ŠTEV. (No.) 38
CHICAGO. ILL., TOREK, 17. MAJA, 1921.
LETO (VOL.) VIL
PuMUhed and distributed under i>ennit (No. 330) authorised by th» Act of October fr 1917, on file at the Po«t Office mf Chic*g». DL — By the Order ml the President A. Burleson, Po«tm«qter General.
NAJNOVEJŠE VESTI.
VOJNO STANJE V VIRGIN I JI.
WEST
šest oseb ubitih v dveh dneh. Prebivalstvo beži v mesta.
Washington, D. C., 16. maja.— Predsednik Harding bo najbrže še kabinet ni dal svoje večine za^zaup-
Če se Nemci ne bojo mogli prej pojavilo vse polno lepih iuček in po- šli do sedaj, da manjka v blagajni aerati. da nebi naskočili Poliake v	l-rasna "severna luč", nraoni'?^;;« mimiri nnnm ICn-
magati, da nebi naskočili Poljake v Šleziji, bo posegla vmes gotovo Francija, kar bo pa slednjič potegnilo celo Evropo v novi ogenj, ki bo zopet fatalen za ves ostali svet.
POLJSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK BO ODSTOPIL. London, 16. maja.—Ker poljski
nico ministrskega predsednika Sa-picka, je baje naznanil kabinetu, da bo resigijiral. Drzni nastop bojevitega Korfanty-a je tako rekoč razdelil poljsko politiko v več smeri. Njegov nastop pa je imel vpliv tudi v poljskem kabinetu, kar priča resignacija poljskega ministrskega
danes odredil obsedeno stanje v vseh krajih države West Virginije, kjerkoli se vrše nemiri. Tako se je izjavil danes vojni tajnik Weeks, po dolgi konferenci s predsednikom Hardingom. V to bo prisilila predsednika potreba, ki narašča v vsej svoji skrajnosti od ure do ure.
Williamson, W. Va., 15. maja.—j predsednika Sapickeja Danes so se obnovili boij ob jutraj-' nem svitu na pozorišču Tug River. Skozi celo noč je bilo slišati streljanje križem tamošnje pokrajine. Ob jutrajnem svitu pa se je zopet obnovil boj, kakor poročajo poročevalci. Do danes je bilo zaznamovati šest mrtvih.
Poznejša poročila pa naznanjajo, da mesto Sprigg je docela obkoljeno in da v mesto lije ogenj iz strojnik pušk. Boji so nastali resnejši, kakor kdaj prej, odkar se je zanetilo nemire. Premogarji baje nameravajo zabraniti oziroma ovirati koncentracijo državne milice v ta-mošnjem okolišu, ki ravno kar dohaja na pozorišče. Raditega je tudi opaziti rabo strojnih pušk prvič tekom bojevanja.
Neko zadnje poročilo trdi, da je baje še nad dvajset oseb mrtvih in mnogo ranjenih.
Sheriff A. C. Pisson, se je baje pogodil z Norfolk & Western Railroad družbo, da mu bo dala na razpolago lokomotive in jeklene vozo ve, kot pripravno sredstvo za boj, proti bojevalcem v okolišču mesta Matewau in Spigger.
Da so se nemiri povzročili so baje krivi lastniki premogorovov, kot razvidno iz zavitih njihovih izjav. Seveda, nazadnje ko pride blama-ža se isto vedno skuša zavrniti na druge.
PROTI BOLJŠEVIZMU.
American Federation of Labor se je izjavila proti sovjetni obliki vlade. Izvrševalni odbor te delavske organizacije je izdal svarilo ameriškemu delavstvu, naj se čuva propagande za sovjetno obliko vlade. — Sovjetna ruska vlada, pravi svarilo,^sami rdečkarji.
kazala se je krasna "severna luč' "aurora borealis", kakoršne že dolgo nismo videli v Chicagi. Vse telefonske in brzojavne zveze so bile pretrgane.
Uzrok tega pojava pravijo učenjaki je solnce. Na solncu so namreč opazili zvezdoslovci v soboto veliko črno pego. To pego so razlagali tako, da je na površini solnca izbruhnil ognjenik in da so potem e-lektroni te odprtine solnca z nezmerno hitrostjo kakor vrtinec v vodi bruhnili priti zemlji, kakor bruhne voda, ako se pretrga cev.
"PREDRAGI" HAYWOOD.
Da je rdeče delavstvo silno nezavedno in da se da varati in skubiti, kakor ga kedo hoče, imajo rdeči bratci zopet nov dokaz. Vedno očitajo nam katoliško mislečim delav cem, da smo nezavedni in da se damo slepiti in varati. Toda popolnoma pozabljajo, da je oni del delav stVii, ki se v resnici da skubiti, kakor ga kedo hoče, samo da ga zna,
j —------ ------, r"*"	-------J
ni nikako pravo zastopstvo ruskega' P™ Slovencih imamo jako lepo ljudstva, ne delavstva, ne kmetai sliko našega dičnega Etbina Kris-
temveč je samo orožje kapitalistov pod krinko delavskih koristi. Tudi, pravi svarilo, da je sovjetna vlada odločna /nasprotnica vsake delavske organizacije.
Odbor tudi obsoja socijalistiško stranko, ki podpira anarhistiško gibanje v tej državi.
FRANCIJA BO PODPIRALA POLJSKO V SLUČAJU, DA PRIDE DO VOJNE Z NEMČIJO.
Paris, 15. mapa.—Vstop nemških čet v gornjo Šlezijo bi povzročil intervencijo porjskih regularnih čet, kar bi pa pomenilo skoraj toliko, kakor napoved vojne. V takem slučaju pa bi Francija ne ostala nevtralna, kakor se to zatrjuje po raznih vesteh iz francoskih vladnih krogov. Francoski ministrski predsednik Briadn se izjavil, da Francija nikakor ne bo strpela najmanjše vojaške demonstracije, od strani Nemčije napram Poijski v Zgornji Šleziji.
EVROPSKI MIR ZOPET OGROŽEN.
Geneva, 16. maja.—Radi žapetlja-jev, ki so nastali v gornji Šleziji zadnje dni ,je podlaga evropskega miru v novi nevarnosti. Francoski vladni krogi so poskusili že vse, da bi nagovorili Britanijo, da bi poslala svoje čete v kraje, kjer so pravkar nastale za Evropo neprijetne Homatije. Toda kljub vsemu nami-gavanju je London gluh in najmanjšega znamenja ni, da bi Britanija intervenirala v novih homatijah v Zgornji Šleziji.
ŽALOSTNE RAZMERE.
Tatvine, ropi in umori se strašno množe v Chicago. Pretečeno soboto večer so razni uzmoviči v eni noči uprizorili več tatvin in ropov kot celi teden preje. Policija je bila a-larmirana. Od ure do ure je prihajalo več in več poročil o ropih iz vseh delov mesta. Več kot 200 je bila aretiranih. Dva človeka sta bila ustreljena in veliko oseb okrade-nih.
Kjer ni vere, ko se človek Boga več ne boji, se vidi, da vse vislice, vse ječe, vse kazni kakor tudi vsa policija nič ne pomaga.
Človek brez vere je zver.
ČUDEN POJAV.
V soboto zvečer ob pol šestih so vse telefonske postanje naenkrat opazile velik nered v telefonskih žicah. Nobenih zvez niso mogli dobiti. Vse žice so pa brenčale, da je dekleta glušilo. Ko se je pa stem-nilo. se je pa nad mestom Chicago
tana. Kričal je na vse pretege: Du hovnik skub ! Duhovnik vas vara ! Duhovnik hoče samo vaš denar. Danes je pa Kristan bogataš in se doma v Jugoslaviji dobro redi za "delavske" fonde, katere je znal tako spretno skolektirati iz žepov svojih nezavednih rdečih Račkov.
