuje kcitika na stanja stvari o razmerju med znanostjo in politiko, ki sta jih Gehlen in Schelsky vsakokrat navajala za oporo svoje teorije, potem bi se izkazal nastavek te kritike po vsej priliki kot irelevanten za empirično raziskovanje, ki sledi obstoječim oblikam kooperacije in konflikta med znenost- jo in politiko. Potem bi bila potrebna sistematična raziskava razmerij med znanostjo, politiko in ekonomijo v poznem kapitaliz- ^ mu, ki presega variable znenstveno sociološke kritike tehnokrat- ^ ske teorije. Če pa so bile tehnokratske teorije Gehlene in Schei- . skega kritizirane imanantne in tudi transcendentalno (se pravi iz dragega teoretičnega zreferenčnega okvira, iz okvira Habermaso- , ve socialne filozofije), potem zategedelj, ker je sociološka teo- rija posredno sama izraz ali odraz reelnih družbenih razmerij in ideologeaov, (To velja, kot moramo še pokazati, čelo za kritiko tehnokratske teorije, ki ostaja zgolj ideološko-kritične), Tehne- kretska teorija, ki oznenje konec ideologij, ne le de se sama uvr- šča v zgodovino idej, temveč postane družbeno učinkovita ideólo- ' gija, teko kot je kot "ideologije v ozadju" (Habermas) zasidrana v zavesti podružbljenih individuov samih, S tem postene tudi jas- no, da presega kritika tehnokretske teorije Gehlena in Sehelske- ga znanstveno sociološke kritiko najprej e kontreme socio-file- zofsko srgumentacijo. Medtem ke se Gehlen eksplicitne uvršča v dobo "postrazsvetljenstve", pa se dejensko loteva poskusa zgodo- . vinsko utemeljiti protirazsvetljenstvo, hoče nasprotne Habermas dognati pogoje in možnosti razsvetljenstva v poznekapitalistiČni družbi, Y nasprotju z Gehlenovo, z reellstično gesto podeno resi- gnativno koncepcijo "rajstva svobode iz odtujitve"*^^, poskuša vze- ti Heberaes oblike odtujitve - kot samoi^aslost smeri tehničnega napredka - za povod sociološko orientirane strategije razsvetljen- stva. Nasproti teorijam "srednjega dometa" o razmerju med tehničnim na- predkom in družbenim rasvojem ostaja razlikovanje med institucio- nalnim okvirom družbe in tehnične napredujočimi (smotmo-racio- 255 nalnimi) sistemi, ki ga vzpostavlja Habermas v svoji teoriji teh- ničnega napredka, vsekakor dokaj abstraktno. To razlikovanje je sicer nujen korak h kritiki tehnokratske razlage tehničnega predka, toda v svojih vsebinskih postavkah ostaja izpostavljeno tako teoretičnim dvomom - predvsem z ozirom na revizijo Marxove rjo teorije* - kakor tudi empiričnim ugovorom; ti zadnji izpodbija- jo uresničljivost institucionalnih reformnih predlogov (kot n. pr. pragmatičnega modela odločanja), ki jih je izpeljal Habermas iz svoje kritike tehnokratskih teorij. Za Hebemase je ne ravni institiicionalnege okvire merilo recionalizecije^ ki jo je treba vzpostaviti z gospostva prosto komunikacijo, obseg emancipacije in individualizecije, S tem, de Habermas substituirá Marxovo raz- merje med produktivnimi silami in produkcijskimi odnosi s svojim razlikovanjem dela in interakcije (ozc smotmo-racionalnih subsi- stemov in institucionelnega okvire), se lahko nedeje družbene spremembe le z rezsvetljenstvom, z reaktivirano kritično javnost- jo. Spričo obstoječih, slej ko prej s produkcijskimi odnosi dani- mi rezmeremi gospostve, se kaže ta koncepcija javnosti kot idea- listična, v;.ssyr> , >_^¡ 7. POSKUSI REKONSTRUKCIJE DEMOKRA- TIČNE JAVNOSTI V POZNOKAPITALI- STIČNI DRUŽBI 7,1, Kritika pragmatičnega modela Očitna slabost pragaatlčnege modele je v neizdelani strategiji za vzpostavitev funkcionirajoče jevnosti. Proces prevejanje med znenostjo in politiko, previ Hebermes, se "imenentno nujn 257 ne interese, ki so orientirani v prihodnost in relevantni za ce- lokupni družbeni razvoj, ta možnost je že od samega začetka ome- jena z naraščajočo substuacijo znanosti pod pogojeauvrednotenja ka- pitala, Habermasov predlog glede razširitve zapovedi o javnosti na vse or- ganizacije, ki delujejo v povezavi z državo, se pravi, zahteva po organizacijsko-interni javnosti v strankah in zvezah, ostaja neu- resničljive, tj, ideelistična, teko kot tudi njegov pragmetičen model, katerege podlage je gospostve proste komunikecije med znei>- stvenáki in politiki na osnovi politično fungirejoče jevnosti, ker je njegova koncepcija v toliko inkoasekventna, kolikor od si- steme, ki v zadnji instenci sloni na razrednem gospostvu, priča- kuje demokratizacijo z javnostjo, K^r začenje Habermas svojo stra- tegijo za spremembo družbe izključno pri racionalizeciji institu- cionalnega okvira družbe z jevno, gospostve prosto komunikacijo^ abstrahira od interesov gospostve, ki jih postevijejo produkcijs- ke razmerja in ki se slej ko prej manifestirajo v institucionel- nea okviru družbe in jib nikakor - kot je pri Offeju često videti - ni moč razumeti interesno-psihološko, temveč socielno-stïlгIktш^- noe Komuniketivna prepletenost znenosti in politike, kot jo konci- pira Hebermes v pregmetičnem modelu, zeto ne povzroče nujno emen- cipetoričnih posledic, ki bi jih hotel Hebermes prisoditi svoje- mu modelu v nesprotju z decizionističnim modelom. Celo v pregme- tičnem modelu odločajo v zadnji instenci politiki, kejti znenst- veniki so pretežno reducirani na reektivno funkcijo: praktična vprašanje, ki jih je treba znanstveno rešiti, jim zadajejo "poli- tično pooblaščeni naročniki". Če opezujemo empirično uresničlji- vost pragmetičnega modele, potem le-ta nikakor ne gre preko "raz- širjenega decizionističnega" modela^'e Habermasov model funkcionira saao na osnovi premise, da partiku- larni interesi ne preprečijo spoznanja splošnega interese. Dia- lektike družbenih entegonizmov, ki pogojuje dielektiko splošnih in pertikulemih interesov, pe je pri Hebermesu sevede ustevlje- 258 ш. Vtem ko Habermas ▼ pragmatičnem modeln formalizira princip gospostva prostega dialoga neodvisno od njegovih možnosti uresni- čitve, reif ic ira ta princip sam: "Gospostva prost dialog naj trans- cendira gospostvo, toda manjkajo empirični pogoji njegove spostit- Če upoštevamo prepletenost ekonomske in državne moči na področju politike znanosti, potem je videti Habermasov pragmatičen model pod danimi institucionalnimi pogoji netiresničljiv« To je seveda konsekventno spričo Habermasove prenagljene revizije Maracove teo- rije o bazi in nadstavbi, Eajti prepletenost "države" in "družbe", ki jo pokaže Habermas, nikakor ne vodi do državne aktivnosti, ki bi bila v takšni meri neodvisna od ekonomskih interesov, rezulti- rajočih iz privatne oblike xivrednotenja kapitala, da ne bi bilo '^^ več moč identificirati institucionalnega okvira družbe najsi le posredno - s prodtikcijskimi razmerji« Specifičnost interesov ia- ■ stitucionelnega sistema je moč dokazati kljub državnim interven- cijem v gospodarski proces. Analiza politike znanosti v ZRN, ki jo je izvedel Joachim Hirsch, pride do rezultata, da ni enotno načrtovane državne politike znanosti, ker "mehanizmi kapitalisti- čne ekonomije,ki se tipirajo racionalnemu celotnemu planiranju, to- liko bolj učinkujejo v administrativnem procesu, kolikor bolj so razhajajoči se ekonomski interesi neposredno integrirani v posa- - mezne segmente upravnega aparata, (,••) Obstaja nevarnost, da državna uprava z minimaliziranjem svoje semostojne ^policy me^ ' ; king* kapacitete izgubi zmožnost za dolgoročno stabilizacijo ka- pitalistične ekonomije in družbe, kajti s tem bi morala nasproto- vati delnim interesom dominirajočih skupin koncernov. Se pravi, da bi administrativno reproducirala kapitalistični krizni mehani- zem. Tako gledano je videti vprašljivo, če so ^teorije poznega kapitalizme* v obliki kot jih podajajo Habermas, Bergmann, Offe in tudi Huffschmid, ki izhajajo iz sposobnosti državne administra- cije za dolgoročno stebilizacijo ekonomskega sistema, dovolj rea- listične" "^^, Prepletenost "države" in "družbe" ee nasprotno mani- festira ekonomsko kot socializacija privatno kapitalističnih tve- 259 ganj in stroškov pri istočasni privatizaciji profitov. Politično to pomeni parcialno "privatizacijo" države, dokler se razpad poli- tične javnosti, ki se manifestira v izgubi funkcije reprezenta- tivnih kontrolnih organov, zlasti v faktični oslabitvi parlamen- ta nasproti eksekutivi in v skozi ministrsko birokracijo uveljav- ljajočih se ekonomskih partikulamih interesov, ne kompenzira z novimi oblikami demokratične kontrole« Takšno možnost kompenzaci- je pa oceni tudi J« Hirsch kot precej neznatno: "Havno to pa pre- preči koncentracija ekonomske moČi, ki jo zahteva znanstveno teh- nični ^napredek* v obstoječih družbenih razmerah. Medtem se pre- zentira *administrâtivno-vojaško-industrijski kompleks* kot druž- beni center moči, ki se v veliki meri izogiba kontrolam"'''^« Insti- tucionalni predlogi reform za vzpostavitev znanstveno-politične javnosti, ki bi dopuščali, da se racionalno ugotovijo in realizi- rajo družbeni pogoji in posledice znanstveno-političnih strategij, ostajajo toliko časa abstraktni - kot pravilno ugotavlja J« Hirsch - "dokler družbena razmerja moči, ki izvirajo iz organizacije produkcije, že od samega začetka preprečujejo njeno realizacijo, Iraciosialnost znanstvene in izobraževalne politike v Zvezni repu- bliki nikakor ni v prvi vrsti posledica tehničnih nezadostnosti in organizacijskih napačnih konstrukcij, ki naj bi se dale odpra- viti samo 8 prepričevalnostjo boljših modelov. Nasprotno, glede na imenentno logiko monopolitističnega kapitalizma v dani zgodo- vinski situaciji, je videti ta iracionalnost nujna. Institucional- ne reformne predstave so zato v končni instanci smiselno diskutan bilne samo v zvezi s strategijami za spremembo produkcijskih raz-" merij; konkretno povedano: lahko sicer formalno definiramo orga- nizacijske predpostavke za izboljšavo kapacitete planiranja in od- ločanja državne administracije in znanstveno političnega aparata upravljanja, njihova realizacija pa je odvisna od tega, če se da odpraviti *privatizacijoMržavnega aparata, čigar pojavna oblika 80 pričujoče tehnične nezadostnosti. To pa spet ni mogoče brez de- privatizacije velikih kompleksov kapitala, se pravi: nemogoče je ' brez njihovega političnega vodstva in kontrole. Na doseženi stop- nji družbenega razvoja je mogoče realizirati demokratično politi- 260 čno politiko znanosti le fie kot eocielisticno"*^^» 7.2 Javnost zastopstva interesov i n tehnični napredek Pojem meščensko-liberelne javnosti se je v zehodnih množičnih de- mokracijah izpraznil. Birokratizacija strank in zvez, koncentra- cija tiske, oligopolistična tržišča in koncentracija kapitala eo faktorji, ki degradirajo javnost v organ aklemacije. Po Schempe- trovem pojmu demokracije se politične vodilne sile dejensko legi- timirejo kot alternativne elite z volitvemi. Odločitve o vodilnih smemiceh politike so odtegnjene javni razpravi. Gospostvo je for- malno legitimireno, ni pa racionalno legitimirano z javnostjo, ki ' je določena s pojmom socialne demokracije. Javnost, etablirana kot državni organ, parlament, je glede na mi- nistrsko birokracijo in vrhove strank in zvez fektično brez moči. Na osnovi teh tendenc se uveljavijo v dolgoročnih programih ved- no le interesi, ki jih zastopajo zveze in organizirane interesne skupine. i r Л . Videti je, da so posamezni individui tem manj organizirani v in- teresnih zdiruženjih, kolikor bolj so oddaljeni od produkcijske sfere. Nasprotno pa so naravoslovci komaj da organizireni kot po- litična interesna skupina*^®, čeprav se njihove znanost čedalje bolj integrira v neposredno produkcijo. Ne drugi strani nimajo takšne skupine kot intelektualci in študent- je nobenih organiziranih sankcijskih možnosti, čeprav imajo zara- di svoje odgovornosti, ki ni vezana na položaje, možnost, da for- mulirajo ne le parcialne, temveč tudi celokupno družbene interese, ki so usmerjeni k normativnim ali tudi utopičnim merilom. Pri za- ^ stopstvu interesov za politiko znanosti, usmerjeno v prihodnost, je