PROLETAREC gTEV.—NO. 884. Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 21. AVGUSTA (August 21), 1924. LETO—VOL. XIX. UpravniSt« (Office) 3639 WEST 26tk ST.. CHICAGO, ILL.—Tekrphone Rockwell 2364. PRENOVLJANJE EVROPE. Pogodbe, sklenjene v povojni histeriji 1. 1919, so imele za Evropo pogubne posledice. Nove vojne nevarnosti so ji pretile z vseh strani. Z oboroževalno tekmo se je nadaljevalo. Gospodarsko življenje se radi političnega in ekonomskega kaosa ni moglo spraviti v normal-nejše stanje. Imperialistični državniki in mili-taristi so storili kolikor so mogli za poslabšanje položaja. Delavsko gibanje je bilo oslabljeno in brez-močno postaviti se v bran blazni taktiki imperialističnih in militarističnih vlad. Toda streznje-vanje mas se je moralo pričeti. Državniki so morali popuščati. Razum je moral zmagovati. In tako vidimo, da se v Evropi že par let bije staro z novim na življenje in smrt, in novo zmaguje. Imperialistične in kapitalistične sile so še močne, nadvladujoče. Toda njihova moč se krha. V Angliji je na krmilu delavska stranka. V Franciji je prišla iz zadnjega volilnega boja socialistična stranka nepričakovano ojačana in stranke levice so zmagale. V Nemčiji so nacionalistične in monarhistične stranke ostale v manjšini. Unija sovjetskih socialističnih republik se gospodarsko in politično utrjuje. Razne manjše dežele imajo delavske vlade, v drugih imajo delavske stranke v parlamentih močna zastopstva. Velika Britanija in Rusija sta sklenili trgovsko pogodbo, kar je za obe deželi in za vso Evropo velika pridobitev. Težka je bila pot do sporazuma, toda ker je bila volja za sporazum, se ga je doseglo. Stranke, ki so sedaj na vladi Francije, so pričele s politiko tolerance in prijateljstva napram Nemčiji. Tudi njihovo stališče je otežko-čeno, kajti šovinistična in militaristična svojat je v Franciji močna in pripravljena vsaki čas staviti ovire pomirjevalni politiki Herriotovega kabineta. Nemški nacionalisti, blazneči šovinizma, pridigajo evangelij maščevalne vojne na-Prej, ampak večina nemškega ljudstva še ni pozabila, kaj ima od vojne. Tudi v drugih deže-naprimer v balkanskih, vlada politični in gospodarski kaos, toda v Evropi kot celoti zmaguje duh, ki stremi prenoviti ta del sveta po novih metodah nove dobe. Denarne enote se polagoma stabilizirajo in industrija postaja aktivnejša. Londonska konferenca med zastopniki Nemčije in medvojnih zaveznikov je storila velik korak k pomirjenju Evrope. Bila je uspešnejša od prejšnjih radi-tega, ker so imele na sedanji delavske stranke že močan vpliv. Načrt, ki ga je sprejela londonska konferenca v pogledu vojne odškodnine in z ozirom na ublažitev odnošajev med Nemčijo in Francijo, za socialiste ni zadovoljiv. Vojni duh je še vedno v njemu. Toda v danih razmerah je to najboljše kar se je moglo doseči. Rešitev Evrope je v delavskem gibanju. Kadar bodo imele evropske dežele socialistične vlade s socialističnimi večinami v zbornici, bo proces pomirjevanja hitrejši. Zamotane ekonomske zadeve se bodo ložje reševale in Liga narodov bo postala to kar znači njeno ime. Toda to še ne bo dovolj. Evropa potrebuje in bo potrebovala kooperacijo Amerike. Ali Zedinjene države so danes trdnjava kapitalizma. Evropa potrebuje ameriško blago in ameriški denar za svojo ekonomsko obnovljenje. In Morganovi diplomat je ji diktirajo, kako naj si uredi svojo hišo, če hoče njegovo pomoč, ki sploh ne bo pomoč ampak navadno posojilo. V interesu svetovnega mira, v interesu ekonomske rekonstrukcije Evrope je, da ameriško ljudstvo ponudi svojo roko evropskim in drugim ljudstvam v sodelovanje. To pa bo v stanju napraviti le tedaj, če nadomesti vlado zastopnikov Wall Streeta s svojo vlado. V interesu ljudstev vseh dežel je, da si medsebojno pomagajo. Toda to načelo se pod kapitalističnimi vladami ne more izvajati. Privatni interesi določajo in vodijo njihovo politiko. Zavedno delavsko ljudstvo stremi iztrgati vlade iz rok privatnih interesov in v mnogih deželah je že več ali manj uspelo. Tudi v največji in najjačji trdnjavi kapitalizma, v Zedinjenih državah, se v tem oziru zadnje čase o-brača na bolje. Kakorkoli motrimo situacijo, jasno je, da socialistična misel zmaguje. In nič manj jasno ni, da je rešitev človeštva samo v socializmu. Ekonomsko delovanje delavskih strokovnih in političnih organizacij. (Poročal Anton Garden petemu rednemu zboru J. S. Z.) Ako bi hotel predmet, zapopaden v tej točki našega dnevnega reda, podrobnejše obdelati, bi vzelo mnogo več časa kakor ga ima na razpolago ta konvencija. Omejiti se bom moral le na važnejša dejstva v ekonomskem gibanju ameriškega delavstva. Ker so strokovne organizacije (unije) sma-trane za ekonomske organizacije, se bo ta referat tikal skoro izključno njih. Delavske politične organizacije so iz njega skoro odstranjene, razun v kolikor se tiče zadružništva. V deželah, kjer so strokovne organizacije del delavskega političnega gibanja, ne bi mogli delati te razlike. V Zedinjenih državah pa dosedaj še nismo imeli gibanja, ki bi predstavljalo celoto v političnem in strokovnem oziru in ker enotnega nastopanja nismo imeli, kot ga ima npr. Anglija, je to razlikovanje potrebno in opravičljivo. V prvi vrsti je potrebno za vsakega delavca, posebno za organiziranega in razredno zavednega delavca, da ima zdravo pojmovanje o funkcijah delavskih političnih in strokovnih organizacij. To povdarjam raditega, ker vlada v tem oziru med ameriškim delavstvom še vedno mnogo nejasnosti. Ne poznajo še pomena ene ali druge in ne zavedajo se, v koliko ena izpo-polnuje drugo. Med aktivnim delavstvom prevladujeta dva nazora: Eden, ki naglaša ekonomsko akcijo za najpotrebnejšo in omalovažuje politično, in drugi, veliko šibkejši, ki vidi v politični glavni smoter in mu je ekonomska organizacija manj važnega pomena. To enostransko mišljenje je največ krivo počasnemu napredku ameriškega delavskega gibanja. Ako bi delavstvo poznalo svoje gibanje v celoti in ne v priveskih, ako bi razumelo zakone ekonomskega razvoja, bi znalo rabiti obedve roki — strokovno in politično. Nam socialistom je jasno, da delavstvo potrebuje svojo politično stranko, da se mora proti kapitalistični politični sili boriti s svojo politično silo. Ker to vemo, mi o tem ni treba posegati globokeje v razpravo. Da so strokovne organizacije, ki jih bom v nadalje na kratko imenoval unije, kapitalizmu trn v peti, dokazuje tudi njegov sedanji boj za "odprto delavnico". Isto dokazujejo vsi boji, mnogo krvavih, ki so se vršili v preteklosti med tema dvema silama. Da so unije delavstvu pod kapitalizmom življenska potreba, priča neizpod-bit fakt, da se je zanje borilo in da je v tej borbi prinašalo ogromne žrtve. Delavec potrebuje organizacijo, ki ga Va ruje pri delu, ki mu izboljšuje delovne razmere na kratko, ki ga varuje pred delodajalci. Kjer je delavstvo organizirano ni delodajalec nič vp£ absolutni gospodar, ki bi poljubno odslavljaj delavce in jim določeval plače kakor se bi rtiu zljubilo. Nič več jim ne more zabrusiti, "za kogar ni, naj se pobere proč", kajti računati mora z njimi kot celoto in se pogajati z njimi kot celoto. To je, kar boli delodajalce. Kolektivno pogajanje jim je "neameriško" in "protiame- riško". Njihov ideal je "odprta delavnica" _ neovirano izkoriščanje delavcev. V boju proti delodajalcem stoje strokovne unije in umevno je, da so kot take kapitalistom trn v peti. Ameriške strokovne unije se bore za izboljšanje delavčevega položaja v delavnici in kjer sploh dela; za večje plače in skrajšanje delav-~ nika. Tu je njih glavni smoter, ki jih je priklical v življenje. Ampak interesi delavskega ljudstva segajo tudi izven teh meja in tako so morale tudi unije razširiti svoje aktivnosti izven svojega prvotnega delokroga. V Evropi so unije aktivne ne samo v politiki, ampak tudi na zadružnem polju. V tem pravcu so se razvijale in zato se danes precej ločijo od ameriških, ki se šele počasi izmotavajo iz starih tradicij. Interesi delavstva so interesi družbe in obratno. Delavsko ljudstvo predstavlja najštevilnejši razred. Družabni dogodki in pojavi, bili kakršnikoli, zadenejo njega najprej in najbolj. Kljub temu, da so interesi delavstva splošnega, to je družabnega značaja, pa jih družba v mnogih ozirih zapostavlja, ker jo kontrolirajo ljudstvu nasprotni interesi. Delavstvo je le toliko v stanju zavarovati svoje koristi, kolikor meri moč njegovih organizacij. V organizaciji, znanju in zavednosti je moč. Kjer so te