Sedaj so pa še ameriški rdečkarji dobili takega delavskega 44prijatelja". Neki Haywood je bil ustanovitelj organizacije I. W. W.f za katero so " Prosveta" in z njo vsi rdeči bratci tako agitirali svoje dni. Ta mož je bil obsojen na veliko letno ječo, ker je za čas vojske deloval proti vojni upravi in proti državi. Teden predno bi bil pa imel nastopiti svojo kazen v Zvezini kaznilnici v državi Kansas, je pa naenkrat izginil. Listi so poročali, da je šel v presrečno Rusijo, kjer je imenovan so-carjem in pomagačem krivonosega Trotzkyja. Najprej se je reklo, da je za to pobegnil,ker se je bal ječe. Pretečeni teden je pa glav-^ni odbor organizacije I. W. W. izdal druga sporočila o begu njenega očeta Haywood. Našli so velik nered v računskih knjigah. Veliko raznih milijondolarskih skladov je kar izginilo. NSedajni računski tajnik pravi, da-so vsi računi tako zmešani, da se prav nihče ne spozna iz njih. Najeli so izvedence, ki so na-
organizacije najmanj $35.000.00. Ka kor trdi sedanji tajnik Roy Martin, ta veliki prijatelj delavstva sploh ni rabil nikakih računskih knjig. Koliko je šlo "delavskih žuljev" v nenasitne žepe "tega delavskega prijatelja", bode pa težko kedaj najti, kajti vse je zmešano.
Pa ko bi to bilo vse! Ta denar bi se še prebolel. Toda Haywood je bil pod varščino $15.000.00. To varščino je podpisal veliki rdeči delavski prijatelj (?) milijonar in socialist Lloyd. Toda on sedaj noče plačati. Država pa hoče ta denar imeti. Kaj bo sedaj?
Pretečeni teden je bila konvencija I. W. W., pri kateri je prišlo vse to na dan in sedaj ne kaže druzega rdečim zaslepljencem, kakor da sežejo v žepe in zbero novih $15.000.00.
V Kedo bode to svoto moral plačati? Zopet samo ubogo zaslepljeno delavstvo.
Kaj ne, v resnici "predragi" delavski prijatelji!
In tako se vsepovsodi vara ubogega delavca.
Mi v resnici pomilujemo vse one naše slovenske rdeče sotrpine, ki so si dali pobarvati svoje oči s to rdečo barvo, ki ne pomenja prav nič, da ne vidijo, kako jih ti voditelji (?) in prijatelji (?) slepe in za nos vodijo, kako so to hujše pijavke njihovih žuljev, kakor so celo kapita-
listi.
Slovenski somišljeniki, vprašajte svoje rdeče tovariše, kaj pravijo na to novo izdajstvo? Ali odobravajo vse to?
Tu pa.ima katoliško misleče delavstvo nov dokaz, kako modro ravna, da se ne da tako hitro od vsakega sleparja speljati na led, pa naj še bolj kriči, kako velik delavski prijatelj je. Vsi vemo, da bi bili že zdavnaj imeli urejefto svoje delavsko vprašanje in bi bili dosegli splošno zmago, ko bi nas ravno nasi "voditelji? in "prijatelji- tako nesramno ne prodajali za podkupnine, s katerimi izdajajo naše ko-/ ris ti.
da bode kedaj pošten mladenič in pošten mož. V soboto jim je mesto dalo posebno čas. jZa eno uro so Boy Scouti "runali" vso mestno upravo. Deček, katerega so si sami izvolili, je bil eno uro župan mesta. Prišel je v županovo pisarno in se usedel za pisalno mizo in dajal ukaze, kakor župan. Vse druge urade in oddelke mestne uprave so za eno uro zavzeli dečki. Toda niso delili veliko ukazov temveč vsakdo, ki je prišel po kaki zadevi v pisarno, je moral plačati kako globo, katera je šla v blagajno za njih koristi.
Med katoliški dečki se je zanimanje za Boy Scouti zelo dvignilo.
Tudi na£i Orliči Sv. Štefana so se dvignili. Ta>teden bode Scout Master Mr. Josef Gregorič priredil posebno posvetovanje z očeti, katerih dečki so že Orliči, da jim bode dokazal, kako velike važnosti so Orliči za vsako družino in vsako faro.
IZ KATOLIŠKEGA SVETA.
NAŠI ORLIČI.
Naši orliči — Boy Scouts — so imeli pretekli teden svoj veliki teden. Celi teden je bil posvečen raznim stvarem, ki so imele namen vzbuditi med našimi katoliški dečki zanimanje za Boy Scouts. Tudi stanši naj bi se vzbudili in spoznali,da Je treba dečku dati zkodaj pravo zanimanje za Življenje, ako hočemo
Rev. Benvenut Winkler OFM odide v petek v Frontenac, Kans., na sveti misijon. V Frontenacu še nikdar ni bil slovenski duhovnik, kolikor je nam znano. Že v lani. bi bil imel biti tam misijon, pa je misijonar zbolel prav pred misijonom.
Želimo obilo vspeha!
* * *
Rev. Jeronim Knoblehar OFM je
obiskal slovensko naselbino v Rockdale v Jolietu na binkoštno soboto in nedeljo in dal priliko rojakom za
sveto spoved.
* * *
Rev. France Ažbc se je mudil v
Clevelandu, O., v zadevi bodoče konvencije, ki bode tam.
* * ♦
Slovenski Lazaristi pridejo baje v jeseni v Cleveland, za kar deljuje Rev. Jernej Ponikvar, slovenski župnik pri Sv. Vidu.
* * *
So. Chicago, 111. — Pretečeno nedeljo zvečer je bil v cerkvi Sv. Jurija slovesen sklep svetega misijona in 40-urne pobožnosti. Sv. misijon je vodil Rev. Kazimir Zakrajšek O. F. M. ž velikim vspehom. Kaj takega v So. Chicago še ni bilo. Pri vs^ci prjdigi, bodisi zgodaj zjutraj ob petih, bodisi zvečer je bilo izvan-redno veliko ljudi. Posebno lep je bil sklep. Vsem ostane ta večer gotovo v živem spominu. Več o tem poročamo prihodnjič. Za danes naši sosedni naselbini in župniji Sv. Jurija samo .iskreno častitamo tem novem lepem vspehu.
na
naročniki, pozor !
Kadar se preselite ne pozabite nam poslati svojega novega naslova da nam bo mogoče dostavljati nase liste na Vaš pravilni naslov.. Pošljite nam vedno poleg svojega novega naslova tudi Vaš stari naslov, s tem nam prihranite mnogo nepotrebnega dela.
Datum, do katerega imate plačan list, je zaznamovan s številkama poleg Vašega naslova. Prva številka poleg znači mesec, do katerega imate list plačan, druga številka pa znači leto. Torej ako je poleg
Vašega naslova številka "5-21", to znači, da ie ■Vaša naročnina potekla meseca maja
Kadar prečitate list Edinost trn'daite svojemu prijatelju ali znancu, da ga čita in da s™zna našo borbo za ideale slovenskega delavstva v Ameriki' Vsakega zavednega Slovene.- sveta r^l7nr>st je širi in priporoča pri vsaki priliki list "Edinost"!
UPRAVNTšTVO ^T>rVOSTT
da
Denar na vse kraje sveta.
m. .NfŠe podjetj" je stoP'lo v direktno zvezo z najbolj ugled-AZŽZT7 2aVOdi V Ju*°sl*viji. Vse, pošiljatve so ga-£mn t	P°, na 8VOj CUj v dveh do tednih. Pre-
nasvol domaJV-Kar-h- "" pr™° direktno
daino	jb°.ljSe	vsakemu pa je naše dose,
dajno pošteno m točno poslovanje.
Denar pa pošiljamo tudi v vse druge države v Evropi.
zah	k CCna ejVr°Pskemu den*rju vedno menja na bor-
" 'm„zat° bo™ ve?no računali po cenah istega dne, ko prejmemo od pošiljateljev denar.
Ob izidu te številke smo računali sledeče cene-
Za jugoslovanske krone: '	Za italijanske lire:
5°° kron........$ 4-35	50 Ur........$ 3.00
1,000 kron........ 8.00 ' 100 lir........ 5.60
5,000 kron........ 3g.00	soo Ur......
10,000 kron........ 78.00 I>000 Ur ......
Vsa pošiljatve nastavljajte na
edinost,
1849 W. 22nd St., Chicago, hi.



?? -
"EDINOST"
=
EDINOST.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI
Iz jaha dvaboit na teden.