problematično to, da morajo biti zastopane situacije, ki še ni- so dene. Takšno zestopstvo interesov se lahko sklicuje le na ob- 261 čl interes družbe, tako da nobeno združenje in interesna skupina, ki se ravna po aktualni situaciji, ne uveljavlja svojih razpolož- ljivih sredstev moči v prid tega občega interesa, ki aktualno ni negotov. Je pa dolgoročno odločujoče Šansa družbenega raziskova- nja, čigar koristnost za državo (primarni interes za raziskovanje usmerjeno v oboroževanje) ni neposredno razvidna. Je zato omejena, ravno tako Je omejena šansa raziskovalnih institucij, ki bi raz- jasnile Javnosti kot potencialnemu zastopniku prohodnih intereaov^ njene objektivne interese. Ker skupine, ki bi to zmogle, ne razpolagajo z nobenimi institucio- naliziranimi sankcijskimi sredstvi, četudi so institucionalizirane kot interesne skupine. Je Kraueh predlagal, da se "v *organizirar- nem konfliktu* pričujoča *kvazi-Javnost* zveš in institucij dopol- ni z nadaljnimi zastopanji, ki se zavzemajo za interese skupin, ki so bile doslej nezadostno zastopane"o Kraueh izhaja iz izkus- tva povsem razhajaječih se znanstvenih ocen glede presoje predpo- stavk in koneekvenc odločitev in opozarja na Javne kontroverze po- litično angažiranih znanstvenikov, ki so Jih v ZDA že uspešno prak- ticirali. "Simulirani konflikt" naj bo institucionaliziran kot oiv ganiziran konflikt, se pravi kot trajna ureditev na parlamentarni ravni; nadalje naj dovoli adekvatno znanstveno instrumentalizaci- Jo problemov in končno zagotovi reprezentativno interesno plurali- teto (ravno tako tudi doslej nezastopsne interese), da bi se izog- nili "navideznemu konfliktu*. Kraueh prenaša - podobno kot Habermas v pragmatičnem modelu - na t vojaško-političnea področju prakticirane "organizirane konflikte" " na družbene področje, da bi dosegel fleksibilnost dolgoročno raz- ^ iskovalno politiko, ki Je usmerjena k celokupno družbenim potre- bam. Predpostavka za to bi bil resnično funkcioniraJeč proces pre- stavljanja med tehnično-znanstvenimi možnostmi in družbenimi in političnimi smotri, po katerih naj bi se raziskovalne strategije ravnale. Kraueh meni, da bi bili takšni komunikacijski in učni procesi vzpostavljivi ravno tam, "kjer so zaradi tehnično-civili- 262 zacij8k«ga napredka zastopane napetosti ▼ družbi, in kjer bi bi- lo možno zmanjšati napetosti s tehničnimi možnostmi delovanja", in opozarja na vprašanja urbanističnega planiranja, izobraževal- ' nega planiranja, političnih prognoz, planif ikacije itd. Učenje ' gre pri tem - v skladu z domnevemi pragmatičnega modela - preko tehničnim možnosti in vključuje vedno že družbena vrednotenja. Tudi ta poskus rekonstrukcije znanstveno-politične javnosti pod- leže ugovorom, ki so bili formulirani že proti pragmatičnem mode- lu. . ^ . „^,.,.. , 7.3 H kritiki disparitetne teze in zahteve po parcipativni demokra- ciji v urbanističnem planiranju V nadaljnjem bomo eksemplarično razpravljali o poskusu rekonstruk- cijske javnosti, ki ga je predlagal Claus Offe za področje urbeni- stičnega planiranje. Te poskus izhaja iz analize poznokapitalisti- čnega sistema, analize, ki poudarja predvsem sistem-stabilizira- joče momente in je zato prenag|eno pripeljala do revizije Marzove razredne teorije. To analizo, ki je postala znana kot "disparitet- ne teza" moramo najprej predstaviti in kritizirati, preden bomo lahko smiselno razpravljali o iz te analize (in z njo zvezane ima- nentne kritike) izhajajočem predlogu s planiranjem povezane jav- nosti. Aneliza poznokapitalističnega sistema, ki so jo podali Bergmann, Braadt, KBrber, Mohl in Offe ne 16. Deutscher Soziologentag (1968) (1968)°®, skuša dojeti političen sistem gospostva v njegovi pove- zanosti 8 socio-ekonomsko strukturo. Izhaja iz tega, da so možna mnogovrstna ustrezanje med vazo in nadstvvbo družbe, "da se uje- ma produkcijska organizacija razvitih kapitalističnih industrij- skih družb 8 povsem različnimi oblikemi politične oblasti"^^. Potrebno je pokazati spoznavni interes te enelize, kolikor učinku- je vsakokret dane socio-ekonomska struktura kot restriktivni pogoj 263 političnega delovanja, - Olcrepitev delovanja eksekutive na račun parlamenta je posledica prisile, da je treba intervenirati v pro- ces kapitalistične produkcije (koncentracija in centralizacija ka- pitala). Se pravi, da se politične odločitve, v tam primeru dr- žavni posegi za reguliranje gospodarskega procesa (nadalje gospo- darska politika, državna socialna politika), zoperstavljajo ima- nentnim tendencam samemu sebi prepuščenega kapitalističnega raz- vojnega procesa. Na drugi strani ostane avtonomija javne oblasti v kapitalističnih deželah omejena z "restriktivnimi pogoji" (Kirchheimer)• Danes mo- rajo veljati "privatna moč razpolaganja nad industrijskimi vele- podjetji in investicijske odločitve, ki so tej moči razpolaganja prirejene, kot odločujoči restriktivni pogoji političnega delova- 82 nja" , Iz teh objektivnih procesov izhaja za navedeno skupino av- torjev nujnost revidirane razredne teorije. Pretežno konstantni vzorec empirične neenakosti skiipin naj bi se spremenil v genezi in funkciji. Prvič, socialne neenakosti naj bi ne bilo več mogoče ''' direktno interpretirati zaradi državnih redistribucij, z ekonom- skimi razmerji moči. Konkretne življenjske šanse niso več določe- ne samo z razdelitvijo dohodka: kajti šansa za zadovoljitev živ- ljenjskih potreb (kot mir, varnost, vzgoja, stanovanje, promet, celo delo in konzum), ki segajo Čez to mero individualne zadovo- ljitve potreb, v politično reguliranem kapitalističnem sistemu v skladu z logiko kolektivne skrbi za življenje za veliko večino prebivalstva niso več individualno kupljive, temveč so določene s političnimi odločitvami. Drugič, faktična neenakost ni izkuše- na direktno kot privilegiran j e ali podprivilegiranje, ker so te interpretirane s sistemom norm^'. Po tej analizi je torej "z vidika socialne spremembe treba iska- ti dominantno obliko neenakosti (,,,) manj v vertikalni dimenzi- ' ji neenakosti slojev in razredov kot v horizont silni dimenziji dis- paritete življenjskih področij, se pravi neenakomerne zadovoljit- ve različnih življenjskih potreb" 264 Ker so družbene potrebe, ki predstavljajo manj vprašljive proble- me sa funkcioniranje sistema in ne rezpolagajo z nobenimi sredstvi za svojo realizacijo, nujno zanemerjene pri postavitvi prioritet, ustverja politično ireguliren kapitalizem, v svoji usmeritvi k ob- = renitvi stabilnosti sistema, neraščajočo "dispariteto med različ- nimi problemskimi področji in potrebemi družbenega življenja"®^« "Dispariteta življenjskih področij nerešča predvsem glede ne raz- lične razvojne razkorake med dejansko institucionalizirano in mož- no ravnijo tehničnega in družbenega nap3?edka: Nesorazmerje med najmodernejšimi produkcijskimi in vojaškimi eparati in stagnira- jočo organizacijo prometnega, zdravstvenega in izobraževalnega si- stema je za to ravno tako znan primer kot protislovje med racio- nalnim planiranjem in regxxliranjem devčne in finančne politike in 86 anarhičnim samoraslim razvojem mest in regij" « Če se vprašamo po družbenem subjektu, ki bil lahko, izhajajoč iz horizontalne sheme neenakosti, izkoristil konstatirano disparite- to življenjskih področij, da bi iniciiral zgodovinsko spremembo, potem ostaja po tej enalizi le situacijska skupina "profesionali- zirane inteligence^: "Osebje zaostajajočih institucij izobraževel- nega in zdravstvenega sistema, urbanističnega planirenja in arhi- tekture in še nekaterih področij tehnologije, administracije, pla- niranja in raziskovanja, je vsaj po svojem specializiranem poklic- nem znanju zmožno zase in za druge konkretizirati konflikt med de- jenskostjo in možnostjo in teko ponuditi v političnem referenčnem okviru sistem transcendirajoče interpretacije potreb, ki bi leh- ko postale uspešne le na osnovi novih političnih organizacijskih oblik ztinaj političnega sistemse Bazen tega uživa profesionalizi- rena inteligenca nereščajočo funkcionalno avtonomijo, ki ji omogo- ča, da se vsaj izogne strukturalnim imperativom, ko razvije samo- razuaevanje, v keterege se vključijo politične konsekvence in možnosti njene poklicne prekse. Vsebina in organizacija institu- * eij višjega isobraževalnege sistema sta strateško pomembni ze ta vprašanja"®^. 265 H KRITIKI DISPARITETRE TEZE Medtem ko je v Marxovi analizi gospostvo kot družbeno razmerje iz- hajalo iz eksistence razredov, konstituiranih s produkcijskimi raz- merji, se v analizi frankfurtske skupine avtorjev pojma gospostvo in razred naposled razhajata. V poznokapitalistični državi blagi- nje in intervencije naj bi razdelitev dohodka izgubila svoj domi- nantni pomen za razdelitev družbenih življenjskih sans. Politično determinirane disparitete življenjskih področij naj se ne bi dale interpretirati "kot antagonizmi med razredi, pač pa kot rezultati prej ko slej dominantnega procesa privatnega uvrednotenja kapitala in specifično kapitalističnega razmerja gospostva" . Ker nadalje, kot izvaja Offe na dmgem mestu, delovni dohodek ni več določen z mehanizmom svobodnega trga, temveč s "političnim mehanizmom vred- notenja" , naj bi se na osnovi državne intervencijske dejavnosti tudi "novih oblik socialne neenakosti ne dalo več neposredno odsll- kati na ekonomsko definirana razredna razmerja in razložiti kot njihove refleks. Namesto tega bi bilo treba dognati politične me- hanizme, "ki na eni strani nadomestijo vertikalni sistem neenako- sti razrednega položaja s ^horizontalnim* sistemom disparitete živ- ljenjskih področij, na drugi strani pa z odpovedjo intervencije konservirajo fragmente neposredno ekonomsko povzročene eneenakos- ti"®^. Pojmi sistemske teorije, uporabljeni za deskripcijo pozno- kapit al ist ične družbe, so v nasprotju z uporabo marksističnih poj- mov. Posledica tega je, da s pojmom disparitete opisane pojavne oblike družbene neenakosti niso zadostno posredovane s svojim druž- benim izvorom, ki ga je treba marksistično razložiti. Martin Baeth- ge je na to jasno pokazal: "Izraz te manjkajoče refleksije razmer- ja med izvorom in pojavnimi oblikami socialne neenakosti je upora?