stvari jačje, tam je prevlada. Organizacije se počasi razvijajo, posebno delavske, kajti med delavskimi množicami je neznanje največje in organizacijsko delo najtežje. Kapitalizem kot organizirana sila ima protisilo v delavskem gibanju, ki šele postaja resnična sila. Delavstvo se vzbuja in razširja svoje aktivnosti na razna polja, med katerimi je zelo važno zadružno. Delavske banke. Eden najvažnejših novejših pojavov v ameriškem delavskem gibanju je razvoj delavskih bank, ki je zelo značilnega pomena. Delavski denarni zavodi se razvijajo z neverjetno naglico. V teku zadnjih par let je število delavskih bank naraslo po zadnjih poročilih na trideset in njihovo premoženje znaša do $100,000,000. Približno enako število takih bank je v procesu organiziranja. Prvo delavsko banko je ustanovila pred kakimi petimi leti Mednarodna unija strojnik°v v Washingtonu, D. C. Leto pozneje se je pričela za stvar zanimati Bratovščina lokomotivnih strojevodij, ki lastuje danes že deset bank in 'e jI vodnica v tem gibanju. Ti denarni zavodi so poznani kot zadružne l anke, kar pa v resnici niso, kajti bančni zakoni jih ne dovoljujejo. Zakoni, tikajoči se denarnih zavodov, so v vseh državah zelo strogi in tako prikrojeni, da služijo privatnemu kapitalu. Isto velJa za zvezne zakone o bankah. Delavske banke so po poslovnici in po tehnični sestavi enake kapitalističnim bankam, toda med prvimi in drugimi je vendar razlika. Prva je, tla so delavske banke posest strokovnih organizacij, ki lastujejo večino ustanovnega kapitala, medtem ko so druge privatna svojina. Druga razlika je, da nudijo delavske banke vlagateljem večje ugodnosti kot privatne. Delavske banke ne plačajo več kot osem ali deset odstotne dividende. Ostali dobiček razdele sorazmerno med lastnike in vlagatelje. Ta zadnja razlika jih v praksi dela nekoliko zadružne. Privatni bankirji ne prakticirajo tako delitev dividend. Ako znaša dobiček banke tisoč odstotkov, jih pobašejo vseh tisoč. Ker so banke najdobička-nosnejša podvzetja, so njihovi profiti ogromni. Ampak delavske banke kakršne so se v pravem pomenu besede ne morejo imenovati zadružne banke, četudi so last organiziranega delavstva in imajo namen služiti njihovim interesom. Organizirane so kakor zahtevajo bančni zakoni, ki ne računajo na zadružne banke. Kakšni so vzroki naglemu razvijanju delavskih denarnih zavodov? Ali streme unije razviti neke vrste strokovni kapitalizem? Ali jih žeja po mastnih dividendah? Ali jih tira k ustanavljanju takih bank nagon privatnega lastništva? Zadnjih par vprašanj pride več ali manj gotovo v poštev. V podrobno razkladanje vzrokov se tu ne bomo spuščali. Za enkrat bo zadostovalo, da smo na jasnem, zakaj so se unije pričele toliko pečati s finančnimi problemi in z bankirstvom. Močne unije imajo navadno tudi močne blagajne. Njihov denar je bil vložen v privatnih bankah, ki se ga je v slučaju stavk pa tudi drugače rabilo direktno ali indirektno proti njim. Tako so miljoni dolarjev, last unij, služili nasprotnikom unij. Denar je vladar v kapitalistični družbi. Kdor ga ima, tisti ima tudi moč. To doni zelo materialistično in za socialistična ušesa nič kaj prijetno. Toda resnico to ne izbriše. Ako razpolagajo privatni bankirji z denarjem delavcev, je isto, kakor da bi tebi sovražna armada razpolagala s tvojim strelivom. Motiv u-stanavljanja delavskih bank je odtegniti denar izpod kontrole privatnih bankirjev in ga naložiti v svojih zavodih delavstvu v korist. \ Denar v bankah seveda ni mrtev kapital. Množi se, investiran v razna podjetja in prinaša obresti. Dobički bank niso majhni. Delavske banke so za unije jako močan in vpliven stimu-lant. Vprašanje profitarstva je tukaj zelo važ-n°- Ako bi se izkazalo, da je profitarstvo edini smoter delavskih bank, bi pomenile več škode kakor pa koristi za delavstvo, ker bi se po duhu in metodah nič ne razlikovale od kapitalističnih, katerih glavni in edini cilj je profit. Če bi se delavske banke razvijale v taki smeri, bi zadrževale razvoj razrednozavednega delavskega gibanja. Vendar pa po mojem mnenju taka domnevanja nimajo podlage. (Dalje prihodnjič.) J^1 jf Coolidge in Daviš na jasnem. Republikanci in demokrati imajo staro navado, da nekaj tednov po konvenciji svojih strank sporoče nominirancem, da jih je doletela čast kandidirati za predsednika in podpredsednika Zed. držav. Demokratje so nominirali Davisa in Bryana, republikanci Coolidga in Da-wesa in vsi štirje so bili o tem obveščeni par sekund po nominaciji. Ampak treba jih je tudi uradno obvestiti. To pomeni veliko slovesnost. Zbobnati je treba skupaj mnogo ljudi, okrasiti mesto kjer se vrši "notifikacija", organizirati parade, in sedaj ko je radiotelefon že tako razvit, je treba preplesti razne oddajalne radiote-lefonske postaje z žicami, da se raznesejo govori po vsi širni deželi. Ko se komedija prične, imajo prireditelji nalogo dokazati, kako priljubljen je kandidat. V nagovorih ga imenujejo "naš bodoči predsednik Zedinjenih držav", kakor da se to samoposebi razume. Potem pride vrsta na kandidata, ki mora v dolgem govoru razviti svoj program. Napisati tak govor je za republikanskega in demokratskega kandidata zelo težka reč. Paziti morata, da se ne zamerita nikomur in ustrežeta vsem. Oba sta proti denarni vladi in zanjo, samo da zadnje zelo previdno — zamol-čita. Oba sta progresivca, ampak neomajena borca za "ameriške" institucije in tradicije. Pri tem pa ima vsaki izmed nju nalogo okrcati nasprotno stranko in jo prikazovati za korumpira-no. Daviš je pokazal na grehe Hardingove in Coolidgove administracije, Coolidge pa se je spomnil grehov, ki jih ima demokratska stranka na svoji vesti. Ko se "ošpikata", pričneta oba solidarno rohneti proti "izdajalcem" in propa-gatorjem razrednega boja ter dvigneta ameriško zastavo kolikor mogoče visoko in navdušenja ni ne konca ne kraja. Potem se ta ceremonija ponovi, ko sporoče "veselo vest" še podpredsedniškima kandidatoma. Nato so demokratje in republikanci do volitev skregani. Po volitvah pa si pošljejo čestitke in postanejo stari prijatelji. Edini, ki imajo neprilike, so volilci, ker mislijo da so s tem ker so dali večino glasov demokratom porazili republikance ali pa obratno. Oboji so eni, samo da se večina volilcev tega dosedaj še ni zavedala. La Follette, ki je po trditvi naših prijateljev v W. P. istotako kandidat denarnih interesov, je nazval "notifikacijske" ceremonije za navaden političen "bunk", s katerim se po cirkuško slepi volilce. Republikancem in demokratom ta definicija ne ugaja, ampak od La Folletta ne morejo pričakovati boljše. SEMINTJA. Dvojno razumevanje svobode. — Uime. — Strašenja na Balkanu. — Homatije v Jugoslaviji. — Nespretni Radie. — Zitine ambicije. — Več policajev. — Napačno sredstvo. Eamon De Valera je po prihodu iz ječe, kjer je bil leto dni, obnovil boj za irsko republiko. Imel je že več govorov, prišlo je do izgredov, par ljudi je bilo ranjenih, eden ubit in s propagando za "osvoboditev Irske" se nadaljuje. Prebivalci v Ennisu, kjer je bil pred letom aretiran in vržen v ječo, so mu v pozdrav okrasili ulice z zelenjem in na oknih so prižgali sveče. Cerkvena slovesnost in revolucionarna gorečnost v enem. V ostalem ima Irska in z njo Anglija težke probleme. Gre se predvsem za določitev meje med katoliško in protestantsko Irsko, ki še ni natančno začrtana. Katoliški del Irske ima sedaj svojo vlado in svoj parlament. V britanski uniji ima enako avtonomijo kot npr. Kanada. Protestantski del Irske ne mara katoliške vlade svojih rojakov, zato je Irska, četudi geografična celota, razdeljena na "Svobodno državo" in na Ulstersko Irsko, pripadajoča Angliji. Oba dela se borita za svobodo, in kar je enemu svoboda, je drugemu podjarmlje- Na Kitajskem povodnji, ki so zahtevale tisoče človeških življenj in pripravile sto tisoče ljudi ob streho in živež; v Rusiji suša, ki je požgala setev sedmih miljonov ljudi; v nekaterih deželah moča, ki je uničila poljske pridelke; v večih krajih te dežele viharji in neurja, ki so napravili miljone dolarjev škode. Naravni elementi uničijo mnogo in stotisoči gladujejo radi pogubnih sil, ki se jih človek še ni naučil premagati. * * * Evropa se muči, da bi se izmotala iz mize-rije; ogromna Kitajska stoka pod peto svojih vojnih lordov in zunanjega kapitala; med vedno večje število ameriških delavcev se naseljuje skrb kje dobiti sredstva, da si kupijo kruha, kajti dela je malo in zaslužka še manj. Uime povzročajo ogromno škodo. Še