Slovenian Franciscan Press.
1S40 W. 22nd St.	Telephone Canal gS.	Chicago, I1L
ADVERTISING RATFS ON APPLICATION.
Published S<rmi-Weekly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1849 W. 22nd St., CHICAGO, ILL
Entered as second-clas* matter Oct u, 1^19, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Kancel paragraf.
Kakor smo že sporočili, bil je sprejet v konstituanti za Jugoslavijo paragraf ali točka, v kateri je določeno, da ne sme duhovščina v cerkvi "govoriti o politiki", da ne sme občevati prosto z Rimom in da ne sme razglasiti določil Rima brez dovoljenja vlade in druge take stvari, ki imajo namen omejiti vpliv duhovništva na ljudstvo.
Ta točka je proti vesti vsakega katoliškega duhovnika in škofa in zato se po vesti noben duhovnik ne bode smel ukloniti tej postavi. "Boga se mora bolj ubogati kakor ljudi", bodo morali katoliški duhovniki odgovoriti vladi. Ob času političnih bojev, ako bodo nasprotniki imeli v svojem programu kake proticerkvene točke, bode moral vsak duhovnik v cerkvi posvariti svoje vernike in jim povedati, kje in kaj je resnica in kako naj volijo, pa naj potem tudi vse škofe in vse duhovnike pozapro. Duhovnik je po svoji službi vodnik, "'duhovni oče" svoje župnije in kot tak ima popolnoma iste dolžnosti do svojih vernikov, kakoršne ima oče do svoje družine. Kakor nihče ne sme in ne more očetu prepovedati podučiti in svariti svojega otroka, tako nima nihče pravice "duhovnemu očetu" kratiti istih pravic.
S tem je seveda napovedan verski boj v Jugoslaviji.
To postavo so dosegli slovenski in hrvatski verski odpadniki.
Pri tem boju za dosego te točke se je posebno proslavil nam ame-rikancem znani Dr. Bogumil (?) Vošnjak, ki je tukaj še pred nekoliko meseci po slovenskih župniščih klečeplazil in kazal svoj hinavski obraz in se pridušal, kako je on samo za popolno versko svobodo. Sicer smo ga zadnje tedne spoznali, ker se je pri Jugoslovanskem Narodnem Svetu v Washingtonu izdal pri neki priliki. Vendar je še pozneje, trdil in kričal, kako je svobodoljuben, kako se mora duhovščini dati priznanje, da je veliko storila za Jugoslavijo in njeno svobodo. Sedaj je pa ta mož vse svoje obljube vse svoje principe pojedel.
Tu imamo, ameriški Slovenci, jasen dokaz, koliko smemo verjeti kakemu brezvercu, pa če ima še bolj hinavsko pošten obraz, pa naj še bolj kriči pq( naših cerkvenih dvoranah, kako je toleranten.
Ameriški Slovenci, bodimo v prihodnje previdni s takimi le tički! Kedor ni zvest svoji veri, tudi ni mož beseda, temu ne verujmo, če se stokrat priduši, kako je za svoja načela. Navaden humbugar je in kle-čeplazec. Kakor smo videli v Dr. Vošnjaku.
Dajte delavstvu kar je njegovega!
Ce se komi\ na svetu godi krivica, se godi delavstvu! Delavca se oskubi in oguljufa najprvo, potem se šele prične govoriti o čem drugem. Tako se je godilo dosedaj in se vrši še nemoteno naprej. Ko smo pred par leti korakali v dobo industrijskega napredka, ki ga je povečavala svetovna vojna, tedaj so lastniki industrije navijali cene s tako naglico, kakor kak postiljon če svojo uro zaspi. Cele mesece in mesece je moral tedaj ubogi delavec plačevati za svoje razne potrebščine visoke cene in za njega se ni zmenila živa duša, kje naj pobere denar za to svoje neobhodne potrebne stvari. Šele ko so napolnili industrijski veTežniki svoje nenasitne malhe in ko je delavec začel pod težo življen-skih težkoč ječati in prositi za poboljšek, šele tedaj se je delavcu spustilo kako drobtinico z mize, za katero so se razni« delavski inkoriščevalci ma-stili s tem, kar jim je delavčeva roka spravila skupaj. Tako se je ubogo delavstvo goljufalo tedaj, in skoraj po istem receptu se ga skubi danes. Danes, ko koraka naša industrija bolj polževo pot, se odslavlja delavce in se jih brezbrižno prepušča nemili usodi brezposelnosti. Tako danes!
Ko pa so industrijski verižniki navijali cene pred nekoliko časa, so li dali delavstvu del, do katerega je bilo delavstvo opravičeno? Ne, niso ga dali! Ampak delavca se je izrabljalo kakor navadni stroj, ki ga gonijo jermena. Dobro, če se drznejo ti izkoriščevalci izrabljati delavca samo tedaj, kadar ga potrebujejo, tedaj je njih dolžnost, da ga tudi plačajo, kakor se spodobi in kar delavec pošteno zasluži. Če je delavec odgovoren sam za sebe, pred slabimi časi, tedaj je dolžnost delodajalca, da mu da pošteno plačo, da se delavec zamore zavarovati v dobrih časih za slabe čase. Vnebopijoč greh je pa, ako se mu trga to kar on v potu svojega obraza krvavo zasluži, ker s tem se ga odstrga od pravice .in poštenega življenja, do katerega je upravičen po božjem in naravnem zakonu.
Ker pa so delodajalci tako ozkosrčni, da jim je blagostanje njihovih delavcev deveta briga, je seveda dolžnost delavcev, da si pomagajo po: torn prganizacij in da tako skupno nastopajo za svoje pravice in interese.
jZato pa, delavstvo, vkup in organiziraj se! Izvoli si voditelje, ki jim bo v resnici mar tvoje blagostanje in ne samo lastno. Izvoli si za voditelje može, ki jim boste lahko zaupali zastopstvo svojih interesov in pravic. Delavci! Dolžnost Vaša je pa, da obračunate z vsakomur, ki Vas izkorišča in zaslepljuje. Proč z brezverci! Onemu, ki ne veruje v vsemogočnega in pravičnega Boga, ta ne veruje v pravico, še manj v poštenje in takim se Vaši interesi in Vaše jpravice španska vas.
Delavstvo čuj! Kakor je svet porušen od minule uničevalne vojne, tako je tudi delavstvo izsesano od kapitalistov in kar ga ni obklal kapitalizem, še tisto malce zdrave kože, ki mu je jo pustil kapitalizem, mu jo je zrezal socijalizem. Ves svet vpije po rekonštrukciji, da, treba je pa tudi preurediti delavski razred, kot organizacijo in to na dobri podlagi, ki jo je zapisal človeštvu sam Stvarnik: "Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe". Vsakdo, ki bo poizkušal preurediti svet na drugi podlagi kakor tej, ta bo zidal na pesek in njegova stavba se bo podrla prej ali slej. To potrjuje nešteto poizkusov pri preurejevanju človeške družbe, ki so pa še vsi izpodleteli zato, ker niso bili pozidani na pravi podlagi, na podlagi: Ljubi svojega bližnjega kakor samega-sebe!
11 SLOVENSKIH NASELBIN
Rock Springs, Wyo. — Cenjeni urednik: — Kjer sem že skoraj pozabil, kdaj da sem se oglasil v Vašem listu, zato sem se zopet namenil nekoliko napisati za Vaš cenjeni list. Delamo še vedno po tri dni na teden pri premogarski družbi Central Coal Co. Premogarska družba . S. Coal Co., dela nekoliko boljše. Povprečno pa vsa industrija o-bratuje komaj polovico tega,-kar je prej.
Mesec april smo imeli zelo buren, burja in vmes sneg, sta igrala svoje uloge skoraj vsaki teden v aprilu. Zato si pa želimo lepših časov, ker zima nam je že preotožna..
Naši fantje se tudi prav pridno gibljejo, in marsikateri si je že izbral družico, odkar so začele dekleta prihajati iz . Jugoslavije. Prav imajo, jaz jim prisrčno častitam !— Kolikim pa še bije v prsih junaško srce, da bi radi prestopili prag peč-larskega stanu nevem, a vendar, kakor se čuje, bomo vkratkem zopet imeli par svatb v naši sredi.