- ba dveh raznovrstnih kategorialnih shem: za opis prevzamejo (frank- furtski avtorji - H.S.) pojme funkcionalistične teorije slojev, za razlago pa marksistiñne kategorije"^®. Zato se v analizi čedan Ije bolj izgublja posredovani značaj interesne specifičnosti druž- benih področij delovanja in s tem njihov naposled s produkcijski- mi razmerji pogojen značaj gospostva. Frankfurtski avtorji aami 266 konetatirajo pomanjkljivost empiričnega fundiranje svoje dispari- tetne teze: "Ostaja empiričen problem, keko analizirati konkretne oblike prepletenosti vertikalne neenakosti in horizontalne dispa- ritete"^^. Delo pa bi se pokazati, da je moLno socialne neenakos- ' ti, opisane v dieperitetni tezi, posredno še vedno razložiti, kljub izravnalni, redistributivni dejavnosti države, kot sistema- tično privilegiranje, oz. deprivilegiranje družbenih razredov s kapitalistično ustrojeno (se pravi s kapitalističnimi prodvikcijs- kimi razmerji determinirano) socialno strukturo. Zato je treba pritrditi S. Eerkommerovi interpretaciji, po kateri je razloženo "prekrivanje" vertikalne dimenzije socialne neenakosti s horizon- talno dimenzijo "disparitete življenjskih področij" z Althuseero- vim pojmom kot "nadeterminecija" (surdétermination) družbenih kon- op fliktòv z dodatziimi protislovji (kumulirejoče disparitete)^ o Tako se uveljavljajo socialno-državno posredovene disparitete same na specifično razreden nečin. Medtem ko Offe ne razreši empiričnega vprašanja, ali mora biti razredno teoretične sheme, ki interpreti- ra razmerje gospostva z razlikovanjem ekonomsko definiranih reizre- dov, alternativno nadomeščene eli samo dopolnjena z interprétéeij- sko shemo, ki jo earn predlaga in ki temelji na "disjunkciji kate- gorij potreb oz. življenjskih področij"^', kaže nasprotno analiza razrednega položaja in politične zavesti "tehnične inteligence", ki jo izvaja Herkommer, de je razredno teoretične nastavek v naj- boljšem primeru mogoče dopolniti z disparitetne teze, nikakor pa ne nadomestiti^. g POVEZANOSTI "TEHNIČKE" KRITIKE TEHNOKRATSKE TEORIJE IN ZAHTEVE PO PAHTICIPATIVNI DEMOKRACIJI NA PODROČJU PLANIRANJA Offe razlituje dva vzorca kritike tehnokratskih teorij: interesno teoretično in imanentne kritike. Medtem ko Offe vedno bolj izbolj- šuje"-' interpretacijski vzorec imanentne, tehnične kritike tehno- krecije, pa menimo ai, da se e to premestitvijo na imenentni sis- 267 temeki problem tehnokratskega gospostva, ki izhaja po Offeju iz razhajanja "naraščajoče potrebe po legitimaciji in progresivne izgube legitimacijska baze"^^, vzpostavi fiksiranje na tehnokrat- ske teorijo, ki otežkoča adekvatno socio-struktume analizo pozno- kapitalistične družbe in razen tega vedi do neutemeljenih pričako- vanj družbenega potenciala spreminjanja v obliki rekonstruirane participativne demokracijoo Tako je sledil iz disparitetne teze koncept sindikaliziranja profesionalizirane inteligence, tako se premestijo, kot M, Baethge prepričljivo konstatira, "vsebine spre- minjavalne strategije od odprave socialnih fenomenov, utemeljujo- čih disparitete, zia njo samo in inducirajo tako prej strategijo punktalnih snreminjovalnih ukrepov kot pa temeljne spremembe struk- ture gospostva"-^'. Ta strategija izhaja že iz tega, da se Offe loti kritike, ki je komplementarna modelu "tehnične države" - ki pri Schelskem pokaže v mnogočem značaj ekstrapolacije - da bi pokazal, da model Schel- skega sploh ni "konsistenten, se pravi logično kot tudi socialno neprotisloven, da bi bil kot medel sprejemljiv"^ . Offeju sicer ta dokaz uspe s pomočjo novega problema pennanentne zagotovitve lojalnosti, ki po njem označuje "politične dilemo tehnokracije", zapostavljen pa je fundamentalnejši problem dominantne forme pri- vatnega uvrednotenja kapitala, ki je institucionalno zavarovana s tehnokratsko-administrativnimi dejavnostmi države, problem, ki ga je treba razložiti na podlagi interesno-teoretične - na razredno strtikt\2re družbe nanašajoče se - zastavitve. To se pokaže že pri konfrontiranju interesno-teoretične ga in imanentnega vzorca kri- tike tehnokratskih teorij, ki jo navaja Offe za utemeljitev svo- jega izbora imanentne kritike: "Glavna smer kritike tehnekratske- ga koncepta je bila posvečena naporu ohraniti, zoper intenco Schel- skega, interesno-teoretične zastavitev in za slojem zastirajoči stvaxmlh prisil znova odkriti stalno učinkovitost vladajočih eko- nomskih interesov in njihovih transmisijskih organov. Za drugo glavno smer disktisije je proces izgube demokracije in depolitiza- cije, ki ga proglaša tehnokratska teza za spremljajočo okolišči- . 268 no * znanstvene civilizaci.le*. sicer zedovoljivo opisen, toda tej ч razlagi ee zoperstavlja in vztraja nasprotno na tem, da bi se dal ta proces teoretično analizirati in praktično revidirati na ravni regresije in izpraznitve ftankcije demokratičnih institucij" • Tekšen, iz disperitetne teze in iz "tehnične" kritike tehnokratske teorije izhajajoči predlog prektično revizije funkcijske izgube demokratičnih institucij, je podal Offe z ozirom na s planiranjem ¿ povezane javne organizacije^®^. Offe hoče pokazati, da motivacij- i ski funkcijski pogoji političnih sistemov v tehnokratskem modelu sploh no morejo biti izpolnjeni. Izkustva, ki so jih pridobili v ZDA na področju sanacije in regionalnega planiranja, so prisilila profesionalne planerje k temu, da so nadomestili fizični pojem planiranja s pojmom "social planning"; kajti veliko problemov na področju infra-strukture so no da torediti administrativno, sledeč ; znanstveno ugotovljenim stvarnim prisilam, temveč le s pomočjo na- sodelovanje pripravljenega prebivalstva, ki je udeleženo pri pla- niranju. Offe navaja kot institucionalne stvarne prisile, ki se zoperstavljajo novim, k potrebam tismerjenim planskim odločitvam, *; tisto obče, iz politično-ekonomskega sistema izhajajoče restrik- tivne pogoje političnega delovanja: zakonito zavarovani lastniš- ki red, dane upravno strukture, pomenjkanje planerskih institucij, ki bi pripravljale dolgoročne napovedi, ki bi bile sploh zmožne sprejeti artikulirano potrebe tistih, ki so udeleženi pri plani- ranju; tako kot možnosti financiranja in časovnih možnosti. Vsi *' ti faktorji opozarjajo na pomanjkanje institucij javnosti, ki bi mogle uresničiti na področju planiranja splošne interese v skladu z intenco pragmatičnega modela odločanja. Navezujoč na tehnokrat- sko diskusijo formulira Offe, da stvarna prisila nastopi šele tam, "kjer ni organiziranega subjekta k potrebam usmerjene reformne politike. (...) Stvarna prisila vlada tam, kjer so institucije javnosti okostenelo, oz. kjer jim ni uspelo nadomestiti z novimi političnimi institucijami"^®^. Ameriški poskusi, da bi ustvarili s citizen participation takšne 269 nove delujoče institucije javnosti za realiziranje planerskih na- mer, kažejo jasno kompenzacijski značaj, ki ga imajo za političen in administrativen sistem. Za sam proces planiranja demonstrirajo ti poskusi, da šele implementacija ciljev omogoča natančno iovma- liranje planerskih ciljev. Se pravi, da mora priti v fazi imple- mentacije kontinuirano in v kratkih časovnih presledkih do proce- sov vzvratnega povezovanja, da bi na začetku postavljeno postavko alternativ zožili na izbran, uresničljiv eilj, ki se ga v fazi nje- gove realizacije nenehno korigira in precizira. Ta postopek redu- cira nehotene posledice plana, ki so bile značilne za fizičen po- jem planiranja in so pripeljale do pojma "social planning" (Dyck- man). To socialno planiranje, v kolikor priporoča planersko rele- vantne korektiare nehotenih posledic domnevno "samozakonito" pote- kajočega tehničnega napredka, se samo sprevrže v socialno tehnolo- gijo, ker prej utrjuje razmere v državno reguliranem kapitalizmu kot pa da bi pokazalo ekonomske restrikcije, katerim je planiranje podvrženo^®^. To ambivalentnost ohranjujejo reformni predlogi, ki se zavedajo teh politično-ekonomskih restrikcij, kljub temu pa sku- šajo operirati v okviru danih institucionalnih mejnih pogojev ali celo z vključitvijo advokatskega planiranja na njegovih mejah. Tako je bil n. pr. za Markisches Viertel (Berlin) v obliki kolektivnega diplomskega dela treh arhitektov (Bloema, Goeschela, TCllmanna) si- muliran pragmatičen model z vključitvijo udeleženega prebivalstva, za katerega se v skladu z znanim modelom advocacy planainga (Davi- doff) zavzemajo planerji kot odvetniki, zato da bi lahko postali iideleženi tendencialno iz objektov planiranja njegovi subjekti (se pravi, da bi postali zmožni zastopati svoje lastne potrebe). V tej nalogi je bil uporabljen zgoraj zgolj skiciran pojem planiranja za socialne ustanove (šole, otroško varstvo, zdravstvene ustanove) v Markisches Viertel, ki so katastrofalne. Eoncept "spremljajočega planiranja" naj jamči, da se da v teku implementacije plana še iz- birati med alternativnimi možnostmi v skladu z napovedanimi in ne- hoteno izhajajočimi razvojnimi možnostmi'''®'. Realizacijske možnosti tekšnih tendencielno progresivnih modelov spričo obstoječih, poli- tično-ekonomskih restrikcij ne obstajajo, kot bomo še pokazali. 270 Najbolj znani model advocacy planninga - ki ga je razvil Davi- doft^'^ - je bil kritiziran kot liberalno-pl\iralističen model. Pla- nerski odvetniki morajo zastopati interese podprivilegiranib skri- pin nasproti planerskim uradom, ki teoretično fungirajo kot nev— < traini sodniki. To pa pomeni, da naj bi planerski odvetnik pripo- mogel svoji mandatni skupini do politične artikulacije njenih last- nih interesov, čeprav gire pri tej skupini ravno za "organizacijsko nezmožno" interesno skupino, Kaplan^®^ potrjuje v svojem poročilv.:. težave advokatskega planiranja. Na manipuléeijske možnosti advokat- skega planiranja je opozoril zlasti Peattie^®^, Zadnja, politično najbolj radikalna oblika participacijskih strategij - commvmity power strategy - ki jih je opisal B\irke^°^, izhaja iz tega, da je možno, poleg obstoječih grupacij moči postaviti nove skupine, ki se jim ni treba opirati na etablirane institucije. Svojo moč črpa- jo iz demonstracij, zavračevalnih akcij itd. Morda je to edina mož- na oblika udeležbe tistih, ki jim Wilson^®® odreka sposobnost za "public regarding" delovanje, razen če nastanejo s planiranjem po- vezane politične bazične organizacije, ki pa bi morale nadregional- no delovati v povezavi z organizacijami v produkcijski sferi. Če to ne uspe, bi bilo advokatsko planiranje zreducirano na socialno tehniko, planer bi samo lajšal disparitetne napetost v smislu kriz- nega managementa v državno reguliranem kapitalizmu. Delo planerja v okviru restriktivnih mejnih pogojev ima, po modelih advokatskega in paarticipativnega planiranja, same takrat dolgoročno uspeh, ki spreminja strukturo same, če razvoj sposobnosti udeleženega prebi- valstva, da artikulira svoje potrebe vodi istočasno k spoznanju in boju zoper politično-ekonomske restrikcije samega sistema. Temu ustrezno berlinska "Arbeitsgruppe der Planer" kritično ocenjuje možnost, da se planiranje razume kot sredstvo za spreminjanje poz- nokapitalistične družbe. Obe zadnji tezi v Planer-Flugschrift 2^®^ se glasita: "Šazisa nastane v sistemsko nujnih učnih procesih, v inkoD^etenci eperatov, ki zahtevajo omejene sodelovanje *udeleže- nih*, de bi bilo sploh mogoče plenireti» Navidezno protislovje med učinkovitostjo in jevnostjo planiranja je bilo medtem odprav- ljeno. Kot najboljše tehnokretske planiranje se je izkazale plani- 271 rande 2 ^udeleženimi*. (...) Da bi premagali x^akcioziami element obstoječih participacijskih modelov,je potrebna dvojna strategija. Najprej je treba nadalje razviti organizacijo skupin, ki se ©zave- dajo svojega razrednega položaja v politični bazi, se pravi v pod- jetjih in stanovanjskih četrteh. Politizacija bo dosežena le, če je tem skupinam omogočeno, da konkretnih nastavkov ne гаггшејо in se proti njim ne bojujejo kot proti posameznim primerom, tesveč kot značilnostim kapitalističnega družbenega reda. Nadalje je tre- ba ustvariti v institucijah, se pravi v upravi in na univerzi,pred- postavko za takšno izoblikujočo se organizacijo, in to tako z pr5.