večjo pa si dela človek sam s svojimi silami, katere bi lahko kontroliral in jih vposlil sebi v prid. * * * • Iz Sofije in Dunaja se množe poročila o grozeči revoluciji v Bolgariji, ki jo baje neti sovjetsko zlato. Bolgarsko ljudstvo je nezadovoljno s Cankovo vlado, ki je prišla na krmilo potom "revolucije". Vsi nezadovoljneži so ji komunisti. Razun tega so Bolgari zelo dobri propagandisti. S komunističnim bavbavom skuša vlada v Sofiji dobiti simpatije evropske- ga sveta na svojo stran, kar bi ji pripomoglo ^ koncesij in utrdilo njen režim. * * * Davidovie, sedanji jugoslovanski minister ski predsednik, bi rad igral demokrata in ^ mokratično vladal. V Jugoslaviji je to težko jn Pasič upa, da se demokratska-klerikalna-iim. slimanska koalicija ne bo dolgo vzdržala Strankarske strasti so razpaljene in med tiki ni nikake prave volje za konstruktivno delo. * * * Predno je Pasičeva vlada oddala vajeti je vprizorila še naval na komunistične organi! zacije. Nezavisno radničko stranko Jugoslavije (ki je nekaj takega kot tukaj W. P.) je razpu-stila. V Sloveniji varujejo "integrito države" Orjunaši. Če človek opazuje politično vrvenje v Jugoslaviji od daleč, se mu zdi nekako nezrelo, skoro bi rekel otročje. Ampak dežela se vendar zboljšuje, kljub "komunistični nevarnosti," ki razgraja v glavah jugoslovanskih re-akcionarjev in šovinistov. Pametna politika bi znala priti v okom vsaki nevarnosti ne da bi se posluževala nasilij. * + * Med najbolj nespretne jugoslovanske politike spada Radič. Nihče nima toliko in tako verne pristaše kakor on. Nihče ne razpolaga s tako disciplinirano stranko kakor Radič. Hrvatska ljudska republikanska stranka je v resnici Radičeva privatna stranka in on jo poljudno obrača. To je nesreča zanjo. Ako bi on znal izrabiti moč ki jo ima v svoji stranki, bi bila današnja Jugoslavija enotnejša, demokratičnejša in posamezne province bi imele najbrž več avtonomije kot jo imajo. Radičeva taktika pa je služila Pasiču in njegovi velikosrbski politiki. Ako bi služila, čeprav proti Radičevi volji, pametnemu centralizmu, bi za Jugoslavijo še ne bila taka škoda. Tako pa je koristila gonjam, ki so podpihovale mržnje med Srbi in Hrvati do skrajnosti, kar škodi obojim in ne koristi nikomur, razun morda kakim zunanjim silam, ki iščejo priložnosti, da bi se izkoristile z eventu- elnimi fizičnimi spori v Jugoslaviji. * * * Radič je iskal pomoči za svojo republiko v Italiji, Londonu, Parizu, na Dunaju, v Pragi i'1 končno v Moskvi. Ko bi bil pametnejši, bi šel s svojo skupino takoj po volitvah v zbornico, vrgel Pasiča in pomagal sestaviti demokratično vlado, ki ne bi zapostavljala nobenega dela dr žave in trebila balkanizem iz balkanizirane J goslavije. Za tako delo pa je treba razuma i" sposobnosti. * ★ * Jugoslavija, in druge balkanske dežele trp na pomankanju močnega, konstruktivnega delavskega gibanja. Socialistična stranka, ki M imela v skupščini vsaj petdeset poslancev, sobnih poslancev, in število razširjenih listov, . ijiažilno vplivala na razvoj dežele in tirala B> t di druge stranke v razumnejšo politiko. V Ju-I slaviji se s°čialističqo gibanje sicer utrjuje in blokovne organizacije amsterdamske interna-Sjonale so se tesnejše združile, toda delavsko rt-banje kot tako je v Jugoslaviji še šibko in kj.eZ odločujočega vpliva. ^ pivža avstrijska cesarica vdova Žita živi sedaj v Španiji in čaka priložnosti za povratek na ogrski prestol, kajti avstrijski je odpravljen. \'ekemu časnikarskemu poročevalcu je dejala, i da je prepričana, da bo njen sin prestolonaslednik Otto bodoči ogrski kralj. Ogrska ima sedaj • regenta' to(*a kdo nien bodoči kronani vladar, se madžarska gospoda še ni odločila. Za Žito in njeno družino skrbi Španija; darove dobiva tudi iz Ogrske, Avstrije in Češke. Stanuje v neki vili daleč od dvornega šuma in se zabava s športom in vrtnarstvom. Zelo mnogo tudi moli. Mogoče je, da se ji želja priti na prestol izpolni. Ampak vladarstvo dandanes ni baš ravno hvaležen poklic. Najboljše bo za Žito in njene sinove, ako se sprijaznijo s plebej-stvom in se nauče kakega koristnejšega poklica. * * * K Guy Franklinu v Chicagi je prišel neznanec in zahteval $6 za hlače, ki mu jih je baje raztrgal Franklinov pes. Franklin ni hotel plačati. Neznanec je potegnil nož in ga zabodel. Franklin je na poti v bolnišnico umrl. Neznanca išče policija. Priča prizoru je bila neka ženska, ki je tolmačila neznančevo zahtevo — bil je Italijan — Franklinu. Ta neznance in umorjeni Franklin nudi sličico človeštva v miniaturi. Človeštvo se kolje za odškodnine, za čast, slavo domovine, vero in take reči, ker se še ne /na sporazumeti in ne razume, da bi lahko mirno izravnavalo nesoglasja. * * * Čikaški policijski načelnik zahteva tisoč novih policajev. Obljublja, da če jih dobi, bo iztrebil zločince in odpravil zločine. Charles Fitz-morris je 1. 1922 prišel z enako obljubo. Dobil i(' tisoč več policajev in več sredstev za boj proti nepoštenim karakterjem, zločini pa so se ydic temu množili. Letos smo imeli v Chicagi 2e nad dve sto umorov, mnogo drznih ropov in neštete tatvine. Igralnice, javne hiše in razne Veznice zmerom zapirajo in znova — odpirajo. Ak<> čikaška policija ni afektivna, ni vzrok v Premajhnem številu policistov, ker ni majhno, . Pak v korumpiranosti policijskega, sodnega 11 Političnega aparata. Stranke, ki so sedaj na r'nilu, ga ne bodo ozdravile, ker so same ko-"upirane. Gniloba je v sistemu kakršen je. Ta je treba izruvati, tisoč novih policajev pa ne bo zmoglo. Socialisti poznamo sredstvo ■ mase so se pričele zanimati za nas. Ko se pridružijo, bomo precej hitro trebili gni- lobo, .1 ne da bi potrebovali nove policaje. I. W. W. v nevarnosti razsula. I. W. W. je bila nekoč organizacija, ki je sodelovala s socialistično stranko. Potem so jo dobili pod kontrolo sindikalisti, ki so zasmehovali politično borbo delavstva in pridigali evangelij direktne akcije. Predno se je komu sanjalo, da bodo po vojni nastale komunistične stranke, ki se bodo borile proti socialistom, so člani sindikalistične I. W. W. nastopali po vogalih ulic ameriških mest in rohneli proti pogubni taktiki socialistične stranke. Posluževali so se večinoma istih fraz kakor danes takozvani komunisti. Med vojno je postala I. W. W. zelo živahna organizacija in je nastopala proti vojni z veliko gorečnostjo. Progoni so jo oslabili in jo potisnili popolnoma ob steno. Na drugi strani pa so besedniki A. F. of L. dokazovali, da je v I. W. W. vse polno provokatorjev, plačanih od kapitalističnih interesov, katerih naloga je voditi boj proti unijam A. F. of L. Mnogo vodilnih članov I. W. W. je bilo med vojno in po vojni vrženih v ječo. Ko so bili odpravljene razne zvezne izjemne naredbe, naperjene proti radikalcem, so posamezne države hitele sprejemati "antisindikalistične" zakone in na svojo roko podvzemale progone proti "državi nevarnim elementom." V Californiji in nekaterih drugih državah so člani I. W. W. še danes izven zakona in se jih sme preganjati kolikor funkcionarji raznih oblasti hočejo. Bili Hay-wood, bivši voditelj I. W. W., je po obsodbi pobegnil v Rusijo in njegovemu vzgledu je sledilo več drugih obsojencev. To je slabo vplivalo na moralo članstva. Ampak I. W. W. je prestala vse te neprilike. Poroštva, ki so zapadla oblastim vsled bega Haywooda in tovarišev, je I. W. W. povrnila tistim, ki so jih založili. Do $70,000 je zbralo članstvo I. W. W., da je povrnilo vsote raznim svojim prijateljem, ki so položili bonde za Haywooda in druge, ki niso hoteli v ječo. Po težkih izkušnjah je konvencija I. W. W. pred par leti sklenila premeniti taktiko v "le-galnejše" smeri. Na vodstvo so prišli novi elementi. Ali v tem in prejšnjem letu so prišli iz zaporov oproščeni člani I. W. W. in zahtevali svojo besedo pri upravi organizacije. To še ni bila nesreča. Pravo nevarnost za obstoj I. W. W. je povzročil spor med komunisti in sindikalisti. Prvi so pričeli delovati za priključenje I. W. W. k Moskovski internacionali strokovnih unij že pred par leti in I. W. W. je bila na par moskovskih zborih že zastopana, toda neuradno. Sindikalistična struja se je protivila pridru-ženju k Moskvi, prvič ker ne priznava politične akcije za sredstvo osvoboditve proletariata, in drugič, ker smatra moskovsko internacionalo rdečih strokovnih unij le za orodje tretje inter- nacionale, ki je strogo politična organizacija. Sindikalistične organizacije, kot je I. W. W. in nekatere evropske, so sicer v