V tukajšnem mestu se je pripetila družinska tragedija, katero je povzročilo slabo družinsko življenje. Rojak Valentin Benedičič si je pognal kroglo v srce in zatem kmalu umrl. Bil je oženjen in zapušča ženo in dvoje nedorastlih otrok.
Poročevalec.
Barberton, Ohio. — Pred i*ar tedni je tukaj umrla Mrs. Gabrovšek. Omenjena je prišla pred kratkem iz starega kraja, da tukaj na stara leta v miru preživi pri svojih že odraslih otrocih, pa ji ni bilo usojeno. Umrla je na posledicah operacije. V "Citizen's Hospital" se nahaja Mrs. Kramar kjer se je podvrgla operaciji na nQgi. Gre ji na bolje. Delavske razmere so tukaj zelo slabe. Na tisoče jih je še brez dela. Z vede-, lo se je, da v zapadnih državah tam-kajšno časopisje poroča, da primanjkuje v bližnem mestu Akron kjer so največje tovarne za kavčuk na svetu, 15 tisoč delavcev. Resnica pa je, da v Akron-u še- "štapa" okoli 10 tisoč delavcev. Rojaki, pozor, da ne bi kateri šel na lim takim vestem če bi jih slišal. Dne 29. t. m. bodo imela Slovaška sokolska društva (Orlovska?) v Ameriki zborovanje v našem mestu. Po mestu bode na ta dan obhod na katerega so vabljena tudi Slovenska društva v tem* mestu. Zborovali bodo v dvorani Slov. Sam. društva Domovina.
Poročevalec.
Miha Spolarič z Allouez Location je bil operiran v Public Hospitalu v Calumetu. Operacija se je dobro obnesla in se zdaj .nahaja na svojem domu. Želimo mu skorajšnje-
**r m "
ga okrevanjo.
CLEVELANDSKE NOVICE.
_ V državni bolnici za umobolne
je umrl rojak Jos. Perat, star 25 let. Družina Perat stanuje na 157°8 Calcutta ave. v* Collinvvoodu. Pokojnik je bil član dr. sv. Janeza Krst. štev. 71 JSKJ. Pogreb se vrši (v sredo zjutraj. Družina Perat je prišla iz starega kralja pred 19 leti iz Št. Vida pri Zatični. Oče družine je umrl pred 6 leti. Ranjki zapušča tukaj, mater, sestro in enega brata. Naj počiva v miru.
—	Reed Clark, 55 let star, kon-dukter, je zavil okoli vogla na Pershing ave. in Broadway, ko je pri-vozil mimo avtomobil, ki je podrl Clarka na tla. Malo pozneje je Clark umrl v bolnišnic^ Voznik avtomobila, Rev. Viktor Miroslav, župnik češke cerkve, je šel na policijo, toda ker je bilo dokazano, da ni mogel pomagati, ga je policija spustila.
—	Mnogo ponarejenih kvodrov se je pojavilo v mestu. -Policija tajne službe poizveduje za ponarejalci.
Lorain, O. — Pretečni teden so dobili državljanske papirje sledeči rojaki: Fr. Ivančič, Fr. Debevec, Fr. Glavan, Fr. Uršič, M. Uršič, L. Prezelj in John Stare, Novim državljanom častitamo.	A. D.
• -—----
posebno iz Ohio naj se "Edinost".
Naj omenim, da je bila v bi Wheeling, v Mt. Carmell slavnost od 7. do 10. maja, dol ostanke sv. Pavle iz Rima iz komb, bilo je ganljivo za videti so jo nesli sami očetje Frant ni v cerkev, bilo je 23 duhovni] V cerkvi so jo postavili na pros da je ostanke vsak lahko videl. Ljudstva je bilo natlačeno polno, oi blizu in daleč, ki so se udeležili te. slavnosti.
Priloženo Vam pošiljam za novega naročnika za "Edinost". Dal Bos in Mati Marija, da bi dobili velik« naročnikov ta mesec majnik. Prav lepo pozdravljam vse čitatelje naših listov.
Mrs. Mary Hoge.
Oregon City, Ore. — Tukajšnji papirnici C. W. P. P. Co. in Hauley Paper Co. sta plačo pritrgali za 20 proč., kar je malo preveč za enkrat. Ko so plačo poboljševali, so jo po 3 proc. ali 4 proc. Saj si mislijo, da delavec lahko potrpi, seveda zato, ker mora.
Hauley Paper Co. ne obratuje s polno paro. Nekateri so že po dva meseca brez dela. Upamo, da se bo vse kmalu na boljše zavrtelo.
Rojak M. Justin je že več časa bolan. On je bil prvi naseljenec v tej naselbini. Tukaj je že 30 let in .je jako dosti pomagal že vsem tukajšnjim Slovencem. Vsi mu želimo, da bi ozdravel prej ko je mogoče.
Pri rojakih M. Polajnarju in Jos. Krollu se je vstavila štorklja in pustila vsaki družini po eno hčerko. Častitamo!
Vreme imemo bolj deževno, kakor je že navada v Oregonu, tako da rože cveto kar naprej.
Calumet, Mich. — Rojak Niko-Jaj Saitz (Zaje) je preminul po dalj-jši težki bolezni v svoji lastni hiši na 'Elm St. Bil je star 76 let. Pokojnik je prišel iz Slovenije v Calumet pred petdesetimi leti. Delal jexv rudnikih Calumet and Hecla družbe čez 46 let, za kar je bil odlikovan z zlato medaljo. Pogreb se je vršil dne 4. maja iz slovenske cerkve sv. Jožefa na pokopališče Lake View. Pogreba se jevdeležito mnogo rojakov ter člani društva sv. Jožefa, kateremu je pokojni pripadal. Naj v miru počiva!
ROJAKI POZOR!
Albany, N. Y. — V št. 33. "Edinost" piše dopisnik L. V. iz Cleve-landa o božji poti v Carv, Ohio. Z veseljem tudi jaz opozarjem verne Slovence in Slovenke na to imenitno in krasno božjo pot. Cerkev je posvečena na čast Matere Božje "Totažnica žalostnih'^
GlaVno romanje je trikrat na leto.
1.	Na praznik "M. B. tolažnica žalostnih" t. j. na četrto nedeljo po Veliki noči.
2.	Na praznik vnebovzetja M. B., t. j. dne 15. august^, in
3.	Na praznik brezmadežnega spočetja M. B., t. j. dne 8. decembra.
Ta božja pot je pod oskrbovanjem očetov Frančiškanov — Minoritov. Za vsako to romanje je preskrbljeno sploh večje število duhovnikov za različne jezike za spovedovanje in za pridige. Dopisnik iz Clevelan-da . pravi, da bi se Slovenci skupno podali na romanje za praznik Marija Pomagaj 24. maja. , Ali jaz tega ne odobravam, ker za ta dan ni nobenega romanja in tudi tam ni nič pripravljenega. Tam so namreč samo trije duhovniki, kateri pa govorijo samo angleški . in nemški, medtem ko so v dneh glavnega romanja tam duhovniki za Slovence, Slov&ke, Poljake i. t. d. Vabim to-raj za letos Slovence in Slovenke, da skupno pridejo natb božjo pot za^ praznik Vnebovzetia M. B. to je: 15. augusta. Ker je ta praznik v pondeljek bo primerno, da pridejo že v soboto v Cary, Ohio, kjer bodo imeli priložnost za spoved, v soboto, nedeljo in pondeljek. Ako se bo zbralo primerno število slovenskega^! judstva, bodo v nedeljo in pondeljek slovenske pridige.
Ako bi kateri č. slovenskih duhovnikov imel priliko za te dni priti v Cary, bode zelo dobrodešel.
Kdor hoče kaj več podrobnosti, naj mi blagovolno piše.
Pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam
Rev. Bonaventura Ciček O. M. C.,
183 Central Ave., Albany, N. y! • ~——•
Bridgeport, Ohio. — V štev. 33. "Edinost" je bil dopis iz Cleyelan-da, v katerem dopisnik priporoča, da bi se Slovenci skupno podali na božjo pot v Carry, Ohio. To bi bilo zelo lepo posebno ako bi imeli Slovenci svojega duhovnika tam. — Tudi od tukaj je nekaj rojakov namenjenih na to slovečo božjo pot. Prosimo rojake iz raznih naselbin
NACE IZPOD KLANCA.
Kakor navaja srboriti paglav {vzroke, zakaj da je podlegel v boju s svojim nasprotnikom, fcnako navaja ?'Amerikanski Slovenec" neke čudne vzroke, da z nami ni mogoče politizirati.
* * ♦
Ha, ha, ha! Saj bi pes tudi zajca
ujel, seveda ako . . .
♦ * *
Le nikar se ne hudujte ,ako Vam povemo v šali tudi golo resnico. — Prav nič nam ni všeč, da Vas moramo v časih malo polasati. V to nas sili Vaša srborita taktika, ki izvira iz Vaše skrajne nevoščljivosti
do našega napredka!
* * *
Sedaj ko smo Vas spravili v zadrego. se izgovarjate, da smo nedosledni. Možakarji, — če Vas smemo tako imenovati — Vaši izgovori so otročji! Motite se, ako mislite, da je javnost pozabila, na Vaše enake jalove izgovore lanskega leta, s katerimi ste prišli na dan zatem, ko
smo Vas tedaj pošteno nalasali! * * . *
Lansko leto, kakor letos ste izvali boj. Silili ste v ogenj, kjer ste se tudi pošteno opekli; a po Vaše je to doslednost, da zvračate krivdo na druge. Zares prav po patentu paglavcev.
* * *
Ako je to po Vašem nedoslednost, potem konštatiramo, da je drobtinar delal izpite na Studencu pri Ljubljani. Vsaj odtam prihajajo ljudje
enakega kalibra.
* « *
Bodite že tega al' onega kalibra, pri vsem tem bodi Vam povedano "entre nous", da odslej naprej boste dobili za vsak kamenček, ki ga boste zagnali proti nam, — pošteno zaušnico!

Waukegan, 111. — Ker ste v zadnjem listu omenili, da bi radi nekaj ugank, zato jih Vam tu pošiljam en par. Rešitev pa za enkrat obdržim še zase. Ako pa Vam bodo delale le preveliko preglavico mi pa pišite m jih \ am pošljem. Evo tu jih imate:
1.	Zjutraj ob očetu naslonjena se
solzi,
opoldne oživljena, že sina rodi; iZvečer, pa hodi sin okoli in moti ljudi;
Ponoči pa mati prezeba, da v časih pokajo kosti.	Kaj je to?
2.	V nebesih je doma, pa nima jo Bog Oče;
Po reki plava, pa nima jo potok ne morje
in ne nobena voda. Amerika jo ima. pa jo nima celi svet.
Kaj je to?
3-	Sčem so cerkve v Ameriki krite?
4-	Kdo pri petju najbolj z jezikom miga?
Tu jih imate in uganite jih. Ako V am s tem ustrežem Vam še pošljem kaj drugič.
S pozdravom	Leon Kunst.
Ali si že dobil kakega naročnika na list "Edinost" ? Mesec majnik se pomiče h koncu. Zato pa vsi na delo za list "Edinost", da postane čim prej dnevnik, katerega vsi želimo !


rfinn

■ •• T .
.. v--- ■. .«

"EDINOST"
Iz Jugoslavije.
ITALIJANSKI TEROR V PRI-MORJU.
Divjaštva intaljanskih fašistov nad našimi ljudmi v Primorju so se v zadnjem času tako pomnožila, da je naše narodno predstavništvo primo-rano, da se zavzame za one nesrečne žrtve dvetisočletne italijanska kulture.
Nar. posl. Juraj Kučič je včeraj vložil interpelacijo na min. predsed: in min. zun. zad. Pašiča radi nasilja, umorov in požiganja hiš naših ljudi v Primorju. Italjanske državne oblasti so ob takih prilikah popolnoma indiferentne vsled česar je drznost fašistov z vsakim dnem večja. V interpelaciji so opisani dogodki, ki so se zgodili v Tinjanu, Pazinu, Gračištu, 'Zarečju, Kanfanaru, Buze-tu, Opatiji i. t. d.
N ar. posl. Pavle Marinkovič je in-terpeliral min. zun. zad. o napadu na Dr. Ivana Grisoga, narodnega poslanca in bivšega predsedniku demokratskega kluba v Belgradu, katerega so izvršili fašisti v Trstu.— Pol mrtvega in oblitega od krvi so fašisti še vedno pretepali. Italjan-
PttSMO IZ JUGOSLAVIJE.
Belgrad, 21. IV.-1921.
V konstituanti se nadaljujejo brezkončne debate o ustavi. Koncem tega tedna se bo po vsej verjetnosti završila splošna debata in 5. maja se bo začela specijalna debata, ker bodo seje konstituante odložene radi pravoslavni^ velikonočnih praznikov.
Narod pričakuje z nestrpljivostjo ustavo, ker sedanje vladanje na podlagi ministerskih uredb, daje preveliko oblast eksekutivnim organbm državne oblasti in spodkopava z vsakim dnem bolj državno avtoriteto in povečava kaos v državni administraciji. Vzlic temu so naši narodni očetje nekam počasni, posebno — ako se pomisli, da se gre sedaj za tako delo, ki bo odločilo uso-_ do naroda za cela desetletja. Seje se začenjajo navadno pol ure do tri-četrt ure pozneje kot so določene. Število prisotnih poslancev je často-krat jako pičlo, kar pada tembolj v oči, ker so nekatere klopi itak prazne radi pasivne rezistence Radiče-ve grupe. Napetost in nervoza je v konstituanti precej velika. Burne scene se v zadnjem času nekam po
ske državne oblasti ne samo da se gostoma ponavljajo. Deloma je te-mso zavzele zanj, temveč so ga iz- mu vzrok vsebina debat, ali v mno-gnale s prvim vlakom iz Italije, ne, go večji obilniji meri nestrpljivost da bi mu dale zdravniško pomoč.— nekaterih poslancev, katerim manjka Dr. Grisogogno leži sedaj težko ra- ena jako dobra lastnost in sicer hlad-njem v nekem sanatoriju na Duna-1, nokrvnost. Dotični gospodje napra-
__j vi jo vtis ljudi brez živcev. Niso v
RUSI V JUGOSLAVIJI. I stanu molčati niti pet minut, pre-Kakor povsod po celem svetu, ta-- sedajo z ene klopi na drugo, ostavko imamo tudi mi tu precejšnje šte- U^jo v toku ene seje desetkrat dvorilo ruskih beguncev. Karakteris- ™no, d^ si malo pomirijo veliko tično je le to, da so pribežali k nam razburjenost, četudi je debata ta-eksponenti ruske reakcije, ki so do-/ ke Narave, da nimajo niti najmanjšega razloga, da se tako grozno razburjajo.
Vse stranke brez razlike, od srbskih radikalcev pa do internacionalnih komunistov, so za ujedinje-nje — ali vsaki je tolmači po svoje.