- pravo vedenja in sredstev, kot z razkrajanjem struktur moči". Zgrešenih urbanističnih planiranj - kot HSrisches Viertel - ni mo- goče naknadno korigirati z omenjenimi možnostmi participacije; tu- di v procesu samega planiranja - torej med fazo implementacije - se jih ne da bistveno korigirati z udeležbo občanov, dokler pomeni- jo restriktivni politično-ekonomski pogoji slej ko prej socializa- cijo "social costs", se pravi državni prevzem infrastrukturnih in socialnih komunalnih ustanov in privatiziranje profitov, v tem pri- meru profitov gradbene indtistrije in podjetij za gradnjo stanovanj. Sanacijska praksa v Zvezni republiki fungirá kot anticikličen gos- podarski intr\ament države. Težava državne iniciative planiranja obstaja v tem, da zagotovi tako investicije za kar se da neznatna javna sredstva kot tudi investicijske možnosti za privatni kapital. Helga Fassbinder zavrača v svoji "Polit-8konomische AnaD^se der Demokratisierung infrastruktureller Planungen"Habermasove in Offejeve teze o možnosti državne dejavnosti, ki bi trajno stabili- zirala sistem, in o substancialni demokratizaciji, ki se čedalje bolj uveljavlja. д ; Pragmatični modeli, ki so jih prakticirali v ZDA (iniciative obča- nov. Advocacy Planning, Community Power), ki izhajajo iz infrastruk- turnih disparitet v življenjskih možnostih, služijo E. Fassbinder- jevi kot dokazi za restriktiven značaj planskih pogojev v kapitali- 272 гши. Kjerkoli že sledi razToj infrastrukture merilu kapitalistične racionalnosti, se pravi uvrednotenja kapitala, in ga le-to motivi- ra in hkrati omejuje, tam morajo biti potrebe individuov, ki se aiv tikulirajo v akcijah občanov in iniciativah planiranja, navedljivo omejene. Eazen tega državni organi integrirajo strategijo advokat- skega planiranja v tehnokratski arzenal za preprečevanje sistem- -ogrožajočih konfliktov (se pravi konfliktov, ki se obračajo pro- ti družbenim vzrokom disparitet), ker lahko naročniki pravočasno lokalizirajo nastopajoča protislovja, ker fungiré redna konsulta- cija interesentov kot preventivni ukrepi uprave za preprečevanje konflürfcovc To je H. Passbinder natančno opisala: "Iniciativne ski>- pine občanov predstavljajo sistem predhodnega opozarjanja na poten» cialna žarišča konfliktov, ki omogočajo administraciji, da postane pozorna na konflikte že pred njihovim odprtim izbruhom, S tem je odvzeta birokraciji potencialno zgrešena odločitev o prioritetah zadovoljitve potreb. Artikulacija daje potrebne informacije za us- merjano uporabo javnih sredstev in omogoča, da se oceni uporablji- vost potreb za privatne investitorjee S tem je dana privatnemu ka- pitalu možnost, da maksimslno izmeri tržišča in da potisne javne investitorje nazaj na tisti minimum, pod katerega ni mogoče iti, ne da bi zopet izbruhnili konflikti. Lastni iniciativi skupin obča- nov je prepuščeno najnujnejše pokrivanje potreb, ki za uvrednote- nje kapitala niso dobičkonosne, kolikor se te skupine zadovoljuje- jo s provizoriji, tj, kolikor svoje zahteve zreducirajo in najde- jo kot nadomestek neko potrditev že v lastni iniciativi"^"*-^. Če torej ekonomsko pogojene restrikcije zadovoljitve potreb kolidi- rajo z zehtevo demokratično legitimirane družbe po soodločanju in samoodločanju, potem se nujno vzpostavi tendenca po tehnokratski rešitvi infrastruktumega planiranja. Bazen tega so Janssen/Kraus- ee/Schlendt opozorili na to,da progresivna zahteva po realizaciji demokratizacije precesov planirenje in odločanja z javno kontrolo planerskih organizacij že zato ni rešljiva, ker ne prihaja več do vnaprejšnjih odločitev planiranja na komunalni, temveč vsaj na nad- regionalni ravni: "S koncentracijo kapitala in neraščenjem nalog 275 planiranja in investicija države se spremenijo strukture . procesov komunikacij in odločanja; torišče delovanja komunalnih uradov kot tudi posameznega krajana se vedno bolj krči, tako da občina kot gremij odločanja in kot interakcijska enota v splošnem izgublja na pomenu. Soodločanje v občinah ima aklamacijsko funkcijo, v najbolj- šem primeru pa doseže odlog ali modifikacijo""'"^^. Že ta izvajanja kažejo, da naletijo na lokalni ravni participacijski modeli, ki iz- hajajo zgolj iz disparitet, in poskusi rekonstrukcije demokratične javnosti zelo hitro na temeljno struktxaro kapitalistične strukture gospostva. Za planerje lahko obstaja konsekvenca le v tem^^', da so X2deleženi v političnih organizacijah onstran lokalne ravni in n. pr. aktivnost v mestnih četrteh zasidrajo v praksi, ki navezuje v sferi distribucije alrtualizirana protislovja nazaj na antagoni- stičen konflikt v produkcijski sferi. OPOMBE: .v Pri tem članku gre za bistveno razširjeno in revidirano varianto mojega poročila: "Vissenschaftssoziologische £[ritik an deutschen Tehnokratie-Teorien". FUTURUM, knj. 2, zv. 5., 1969, str. 566-591. le K ideološko kritični analizi pojma tehnike primerjaj: Claus Offe: Der Begriff der Technik bei Arnold Gehlen und Hel- mut Schelsky. Soziologische Diplomarbeit, Berlin 1964; in Hei- ....... ner Sttlck: Zur deutschen Technokratie-Diskussion. Sozialphilo- sophische und Wissenschafssoziologische Kritik der Theorie von Gehlen und Schelsky. Soziologische Diplomarbeit, Berlin 1968. 2, J. Habermas: Technik und Wissenschaft als "Ideologie". Ed. Siihiv kamp 287, Frankfurt a.M. 5, Antoworten auf Herbert Marcuse. Izdal J. Habermas. Ed. Suhrkamp üo5 Frankfurt a.M. 1958. Zlasti prispevki C. Offeja in J. Berg- manna. 4. Primerjaj med drugim diskusijo ▼ časopisu Sozialistische Poli- tik. ' 5. Primerjaj Texte zur Technokratiediskussion. ki sta jih izdala Claus Koch in Dieter senghaas (.E.V.A., Frankfurt a.M. 197o) , zlasti tekste zbrane v prvem delu. 6. Primerjaj Jacques Ellul: La Technique ou l*en.^eu du siècle. Paris 1954, str. lo7-12o: Universalismo technique. 274 7. Schelsky: Der Mensch in der wissenschaftliehen Zivilisation. Veröffentlichung der Arbeitsgemeinschaft fUr Forschung des ^ Landes Nordrhein-Westf., št. 96. Köln-Opladen 1961, str. 12. ^ 8. Schelsky, ibid. Pri Gehlenu: "Svet tehnike je ... takorekoč Veliki človek*. Tako kot je človek "nature artificielle ". Die Seele im technischen Zeitalter. Hamburg 1957» str. 9» 99. Schelsky, op. cit., str. 16. 10. Schelsky, op. cit., str. 25. 11. Schelsky, op. cit., str. 16. ' 12. Schelsky, op. cit.,str. 51* 15. Schelsky, op. cit., str. 24. 14. ibid. ^ 15. Schelsky, op. cit., str. 25. 16. Schelsky, op. cit., str. 26. 17. ibid. 18. Schelsky, op. cit., str. 29. 19. J. Ellul, op. cit., str. 255. 20. Schelsky, op. cit., str. 52. 21. Schelsky, op. cit., str. 24. 22. Schelsky, op. cit., str. 56. 23. Claus Offe je nasprotno poskušal v svojem diplomskem delu z imanentno kritiko modela "tehnične države", ki preverja lastno trditev Sehelskega, da naj bi interesno nevtralna "tehnična dr- žava" optimalno zadovoljevala vse v njej obstoječe interese in potrebe glede na šanso njene realizacije. V svojem predavanju "Sachzwang vuad Endecheidtmgsspielravun" (april 1969) je Offe na- daljeval 8 to tehnično kritiko tehnokracije, da bi pokazal, da v tehnokratskem modelu ni mogoče izpolniti motivacijskih funk cijskih pogojev političnega sistema. Offe je medtem to zastavite tev nadaljeval. Primerjaj: Offe: Das politische Dilema der Tech- Technokratiee Izšlo v: Texte zur Technokratediskussion. Izdala: Koch in D. Senghaas, Frankfxirt a.M. 197o, str. 15&-171. H kri- tiki tega vzorca imanentne kritike primerjaj odstavek (7.5.). 24. H. P. Bahrdt: Helmut Schelskys Technischer Staat. - atomzeit- alter 1961, ZV. 9; isti: Forschung und Staat - atomzeitalter. 1965, ZV, 4, isti: Forschung und Verwaltxing - atomzeitalter. 275 1964, ZV, 2, isti: Die wissensckaftspolitische Entscheidung - atomzeitalter« 1964, zv, 6; isti: Der Status des Wissenschaft- lers in der modernen Gesellschaft - atomzeitalter, 1966, zv, lo. E, Kogon: Demokratischer Staat \ind moderne Technik, - atom- zeitalter, 1961, ZV, 5» J» Meynaud: La Technokratie, Mythe ou SlalitS? Paris 1964, 25. H, LCtbbe: Zur politischen Theorie der Technokrat ie - Der Staat. ZV, 1. 1962. - 26. F. Jonas: Technik als Ideologie - Technik im technischen Zeit- alter, Str. 15o, izdali: Hans, Frey er, J. Chr. Papaiekas in G. leXpert, Düsseldorf,1965. 27. LObbe, op. cit., str. 55 in str. 55» v ..... 28. Lobbe, op. cit., str. 57. 29. Hermann LQbbe: Vissenschaftspolitik, Wissenschaft und Politik - Festschrift zur ErCffnxmg der Universität Bochum. Izdala H. Wenke in J. ћ. Knoll. Bochum 1965. 50, Lübbe, op, cit,, str, 157» 51, Ltlbbe, op, cit,, str, 14o, 32, Lobbe, op, cit,, str, 145, 53* Ltlbbe, op, cit,, str, 147, s 34, LObbe, op, cit,, str, 149. 35, H, Kraueh: Wider den technischen Staat, - atomzeitalter. 1961 zvezek 9t s*^?, 2ol, 56, ü)id, 37, Krauch, op, cit,, str, 2o5« 38, D, Senghaas: Sachzwang und Herrschaft, - atomzeitalter. 1966, . zvezek 12, str. 369. -% 39» Primerjaj): Senghaas, op. cit., str, 37o, 4oo Kraueh; Organisierte Forschung in der Demokratie, Studiengruppe für Systemforschxing, Bericht Nr. 79. Heidelberg 1966. Primerjaj .ponatis tega eporocila tako kot nadaljnje znanstveno sociološke raziskave istih avtorjev. - Helmut Kraueh: Die organisierte Forschung, Sammlung Luchterhand, Newied/Berlin 197o. Primer- jaj: Krauch: Wissenscehftspolitik in demokratischer Gesellschaft Izslo v: BeitrSge z'om VerhëLltnis von Wissenschaft und Politik^ Symposium "Forschung, Staat und Gesellschaft". Izdal Helmut Krauch, heiaeiDerg Ï9bb. 276 41, Krauch, citirano poročilo št. 79, str. 272. 42. Habermas: Verwissenschaftlicht Politik in demokratischer Gesell- schaft. Izšlo v: ForschunggplannunK. Izdali: H. Krauch, w. Kunz, H. Rittel. Manchen 1966. 45. Habermas: Theorie und Praxis. Sozialphilosophische Studien. Neuwied/Berlin 1953, в\гс, 242. 44. Habermas: Verwissenschaftlichte Politik in demokratischer Gesellschaft. Forschungsplannung. Izdali: H, Krauch, W. Kunz, H. Hittel. MOnchen 1966, str. 15I. 45. Habermas: op. cit., str. 132 si. ''^' 46. Habermas, op. cit., str. 134. ' , ^ . / 47. Habermas, op. cit., str. 135. - -. 48. Habermas: Strukturwandel der Öffentlichkeit. Neuwied 1962, 49. Ti Bi&-Science inštituti so Tečinome organizirani zunaj univerz. 50. Ze nadalje primerjaj Habermes: Verwissenschaftlichte Politik in demokratischer Gesellschaft, ibid. str. 138-141. 51« Habermas, op. cit., str. 141. 52. Habermas: Technik und Wissenschaft als "Ideologie". Prankfurt a. M. 1968. str. б5. 53. Habermas, op. cit., str. 67» • - 54. Habermas, op. cit., str. 68. 55. Primerjaj k temu J. Hebermas: Naturrecht und Eevolution. Izšlo v: Theorie und Praxis. Neuwied/Berlin 1965. 56. Habermas: Technik und Wissenschaft eis "Ideologie". Frankfurt a. M., 1968, str. 75.-- 57» Habermas, op. cit., str. 76: Zagotoviti eksistenčni minimum za večino: relativna premožnost; zagotovitev delovnega mesta in stabilnost dohodkov. 58. Habermas, op. cit., str. 77. * » - 59. To konsekvenco sta potegnila - vsekakor afirmativno - Gehlen in Schelsky v svojih tehnokratskih teorijah. 60. Habermas: Fördert der technische Fortschritt die Freiheit? (radijski rokopis) 1966, str. 51. (Primerjaj nastavek "Techni- 277 scher Portschritt und soziale Lebensvelt" v Habermas; Technik глхј Wissenschaft als "Ideologie". Frankfurt a. M. 196Sf75 61. Habermas, op. cit., str. 32. 62. Habermas, op. cit., str, 33. 63, Habermas, op, cit,, str, 54, 64, Primerjaj Habermas: Dogmatismus, Vernunft und Entscheidung. Iz- šlo v: Theorie tind Praxis. Neuwied/Berlin 1965. Primerjaj Pieiv re Naville, ki dokazuje v svoji, po Marxu orientirani, interpre- taciji avtomacije, da so homeostatični družbeni sistemi že za- to utopični, ker so - podobno kot v tehnokratskih teorijah - koncipirani kot gospostva prosti. Vers l^automatisme? Paris 1963 65./66 65./66. J. Habermas, op. cit., str. 251. 67, K reizlikovanju med prakso in tehniko primerjaj: W. Hermis; Politik urd praktische Philosophie. Neuwied/Berlin 1965; pri- merjaj J. Haoermas: Vom sozialen Wandel akademischer Bildung. Merkur št. 185, шај 1965. 68. Primerjaj Habermas: Technik und Wissenschaft als "Ideologie", Frankfurt a. M. 1968, str. 91. 69. Habermas, op. cit., str. 96. , iXa :- , 70, Habermas, op. cit., str. 98. '3 71, Primerjaj članek s tem naslovom pri Amoldu Gehlenu: Studien zur Anthropologie und Soziologie. Newied/Berlin 1965. 72. K temu primerjaj podrobne kritike v čaropisu Sozialistische Politik"(med drugimi Bischoff/Ganssmann; W. MOller; Holshausen; V. Mttller/Chr. NeusüSs). 75. Habermas: Technik und Wissenschaft als "Ideologie". Frankfurt a, M. 1968, str. 133. 74. Th. Malsch: Habermas* Technokratie-Kritik (referat, F. ü. Ber- lin, SS 1969, Str. 65.) 75. J. Hirsch: Wissenschaftlich-technischer Fortschritt und poli- tisches System. Frankflirt a. H. 197o. (.ed. suhrkamp 457) str. 76. J". Hirsch, op. cit., str. 254 si. > ' ^ ' ■ 77» J» Hirsch, op. cit., str. 286. 78o Primerjaj S. Wood: "Scientists and Polities; The Rise of an 278 Apolitical Elite", Izšlo v: Scientists end Wetional Policy Makins. Izdala H. Gilpin, C. Wright, N. T., str. 41-72, 79. Krauch, citirano poročilo št. 79, str. 257. 80. "Herrschaft, KlassenverhBltnis und Schichtung". Izšlo v: Spät- kapitalismus oder Industriegesellschaft? Verhendlungen des 16. Deutshhen Soziologentages. Izdal Th. W. Adorno. Stuttgart " - 1969. 81. op. cit., str. 68. 