medsebojni rahli zvezi, toda nimajo internacionale kakor je amsterdamska ali moskovska. Zato imajo komunisti v njih še ložje stališče delovati za pridruže-nje k Moskvi. Spor v I. W. W. je prispel tako daleč, da so se izključeni člani glavnega odbora zatekli na sodišče po pravico. To je značilno, če se pomiT sli, da vlada med članstvom I.W.W. strogo pravilo, da zanje ni pravice na kapitalističnih sodiščih in jo radi tega ne smejo iskati tam kjer je ni. Nastop ene skupine proti drugi na sodišču dokazuje, v kako opasen položaj je prišla anarhosindikalistična I. W. W. Višje sodišče je na argumente izključenih članov odbora dalo zapreti glavni urad I. W. W., ki se nahaja na Madison Streetu v Chicagi in naročilo banki, v kateri ima I. W. W. svoje vloge, da morajo ostati nedotaknjene, dokler se zadeve ne reši. Drugo zaslišanje na sodišču se je vršilo zadnji torek. Neglede kateri struji bo sodišče prisodilo "pravico", miru v I. W. W. ne bo, dokler ena ali druga struja popolnoma ne podleže. Ce postane I. W. W. orodje W. P., kakor je postala Foster jeva Izobraževalna liga strokovnih organizacij, bo izgubila svoj prejšnji pomen. Tudi če ohrani svojo neodvisnost od komunistov, nima izgledov, da bo mogla kedaj postati mogočna organizacija ameriškega delavstva. Ubijanje na debelo. V prvi polovici tega leta je bilo v Zedinjenih državah ubitih nad osem tisoč oseb v avtomobilskih nezgodah. Samo v Chicagi je bilo v teku šestih mesecev tega leta ubitih z avtomobili nad tri sto oseb. Do 11. avgusta je bilo v tem mestu ubitih z avtomobili 381 ljudi. Ako bodo smrtni slučaji v avtomobilskih nezgodah naraščali s tako brzino, bo število žrtev do konca leta znašalo do 19,000 ljudi. Razun ubitih je tisoče poškodovanih in tudi število pohabljenih ni majhno. Zelo dober zaveznik smrti v tej deželi je tudi "priljubljeni" in nepriljubljeni moonshine. V Chicagi smo imeli do konca julija 130 smrtnih slučajev, ki jih zdravstveni uradi pripisujejo izastrupljenju z alkoholom. Neprevidni ljudje in alkoholiki pijejo vse, samo da peče in opoji. Posledica je mnogokrat oslepljenje, nevarno zastrupljenje, druge bolezni, blaznica ali pa celo smrt. Tudi s streljanjem v človeške tarče se ne hrani. Umori v ameriških mfestih naraščajo. L. 1923 je bilo v petnajstih večjih ameriških mesHih umorjenih 1717 oseb, med njimi 389 v Chicagi. Do 11. avgusta to leto beležimo v Chicagi 205 umorov. Vsa Anglija (brez Irske) je imela 1. 1923 okoli dve sto umorov, ali skoro polovico manj kot jih je imela Ghicaga ali približno toliko kot jih je imelo mesto St. Louis. Ali kaj paziš, kedaj ti poteče naročnina? Ako ti je s to številko, jo obnovi brez odlašanja. Dva vzrujajoča se ekstreina. Neštetokrat je bilo naglašano, da je najti resnico le v sredi med dvema ekstremoma. Novo politično gibanje je v sedanji katn. panji tarča za napade od obeh ekstremov od ekstremne desnice in ekstremne levice. Na skrajni desnici se je dobil žurnalist vposljen pri nekem velikem busineškem glasilu, ki je sestavil pod naslovom "La Follettizem je socializem" serijo člankov in jih dal v objavo časopisju v vseh krajih te dežele. V cirku-larju, v katerem priporoča te članke v objavo, čitamo med drugim sledeče: "Ako hočemo, da se Amerika ohrani za to kar je, ako hočemo da konstitucija ostane dedščina ljudstva Združenih držav, moramo razkrinkati desperatne namene ljudi, ki skušajo z legislativno akcijo uničiti zgradbo, ki jo predstavljajo ameriške institucije." Izgleda, da je desperatnost na strani ekstremne desnice, ne pa pri nas, kar so dokazali s svojim nebrzdanim izlivom fraz. Novo politično gibanje se precej dobro drži stvarnosti ter jasnosti in se ogiblje histeričnega godljanja. Obrnivši se na skrajno levico dobimo "boljševike", ki pripravljajo svojo serijo člankov, s katerimi garantirajo dokazati luninemu svitu, da sta La Follette in Wheeler kapitalistična kandidata. S tem dopom bodo branjari-li med desperatniki in kroničnimi sitneži na skrajni levici, kakor bo skrajna desnica branja-rila s svojo serijo med svojimi desperatniki in fanatičnimi zakrknjenci. Kako lepo je biti nor! Resnica vedno najde pravo mesto. Histerična propaganda skrajne levice in skrajne desnice bo med pametnimi ljudmi pomagala novemu gibanju. Škodovala mu bo le v toliko v kolikor bo dosegla nevedne in nerazsodne. Kar' je razumne mase, se ne bo ozirala na fanatične, obupne krike skrajnih desničarjev in skrajnih levičarjev, ker hoče slediti resnici, s katero pa derviši nimajo ničesar skupnega. — (Po "Milwaukee Leadru".) JŠ* Jf J? Pa čem se spozna socialista? Kdo je socialist? Ali tisti, ki bahato trdi: "Jaz sem boljši socialist kot pa tisti, ki so organizirani v stranki"? Ali tisti ki pravi, da glasuje vselej za socialistične kandidate? Ali tisti, ki z radikalni frazami razlaga svoj nadradikalizem ? Socialista se spozna po aktivnostih in Požrtvovalnosti. Takim ni treba pripovedova kaj so, ker jih delo izdaja, da so socialisti. IVAN CANKAR: [ KURENT Starodavna pripovedka. (Nadaljevanje.) "Koga, pravite, da častimo nocoj, katerega svetnika, dobrotnika in imenitnika? Sebe častimo, bratje v Kristu, sebe in svoj spomin! Dobro nam je v tej uri, ali kako nam je bilo včeraj in kako nam bo šele jutri? Stotisoč jih je trpelo in hrepenelo, enega izmed njih pa smo postavili na kamen, da priča poznim rodovom, kdo da smo bili in kako smo živeli. Kaj bi izpraševali za njegovo ime, za stan in za letnico? Naš je bil, naše življenje je živel: za tisoč ur bridkosti ena ura veselja; ovsenjak ob cestnem jarku, po smrti pa sveta nebesa! Kdorkoli je že bil, ki stoji na kamnu, naš patron je bil, pijmo na njegov spomin!" Take resnobne besede je govoril korenjak, kozarci so zažvenketali in so bili zduškoma prazni. Ali korenjak je vzdignil svoj kozarec še vdrugič. "Tisoč ur bridkosti! Blagoslovljena bridkost: če bi nje ne bilo, odkod hrepenenje, ljubezen in lepota? Če bi uboštva ne bilo, kako bi oko spoznalo bogastvo? Preljubi svatje, toliko smo užili nadlog in težav, da bi v skrbeh bil Bog, če bi ga tirjali za vse to bogastvo, ki smo ga v sanjah gledali! Zato še eno kapljico na čast bridkosti, materi vseh občutkov!" Kozarci so bili prazni, ko so komaj zapeli. Toda korenjak ni odnehal ter je izpregovoril še vtretjič. "Tisoč ur bridkosti, le ena ura veselja in še ta je skopo odmerjena! Bratje moji, mi smo kakor kaplja v vodi — potok teče, kaplja teče z njim in po njegovih postavah! Sto let trpi slovenski narod, nato pa mu je za en dan dodeljeno, da zavrisne ter da razobesi pisano platno. Malo je en dan za dolgo stoletje — ali kdo bi se z Bogom prerekal? Nam, ponižnim kapljicam v tem ponižnem potoku, je za tisoč ur pri-sojena ena ura! Za bogatina malo, za siromaka silno bogastvo! Lepo pozdravimo to uro dobrot-ilico, koristno jo zaužijmo, hvaležno ji napijmo, dokler je še med nami!" Globoko so nagnili tretji kozarec, ali tudi glava se je nagnila globoko. Kristjan, nezvesta ti bo ljubica, kadar ji zapoješ slavo; umrla bo radost, kadar ji napiješ! Komaj se je Kurent tako prestrašil, ga je topla roka objela okoli vratu. K "Oj, ena sama ura — te ure me je strah! Ali mi večno veselje daj, ali mi daj večno bridkost! Rajši mi daj noč brez nehanja, nego da prižigaš eno samo zvezdo! Saj je zadosti, da •le koprnenje v srcu; ali ga na vekomaj izpolni, ali pa naj bo lačno in žejno na vekomaj! Ti si večno veselje in večna bridkost, daj mi eno, ali daj mi oboje, za roko me primi, da poj dem s teboj!" Korenjak si je bil slekel zimsko suknjo, pohodil je pipo z nerodnimi škornji ter je omahnil do nje, vzdihujoče od koprnenja. Objel jo je z dolgima rokama, da pasu jo je vzdignil, skoraj je opalil njene lase ob svetilki. "Zapleši z menoj, še minuto je časa, le še minuto! Kar nam je dal Bog, do kaplje použij-mo, do dna izpijmo!" Zaplesala sta, plesala sta komaj minuto in sta obadva omahnila; zgodilo se je po njegovi besedi. Kakor da so nenadoma vse luči ugasnile — ne pesmi več, ne smeha; topo in belo so gledale oči; trudna udanost je bila na tistih ustnicah, ki so se pred eno samo minuto prešerno smejale. Modri korenjak je slonel ob stolu, roke so mu ležale na umazanih tleh, glavo je klonil globoko in ves bled je bil. Tiho je vstal Kurent in je stopil na ulico. "Siromaki, popotniki, izgubljenci — milo-val bi vas, ali kako bi? Ni ga človeka v tej deželi, ki bi v svojem srcu ne bil popotnik!" Jutranja megla je rosila na lica, tako hladna in tuja, da je srce vztrepetalo od mraza. Težka vrata so