Vladina večina izjavlja, da je vedno iskreno želela sporazum z vsemi strankami; da je sedanja ustava produkt dela večine in opozicije,' ka-( teri se mora priznati, da je na njej lojalno sodelovala. Največja so na-sprotstva v vprašanju notranje ureditve države in tu je večina za enotno državo, enega vladarja, en zakon, eno skupščino, eno odgovorno vlado, torej za koncentracijo vlasti ali s širokimi samoupravami v raznih pokrajinah. Apelirajo na slogo radi obilega števila sovražnih sosedov, odbijajo in negirajo pritožbe o srbski hegemoniji. Večina da je proti državnim eksperimentom in hoče, da se sprejme samo ono, za kar se a priori zna da bo dalo dobre stvarne rezultate. Opoziciji se je ugodilo do skrajne meje — sprejelo se je v ustavo njihove socijalno ekonomske predloge, kar nima do
bili vsled njihovih dobrih osebnih zvez z višjimi vojaškimi krogi razne službe — se razume da državne in ukazne. Te dni je prispela semkaj neka delegacija Vrangelove armade iz Carigrada. Ta delegacija je izročila min. predsed. spomenico s prošnjo, da se jugoslovanska vlada zavzame za oštanke Vrangelove armade in reši te ljudi pogina, ker so francozke oblasti odrekle vsako na-daljno pomoč in primorale 3 500 ljudi, da se vrnejo v Sovjetsko Rusijo, od katerih so boljševiki postre-ljali 8fl[ oseb. Naša vlada ni še končno rešila tega vprašanja, toda namerava jih sprejeti in zaposliti pri delu novih železnic, tako da bi njih zdržavanje ne padlo na državni račun. Nedavno je bila v konstituanti interpelacija komunističnega posL Sime Markoviča v zadevi zdr-žavanja ruskih beguncev, na katero je odgovoril min. fin. Kumanudi, da je do sedaj potrošeno 33 milijonov dinarjev za ruske begunce in da je to dolžnost naše zemlje, ker se je Rusija prva zavzela za Srbijo in ji
dam narodni suvereneti in o narodni svobodi.
V posebnem položaju se nahajajo mustfmafli, ki so bili še pred kratkim s komunisti največji nasprotniki predloga ustave in ki sedaj ob priliki splošne debate peva-jo himne temu istemu predlogu, četudi je v njemu jako malo bistvenih izprememb. Ali velika . izpre-memba v obnašanju muslimanskih poslancev datira odtod, ker so za svoje glasove dobili 300.0z0.000 dinarjev, ki jih bo vlada izplačala bosanskim begam, veleposestnikom v vezi z rešen jem agrarnega vprašanja.
Do sedaj je dobilo predsedništvo ustavotvorne skupščine kakih 130 predlogov za izpremembo in dopolnila nekaterih členov ustave.
Rezultat vseh teh živahnih in burnih, brezkončnih debat se bo jasno očrtal še le ob priliki specijalne debate. Vzlic vsej napetosti se pričakuje, da bo ustava sprejeta in da se bo končala doba ministrskih odredb.	_
Poročil se je dne 17. t. m. v Celju tovariš Koren Blaž s tovariši«^ Pavlo Lesjak. Skupina JSZ za Celje in okolico želi obilo sreče in blagoslova obema v novem stanu.
Živinski semenj v Ljubljani.—Na
včerajšnji mesečni živinski semenj je bilo prignanih 278 konj, 78 volov, 51 krav, 9 telet in 178 prašičev. Cena goveji živini 22—25 kron za kg ž-ive teže. Kupčije so bile zelo minimalne. Značilna in zanimiva je okolnost, da so na semenj govejo živino, zlasti vole prignali izključno le podeželski prekupci, ki so hoteli navijati cene in jih dvignit celo na 27 kron..
Prijatelj delavca
PAIN EXPELLER
Tvoru lika rnamk* reg. ▼ pat. nr, Zdr. dr. Sl*ven že več kot 50 let.
Glejte z* tr o mišk« znamko _SIDRO.
Fašisti zopet napadli tiskarno "E-dinost" v Trstu. — Tiskarna 4< Edinost'" tržaškim fašistom ne da spa-j ti. Za 18. m. m. so zopet pripravili napad nanjo. Okolu 7. ure zvečer so se začeli zbirati v. ulici Frančiška Asiškega. Toda karabinijerji so bili to pot pravočasno na mestu in so napad preprečili. Pobitih je bilo na tiskarni le nekaj šip.
DR. OHLENDORFOYA ZDRAVILA
so izvrstna proti
KAŠLJU, UJEDANJU,
ŽELODČNIM BOLEZNIM IN REVMITIZMU.
Steklenica stane 75c.
1924 BLUE ISLAND AVE.
NAJSLABSA NAVADA.
Življenje je ena sama masa navad. Najslabša navada, ki je utis-jena amerikanskemu narodu v o-braz, je "SKRB". Beecher je rekel : 4< Ni delo, ki mori človeštvo, ampak skrb. Delo je koristno za naše zdravje, a skrb pa je, kakor rjavina na ostrini". Skrb zabra-njuje normal no delovanje želodčnih mišic, uničuje tek in paralizira prebavne organe. Najbolje sredstvo za odpravo teh navad je Trinerjevo grenko vino. To zdravilo povečuje okus in krepi organe k normalnemu delovanju in obenem pomaga pri prebavi, tako, da je največji zaveznik v boju zoper nadležno skrb. Vaš drugist ali lekarnar ima naše grenko Trinerjevo vino v zalogi. V slučaju prehlada in kašljanja, pa bo Vam stregel s Triners Cough Sedative. katero je najboljše zdravilo za slične slučaje. Mr. Michael Ma-tyska iz Glenmont, N. Y., nam piše *z dne 27. aprila. 1921 : "Vaše zdravilo Cough Sedative mi je čudovito pomagalo". Istotako bo pomagalo tudi Vam!
Joseph Triner Company, 1333-45 So. Ashland ave., Chicago, 111.
VOLJA — SREDSTVA — PRAKSA
Za točno in vestno izvršitev poslov, ki so v zvezi— s pošiljanjem denarja v stari kraj, s potovanjem v domovino, z dopremljenjem oseb v Ameriko in z drugimi posli tega področja, so nujno potrebne tri glavne stvari:
volja, sredstva, praksa. Našo resno voljo za točno službo najbolje dokazujejo številna zahvalna pisma od rojakov, ki so se do ^edaj poslužili naše tvrdke.
Naša sredstva so naš dobro organiziran urad, naše dobre zveze s starim krajem, naša zastopstva pa-robrodnih družb in naše državno bančno -dovoljenje in državna kontrola čez naše poslovanje. Nad 1,400 potnikov, ki so z našim posredovanjem do sedaj potovali v stari kraj ali od tam sem, govori o naši praksi.
Ako hočete Vi poslati denar v stari kraj, potovati v stari kraj ali dobiti koga iz starega kraja, je v Vašo korist, da se obrnete na:
Zakrajšek & češark
SLOVENSKA BANKA 70—9th Avenue	New York City.

pomagala v najhujših časih.
Vzlic temu je stanje ruskih be- sedaJ nobena druga država, ker je . guncev res obžalovanja vredno, po- še skrajni čas, da dobi zemlja zako-sebno onih, ki niso samovoljno za- ne> na podlagi katerih se bo mla-
pustili svoje domovine, temveč bili prisiljeni, da to storijo iz "višjih" razlogov. Tudi ta življenska šola je ostala brez vsacega upliva na evolucijo političnih nazorov reakcije, ker se ruska inteligencija tudi tu diferencira na sto raznih strank in pričakuje, da ji tujci "rešijo'' Rusijo in ruski narod.
Naša vojska je zasela otoke Krk, Rab, Hvar, Vis, Mljet in Korčulo. Prebivalstvo je sprejelo vojsko z veliki m navdušenjem.
Za naše ljudi, ki so v Amerik,i je sedaj ugodna prilika, da investirajo Y naši zemlji_ razmeroma male svo-te denarja z jako veliko koristjo radi velike razlike v kurzu med našim denarjem in dolarji. Strahu ni nobenega kakor tudi ne rizika, ker je naša država vzlic parlamentarnim prepirom, najjačja od vsih novih držav, kar se je posebno pokazalo ob priliki poskusa cesarja Karla, da zopet zavzame ogrski prestol, kjer je
bil
nastop naše države popolnoma
merodajen, da se ogri odrešejo takim aspiracijam.
Mnogo iskrenih pozdravov Vam pošilja	Seestersig«
Fran Susteršič, Gretta di sopra 401, Trieste, Italia.
da jugoslovenska država reorganizirala.