82. op. cit., str. 72. ^ 83. Toda te normativno interpretirane in s tem kanalizirane depri- vacije se lahko docela eksplozivno prebijejo ter se sprevrzejo v kolektivne akcije proti družbenem sistemu (rasni konflikti v ZDA; razredni konflikti maja in junija 1968 v Franciji). 84. op. cit., str. 82. i 85. op. cit., str. 84. . 86. op. cit., str, 84, 87. op. cit., str. 87. , . . 88. op. cit., str, 84. - . - * . 89. C, Offe: Politische Herrschaft und Klassenstrukturen. Zur Ana- lyse spStkapitallstischer Gesellschaftssysteme. Izšlo v Politik- wissenschaft, Izdala: G, Kress in D, Senghaas. E.V.A., Frank- furt/H. 1959, str. 177 el, 90. M, Baethge: Ausbildung und Herrschaft, ünternehmeninteressen in der Bildxmgspolitik, GStttngen l^JVo. (Studienausgabe) str. 11, 91. Bergmann et ml., op, cit,, str, 87. 92. Sebastian Herkommer: Entwicklungstendenzen im Spatkapitalismus vuQd die Voraussetzvingen der Politisierung technischer Intelli- genz, (del I). Izšlo v: Sozialistiche Politik. 1. I, št. 5, Okt. 1969. - 93. C. Offe: Politische Herrschaft und Klassenstrukturen. Izšlo v Politikwiseenschaftc Izdala G. Kress in D, Senghaas. Frankfturt a. M, 1969. Str. 164. 94. Primerjaj S. Herkommer: Zur Politisierung technischer Intelli- genz (Del II). Izšlo v: Sozialistische Politik. 1. I, št. 4. dec. 1969. - 95« Primerjaj op 23; zdaj primerjaj C. Offe: Das politische Dilema der Technokratie. Izlio v: Texte zur Tehnokratiediskussion. Izdala C. Koch in D. Senghaas. E.V.A., Frankfurt a. M. 197o. 96. Offe, op. cit., str. 167. ; v ,3^,, . 97. M. Baethge, op. cit., op. 19 do uvoda, str. 258. "^' ^,;^^ 98. Offe, op. cit., str. 157. Golo fiksiranje na ta problem perma- nentne zagotovitve lokalitete v tehnokratsko-poznokapitalistič- ni družbi se kaže pri K. Schashtu in W. Streecku: Technokratie und Emanzipation. Izšlo v Futurum, knj. 3, zv. 2, 197o. 99. Offe, op. cit., str. 156 »1. -^' 100. Offe: Sachzwang und Entscheidungsspielraum. Predavanje, april 1969; izšlo v: Stadtbauwelt 25/1969. 101. Offe, op. cit. 102. Primerjaj kritiko povezovanja socialne tehnologije in etablira- ne ne futtirologije pri Clausu Kochu: Kritik der Ftilrurologie. Izšlo v: Kursbuch 14« 1968. Primerjaj prispevek Jutte Matzner: Zum Selbstverstandnis Kritischer Futurologie v tem zvezku. lo5. Del te naloge je bil publiciran. Primerjaj Diplomandenkollek- tiv 6o2 TUB: Partizipation in der Planung. Izšlo v ABCE-t-, št. 9, maj 1970. 104. Paxil Davidoff: Advocacy and Plxiralism in Planning. Izšlo v: Journal of the American Institute of Planners (JAIP), november ^965; primerjaj Davidoff/Reiner; A Choice Theory of Planning. Izšlo V JAIP, januar 1965; primerjaj k advokatskem in partici- Sativnem planiranju dokumentacijo "Literatxor zxor Plannxong xind ffentlichkeit". Izšlo v: Stadtbauwelt 25/197o; ravno tako po- ročilo Klausa Pfromma: Advozierende planxing. Versuch zur Stadt- planxmgstheorie. Izšlo v: ARCH+, št. 8, oktober 1969; in Step- han Brandt: Zxxr Demokratizierxing des Planxmgsprozeeses. Izšlo v: ARCH+, št. 9t иај 197o. 105. JAIP 2/1969. lo6e L.R. Peattie: Reflections on Advocacy Planning. Izšlo v JAIP 2/1968. lo7e Primerjaj: Bxirke: Citizen Participation Strategies, Izšlo v: JAIP, 5/1968. 108. J. Wilson: Planning and Politics: Citizen Paricipation in Ur- ban Renewal. JAIP, november 1965. 109. Stadtbauwelt 25/197o, 280 lloe Diplomarbeit WS 1969/7o, felralteta za arhitekturo T.U.Berlin, 111. H. Pesebinder, op. cit., str. loo. 112. J8rn Janssen, Joachim Erausse, Joachim Schlandt: Stadtplaner und Reformgeister. Izšlo v AECH-f št. 11, oktober 197o. Str. 28. 113o Primerjaj tudi JanssenAravisse/Schlandt, op. cit., str. Зо. Prev. po: Jean Meynaud, Heiner StCck, Jutta Matzner. Robert Jungsk Spekulationen über die Zukunft« München 1971, str. 2ol-245. Prev. J. Šumič RECENZIJA 283 Prane ADAM : í : O KRITIČNI SOCIOLOGIJI IN VPRAŠANJU AKTUALNOSTI MARKOVE PARADIGME (Ivan Kuvačič: Znanost i društvo, Naprijed 1977) ...^ Najnovejša knjigja profesorja Kuvačiča nvidi prijetno branje. V pol esejističnem, vendar ne ohlapnem in večpomenskem stilu se bralec seznani z nekaterimi temeljnimi dilemami, ki so dandanes postavljene pred vsakega sociologa, ki noče biti samo "tehnik" in ozko zagledan v svojo "stroko". . . Knjiga je razdeljena na tri problemske sklope: problemi pristo- pa, znanost in ideologija, sistem in človek. Ti sklopi so raz- vejani v poglavja z določenimi temami. So pa posamezni sklopi samostojna in v sebi zaključena celota, vendar se skozi njih v vleče neka rdeča nit, tako da ima kdor knjigo občutek vsaj rah- le povezanosti. Pripomnil bi še to, da so bili posamezni pris- pevki, ki so vključeni v knjigo, že objavljeni v raznih revijah (pri nas dva in sicer v Časopisu za kritiko znanosti, domišlji- jo in novo antropologijo: Subk\xltura mladih ali kontrokiiltura ter Človek in sistem). Še najbolj novo in sveže je prvo poglav- je. Le-to po moji oceni še ni bilo predhodno nikjer objavljeno. Avtor razpravlja tu o treh pristopih (metodologije) k proučeva- nju socialnih pojavov: o analitičnem, hermenevtičnem in kvali- tativnem. Ko konfrontira analitičen in heï*menvtski pristop se mu pokaže, da gre v družboslovju za konflikt dveh temeljnih koi>- cepcij, pozitivistične in historične. Prva pokriva bihevioristi- čne (avtor omenja L\mdberga in Skinner ja) in neopozitivistine , (Nagel) interpretacije, historična koncepcija ima do neke mere pandan v hermenevtiki (Dilthey, Gadamer, nove sociološke smeri kot simboli interakcionizem ipd,). Koncept A. Schutze pa naj bi pomenil sintezo, oz. kompromis med obema, Pozitivistični pris- top (pa naj bo to biheviorističen ali v keteri koli drugi veri- enti) kerekterizire zahtevo po enotnem metodološkem konceptu 284 dmižboslovja in naravoslovjae Diružboslovju naj bi bilo v princi- pu omogočeno delovati na način, ki ga prakticirajo ekzaktne апвн- noeti. Na človeka, družbo in socialne pojeve na sploh se gleda kot na objekte, ki so dostopni empiričnemu raziskovanju in kvan- titativnim operacijem. Pojmi, ki se ne dajo operecionelizirati niso predmet znanosti. Se pravi, da družboslovje gleda na objekt proučevanja nevtralno in neprizadeto in ga ne zanima njegova "zgodovinskost" (enkratnost, neponovljivost, spremenljivost). Tako se bihevioristi v svojem proučevanju omejujejo le na večjo ali menjšo kompleksnost reekcij organizma na zunanje stimuluse« E. Nagel sicer kritizira bihevioristični ekstrem, ki hoče člove- ško obnašanje proučevati tako kot se proučuje biokemične spremem- be pri obnašanju živali, vendar ugotavlja, da Je sodobni bihe- viorizem zapustil takšna stališča. Kot pravi Kuvačič vseeno za- govarja bihevioristično zahtevo po objektivnem in eksperimental- nem raziskovanju v obliki Jasnih in preciznih izjev. "Notranja stanja" nam niso dostopna skozi subjektivno vživljanje razisko- valce v objekt ampak Jih lahko (po Nagelu) proučujemo tudi če nimamo istega izkusta, Je pe res, da mora obstajati neko mini- malno izkustvo, če hočemo dojeti npr. streh človeke pred množi- co, ki ga hoče linčeti. Tu pa se t\idi pokaže razlike med humani- stičnimi vedemi in naravoslovjem, vendar za Nagele to ni ovira za identično - logično proceduro. 6. Simmel pa Je po drugi strani čisto drugače utemeljil sociolo- gijo, ki Jo Je imenovel formalna sociologija. Po njegovem mneia- Ju 80 apriorne sintetične kategorije predpogoj za obstoj družbe. Člen neke določene skupine ni član druge skupine le neposredno empirično prezenten, temveč gleda nanj skozi pojme ali kategori- je, ki mu Jih Je vtisnila njegove skupina. Simmel ni imel večje- ga vpliva na razvoj sociologije pač pa ga Je imela historična šola 8 konceptom razumevenje (Verstehen). Tu Je treba omeniti Maxe Webera, čeprav sam ni predstavnik te šole. Je pa dejstvo, da Je psav on sistematično izdelal ta koncept, ki ima v zadnjem času še vedno odmev med sociologi. Kot Je vzročna analiza, oz. 285 pojasnitev vezana z naravoslovjeBi, tako je koncept гагитеуалја specifična metodologija družboslovja. Sociologija po Webru nam- reč ni nič drugega kot "razumevanje družbene dejavnosti". Ta družbena dejavnost ali dejavnost individuov pa je za sociologi- jo zanimiva v primeru, ko ljudje na to dejavnost vežejo nek smi- sel ali motiv. Naloga sociologa je v tem, da zapopade notranji smisel ali subjektivno stran človeškega obnašanja, oz. njegove aktivnosti (to pomeni, da sociolog rekonstruira med ciljem h kateremu se teži in sredstvi, ki so uporabljena za dosego cilja.) Je pa Weber ohranil objektivno vzročno analizo (ne smemo pozabi- ti, da je prav on izdelal stališče o vrednostno neutralni znano- sti) ter tako stoji nekje na sredi med "analitiki" in "hermenev- tiki". Toda dejstvo je, da je prav njegov koncept bil tarča na- padom pozitivistov in bihevioristov, po drugi strani pa je na osnovi njegovih teoretskih zamisli nastalo nekaj sodobnih socio- loških šol, ki so znane pod imeni interpretativna in fenomenolo- ška sociologija kar kaže na to, da spada bolj v tisto smer, ki ji gre za raziskovanje subjektivne ali človeške dejavnosti oz, načina kako človek konstituira socialno realitete. Na isti sre- diziski poziciji je obstal tudi A, Schutz, vendar se njegove ime bolj povezuje s to drugo koncepcijo. Njegove pojme svete vsak- danjega življenja, narevne drže, zdravege razuma, ipd. poskuša v "operacionelizireti" etnemetedologija o kateri pe Kuvečič ne govori v svoji knjigi, Informire pe nas o Chicheški šoli, ki se je tudi izeblikovele na omenjenih osnoveh. Zeke j toliko besed o že znenih imenih? Mer niso Weber, Chicheš- ke šole in še marsikdo drtig od klesikov neke j že prese ženege in ovrednotenege? Morde pe temu le ni teko. Več je rezlogov, ki nevsLjajo ne to domnevo. Najbolj očividen je v zageti sodobne sociologije, ki se je razvila v objektivistično, bihevioristič- no, tehnično disciplino. Zato zna biti štiidij klasikov in "obrob- nih" sociologov kar koristen. Pojavljajo se nekateri problemi kot npr. kako zagotoviti velidnost rezumevanje smisla in motiva- cij ekterjev, ki so predmet proučevanja. Schutz pokaže na dejst- 286 vo, d& se lehko irski seter proučuje kot "moj irski seter Bover" ali pa kot sesalec, se pravi pripadnik vrste« V tem smislu Tho- mas, eden znanih predstavnikov Chichaške šole (skupaj z Znanje- ckim je napisal knjigo o poljskih kmetih v Evropi in Ameriki) ' izdela metodološki koncept, po katerem ra&iskovalec izhaja iz situacije kakor jo definirajo posamezniki in družbene skupine« Na to se navezujejo znanstvene konstrukcije, ali konstrukcije na drtigem nivoju, ki tudi temeljijo na subjektivnem pomenu, oz« smislu, vendar tako, da proučujejo odnos med akterji delovanja in celotnim kontekstom v keterem se ti nehajajo. Dilemo keko ur- temeljiti znanost na subjektivnih osnoveh reši že Schutz (očivi- dno navezujoč se na Wehre) s konstrukcijo idealnih tipov, ki so konstitutivni elementi drugega nivoja proučevenje in se bistve- no razlikujejo od nepoKcednega izkustva (razumevanja). Tukaj nastopa sociolog kot nevtralni ekspert, ki v obliki "racionalne- ga vzorca" sistematizira podatke, ki odkrivajo smisel in motiv akterjevega delovenje« Teoretski koncepti, ki smo jih tukaj skicirali áe vsaj v dolo- čenih točkah stikajo z moderaim pojmovanjem hermenevtike (tako sodi tudi J, Habermas), Zato pa nekateri avtorji iz deskridi- tivnih namenov te smeri uvrščajo v socialno filozofijo« Herme- nevtike (teorija razumevanja) je kot znano nastala in se izobli- kovala znotraj filozofije in se vsaj v zadnjem času povezuje z imenom H, Gadamerja, O njegovi knjigi Wahrheit vœà Methode raz- pravlja ttidi Kuvačič, Hermenevtike posttilire, da je nujen pogoj vsakega razumevanja določeno predrazumevanje. Le-to je pa histo- rično, to je spremeijivo. Objekt proučevanja ni enostavno den, niti ni dejstvo, ki obstaja neodvisno od raziskovalca, empak ee konstituira v določenem historičnem prostoru, isto velja za sub- jekta spoznavanja. To pomeni, da znanstveno proučevanje ne po- teka v obliki analitične nevtralne deskripcije parcialnih