zaškripala, iz veže je stopila sključena starka; majala je z glavo, nikamor se ni ozrla, molek je rožljal v njenih rokah. Z betež-nimi, drobnimi koraki je hitela, vzdihovala je po strmih stopnjicah, stopila je v cerkev. Pod stopnjicami je ležal pijanec, spal je trdno in je govoril v sanjah. Kurentu se je mudilo; zakaj od nikoder več ni vabila luč, od nikoder ni pozdravljala pesem. Mesto je bilo mrtvo in nemo — po troh-nobi je dišalo. "Za tisoč ur le ena ura!" je pomislil Kurent; in njemu samemu se je hudo storilo pri srcu. Prišel je iz mesta, šel je v hrib. Od kostanjev je rosilo, rahlo se je zgenilo v listju, zavzdihnilo je v sanjah. Ko je stopil Kurent na hrib, se je ozrl. V belo jezero je bilo potopljeno to lepo ljubljansko mesto. Tiho je bilo to jezero; vzdi-gali so se valovi ter so se pogrezali; glasu ni bilo. Kurent je razločil obadva črna stolpa frančiškanske cerkve, tudi se je časih prikazal resnobni Šentklavž; nato ]}a so beli valovi vzkipeli vse do gradu. Nad tem jezerom so sijale tiste žarke zvezde, ki se približajo zemlji ter pokažejo vso svojo lepoto, kadar je blizu jutranja ura; zakaj najsvetlejše in najmilejše gledajo oči ob slovesu. Valovi so se tiho zgenili, upadali so; tedaj se je prikazalo kakor črna roka utopljenca, ki se vzdigne še poslednjikrat, zamahne ter izgine. Kurentu se je zdelo, da je videl bledi obraz korenjaka, slonečega ob stolu. Zazeblo ga je, ali od mraza, ali od tihe žalosti. "Pridi zarja, usmili se!" je vzkliknil. "Trikrat petsto let že hrepenim po tebi, z željnim srcem te pričakujem vsako jutro! Ne mudi se, brž se napoti, da ne boš svetila slepim očem!".. Tam je zvezda zelo urno in zapored pome-žiknila, kakor da se ji je bilo od vzhodne strani zableščalo; begotna senca je hušknila preko nje in ni je bilo več. Komaj je ugasnila ena, je u-gasnila druga in glej, že tretja; kakor lastovke so švigale sence pod njimi. Kurent se je prijetno nasmehnil. Kajti spoznal jih je, svoje mile družice, lepe copernice, ki se ves božji dan ukvarjajo s pustim copra-njem, da uživajo ponoči svoj grenko zasluženi greh. Vračale so se od veselega vasovanja ter so spotoma upihavale zvezde, kakor je njih jutranji posel. Na vzhodni strani se je belilo nebo, hladen veter je zazibal bele meglene valove. "Zahvaljena, zarja, da si vsaj od daleč pozdravila!" je rekel Kurent; zavil se je tesno v suknjo, ker mu je bilo mraz ter se je nameril — kam? Ali je bil Bog veselja njegov kažipot, ali je bila smrt in trohnoba? Ali drži njegova cesta v svetlo zarjo, ali v brezdanjo noč? . . . V. Kurent ni bil rad sam; kadar je stopal po samotni, blatni cesti, ali kadar je ležal v travi ter gledal v nebo, so frfotale misli nad njegovo glavo kakor zlohotni črni netopirji. Zato se je na svoji poti vesel pridružil pobožnim romarjem. Iz vseh slovenskih krajev so se bili zbrali v pisano procesijo. Šli so globoko upognjeni, trudni, prašni in blatni do pasu, kakor poslednji popotniki, namerjeni v dolino Jozafat. Največ je bilo starcev in stark, ali tudi otroci so bili med njimi in celo lepa dekleta je videl Kurent. Stopali so zvrstoma, par za parom, lesen križ se je majal pred njimi. Po zeleni slovenski deželi se je razlegala tista stara in lepa pesem, kakor klic bridkosti in hrepenenja. "Marija k tebi uboge reve mi zapuščeni vpijemo!" Razlegla se je pesem prav do neba hripavo in žalostno ter je vzdihovaje ugasnila nad požetim poljem. Nato je vzkliknil tenki, trepetajoči glas starke, ki je visoko izpodrecana in do pasu u-pognjena stopala koj za križem. "Sveta Marija! — Sveta Mati božja! — Sveta devic Devica!" Odgovarjalo je sto glasov, trudno pojočih, kruha in tolažbe prosečih. "Za nas Boga prosi!" Še v Kurentovo srce je segla tista topa, u-dana, milo proseča bolest; in njegova misel je bila žalostna. "Iz vseh teh lepih krajev ste se zbrali, pravi in izvoljeni poslanci svojega naroda! Vaša beseda je udana prošnja, vaša pesem je plaha molitev. Koliko je bilo pač nasute bridkosti ta srca, da še upanju in zaupanju, ne kletvi j rotenju ni več prostora? Pahnili so v ječo n^ dolžnega hlapca, pa se ni branil, še kričal ni-pokleknil je in je prosil: Daj, o Bog, da mine to trpljenje, da se odpro te zaklenjene duri! Delal je blapec, vsem gospodarjem tega sveta je služil, nazadnje pa sklene roke ter prosi-Dajte mi kruha! — Ozrle se bodo nate usmiljene oči Matere božje z Brezja in potolažen boš hlapec!" Žalostna je bila Kurentova misel in zmirom žalostnejša. "Koliko časa je romal Kristus na Golgato? Pač ne trikrat petsto let! Trikrat se je zgrudil na kolena — kolikokrat si se zgrudil ti, narod suženj, in kolikokrat si vstal udan, ukazu božjemu poslušen, ter si zadel svoj križ na ranjene rame? Kristu je pomagal mož iz Cirene — kdo je pomagal tebi, kadar si ležal na obrazu in je bilo trpljenje večje od tvoje moči? — Kje je začetek tvoje poti in kedaj ti je bila sodba govorjena? Kje je konec tega strašnega romanja in kedaj bo sodba dopolnjena?" Pesem je vzdihovala preko poljane, molitev je kipela do neba. "Zdravje bolnikov — " "Pribežališče grešnikov — " "Tolažnica žalostnih — " "Za nas Boga prosi!" (Dalje prihodnjič.) t <7® Socialistična-komunistična unija v Franciji razpuščena. Iz Pariza poročajo, da se je francoska "socialistična-komunistična unija," ki jo je tvorila v glavnem Frossardova struja, razpustila. L. 0. Frossard je bil svoječasno tajnik francoske komunistične stranke. Z eksekutivo moskovske internacionale je prišel v spor, ker ni hotel pristati v njene diktate, s katerimi je Zinovjev določal taktiko francoskim komunistom. V sporu je zmagala seveda Zinovjeva mašina in Frossard je s svojo skupino odstopil in ustanovil sociali-stično-komunistično unijo. Po razpustu slednje so Frossard, Henry Sellier, brat sedanjega tajnika francoske komunistične stranke, poslanec Barante in več drugih vodilnih članov razpu-ščene unije vprašali za pristop v socialistično stranko. Komunistična stranka v Franciji je v zadnjih dveh letih izgubila tisoče članov. Najjačja je sedaj v Parizu, kjer ima dnevnik Humanite, ki je bil do razdora last socialistične stranke. Tudi švedsko komunistično stranko so zadeli občutni notranji spori. Vzrok je, ker je bila premalo poslušna Zinovjevu. Komunisti na Švedskem niso jaka politična skupina, kajti švedsko delavstvo je organizirano skoro stoodstotno v socialistični stranki. DOPISI. Sijajna manifestacija našega delavstva v Barbertonu. BAlRBERTON, O. — Marsikdo, ko se je prebudil nedeljo zjutraj dne 10. avgusta, je stopil na prosto in se ozrl proti nebu, ne morda da bi prosil kake milosti, ampak da preštudira, kakšno vreme so nam določili vremenski bogovi za ta dan. Bilo je slabo obetajoče, cmerikavo in oblačno. In marsikdo se je bal, da |J0 ostalo tako ves dan. Toda oblaki so se razpršili in nastal je krasen dan. Da ne bi kdo ddmneval, da je Barberton kakšna vremenska opazovalnica, naj pojasnim, čemu smo se imenovanega dne toliko zanimali za vreme. Na programu smo imeli namreč piknik in shod, ki so ga priredila tukajšnja in okoliška društva SNPJ. in socialistični klub št. 232, JSZ. Društva, ki so sodelovala s klubom pri tej prireditvi, so bila št. 48 in 73 v Barbertonu, št. 488 v Rittmanu, št. 535 v Kenmoru in št. 170 v Akronu, vsa SNPJ. Udeležba je bila nekaj imenitnega. Nad tisoč oseb je bilo navzočih, kar je za slovenske naselbine te okolice ogromno število, posebno če se pomisli na potež-koče, ki se stavijo na pot takim priredbam. Tudi imamo opraviti z nazadnjaškimi elementi, katerim naše napredovanje prav nič ne ugaja. Ampak delavni in požrtvovalni rojaki se niso strašili nobenih ovir in dosegli so, da smo imeli prireditev ki je bila nam vsem v zadovoljstvo in ponos. Priredba se je vršila na prostem v zelenem gaju blizu Barbertona. Udeleženci so pričeli polniti prostor kmalu popoldne, toda program se je pričel izvajati okoli 4. ure. Prva točka sporeda je bila Marseljeza, ki jo je igrala tukajšnja deška godba pod vodstvom rojaka A. Bombača. Za njim je nastopil pevski odsek socialističnega kluba istotako z Marseljezo. Občinstvo je obojim živahno aplavdiralo. Sodrug Gradišar je nato naznanil, da se bodo pričeli govori, in nam predstavil sod. Lov. Gorjupa iz Clevelanda, ki je v poljudnem tonu pozival navzoče na neumorno delovanje za delavsko stvar, posebno se-daj, ko nam volilna kampanja in kriza nudi tako ugodno polje za organizatorično delo in širjenje našega časopisja. Za njim je nastopil Chas. Pogorelec, tajnik JSZ., ki je v nad uro trajajočem govoru očrtal zgodovino delavskih bojev in slikal važnost sedanje volilne kampanje, v kateri so unije in napredne farmarske organizacije prvič nastopile skupaj s socialistično stranko P°d okriljem Konference za progresivno politično akcijo s skupnim kandidatom. To je dalekosežen korak, se pomisli, da so se ameriške unije do sedaj odrekle samostojni politični akciji. Neglede, skozi kakšne težave bo moralo iti to novo gibanje ob uri svojega r°jstva, dejstvo je, da pomeni revolucijo v razvoju a-nicriškega delavskega gibanja. Glavno je doseženo. 