Opozicija je precej jaka, da ona celo trdi, da ima dejansko večino in naglašuje, da je sedanja vladina večina le navidezna in kupljena za razne koncesije; da ne sodeluje v konstituanti velika večina hrvatskega naroda, čiji glavni predstavnik da je Stipica Radič z njegovo stranko, da je sedanji predlog ustave bolj reakcij onaren kot, je bil srbski osnovni zakon 1869. leta, da smo danes mnogo bolj oddaljeni od ujedinje-nja kot smo bili 1918. leta in to le radi sedanjega sistema vladanja, ki se ne osniva na zakonu temuč na su-rogatih zakona*, to se pravi na ministrskih uredbah, ki pa nimajo de iure zakonske sile. Posebno strogi kritiki so komunisti, radi njih specijalne boljševiške taktike. Identične so bile pridige bolj še viških agitatorjev v Rusiji, predno ie bila proletarska diktatura. Toda izva-i^nja tukajšnjega vodie komunistične stranke nar. poslanca Sime Markoviča, četudi logična in stvarna in v marsičem mogoče jako opravičena, izgubijo vsako veljavo z ozirom na vesti o sedanjem stanju v Rusiji r ki nasprotuje vsem lepim bese-
Izplačuje v kronah, dinarjih in v dolarjih v gotovem denarju v
jugoslaviji.
Pišite po cenik za pošiljanje denara.
ŠIFKARTE za vse Unije-
e m[ i l kiss,
BANKIR
133 Second Ave., New York.
-1» +
* *
•fr •fr
+ * + *
•fr +
* •fr •fr •fr * +
•fr *
+ + *
•fr

Mi pošiljamo [denar na vse kraje
m£ricA
■ in
vm
BANK
Ml
JUGOSLAVIJE,
Slovenije, Hrvatske in Srbije.
Vse pošiljatve garantira
AMERICAN STATE BANK
1825—1827 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL.
J. F. ŠTEPINA.
predsednik;
A. J. KRA>A. tajnik.
* *
4» 4»
4> *
+ * * * ♦
t t i
Pripravite se za neodvisnost
Varna banka, kamor nalagate svoj denar.
Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaepar State Bank.
čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni.
Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev.
KASPAR STATE BANK
BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET
Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta banka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih zvečer.

:: feS; <ži , V iHi! . , -i



S&tiaM.
-
"Takšna nesramnost!" — "Takšna brezobzirnost !** sta zavpili obe hkrati in obmolknili.
Gospod Klepš namreč ni bil sam; pri njem je bil gospod dr. Lajb.
"Oh, oh, oh!" je vstajal s stola Klepš, miril z rokami, prosil z očmi in kazal na gosta. A prva se ni hotela umekniti ne soproga, ne sestra.
"Jaz ne morem več; jaz sem uničena", je ihtela ena.
"Jaz pogibljem", je stokala druga in se zgrudila na stol.
i ga je prekinil dr. Lajb, "in še bolj res, da si nakladamo največje davke sami, s pijačo, tobakom, veselicami ; ampak o tem drugič. jZ Mo^ sterihom bi se napravila dobra kupčija. KsCj menite, gospod Klepš? — Toda trgovska skrivnost in prosim zaupanja. Mosterih je poštena, bogata hiša, ki nekaj prenese".
"Poštena, bogata hiša".
"Ki prodaja ceneje, nego kupuje, z blagim ^namenom, da uniči konkurenco. Ugodna prilika za dobro kupčijo, gospod svetnik. Jaz sem se zvezal, za slučaj, da pridobim tudi Vas, z njegovim poslovodjem. — Mi trije bi od njega kupovali blago in mu ga prodajali nazaj; diferenca, razlika v cenah, je naš dobiček. Kaj menite ?"
"Ali menice Vi, da bi Mosterih tega ne zapazil?"
"Kaj mislite s tem reči, gospod j rada se prime sumnja človeškega svetnik?" se je jezil dr. Lajb, ki se srca! Menda vendar ni že okužila
srca sinovega? A česar ona niti sa-
je bil naveličal nepotrebne razprave. "Ali niste imeli tudi Vi največjega dobička, ko ^tm riskiral jaz za Vas svoj razum in svojo čast? Saj umejete, gospod svetnik".
"No, no, ne tako nagli, gospod doktor!" je miril Klepš. "Saj Vam nisem očital ničesar".
Poštenjaka sta se pogodila in si stisnila roke.
"Ali ostanete pri nas pri večerji, gospod doktor?" je vabil Klepš. »
ma sebi ne očita, ji nima očitati tudi nihče drug in najmanj svakinja, ki se ne sramuje loviti snubca svoje nečakinje. Tako poštena je o-stala ona poleg takega moža, ki se ne briga zanjo in ne brani njene časti. Svakinja ima povsod oči, ušesa in nos, njo pa drži soprog kakor otroka, ki se odda pestunji, kadar moti družbo. Kaj tadva niTšlita, to je njej deveta briga in pred obema
'Izključeno. Ali ni že popolno- j svojega sina.
"Nemožno. iZ vašim gospodom jbi^ se ponašala ona s takšnim častil-sinom se ne bi rad zopet sešel", je cem, kakor je bil gospod pl. Rum-dejal Lajb in si zapenjal suknjo. — * Gorka rdečica mu je bila zalila bra-dasto lice, ki še ni bilo pozabilo Ar-turja.
"Nepremišljenost, mlada nepremišljenost", je opravičeval Klepš',
pel; samo pred sinom ne; nom je pobešala oči. Ta pa se ni nič sramoval svoje ujubezni. jo je kazal in se smešil," smešil. In vseh teh sitnosti je krivo življenje v Javorju. Da bi ga bilo že vendar enkrat konec! Tako se ga je bila naveličala gospa, da bi bila rfajrajša vzela sina in hčerko s seboj in pustila vse druge v tem nesrečnem kraju; ali pa naj bi se odpravil gospod Rumpel, da bi ga ona ne videla nikdar več, in še svakinjo naj bi odpeljal daleč kam.
(Dalje prihodnjič.)
st *	ma na tleh? Ali se mu ne mehčajo i "Nepremišljenost izvira iz nepo-
" Rodbinske zadeve, rodbinske za-	-	pnt1ftvnHia H f>ln l-ar hftJznania razmer" if> nnurlari'al T niK
j možgani t Poslovodja dela, kar ho- znanja razmer deve", je hitel dr. Lajb in zgrabil če Kakor hitro dobo Mosterih par klobuk. "Jaz se klanjam na vse vag-onov železnine, jo mi kujpimo
strani in se umicem .
"Ostanite, gospod doktor!" je dejal Klepš in pritisnil na električni zvonec,- da je prihitela hišna. Njej je izročil gospod obe revi, češ da sta se prehladih; spravi naj ju v posteljo in skuha lipovega cvetja. Ko je bila odvedla hišna gospo, je skočila tud| teta pokonci, češ da odide sama, ker noče brat poslušati sestre; in vendar brani ona čast in dobro ime njegove hiše; navezana nanjo pa ni.
Kmalu sta ležali nesrečni ženski vsaka v svoji sobi, kuhali jezo in premišljevali krivico usode in' kri-vičnost ljudi. Hišna jima je bila
od njega ter mu jo takoj zopet prodamo ; potem isto zopet kupimo in prodamo in tako naprej".
"Ampak tvornica izgubi naročila in delo".
"Njena stvar. Sebi ste Vi bliže. Tvornica naj odslovi delavcev, kolikor jih bo odveč. Za našo operacijo ne potrebujemo nikogar. Mo-
je poudarjal Lajb resno in ostro. Zavihal si je kvišku ovratnik vrhnje suknje in šel.
Klepš se je vdal prijetnim mislim
o lahkem dobičku, ki se mu je obe-... tal, in si dal prinesti večerjo v pisarno, da ne bi motilo sladkih čuv-stev in ne grenilo telesnega užitka stokanje sitnih žensk.
Bolnici sta ga čakali zaman ves večer in pozno v noč in nič manj se nista jezili obe na njega kakor dru-

John Gornik
slovenski trgovec in krojač
6ai7 ST. CLAJR AVENUE CLEVELAND, O.