dejs- tev, temveč je to ekcent na refleksiji totelitete. Gre skratka za refleksijo odnosa subjekta in objekte, ki proučuje spreminje^ nje obeh; nanaša se tudi na izbor teme, način raziskovanja, ci- 287 Ija, interpretacije in porabo rezultatov (podobnost z izhodišči interpretativne sociologije in akcijskega raziskovanja je več ? kot očitna). In ocena: "... historično-hermenevski pristop ima ^ v prvi vrsti pomen kot nujna antiteza in kot teoretski in huma- nistični korektiv in protistališ Tu je omenjen H. Becker s svojim programskim člankom Na kateri strani smo, ki je bil objavljen v zborniku Kvalitativna metodo- logija (Qualitative Methodology, izd. W.J.Filstead, Chicago, 1970). Kljhb spoznanju in iluzomosti vrednostno nevtralne po- ' zicije pa Becker in drugi razvijajo takšne kvalitativne metode, ki naj bi čimbolj odgovarjale postulatom objektivnosti. V tem BmlMln Becker odklanja metodo intervjuja, ker se ta preveč na- slanja na percepcijo respondentov (to pa je tudi kritika Chica- з ške šole). Kot optimalno metodo priporoča intenzivno teresno de- t lo oz. opazovanje z udeležbo v kombinaciji z intervjujem. Opazo- S:- vanje z udeležbo je metoda: "pri kateri raziskovalec odkrito ali prikrito sodeluje v vsakdanjem življenju ljudi, ki jih pro- učuje, opazuje kaj se dogaja, posluša kar se govori in v neka- terih primerih tudi sam postavlja vprašanja." Ta metoda naj bi s imela velike prednosti v primerjavi z katero koli vrsto intervju- > jev. V zvezi s to metodo pa prihaja do več problemov. Kot ugota- vlja Kuvačič je eden vsekakor povezan z zahtevo po določeni dis- ; tanci raziskovalca, kar šele omogoča razlikovati manifestno od latentnoga. Večkrat se namreč dogaja, da prisotnost raziskoval- 288 ca še bolj potencira že itak prisotno "dramattarsko" nagnjenost pri ljudeh (preprosto povedano, da se Ijtidje delajo lepši kot v resnici so). Zanemariti tudi ne gre etičnega aspekta. Opazova- nje z udeležbo se ponavadi vrši v manjših skupinah in ožjih so- cialnih sredinah, zato je možno da dokončno poročilo o opravlje- ni raziskavi vsebuje podatke, ki bi utegnili škoditi posamezni- ku. Ni izključeno tudi kvazi ali pravo vohunsko deloKsnje, ki pa je možno le, če je raziskovalec prikrit (naveden je primer nekega emeriškege sociologe, ki je proučevel pomenjkljivosti pri vežbenju vojaških pilotov). Slabe strani kvalitativne meto- dologije pa so še drugje: tako kot kvantitativna metodologija večkrat ostaja percielna, ker proučuje le menjše skupine, ipd.. Kljub temu pe je "kvelitetivcem" xispelo, de so s precej prepros- tim instrtmenterijem prišli do tekih rezultatov in teoretskih posplošitev, ki imajo pomen aa celotno sociologijo. Kuvečič v tej zvezi navaje mnenje I. Deutscherje, ki se mi zdi sprejemlji- vo. Ta namreč na osnovi komparativne enalize določenih raziskav trdi, da se v razdobju 30, do 60. let, ko je emeriška sociologi- ja naredile velik prevrat k statističnemu pozitivizmu, ne de go- voriti o kekšnem velikem napredovanju v teoriji in metodologiji. Nasprotno prišlo je celo do regresije v metodološkem pogledu, ker se v 60. letih raziskovanja niso vršila tako korektno kot je bil to slučaj v JO. letih. Ne bi bilo pa instruktivno, če bi se na podlagi takih mnenj, tudi če so utemeljena forsirala le ene metoda, zqpr. opazovanje z udeležbo. Kot ugotavlja Kuv»- čič pa je pri kvalitativni metodologiji bolj akcent na izboru' in kombinaciji laetod. Razpravljenje o strukturelizmu in funkcionalizmu ne nudi nič novega. Avtor izhaja iz premise, de sta obe smeri vrsti poziti- vizma. Korektno 80 opisane osnovne postavke funkcionalizma, ki ga avtor vsaj hevristično deli na teorijo in ideologijo, ki jo je izdelal Persons, ter na metodo funkcionalne analize, ki jo je razvijal Merton, ki je kot je znano korigiral Parsonsov копр- cept z vpeljavo pojma disfunkcije. Kuvačič navaja zanimiv trend. 289 ki se zoperstavlja tej varianti akademske sociologije, katera "^' se pokriva z "ugledno" Ameriko; gre za sociologe, ki ne izhaja- jo s stališča sistema temveč s stališča ljudi, ki so ujeti v sistem. To naj bi bili predstavniki "druge" Amerike v katero spadajo revni delavci, boemi, krošarji, marginalci. Kot primer take analize navaja Goffmanovo delo Azil. Če avtor knjige kot rečeno korektno prikaže problematiko funkci- onalizma pa tega ne moremo trditi za prestavitev strukturalizma. Že dejstvo, da obravnava le enega predstavnika te struje CL. Strauss, ter da sploh ne omenja novejših "prestrxikturacij" zno- traj nekakšnega strukturalizma (danes ta beseda ne pomeni sko- raj nič ali zelo malo) kaže na to, da je razpravljanje o tej te- mi močno enostransko in zastarelo. V zaključku tega poglavja av- tor ugotavlja, da sta ta dva koncepta sicer prikladna za prouče- vanje družbene striikture, da pa sta izrazito omejena, ko hočeta postati splošna družbena teorija. Avtor dodaja, da je Marxova analiza kapitalizma izrazit primer str\ikttiralne analize (Marx izhajajoč iz proučevanja blaga kot osnovne celice družbe konci- pira zgradbo celotnega sistema: ekonomsko bazo, socialno struktu- ro z idejno superstrukturo). Glavna zasluga Marxa pa po Kuvačiču ni v municioznosti njegovih znanstvenih raziskav, temveč v posta^ vitvi himanističnega pristopa, ko zastavi vprašanje o položaju in bodočnosti človeka, ki je zreduciran na golo sredstvo v služ- bi oplojevanja kapitala. Drugi problemski sklop, ki nosi naslov Znanost in ideologija v glavnem obravnava različne aspekte Marxove misli v kontekstu so- cioloških, oz. družboslovnih polemik. Tako, npr. avtor razpravlja o Marxovi analizi meščanske družbe in sodobnih teorijah konver- gence ter razkriva ideološke momente. Ideologi konvergence (D. Bell, Brzensky, Galbraith) namreč pačijo in ignorirajo Marxove postavke, da bi lažje dokazali svoje teze. Ktcvačič ugotavlja, da kljub "nedvomnemu zbliževanju kapitalizma in socializma" to ne pomeni zastarelosti Marzovih dognanj o "bistvu" meščanskega sve- 290 ta. . v;- -.i. Centralno poglavje nosi naslov Aktualnost Marxove paradigme. Av- tor poskuša najti odgovor na vprašanje, ali je možna operaciones lizacija (ali v Kuhnovi terminologiji: kekšen je odnos med znen- stveno peradigmo in normalno znanostjo) centralniJki Merxovih kete- gorij (delovne teorije vrednosti, razredni boj, pevperizacija, idr.). Kuvačič takole rezimira: "iz proučevanja uporabnosti Mar- xove teorije o razredih v sodobnih, najbolj razvitih kapitalis- tičnih državah izhaje dvojni sklep. Z ene strani je nedvomno, da je treba pri proučevanju teh družb opustiti nekatere marksistič- ne projekcije, ki so nastale kot rezultat analize evropskega li- beralnesa kapitalizma. Z druge strani pa postaja jasno, da kriti- čni odnos do teoretske zapuščine na tem področju lehko preraste ' v ideološko apologetiko, ki se kaže v obliki osporavanja in zapu- ščanja bistvenih postavk marksizma." (str. 156) Pripominja pa, da bi bilo nujno optistiti Marxovo teorijo družbenega razvoje, če bi se izkazalo, da so za razumevanje nove družbene situacije važ- nejša druga nasprotja kot so razredni antegonizmi. Sam pa vendar- le takole razmišlja: "Ko se bodo stvari malo umirile in odmekni- le, se bo verjetno pokezalo, da se je celo naše stoletje odvija- lo v znamenju ostrih razrednih nasprotij in konfliktov, ker bi pomenilo, da se še nismo uspeli tunakniti v čas, v keterem Marxo- va paradigma izgublja svojo ekttialnost." (str. 154) Vender pa avtor knjige vztraja na mnenju, de je tretm problemetiko razred- nega boja, oz. socialnih konfliktov gledati skozi prizmo odnosa razviti-nerazviti, oz. center-periferija, ker se šele tu v novi luči pokažejo razmerja eksploatacije. Namreč tendenčno zniževae- nje profitne stopnje ni v nasprotju z nenehnim zviševanjem viška vrednosti, gre le za premeščanje linije osnovnega konflikta (k temu spoznanju so pripomogli nekateri marksistični teoretiki iz nerazvitih dežel: F.A.Gunder, S.Amin). Konkretno: buržuazije raz- vitih dežel eksploatira proletariat tako v svojih kot v nerazvi- tih deželeh (čeprav le-tega dosti brutalneje), vendar objektivni mehenizmi avtocentrične nacionalne ekonomije vzpostevljejo dolo- 291 ceno pairtnerstvo med burzuazijo in njenim proletariatom, kar omejuje eksploatacijo v centru, pojačuje pa eksploatacijo na periferiji (tu nastopa posredniška vloga bvuržoazije v deželah tretjega sveta). Navaja tudi mnenje francoskega sociologa A, To- \iraina, ki sicer priznava centralni pomen razrednih konfliktov v vseh družbah, vendar pravi da se jih ne da definirati z direkt- no zoperstavijenostjo interesov, temveč, da so "sestavni del si- stema historične akcije". Namesto klasičnega konflikta delo ka^ pital po ToTirainu nastopa nova bipolarnost: birokracija in teh- nokracije na enem polu in njime podrejeni ne drugem. Odpor ni o- mejen ne področju dele, oz, proizvodnje empek je usmerjene ne ce- lotno represivno in menipuletivno politiko ker mobilizire celege človeke in zeto govori o elieneciji in o "obrembi semodoločitve človeke". Ključni preobret v socielni strïùrturi pozne kepiteli- stične družbe (pe tudi socielistične), ki nej bi pobijel Merxovo enelizo nej bi se dogodil z enormnim povečenjem tim, srednjega razrede. Ta pojev pe kekor Kuvečič dokazuje nikakor ni nekaj kar ne bi Marx predvidel in ker bi lehko déjelo ergxjmente tistim, ki govorijo o "demokretičnem nivelirenju" (Tocquille) eli "izgi- nevanju rezrednih konfliktov", Osteje pe problem "pobviržoezenje delevskege rezrede". Avtor knjige kot izrezit primer neveje ZDA kjer obsteje entegonizem v semem delevskem rezredu (beli delevci napram obervenim, ki jih tvorijo črnci, portorikanci in mehikan- ci), ki je bistven dejavnik stabilizecije in rezrednege miru v ZDA. Zenimivo je poglavje o tim. novi intelektuelni tehnologiji. Sem nej bi spadele discipline, ki so se rezvile v zvezi s teorijo ver- jetnosti in stetistiko: teorije informecij, kibernetike, teorije odločenje, teorije iger, teorije utilitete, stohestični procesi, idr.. Z njihovo pomočjo sodobne znenost enelizire medsebojne od- visnosti velikege števile veriebel znotrej kompleksnih sistemov, r. Ime intelektuelne tehnologije je nestele, kot previ D. Bell, ze- redi tege, ker je ves te kompleks disciplin eplikecije znenstve- nih spoznenj ne reproduktiven nečin. Se previ, de gre ze neiven- 292 tiven poet opek, kar je razvidno iz forsiranja algoritmov in ra^ cionalnega pristopa sploh ter odklanjanja intuitivnega. Kuvačič vzpostavlja paralelo med intuitivnim (nagonskim) in inventivnim ter za podkrepitev te teze navaja Whitheatovo knjigo Znanost v modernem svetu. Whithead tu pravi, da protest do katerega je pri- šlo v zgodnji renesansi ni protest razuma, temveč v imenu naivne- ga, instiktivnega prepričanja, da obstoji v naravi red, ki ga je mogoče odkriti z raziskovanjem dejstev. Skratka: pogum in vi- > zionarstvo pri postavljanju hipotez je tisto kar vodi k novim spoznanjem in ne "racionalistično, dogmatsko orgiranje" (katere- ga izraz je bila tudi srednjeveška tomistična teologija). Sistem- « ska teorija ntidi teoretski okvir, ki ji zagotavlja efektivno upo- rabo intelektualne tehnologije: "Omogoča namreč, da se v skladu z obrazcem samoregulirajočega sistema človeško obnašanje razvrs- ti in umesti v številne podsisteme, ki se jih potem'Korelira', *str\iktvirira*, "subsumira* na podoben način kot v fiziki ali bio- logiji", (str. 105) Cilj naj bi bil izpopolnitev sistema kar od ljudi zahteva, da se identificirajo s svojimi vlogami. S tem v zvezi Kuvačič ostro nastopi proti uvozu te "tehnologije*, oz. s sistemske analize k nam, saj pravi da je to nasprotno tako "ide- > ji kot intenci samoupravnega socializma" (str. I05, op. 26). Kar se tiče odnosa znanost - tehnologija - družba - ideologija zastopa stališče, da sta se znanost in njena tehnološka aplikaci- ja povezali v enotni sistem, ki fxingira kot glavna proizvajalna ^ sila in kar jima je omogočilo, da sta postali "jedro ideološke artikraacije celotne družbe" (str. 106). V tem kontekstu se je tudi trditev, da poizkvis spreminjanja proizvodnih odnosov ne mo- re uspeti, če ni hkrati spremenjena narava proizvodnih sil in ne samo način njih uporabe (ali bolje rečeno njih "lastniki"). - Ne uvaža se samo modernih tehničnih sistemov temveč z njimi cel kompleks od Know-hows do menagementa, organizacijskih ritualov ^ pa vse do infrastruktur in sistema vrednot. Na koncu razprave o ektuelnosti Marxove peradigme avtor ugotavlja, 293 da ¿e zelo težko pokazati na odnos med Karxovo paradigmo in "nor- malno znanostjo", saj tu nastopa moment družbene zavesti. Gre za prepoznanje dejstva, da se ukvarjanja z družboslovjem ne da loči- ti od formiranja družbene zavesti. Tako je koncept, ki je bil preverjen na primerih naravoslovnih znanosti tu moral ostati ne- dodelan. Tretji del knjige, ki nosi naslov Človek in sistem vsebuje nasle- dnja poglavja: Procediira in spontanost, Kontrakultura mladih. De- lo in užitek. Totalna institucija ali svoboda. To so izvrstno na- pisani eseji, ki po svoji obliki in argumentaciji bolj spominja- jo na filozofski diskurz, niso pa zato nič manj "znanstveni". POLEMIKA 297 Prelih dr. Ivo, Ljubljana, Rozmanova ul. 12. LJUBLJANSKA PODSTREŠJA - IDEJA IN STVARNOST DRUGA STRAN IDEJE IN STVARNOSTI Milan Pajk, dipl. gradb. ing. iz Ljubljane, je objavil v 19.