0rJen je korak, da se je te mase organiziranega de-avstva odtrgalo od kapitalističnih strank. Mi bi seve-? radi, da bi bile takoj socialistične in sposobne solistično delati in misliti. Ampak to pride. Tudi v drugih deželah ni šlo gladko, ker ni moglo. Proces delavskega političnega gibanja v Angliji je bil približno enak kakor ga opazujemo sedaj v tej deželi. Danes je angleška delavska stranka druga najjačja stranka v Angliji in vlada je v njenih rokah. Po taki poti bo korakalo tudi ameriško delavstvo in naša dolžnost kot razredno zavednih delavcev je, da jim gremo ob uri njihovega prebujenja na roko in jih navajamo na pota socialističnega programa. — Slikal je dalje, kakšne boje so imeli ameriški slovenski delavci in koliko je bilo treba požrtvovanja za napredek, ki so ga dosegli skozi ijadnjih dvajset let. Mračnjaške sile so bile vržene s površja in napredna misel je triumfirala. Nazadnjaška garda je zadnje čase obnovila ofenzivo, da potlači slovensko delavstvo v temo, da bi ga zopet mogla varati in izkoriščati, toda uspeha kakršnega žele ne bodo dosegli. Take mase, kakršno so klerikalci bili v stanju vladati, ni danes več med nami. Njihove poskuse omrežiti nevednejši del našega ljudstva bomo znali odbiti kakor smo jih v prošlosti. Za napredek, ki smo ga dosegli, gre zasluga pionirjem socializma med ameriškimi Slovenci in drugimi Jugoslovani. Govoril je, skozi kakšne težke boje je moralo iti naše gibanje v prošlosti in kako težke naloge nas čakajo v bodoče. Na tisoče in tisoče naših sodrugov je bilo preganjanih, izganjanih iz kraja v kraj, metali so jih v ječe, padali so pod rokami krvnikov, toda nič ni izdalo, socialistično gibanje je šlo naprej in danes je sila, svetovna sila, ki bo zavladala nad svetom v prid vsega njegovega prebivalstva. Tudi mi se ne smemo strašiti žrtev. Delujmo za našo sveto stvar z vztrajnostjo, ki je lastna socialistom. — Priporočal je navzočim, da naj podpirajo, naročajo in čitajo socialistične liste in knjige, kajti napredek delavskega razreda je zapopaden v izobrazbi. Pozival jih je, naj se pridružijo tukajšnjemu socialističnemu klubu in s tem ojačajo socialistično organizacijo. Kajti nikdar ne smemo pozabiti, da je naša moč v organizaciji razredno zavednega delavstva, kajti ta je, ki nas bo osvobodila iz mezdne sužnosti. — Govornik je bil večkrat prekinjen z navdušenim pritrjevanjem. Vsa priredba se je vzorno zaključila. Upam, da si bo delavstvo, ki je bilo na shodu, vzelo govornikove besede k srcu in se pridružilo socialističnemu klubu še v večjem številu, tako da bomo naše aktivnosti lahko razpredli po vsem okolišu v čim večji mogoči meri. — Poročevalec. Naznanilo sodrugom v Clintonu. CLINTON, IND. — Seje kluba št. 41 Jugoslov. socialistične zveze se vrše vsako zadnjo nedeljo v mesecu na Anderson St. pri sodrugu John Ivancu. Opozarjam člane kluba, da se naj prihodnje seje polnoštevilno udeleže, ker imamo na dnevnem redu zelo važne zadeve, ki jih bo treba rešiti. — Jos. Gračner, tajnik. Za Herminie, Pa. Seja socialističnega kluba št. 69, JSZ. se bo vršila zadnjo nedeljo v avgustu, to je dne 31. avgusta ob 10. zjutraj. Preložena je na ta dan, ker je imel tajnik na dan redne seje drugo važno sejo v pogledu kampanje, in pa radi konference klubov JSZ. v Pa., ki se bo vršila dne 24. avgusta na Harwicku. — Tajnik. Sodrugom v Warrenu. WARREN, O. — Prihodnja redna seja kluba št. 243 se bo vršila v torek 26. avgusta ob 7. zvečer pri sodrugu Kotarju. Dnevni red te seje bo obširen in ze-. lo važen. Udeležite se je polnoštevilno. Člane, ki so zaostali v članarino, prosim, naj jo poravnajo na tej seji. Ako jim to radi brezposelnosti ni mogoče, naj mi sporoče, da naročim zanje izjemne znamke. Vsak član naj skrbi, da bo svoje prispevke redno plačeval, kar je v interesu kluba, kajti moč kluba se meri po dobrostoječih in seveda aktivnih članih. Kakor povsod, bi aktivni sodrugi tudi v Warrenu radi, da bi bil klub močan in delaven. Malo več volje in odločnosti, pa bomo zgradili postojanko, ki se bo lahko kosala z drugimi večjimi aktivnimi klubi po deželi. Delavstvo je že v precejšnji meri spoznalo, da si mora poiskati afektivnejša pota, ako si hoče izboljšati življenske razmere in se rešiti izkoriščanja. Nudi mu jih socializem. Kapitalistični politiki ga pitajo z obljubami, ki niso nič drugega kakor obljube. Na socialistično organizacijo gleda mnogo delavcev še z nekakim dvomom in se ne morejo odločiti, da bi postali aktivni člani. Zato je potrebno, da zavedni delavci širijo socialistične liste, kajti socialistično gibanje je gibanje razumnih delavcev. Čim več jih bo, toliko prej pride SOCIALIZEM. Jacob Kotar. Piknik springfieldskega kluba dobro uspel. SPRINGFIELD, ILL. — Piknik kluba št. 47, JSZ., ki se je vršil dne 3. avgusta, je zelo dobro uspel. Tudi vreme nam je šlo na roke. Ves teden je bilo vroče in ljudje so bili veseli prilike za izlet. Par dni prej smo izvedeli, da se bo isti dan kot naš vršil piknik v prid tukajšnje slovenske cerkve. Našega piknika se je udeležilo lepo število springfieldskih rojakov ter rojakinj in imeli smo goste tudi iz okoliških naselbin. Zavedni delavci, naši somišljeniki, so ob tej priliki pokazali skupnost duha in prijateljsko naklonjenost klubu št. 47, ki jim jo bo znal vračati. Pevsko društvo nam je zapelo par lepih pesmi, za kar je želo živahno odobravanje. Umljivo je, da so nas sodrugi in somišljeniki iz Virdena, Auburna ter nekaj od drugod zelo razveselili. Vsi smo se počutili kot prijatelji, vsi enih nazorov in enega prepričanja, vsi pod skupno senco košatih hrastov. Ta naš piknik je bolje uspel kot smo mogli pričakovati v sedanjih razmerah in okolščinah. Vsem, ki so nam pripomogli do uspeha, izrekamo prisrčno zahvalo. — Jos. Ovca, tajnik. Z agitacije. WARREN, O. — Ker mi je dopuščal čas, sem s; vzel nekaj dni za agitacijo. Dva dni sem se mudil v Cantonu, O. "Sreče" ravno nisem imel. Prodal Sei}1 nekaj izvodov knjige "Roparska trojica" in bi rad, bi jo ljudje tudi prečitali. Mislim, da ima vsak naš sodrug, ki je to brošuro čital, enako željo. Razume Se da sem se trudil dobiti tudi naročnike Proletarcu. činoma pravijo, da so brez dela in. skoro vsi so mi sVc, tovali, naj se oglasim, ko "bodo boljši časi". V Canto. nu sem prišel v dotiko s Čehom Pavlom Sumaryjem ki me je sodružno sprejel. Človek je vesel, ko na agil taciji v kraju kjer ne dobi skoro nikake kooperacije pride v dotiko s človekom, ki je sodrug in navdušen sodrug. Sumary je član češke federacije. Pokramljala sva o gibanju med nami in Čehi, o situaciji v Ameriki in. o agitaciji. — Poslovil sem se od njega kot da mi je dolgoletni prijatelj, — kot sodrug od sodruga. O kakem javnem življenju Slovencev v Cantonu ni govora. Ko sem jih vpraševal o tem in onem, so mi od. govarjali, da "žive bolj sami zase". Je pa med njimi nekaj ljudi, ki bi lahko precej storili za stvar — ako bi pričeli, oziroma hoteli pričeti. Iz Cantona sem se napotil v Wheeling, W. Va., potem pa n,a Glencoe in Maynard, O. — J. Kotar. Listu v podporo. XVI. Izkaz. KRAVN, PA. — Po $1.00: Anton Poje, Louis Sterle, Frank Zaitz; po 50c: Philip Lukman, Louis Kraintz, Martin Brvar. Andrew Kašca, 9 Aleksander Demshar; John Naglich, 30c; po 25c: Anton Pikovnik, Joe Kraintz, Anton Sluga, Jacob Naglich, Frank Bavdek, Joe Naglich; John Hribar, lOc. (Nabiralec Anton Poje) ----$ 7.40 CHICAGO, ILL. — Charles Pogorelec ........ 5.00 SPRINGFIELD, ILL. — Frank Kermelj ...... 2.50 PURSGLOVE, W. VA. — Nabrala Grace Stavanja 1.00 NOPEMING, MINN. — Anton Buria .......... 1-00 Skupaj..............................$ 16.90 Prejšnji izkaz .......................... 550.37 Skupaj...........................