•e priporoča mm nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MO KF OBLEKE po naročilu točno in cena.
ne. Vi prevzamete v svoje poslovanje takorekoč zalaganje, jaz na-prinesla čaja, zagrnila okna in tiho kup na Vaš
°dšla.	Klepš je vstal, prekrižal roke na
Gospod Klepš pa je nadaljeval po- hrbtu in parkrat po sobi Načrt
svetovanje z dr. Lajbom, mirno, ka- in ponudba sta se mu zdela vredna
kor bi se ne bilo nič zgodilo. V sr- premisleka. Nekaj tisočakov izgu-cu pa je bil razburjen, ne zaradi do- be bi že pretrpel brez posebne ško-mačih sitnosti, ampak zaradi Laj- de gospod Mosterih in kj,mu bi jih bovih poročil. Premagoval pa se moral ta pravzaprav boIj privošči-je izborno, ker ni hotel razodeti svo- ti ko njemUj ki bo z njim kmalu v jih misli in čuvstev dr. Lajbu, ki je svagtvu
opazoval na njegovem obrazu vpliv "Dobro, gOSpod doktor", je dejal
svojih besed.	naposled Klepš in potrkal gosta po
"Kaj se pravi to?" je začel dr. rami «Na6rt ni napačen> ampak ka_
Lajb. 4'Mosterih prodaja ceneje ko ko ga j2peljatt!"
vsi drugi, on prodaja ceneje, nego Lajb je gIe(Jal debelo -n ge mu
kupuje. Kaj pomeni to?"	{ zasmejal. Tudi Klepš se je nasme-
Klepš je molčal in kimal; dr. Lajb jal 0ba sta bila ugrrn[la d dru_ pa se je presedal in premikal na sto- ge&a misIi. «Ta stari ^^ si mi_ lu, vrgel eno nogo črez drugo in' sK„ si jc mism dr Lajb 4<da bom preklinjal v srcu polžjekrvnega mo-;jaz dajal ie denar in Qn v,ekel Ja_
mo dobiček".
sterih hoče vsekako nekaj izgubiti, ga na drugo. Polagoma je začela in vpraša se, ali naj vtaknejo dobi- celo izpodrivati skupna jeza vza-ček v žep njegovi konkurentje, ali jemno, kakor se rada sprijaznita dva mi. Človekoljubnost zahteva, da mi, človeka, ki sovražita skupno tret-ki nismo njegovi nasprotniki. Zanj jega.
je vse eno, kdo ga skube; za nas paf Artur in Berta sta hodila okoli
matere in tete kakor dva skrbna zdravnika. A kaj pomaga zdravnik,
!i
za.
t *
Ali se ne pravi to z nepošteno konkurenco uničevati konkurentov?" je vprašal Lajb.
"Ali pa samega sebe", je kimal Klepš, ki je imel glavo polno neprijetnih, ne še urejenih misli.
"Z uničenjem konkurentov se hoče polastiti Mosterih nekakšne sa-moprodaje, monopola".
"Monopol, monopol", je poudarjal Klepš in premišljeval, "za monopol se poganja pač vsak interesent. Obrtnik vzame patent na svojo iznajdbo, da bi imel korist samo on, pisatelj in umetnik si pridrži pravico proizvajanja, prevajanja, po-množevanja in trgovec izkuša pregnati konkurente, da bi ostal sam na trgu. Družba ni boljša od posameznika, država ne boljša od družbe. Odtod majhne in velike vojne, po vaseh in mestih kakor med državami".
"Da, da, gospod Klepš", mu je segel v besedo nestrpljivi dr. Lajb. "Vi hočete navajati zglede, Feniča-ne in Grke, Grke in Kartažane, Kar-tažane in Rimljane, Špance in Angleže, Angleže s Holandci in Francozi in Nemci. Vse jako zanimivo, jako zanimivo, kadar utegne človek poslušati. Toda kaj mislite o gospodu Mosterihu?"
"Monopol v rokah posameznega človeka", je razlagal Klepš, "je veliko breme za družbo. Boljši je monopol države, dasi je razmeroma najmanj izdaten, ker je državna u-prava zapletena in potratna, dobiček državnega monopola se velndar razdeli med vse državljane, in če je kaj izfiube, se pokrije z novimi davki".
"Vse res, gospod svetnik, vse res",
"kateremu si ne upa razodeti bolnik svoje bolezni! Slabo vreme, sankanje, prehlajenje je moralo vzeti BE krivdo nase.
"Teta, ti si se preveč razgrela", je tolažila Berta. "Jaz sem se že1 včeraj bala za tvoje zdravje. Vsai bila ganjena, ker je bil sin tako ljubezniv in postrežen. Razlagala si: je njegovo vdanost kot tiho prošnjo,! da naj se ga usmili mati. Kako ra-, da bi mu ona tudi izpolnila srčno; željo, če bi se ji le količkaj zdelo' možno! Siromak, si je mislila, ki si nahodna. Ali naj pošljemo po zdravnika ?"
"Ne, Berta, jutri bode odleglo" je zastokala teta in se obrnila na drugo stran.
Materi pa je prigovarjal Artur,
POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE!
ALPENTINKTURA je najuspešnejše na svetu za' rast in proti izpadanj« las. Alpenpomada za brke in brado; kurja očesa in bradavice v 3 dneh popolnoma odstranim; revmatizem v 6 dneh popolnoma ozdravim. Bru- m slintinktura od katere postanejo sivi lasje popolnoma 3 naturni. Rane. opekline, potne noge in za druge bolez- g ni imam jako uspešna zdravila; pišite po cenike, pošljem Vam jih zastonj.
KRASEN KOLEDAR in žepno knjižico pošljem vsakomur zastonj, pošljite mi le S4 za poštnino. V potrebi velja te knjižica vsakemu več kot $10.00. —
jakob wahčič
6702 Bonna Ave., N. E.	Cleveland, O.
.	da se mora bolje varovati, bolj pa-
Za financiranje gre, gospod svet-	ziti na svoje 2dravje. Kaj bi počel
mk , je dejal Lajb, "za pribavo de-	on< če bi mu umrla mati, Mati je
narja za začetek in to pribavo mo-	trpim jaz z njinit samo da ob_
ram prepustiti jaz Vam. Izpeljatev	varujem hujšega trpljenja,prepozne-
zahteva razuma in denarja. Vi raz-	ga kesanja in bre2USpešnega očita-
polagate z obojim; jaz samo z razu-	nja Artur je zr, tiho v QČi ka_
kor da bi čakal blage besede; toda mati ga ni hotela umeti in je za-mežala, da ne bi brala v njegovem pogledu kakšnega očitanja. Svakinja jo sumniči, po krivici; a kako
jfey	a	■
mom. S tem, z razumom, se udeležujem jaz podjetja, z denarjem se morate Vi".
"Jaz bi prevzel torej dva deleža'^ je kimal gospod Klepš, "ne glede na to, da riskira človek denar teže nego razum"

'Prepričajte se!
Da mi resnično izdelujemo najkrasneiše ženitovanj-
f ske slike.
Da imamo na razpolago za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po najzmernejših cenah
Vsem se priporočam.
ceK
■eme
FOTOGRAFIST
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chicago, III
PHONE: CANAL 2534. —	b	B	11 —^^
CHERRY GROYE DARK ' MOLASSES
.... Pure Cane—Beaume 42C.
Vsebuje 50% kobiniranega sladkorja.
Deset galonov skupaj stane samo $5.00 vred s pošiljatvenimi stroški.
Naročilu je priložiti denar. ALEXANDER MOLASSES CO. CINCINNATI, OHIO.
YINKO ARB AN AS
CVETLIČAR IN PRODAJALEC vsakovrstnih	3
CVETLIC IN ROŽ. Izvršujem vsakovrstne pogrebne vence. Pri meni dobite najlepče šopke za zenitoVanje in druge slavnostne priredbe. Priporočam se Slovencem, kakor tudi vsem Hrvatom in Slovanom v Chicagi in okolici. 1320 West 18th St., Chicago, 111. Phone: Canal 4340.

POKLIČITE NAS!
Kadar potrebujete Avtomobile za poroke, krstinje, kakor tudi pogrebne sprevode.
V enakih slučajih se uljudno priporočam vsem Slovencem.
1
■
B
ANDREW GLAVACH
1844 W. 22nd Place. Chicago, I1L
" Kadar pokličete na telefon, rabite vedno štev. Canal 5889."
5=^
ur.vi »s
---