-20. štev. Vašega časopisa, udk 3 1977 članek Ljubljanska podstrešja - Ideja in stvarnost. Predmetna številka je baje izšle že mesece decembre 1977« časopis pa sem prejel in predmetni členek prebral v prvih dneh tega meseca. Zato je bil sedanji odgovorni urednik pripravljen sprejeti moj odgovor oz. prispevek po tem predmetu in ga tudi objaviti v prvi številki časopisa. Avtor članke obrev- nava primer gradnje podstrešnih stenovenj v Ljubljeni, konkret- no pa gradnjo dveh podstrešnih stenovenj v Rozmanovi ulici 12, kjer podpisani tudi stanujem in to neposredno pod predvidenimi gradnjami. Eden predvidenih investitorjev pa je evtor članka. Članker obravnava predvsem problem pridobitve uprevnih ektov, po- trebnih za tako gradnjo, pri tem pa napada stanovalce, ki se te- mu upirajo, grobo in žaljivo pa napada podpisanega, ki je po nje- govem mnenju pobudnik odpora, postavlja svoje egoistične intere- se pred družbenimi funkcijami, te dvoličnost pa presege okvire semega problema adaptacije podstrešja. Morem priznati, da me je teko obravnavanje tega problema, zlasti pa objave vseh konkretnih upravnih in sodnih odločb (skupno 36 streni) zelo presenetila. Spremi jem dnevno časopisje in delome tudi periodični tisk, vei>- der podobnega primera še nisem zasledil. Avtor obravnava predmet izključno s svojega stališča, t.j, investitorja predmetne grad- nje, pa vrši psihi- čne pritiske na stanovalce, predvsem pa na podpisanega. Keko dru- gače bi izgledala obravnava tega problema, če bi že ob objevi članka bralec spoznal tudi težave in razloge odpora druge stren- ^ pirečrteno ne zehtevo evtor j a 298 ke, ki vendarle v nasprotju z avtorjea članka predstavlja v zbo- ru stanovalcev in hišnem svetu organizirano skupnost s pravico samoupravljanja in zastopanja svojih upravičenih interesov. Od- krito pa zamerim tedanjemu odgovoimemu uredniku, da ni prepre- čil avtorju omenjenih nizkih udarcev. Naša družba se dosledno in j energično bori proti vsem oblikam nasilja, eden teh pa so tudi psihični pritiski, katerih se je včasih težje obraniti kot pa fizičnih, zlasti ker imajo daljše učinke. Zlasti je nerazumlji- vo, da je avtor мвре! objaviti 10. prilogo, ki predstavlja dopis obeh investitorjev osnovni organizaciji ZK Tabor, z zahtevo, da se zaradi odpora tej adaptaciji prouči moje politično obnašanje in ravnanje. Verjetno je tedanji urednik to spregledal oz. prepu- & stil vso odgovornost podpisanemu avtorju. Zato v nadaljevanju tega ne bom obravnaval, poiskal pa si bom zadoščenje na pristo j- 'I nem mestu. .L^• , Prodno bi obravnaval glavni povod za objavo članka, t,j. naš od- ^^ por do predmetne gradnje, poglejmo, kako in kdaj je priSlo do ^ "družbene akcije" t.j. izrabe podstrešij za zgraditev stanovanja î Glede, tudi v članku omenjene začetne akcije študentov za arhi- tekturo, navajam podatek iz članka "Stanovati v Centru - da ali ne" objavljenem v Dogovorih, V-štev. 18, po katerih naj bi pod- strešne površine v starih predelih mesta preurejali v koristnej- - še površine, zlasti v študentske sobe in umetniške delovne pros- tore - ateljeje. Podpisani sem bil 7 let neprekinjeno odbornik, od tega pet let podpredsednik SO Lj.-Center, pa sem o tej akci- ji slišal samo takrat, ko je bila predložena mestni skupščini, ker sea bil na tem zasedanju tudi navzoč. Na občinski skupščini pa do njene razrešitve, tj. do aprila 197* o tej akciji nismo nikdar razpravljali, niti načelno niti konkretno. Kolikor mi je znano v tem pogledu tudi mestna skupščina, niti druge ljubljans- ke občine niso sprejele kakšnih sklepov. S tem ne trdim, da so bili proti tej akciji. Kolikor vem so jo načelno sprejeli simpa^ tično, vendar do izvedbe, zaradi tehničnih in ekonomskih pomisle- kov oz. težav pri takih gradnjah in ker niso bili razčiščeni tu- 299 di drugi pojmi (lastništva, pravice uporabe, investitoretve itd,), ni prišlo. To nevejam predvsem zeto, ker mi evtor členke očite dvoličnost. Pristojni odbori SO Lj,-Center so obrevnavali samo konkretne prošnje za take preureditve, sevede s predhodnim sog- ^ las jem vseh stenovalcev hiše. Kako je poslovele nove občinska ^ skupščina, zlasti po sprejetju novege zekona o stanovanjskih rez- ^ merjih, ki je stopil v veljavo približno dva meseca po prenehen- ^ ju mojega mandata, mi sevede ni zneno, Meseca aprila ali maja 1977« po članku o tem primeru v časopisu "Mladina" sem ugotovil, da je občinska skupščina v sprejetem sred- njeročnem družbenem planu za obdobje 1976-80 pod naslovom "projek- cija stanovanjskega gospodarstva - adaptecija podstrešij" oceni- la okoli 150 pridobljenih stanovanjskih ©not v obdobju 1976 do * 1980, Adaptacija bodo investirale zainteresirane osebe," Predvi- ' deno je bilo, da bo stanovanjska skupnost občine izdelala "Akcij- ski pr-ogram za izvedbo srednjeročnega programe stanovanjske iz- V gradnje v občini Lj,-Center," Ni mi znano, ali je bil ta izdelen, [ jaz ga nisem zasledil. Nisem mogel točno ugotoviti, kdaj je bil družbeni plan sprejet, ali v letu 1976 ali 1977? V osnutku nisem nikjer zasledil drugih zadolžitev, niti nosilcev te akcije, Edaj ' je bila ta akcija proglašena za družbeno ali celo politično, kdo jo je proglasil meni ni zneno. Če pe jo je kdo proglasil, sigur- no ni izključil pravice do pritožbe, zlasti ne za organe varavija- nje. Avtor članka se teko kot avtor omenjenega členka v Dogovorih spra- šujeta, zakaj akcija ni uspele. Za uspešno izvedbo te ekcije bi morali napraviti tudi v orsanizacijskem pogledu seveda mnogo več, n,pr, ni bil sklenjen samoupraven sporezum, kot je bil sklenjen v Beogradu in ga po nekaterih podatkih pripravljaju tudi v Zagre- bu, ugovori hišnega sveta in posameznikov pa nikdar niso bili na- perjeni proti akciji sami. Hišni svet veruje svoje previce in ščiti svoje dolžnosti iz previe in dolžnosti upravljanja stanovanj- ske hiše, stanovalci pa varujejo svoje pravice zeradi posebne pri- 500 zadetosti in svoje varnosti* Ne glede na sprejeti družbeni plan o ocenjenem številu stanovanj pa si dovoljujem izreči osebno mne- ^ nje, da taka gradnja ne more zaživeti v večjem obsegu. Sam avtor članka priznava, da se za taka stanovanja interesira ožji krog občanov, kar pa je tudi splošno znano. Iz dosedanje prakse pri nas in drugod po svetu je znano, da je možno s popolnimi ali del- nimi spremembami streh, z napravo teras, blakonov itd. doseči ze- ' lo atraktivna stanovanja. Seveda pa so taka stanovanja izredno draga in jih verjetno akcija oz. družbeni plan SO Lj,-Center ne predvidevata. Pri graditvi takih stanovanj pri nas je treba vze- ti v obzir, da so to družbena stanovanja, za katera mora družba plačati neamortizirana vložena sredstva, če investitor brez kriv- de zapusti stanovanje. Ali se tisti, ki postavljajo take pogoje zavedajo kakšne obveznosti si s tem nalagajo, saj investitorju, ki je zgradil veliko in zelo drago podstrešno stanovanje ne bo težko dokazati, da ga zapušča brez svoje krivde oz. mu družba ne bo mogla dokazati krivde? Kdo pa bo pripravljen postati uporab- nik takega stanovanja, ki je bilo zgrajeno izključno za investi- torja, ki je imel svoje zahteve in poglede na tako gradnjo? Pa še eno je tireba upoštevatil Predvidena je izključno gradnja po zainteresiranih osebah, torej ne SIS ali kake druge družbene or^ ganizacije. Iz tega jasno izhaja, da si družba ne upa pristopi- ti k gradnji podstrešnih stanovanj in to prepušča privatnim in- teresentom, ksr se zaveda, da bi taka stanovanja težko oddala celo prosilcem po prioritetni listi. Pet let sem kot podpredsed- nik SO Lj.-Center pokrival poslovanje oddelka za gradbene in ko- ' munalne zadeve, kamor so spadale tudi stanovanjske zadeve, pa si upam trditi, da bi velika večina upravičencev odklonila podstreš- na stanovanja, pa čeprav gre za nova. Y delovni organizaciji, " kjer sem delal preko 18 let, sem bil dolga leta predsednik sta- novanjske komisije in to v Času največjega pomanjkanja stanovanj, pa vem kako zavračajo taka stanovanja, predvsem družine z otroci. Iz vsega gornjega postane vprašanje uspešnosti take akcije pod sedanjimi pogoji dejansko pzroblematično. Po mojem mnenju je vsad- ka prisila tako zakonska, kot družbena, bolj škodljiva kot ko- 301 riatna. Z napovedano krepitvijo hišnih evetov bodo ti postali vedno bolj osveščeni in se vsek dan bolj zavedali pravic, kate- re jim daje hišna samouprava. Mnenja sem, de lahko iz konkret- nege primera spoznamo kam lahko pripelje poeemeznike, če misli- jo, da imajo za svoja dejanja družbeno podporo. Pa si poglejmo konkreten dejanski stan, čeprev je deloma razvi- den iz objavljene dokumentacije. Gre ze grednjo dveh stenovenj po 120 m na podstrešju stenovanjske hiše v Ljubljani, Rozmanova ulica 12. Hiša je bila zgrajena v letu 19o6, ima poleg kletnih prostorov, v katerih je stanovanje ze hišnika še 4 etaže steno- venj, v pritličju pe so poleg enege stenovenje še poslovni pro- stori krajevne skupnosti Tebor. Hiša je sevede brez dvigele, ni- me priključke niti ne plinsko niti ne toplovodno omrežje. Je vogelna stavba in po mnenju Ljubljenskega regionelnege zevode ze spomeniško verstvo zelo eksponirene. Zeto je tudi predpisena razsvetljava v obliki "kukerlov". Hiša ima lesene stropove. Za- radi dotrajanosti oz. preobremenitve je v zednjem lokecijskem dovoljenju predpisen povsem nov vod vodovode in električne na- peljeve ter celotna rekonstrukcija hišne kenelizecije. Statične- ga izračuna seveda še ni. Glede potresne vernosti smo proučili "Začasne tehnične predpise za grednjo v seizmičnih področjih" (Ur. list SFRJ štev. 5o/64-dodetek) ter smetremo, da bo zaradi dodatne obtežbe prišlo do poslebšanih razmer seizmičnih sil, oz. da izgradnje 3. eteže v hiši, grajeni z opeko brez dodatne oja- čitve temeljev, ni mogoča. Iz gornjega lehko vsskdo rezvidi, de je neše "upiranje" umestno ter da so orgeni uprevljenja kot dobri gospodarji bili dolžni ta- ko ukrepeti. Tako stališče je zbor stenovelcev zevzel že 19. 3. 1975» ko se je pojevil pred avtorjem za teko edeptacijo podstre- šje drug interesent, ki pa je upoštevel naše rezloge in odstopil od grednje v tej hiši. Bosedenji postopek je torej pokezal, da obstoječih inštalacij ni mogoče koristiti. Pri tem je zanimiva ugotovitev občinskege sodi- 502 šča I* ▼ Ljubljani, ki ▼ zadnjem odstavku svojega sklepa z dne 9. 6. 1976 ugotavlja, da adaptacije ne bo mogoče dovoliti, če e- lektrična, vodovodna in kanalizacijska napeljava niso sposobne za dodatne obi«menitve (glej stran lo6 članka). To se je sedaj že izkazalo, avtor pa trmasto vztraja pri svoji zahtevi. Mišlje- nja sem in to sem v svoji pritožbi proti lokacijskemu dovoljenju tudi napisal, da gre v konkretnem primeru za prenovo stavbe, ka- tere že danes uspešno izvaja SSS Lj .