$567.27 Naznanilo sodrugom in somišljenikom. Članstvu kluba št. 1. GHICAGO, ILL. — Redna seja kluba št. 1 se bo vršila v sredo 27. avgusta ob 8. zvečer v Ladeckijevi dvorani na 3900 W. 26th St. Vhod v dvorano s Spring-field Ave. (drugo nadstropje). Na dnevnem redu imamo volitve v eksekutivo in v druge odbore JSZ., finančno in druga poročila. Radi važnosti te seje je potrebno, da se je polnoštevilno udeležite. — Da bomo šli z dnevnim redom hitreje naprej, bo tajnik v dvorani že ob 7. zvečer, tako da bo imel vsakdo priliko plačati članarino že pred pri-četkom seje. — Tajnik. Sodrug Louis Kveder je prevzel zastopništvo Proletarca in bo obiskal rojake v Pa., W. Va. in Ohiju. Sod. Kveder je pooblaščen, da pobira naročnino, naročila knjig, oglase za list in koledar in drugo, ki Je v zvezi s Proletarcem. jfl Sodruge in somišljenike se prosi, da sodeluj1')0 s sod. Kvedrom pri njegovem delu in. mu pomaga pri agitaciji za Proletarca. DETROITSKIM SODRUGOM. Seje slov. socialističnega kluba št. 114 JSZ-. ! vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v Hrvatskem 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne.— Na <®J£ nem redu so vedno važne stvari, ki se morajo Udeležujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite s I svoje prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s da ji pridobivamo novih članov. — Oroaniza^°r' t j£omuistično časopisje v Zedinjenih državah. V Zedinjenih državah je Workers' Party edina, ki se jo smatra za priznano komunistično stranko. Razun je obstoji takozvana "proletarska stranka", ki vztraja pri revolucionarnem programu sprejetem 1. 1919, medtem ko je W. P. osvojila stari "kompromisni program"- Tudi ena originalna komunistična stranka še obstoji, toda ker nima v Moskvi nikake opore, je poosebljena v mali strujici, ki si je dala nalogo obvarovati "čistost komunizma." To so torej tri samostojne stranke, ki pridejo v poštev v komunističnem gibanju v Zedinjenih državah. Workers' Party ima okoli 15,000 članov, večinoma v narodnostnih federacijah. "Proletarska stranka" jih ima baje do dva tisoč, večinoma Amerikancev. Glavno glasilo slednje je "Proletarian". Worker"s Party ima 22 političnih glasil, med njimi eno angleško, ostala so glasila narodnostnih sekcij. Njen angleški organ je "Daily Worker", ki izhaja v Chicagi. Dnevnik je postal meseca januarja t. 1., preje je bil tednik. "Daily Worker" izhaja na šestih straneh, kar je za angleški dnevnik zelo malo- Izdaja ga delniška družba, ki jo kontrolirajo člani W. P. Skoro ves delniški kapital za ustanovitev dnevnika so dale narodnostne federacije, priključene k W. P., in dobile so tudi največ naročnikov. Naročnina na "Daily Wor-ker" je $6 na leto. V poročilu poštnemu uradu za april 1924 izjavlja, da ima 12,207 iztisov dnevne cirkulacije. Druga glasila P. Finska: "Toveri," Astoria, Oregon; "Tiomies" Su-perior, Wis.; "Eteenpain", Worchester, Mass. Nemško: "Volkszeitung", New York. Židovsko: "Freiheit", New York. Rusko: "Novi Mir," / Kuli: Rusija in naše bodoče gospodarstvo. — Ivo Šorli-Gašperčkove zgodbe in dogodbe. — A. K.: Hugo Stin nes. — Čulkovski: Umirajoča pesem. — H. C. Ander sen: Mesec pripoveduje. — Melhior Čobal: Moji spo. mini. — Historicus: Mednarodna zadružna zveza. _ Ivan Hladnik: O naših vodnih silah. — LISTEK. __ Na platnicah: I. Ramsag MacDonald. Usposobljenje delavstva za vlado. — Kaj nam čitatelji pišejo. _ jz upravništva. Naslov: "Pod lipo", Ljubljana, Prule št. 15, ju. goslavija. SODRUGOM V CLEVELANDU. Seje socialističnega kluba št. 27. se vrše vsako drugo nedeljo , v mesecu ob 9:30 dopoldne in vsako četrto nedeljo ob 2:30 v kluboviih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodruga je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpatizirajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletariata. Prva naloga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tem pa vpoštevajmo geslo: "V organizaciji je moč." oglašajte Tekom vašega življenja PRIREDBE KLUBOV IN DRUŠTEV V "PROLETARCU"! V zalogi Proletarca je izšla nova ilustrirana brošura "ROPARSKA TROJICA" Cena posameznemu izvodu 50c. Poleg te brošure vam priporočamo še sledeče: "Ali je religija prenehala funkcionirati", 20c, "Katoliška cerkev in socializem", 25c., "V novo deželo", 25c. Ako naročite vse štiri brošure skupaj, vam jih pošljemo vse za $1.00. Naročila naslovite na: "PROLETAREC", 3639 W. 26th St., Chicago, 111. V vsakem važnem momentu boste spoznali in cenili ugodnosti zveze s sigurno banko; vsled tega se z zaupanjem obračajte na nas. Pošteni, zaupni in uljudni uradniki vas bodo postregli pri sledečih poslih: Vlaganje denarja, Kupovanje prvih hipotek (mortgage), Potovanje v staro domovino, Pošiljanje denarja v Jugoslavijo in v druge kraje, Kupovanje državnih, občinskih, mestnih in obrtnih bondov, Dviganje posojila za nakup domov in zavarovanje istih itd., Dedščinske posle, nasledstva, kakor tudi vse druge bančne posle, ki jih nam izročite. Kaspar American State Bank 1900 Blue Island Ave. Vogal 19 ulice. ILLINOIS Kapital in prebitek CHICAGO, $2,000,000.00 IMOVINA $20,000,000.00 VARNA BANKA ZA VLAGANJE DENARJA r CENIK KJIG vlTEZ IZ RDEČE HIŠE. (Aleksander D um as star.), roman iz gasov franeosle revolucije, 504 strani, broširana 80c, vezana v platno ................... 1.25 VZORI IN BOJI, črtice, vezana.. 1.50 ZABAVNA KNJIŽNICA, zbirka povesti in črtic, broširana.... ZADNJA PRAVDA, (J. S. Baar) roman, broširana............ ftALCL (Ivam Molek), po-"vest, 304 strani, vezana ▼ plat- no 2A SREČO, povest, broširana.... ZA.PISKI TINE GRAMONTOVE, (VI. Levstik), vezana.......1.00 ZLATARJEVO ZLATO, (Aug. Senoa), zgodovinska povest iz XVI stoletja, vezana..........1.20 zmote in konec gospodične pavle, (L Zore©), broširana .......................40 ZVONARJEVA HČI, povest, broširana ........................65 2bntni naje koprnele, (Rado Muraik), broširana ... .36 slovenski pisatelji: 1fran levstik, zbrani spisi, rezana ........................ 1.25 fran erjavec, zbrani spisi, rezana ...................... 2.00 jos. jurčič, Zbrani spisi, L zv., rezan ...................... 1.75 II. ar. vezan ................ 1.50 HI. »v. vezan ................1.50 IV. zv. rezan ................ 1.25 v. zv. rezan ................ 1.00 VI. z v. rezan ................ 1.00 PESMI IN POEZIJE. basni, (Jean de la Fontaine, iz francoščine prevel L Hribar) rezana ..................... 1.00 mlada pota, (Oton Zupančič), psami, trda vezba...........75 moderna francoska lirika, (Prerel Ant. Debeljak), rezana ...................... .90 PESMI ŽIVLJENJA (Fran Al- brecht), trda vezba...........50 rokzije, (Fran Levstik), vezana .90 pohorske poti, (Janko Gla- ser), broširana ...............35 slutnje, (Iran Albreht), broširana ......................45 ®to let slovenske lirike. od Vodnika do moderne, (C. G°lar), rezana...............1.20 STRUP IZ JirbEJE, (J. 8. Ma- vezana ............... 1.10 NARODNA LTRI- I Poezije, broširana.......«5 •olnoe in SENCE, (Ante De- SVofe^L broSiraila ............so NARODU, Valentin »odmik, broširana .............25 PESMI, (Peter Bearuč), .................. -60 E trtV^E. (Tone Seliškar), S(]! tarsks peemi, broširana ^nTT.................75 ^BT5^ EX SEBERIA, (Voje- mm n BiJSJiKIA. (Voje- ' 2AT»+2.le)' vezana ........... 1.25 VIDOVE, (Oton Zu-peanitve, broširana.....40 Nadaljevanje z 2. strani. IGRE ANFISA, (Leonid Andrejev), broširana ................. BENEŠKI TRGOVEC, (Wm. Shakespeare), vezana . 65 .75 1.75 .45 ČARLIJEVA ŽENITEV-TRIJE ŽENINI, (F. S. Tauchar), dve šalo-dgri, enodejanke, broširana ......................... DNEVNIK, veseloigra v 2 dejanjih ........................ GAUDEAMUS, komedija v 4 dej. GOSPA Z MORJA, (Henrik Ib-sen), igra v petih dejanjih, bro- širana KASIJA, drama v 3 dejanjih ... JULIJ CEZAR, (Wm. Shakespeare), vezana............. MACBETH, (Wm. Shakespeare), vezana .................... NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj, Nušič), šala v treh dejanjih, broširana .................. NOČ NA HMELJNIKU, (Dr. I. Lah). Igra v treh dejanjih, broširana .................... OTHELLO, (Wm. Shakespeare), vezana ..................... ROMANTIČNE DUŠE, (Iran Cankar), drama v treh dejanjih, rezana ............... ROSSUM'8 UNIVERSAL RO- BOTS, drama s predigro v 3 dejanjih ...................... SEN KRESNE NOČI, (Wm. Shakespeare), vezana......M UMETNIKOVA TRILOGIJA, (Aloie Kraigher), tri enodejanke, broširana, 75c; vezama . .. .§0 .75 .2« .30 .60 .60 .75 .75 .75 .35 .35 .75 M .50 .75 1.00 ZNANSTVENE RAZPRAVE, POLITIČNI IN GOSPODARSKO SOCIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE IN BROŠURE. ALI JE RELIGIJA PRENEHALA FUNKCIONIRATI? Debata ....................... .20 ANGLESKO-SLOVENSKI BESEDNJAK. (Dr. J. F. Kern).. 5.00 DEMOKRATIZEM IN 2EN- STVO, (Alojzija Stebi) .......10 GOSPODARSKA GEOGRAFIJA, (Dr. V. šarabon), rezana.....1.25 JUGOSLAVIJA, (A. Melik), zemljepisni pregled .............. 1.00 KATOLIŠKA CERKEV IN SOCIALIZEM . ./'. .............. £5 KDO UNIČUJE PROIZVAJANJE V MALEM...........20 KOMUNISTIČNI MANIFEST, (Kari Marks in Friderik En-geta)........................20 KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, (Dr. Josip Menee-j).....25 KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV, (Matija Pire).........40 MISELNI RAZVOJ EVROPSKEGA ČLOVEŠTVA, (Fran Drti na), rezana ................. 2.09 MLEKARSTVO, s črticami • živinoreji s slikami ..............75 NALEZLJIVE BOLEZNI .......35 NARODNOGOSPODARSKI ESEJI ..........................3« NAS JEZIK, (Dr. J. Glonar), rezana .......................... NAS SADAŠNJI USTAVNI POLOŽAJ ....................... O KONSUMNIH DRUŠTVIH... .10 O KULTURNEM POMENU SLOVENSKE REFORMACIJE, (Dr. L Prijatelj), broširana... .40 OSNUTEK SLOV. NAR. GOSPODARSTVA ..................50 POGLED V NOVI SVET....... JO POLITIČNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV, od 4. jan. 1797, do 6. jan. 1919 leta, (Dr. Dragotin Lončar), broširana 75c, vezana 1.00 POSTREŽBA BOLNIKOM, ■ slikami ........................... PSIHIČNE MOTNJE NA ALKO-HOLSKI PODLAGI. (Iran Robida, vezana ............1.15 RASTLINSTVO NAŠIH ALP, (F Seidi) ..................M RAZVOJ SOCIALIZMA od utopije do znanosti, (Friderik Engels, prevel M. Žagar)....... .35 REFORMACIJA IN SOC. BOJI SLOV. KMETOV, (Abditua) broširana.................... SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA, izdala SNPJ., 364 strani, vezana r platno ......8.00 SMERNICE NOVEGA ŽIVLJENJA, (Dr. K. Ozrald), broširana ...................m gj) SPOL-LJUBEZEN-MATERIN-STVO, (Prof. dr. Z. Zahor), trda rezba................ .49 SRBSKA POČETNICA, (J. T.).. 50 SPRETNA KUHARICA, broširana, $1.00, rezana ...........1.25 SVETOVNA VOJNA IN ODGOVORNOST SOCIALIZMA, E. K.), broširana................. USTAVA, ruske socialistične fed. sorjetske republike...........jo V NOVO DEŽELO, (E. K.) broširana..................... PADRUŽNA PRODAJALNA ALI KONSUM ... 10 ZAKON BIOGENEZIJE. (J. Ho- ward Moore, prerel I. M.) .... 1.50 ZA STARO PRAVDO. (Fran Erjavec^ . . .................SO ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bes- laj) ............................ ZGODOVINA SOCIALIZMA V SRBIJI (Fran Erjavec) ...... .86 ZGODOVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV, (Ant. Melik) trije zvezki, broširani, I. iv. 85c; II. zv. 75c; III. zv. «5c. Vsi trije zvezki 541 str. 2.25 RAZNO. AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, letnik 1916, vezan ....................40 letnik 1917, vezan ........................50 letnik 1919, vezan ........................50 letnik 1920, vezan ............................65 letnik 1921, broširan ....................50 letnik 1922, veaan ........................75 letnik 1922, broširan ....................50 letnik 1923, vezan ..........................75 CANKARJEVA SLIKA na dopisnicah, 2 za 5e............. (Imamo jih dvojne vrste.) DEMOKRACIJA, (Cankarjeva številka) ...................10 KRES, revija, 1. 1922, št. 9-10.. .25 KRES, revija, L 1922. št 11-12.. .25 KRES, kulturni mesečnik, 1. 1923, St. 2—3—4 ...............40 NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA ZEDINJENIH DRŽAV......40 O ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOC. ZAVAROVANJA, (Dr. Demet. BleiweisTrsteniški) .. .10 PROLETAREC, vemni letniki, 1919, 1921 in 1922, vsaki ----5.00 TRIJE LABODJE, ilustrirana revija ... ...................25 ANGLEŠKE KNJIGE. ANARCHISM AND SOOIAIr- ISM, (Geo. Plechanoff), vezana .60 ANCIENT LOWLY, (C. Os-borne Ward) dve knjige, 1313 strani, vezane.............. 5.00 ANCIENT SOOIETV, (Lewi» H. Morgan), vezana............1.50 BRASS CHECK, (Upton Sinclair). Slika korumpiranosti kapitalističnega žurnalizma, vezana ...................... 1-20 "DEBS, HIB AUTHORIZED LIFE AND LETTERS". (David Karsner), vezano v platno 1.20 END OF THE WORLD, (Dr. M. Wilheim Meyer), vezana.......60 EVOLUTION OF MAN, (Wil- helm Bolsche), vezana.......60 EVOLUTION OF PROPERTT, (Paul Lafargue), vezana......60 JOD AND MY NEIGHBOR, (Robert Blatehford), vezana.....1.25 GOOSE-STEP, (Upton Sinclair), študija ameriškega visokošol-atva nad katerim imajo kontrolo privatni interesi, vezana . .. 2.00 GOSLINGS (Upton Sinclair), vezana .......................2.00 IMPERIAL WASHINGTON, (R. F. Pettigrew), knjiga, ki opisuje prehodno dobo iz demokracije v denarni imperializem v Zed. državah, 441 strani, trda vezba.............. 1.25 JUNGLE, (Upton 8incladr) povest iz chicaških klavnic.....1.20 JIMMIE HIGGINS, (Upton Sinclair) ...................... 1.00 KARL MART, biographical me-moire, (Wilhelm Liehknecht), vezana ....................60 KING C O AL, (Upton Sinclair), poveet iz aadnjega štrajka (1913) coloradskih premogarjev, trda vezba . . ............... 1.20 LAW OF BIOGENESIS, (J. Howard Moore), vezani,......60 LIFE AND DEATH, (Dr. E. Teichmann), vezama........60 OUTLINE OF HISTORT, (H. G. Wells), vezana, 1171 strani 5.00 PHVSICIAN IN THE HO PSE, (J. H. Greer, D. D.) Domači zdravnik, vezana . ............ 2.00 REPUBLIO OF PLATO, vetann 2.00 RIGHT TO BE LAZT, (Paul Lafargue), vezana.............60 ROBERTS RULES OF OjiliBA vezana ................... SAVAGE SURVIVALS, (J. aow. 1-5« ard Moore), vezana 1.2J SCIENCE AND REVOLUTION Ernest Unterinan, vezana .,.' ^ SOCIAL REVOLUTION, (K.»,i 'j Kautsky), vezana ............ ^ STRUGGLE BETWEEN SCIENCE AND SUPERSVL TION, (A. M. Lewis), vezana gt THEY CALL ME CARPENTBR, j (Upton Sinclair), trda vezba..' 17* THE CRY FOR JUSTICE, (u^ ton Sinclair) vezana .........g j. THE DREAM OF DEBS, (Jack London)....................j« THE PROFITS OF RELIGION. Razprava o izrabljanju ver za privatne interese.............. 120 THE UNIVERSAL KINSHIP, ' (J. Hosvard Moore) ........... .. THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Rhys Williams), ■ slikami, 311 strani, vezana v platno .........2.00 HUNDRED PER CENT (Upton Sinclair). Povest patrijota.. 1.20 VITAL PROBLEMS IN SOCIAL EVOLUTION, (A. M. Lewia), vezana......................90 THOUGHTS OF A FOOL, (Eve- lyn Gladys), vezana . . „„,____1.2 j Naročilom priložite poštni ali elu-preeni money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahko pošljete poštne znamke. Vse knjige pošiljamo poštnine prosto. Klubom in čitalnicam, pri vseh večjih naročilih liberalen popust. Vsa naročila naslovite na; PROLETAREC 3639 W. 26th Street, Chicago, 111. Preobrazovalec sveta. Gasolin je v teku tridesetih let preobrazil ves svet. 4. julija 1894 je stekel prvi motorni voz na svetu. Danes se moramo mi, Amerikanci, umikati in izogibati 14,500,000 avtomobilom, ki porabijo nekaj nad 5,500 milijonov galon.ov gazolina, pri čemur niso všteti motorni čolni, motorcikli, itd. Pred 30 leti je bilo Triner-jevo zdravilno grenko vino poznano samo malemj številu odjemalcev. Danes vedo čitatelji vseh glavnih časopisov, tiskanih v 22 jezikih v Združenih državah in Kanadi, da je Trinerjevo zdravilno grenko vino prvak med vsemi želodčnimi tonikami. Ni boljšega zdravila proti slabemu teku, slabi prebavi, plinom v črevih, glavobolom, nemirnemu spancu in sličnim želodčnim neredom. V slučaju zvinjenj, oteklin ali u-trujenih nog rabite Trinerjev liniment, in čudili se boste njegovim učinkom! Komarji in muhe so ravno kar postali nervozni — umorite jih s Trinerjevim Fli-Gasom! Če vam vaš lekarnar ali trgovec ne more postreči, pišiti na Joseph Triner Company, Chicago, 111. jljljl Pridobi svojega prijatelja še danes, da se naroči na "Proletarca". VICTOR NAVINSHEK 331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA. Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd. Moja posebnost je izdelovanje lepib svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah. V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUM-BIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je: Zmerne cene in točna postrežba. Pišite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam. SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERMINIE, P Sooialistični klub št. 69, JSZ., zboruje vseako tre" tjo nedeljo v mesecu ob 10. dopoldne v društveni d* rani. — Rojaki, pristopajte v naše vrste 1 — Zornik, Box 202, Herminie, Pa. c \