-Center in da bi bilo treba to gr&drjo obravnavati semo v tem smislu. Zaenkret naše stavbe ni v programu prenove, smetrem pe de ni mogoče dovoliti, de bo take dele izvajal privatni interesent. Če se torej v tekem pri- meru ne iipošteve mnenje hišnege svete oz. zbore stenovelcev, po- tem se гхрет trditi, de hišne seaoiq>reve, rezen lepih besed, sploh ni. - Prav smešna pa je trditev avtorje, da je cena tekih adaptecij sil- no nizke in se giblje med 2000 - 4000 Din ze 1 m^. Teke trditev keže na popolno neznanje, na zavejenje «ili pe ne grednjo z ne- kvalitetnim materielom. Morda je te ocene bile pravilne ob ekci- ji študentov erhitekture v letu 1972. Nisem uprevičen oz. usposo- bljen dejati v tem pogledu dokončno oceno, vsekomur pa more biti ' jasno, da je take ocene povsem nereelne, sej so teke adaptacije po mnenju strokovnjakov dostikrat držaje kot pe nove gradnja, upoštevajoč, da obstoječih komunalnih naprav ni mogoče uporabiti. ' Avtor članke kritizire, de pot do t^ravnih ektov prevno ni režčiš- čene ia za to krivi družbene organe, pri tem pe se sevede jezi ne pritožbe skupine ljudi, ki kljub evidentni končni rešitvi zev- lačujejo namerevene adeptecije. Že iz vsega prej navedenege in objavljena dokuaentecije pa je razvidno, da je ta skupina v kor-.- kretnae primeru samoupravno organizirene skupnost, t.j. zbor sta- novalcev in hišni svet, ki že dolgo vrsto let soglasno vztrajete na že znanem stališču. Ne vem s kakšno pravico zahteva avtor z8h se drugačno stališče. Nekje med drugim govori tudi o spzremembi zekona o stanovanjakih razmerjih, ki dejansko prinese v 72. čle- 303 хш novoet, da se imetniki stanovanjskih pravic ne morejo ijpirati predvidenim adaptacijam, бе se stanovanjske razmere stanovalcev ne bodo bistveno poslabšaleo Iz sklepa okrožnega sodišča v Ljub- ljani z dne 29. 9. 1976 (zadnji odst. na strani Ilo članka) js razvidno, v kako ozkem obsegu je sodišče nadomestilo sogles;]« i- д metnikov stanovanjske pravice, varovanje vseh drugih pravic (teh- nične narave, sanitarne narave itd.) pa preustilo obravnavam oz. postopku za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja. Torej a je naravno in za dobrega gospodarja obvezno, da si varuje svoje pravice v postopku, kot je to nakazalo sodišče. V konkretnem pri- meru pa smo bili zaradi varovanja svojih pravic prebivalci, hi&- ni svet, posebno pa podpisani, že dvakrat javno napadeni. Čudiš se, da avtorju članka kot visokokvalificiranomu gradbenemu stro- kovnjaku, ki ima tudi nekaj gradbene prakse ni znano, kako dolgi so postopki za pridobivanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj «-r in kako se posamezniki upirajo, pa čeprav gre se velike javne in- vesticije in ima družba stomiljonske škode, pa vender jih nihče javno ne napada. Poleg tega je treba razumeti, da ustvarja druž- ba povsem nove odnose, ki se šele uvajajo, da je potrebno spre° minjati zakonodajo ter da se judikatura teko sodnih kot upravnih organov le počasi ustvarja. Prebral sem nekaj objavljenih člankov glede grednje podstrešnih stenovenj v Ljubljani, Beogradu in Zagrebu. Enoglasna ugotovitev q vseh člankov je, da se stanovalci upirejo takim gradnjam in to celo v Beogradu, kjer po samoupravnem sporazumu najprej pregleda- a jo stavbe, če so za to sposobne, potem šele iščejo soglasje sta- novalcev, ki so pa navadno proti ali pa se sploh ne izjavljajoč Poleg tega v Beogradu gradijo stanovanjske samoupravne skupnosti, ^ ne pa privatniki. M:j.slim, da je Človeško razumljivo, da nihče ne želi v hiši, kjer stanuje, gradbenih del, zlasti če se izvajajo tik nad njim, in če gre za starejše in bolne stanovalce. V Ljub- 3 Ijani oz. v občini Center je predvideno, da bodo gradili taka stanovanja privatni interesenti. Čeprav je Vrhovno sodišče Slove-b nije, ki presoje samo zekonitost uprevnih aktov, ugotovilo, da 304 po nobenem zakonskem p]?e: spoprime z dvema vprašanjima: (1) razmerje "novih filozofov" do Lacenove psihoanalitične teorije, (2) nadomestitev razredne raz- like oziroma razrednega boja z rezliko oblast/plebs. V obeh pri- merih je nakazana ideološka omejenost "nove filozofije": Lacenove teoretske praksa se ideologizira v tiniverzalni "svetovni nazor", po jem "ïJlebsa" in njegovega "odpora" pa pravtako ostane "neposred- na" , abstraktno-obca kategorija. Ta "laz celote" "nove filozofi- je" no v ničemer zamajane z dejstvom, da imamo v nji opraviti z neketerimi "delnimi resnicemi" in realnimi - čettidi ideološko zastavljenimi - vprašanji. Ш)К 141.7(44)(-15):141.82(497.12)(049) Neue Philosophie, Psychoanalyse, Plebs ŽIŽEK, Slavoj: Der "Neuen Philosophie" em Rand Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo 25/1978 Nach der einleitenden Schilderung der Hauptautoren der "nouvelle philosophie", ihrer Werke und des zentralen theoretischen GefOges ' dieser Erscheinving, setzt sich die Abhendlung mit zwei Fragen auseinander: (1) Des Verhältnis der "neuen Philosophen" zu Lacans psychoanalytischer Theorie, (2) die Ersetzung des Klassenunter- schiedes bzw. des Klassenkempfes mit dem Unterschied Herrschaft/ /Plebs. In beiden Ffillen wird die ideologische Befangenheit der "Neuen Philosophie" angezeigt: Lacans theoretische Praxis wird zu einer universellen "Welanschauung" ideologisiert, ebenfalls verbleibt aber auch der Begriff des "Plebs" und seines "Widerstands" eine "unmittelbare", abstrakt-allgemeine Kategorie. Diese "Lüge des Ganzen" der Neuen Philosophie" wird durchaus nicht von der Tatsa- che erschüttert, dass wir einige "Teilwarheiten" und einige reale - obwohl ideologisch gestellte - Fragen vorfinden. 512 DDK 141a 82(497.12) trans substanc iac ija, fetišizem, ustrezne sprevrnjene predstave in transponirana zavest. Osubjektiviranoe stvari, postvarelost sub- jektov, sprevrnitev vzmka in učinka, religiozni quid-pro-quo in ideologija HRIBAR, Tine: Položaj in vloga zavesti Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo 25/1978 V buržoazni družbi se različne funkcije vzvratno predpostavljajo. Nasprotja materialne produkcije na neizogiben način pogojujejo su- perstrukturo ideoloških stanov oz. zastopnikov družbene ideologije, katerih delovanje je dobro - pa naj bo dobro ali slabo - prav zato, ker je nujno. Vse funkcije so v službi kapitala in celo najvišje dubovne fxinkcije so priznane le, se pravi, upravičene pred super- strukturo ideoloških stanov, če se jih da prikazati in na napačen način predstavljati kot direktne tvorce materialnega bogastva. UBK 141.82(497.12) • die Versubjektivierung der Sachen, die Versachlichimg der Subjek- te, dier Verkehrung von Ursache xind Wirkimg, das religiöse Quid- proquo und die Ideologie. HRIBAR, Tine: Situation und funktion des Bewusstseins Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo entropologijo i 25/1978 Die verschiedenen Punktionen in der bürgerlichen Gesellschaft sich wechselseitig voraussetzen. Die GegensStze in der materiellen Produktion eine Superstruktxir ideologischer Stande nötig machen, deren Wirksamkeit - sei sie gut oder schlecht - gut ist, weil nö- tig ist. Alle fijmktionen im Dienst des Kapitals sind und selbst die höchsten geistigen Produktionen nur anerkant xind vor der Su- perstruktvu? ideologischer Stande entschuldigt werden sollen, dass sie als direkte Produzenten von materiellem Reichtum dargestellt . \mi falschlich nachgewiesen werden. 313 Ш)К 330.17.001.3:141.82(497.12) marksistična ekonomska teorije, teorija trga, planirenje, pro- izvodni način, proizvodni odnosi DEENOVEC, Frenček: Trg v kapitalizmu in v socializmu Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo 25/1978 Tekst se ukvarja z možnostjo različnih pojmovanj trga v marksistič- ni ekonomski teoriji kapitalizma in socializma. Osredotoči se pred- vsem na neko zelo razširjeno marksistično varianto, ki se je izvi- la iz originalne Marxove teorije ob proučevanju naglo se spreminjan. jočih razmer od konca 19. stoletja naprej. Ta varianta obravnava elemente in procese kapitalističnega trga, ločeno od vseh drugih sestavnih delov proizvodnega načina, ne da pri tem reflektira tudi obvezne scecifičnosti takega pristopa. Zato zapade, enako kot so- dobna meščanska ekonomija, v - z vidika marksizma - povsem nesmi- selne konstriikcije vselej, kadar prenese svoje zaključke še na po- dročje sklepanja o proizvodnih načinih, o kapitalizmu in socializmu. DDK 330.17.001.3:141.82(497.12) marxistische Okonomietheorie, Markttheorie, Flenung, Produktions- weise, ProduktionsverhSltnisse DEENOVEC, Frenček: Der Markt im Kapitalismus und Sozialismus Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo 25/1978 Der Text befasst sich mit der möglichkeit verschiedener Markteuf- fassungen in der marxistischen Ckonomischen Tehorie des Kapitali- smus \md Sozialismus. Er zentriert sich vor allem auf eine ziem- lich verbreitete marxistische Variante, die sich aus der origene- llen Marxschen Theorie bei der Untersuchung von sich rasch ver- ändernden Verhältnisse seit des Endes des 19. Jhr, herauswend. Diese Variante behandelt die Elemente und Prozesse des kapitalisti- schen Marktes getrennt von allen anderen Bestandteilen der Produk- tionsweise, ohne dabei auch die notwendige Spezifität eines solchen Zutritts zu reflektieren. Deshalb verfallt sie, gleich der gegen- wartigen btlrgerlichen Ökonomie, in - vom Standpunkt des Marxismus - völlig sinnlose Konstruktionen, sobald sie ihre Folgerungen noch auf das Gebiet des Schliessens Ctber Prodiiktionsweisen, über den Kapitalismus und Sozielismus übezrtregt. 31* UDK 327.001,1(100) :341.232.3(100) : 141,82(497.12) Л0О.'и.Ф:^ î- ВЕЖО Vlado: Strategije razvoja in zunanja politika Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo 25/1978 'i Avtor najprej ugotavlja, da pojav in dejavnost dežel v razvoju O na globalni ravni mednarodne skupnosti postavljata tudi teoriji - in ne samo praksi - mednarodnih odnosov vrsto vprašanj, na ka- tera velja odgovoriti. Ke gre zgolj za vsebinsko opredelitev ka- - tegorije razvoja s posebnim oziroma na njene socialne razsežno- sti - razvoja za koga - marveč zlasti za njeno operacionalizaci- jo. Studija "Strategija razvoja in zimanja politika" pomeni po- skus takšne operacionalizacije, ki jo izvede avtor iz premise, da je zunanja politika dežel v razvoju instrument za razvoj. V razlikovanju med "konservativno", "reformistične" in "revolucio- narno" strategijo razvoja obrača avtor posebno pozornost skladno- sti med preseganjem notranjih in zunanjih vzročnosti strukturne heterogenosti kot osnovne značilnosti dežel v razvoju. UDK 527o001.1(100):541,252.5(100): 141.82(497.12) ВЕЖО, Vlado: Strategy of development and the foreign policy " časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo 25/1978 The author is pointing out that the phenomenon and the activity of the countries of the so-called Third World at the global level of the international community set a number of questions not only to the practice but also to the treorx of international relations, which are all worth answering. It is first of all the definition of the cathegory "development" with a special stress on its soci- al dimension to be answered and then its operationalization. The : study "Strategy of development and the foreign policy" is an . attempt of such an operationalization which derives from the pre- mise that the foreign politics of the countries of the Third World is an instrument for the development. When distinguishing among "conservative", "refomnistic", and "revolutionary" strategy of development, the author calls attention to the harmony in the - interferii^ of the exogeneous and endogeneous factors for the * structtffal heterogeneity which is the essential characteristics of the Third World.