Leto I. V Krškem, v nedeljo dne 14. julija 1907. St. 22. POSAVSKA H Narodno-rndiholno in nnrodno-gospodarsko glasilo zo štojersho-feranjsho Fosovje. Brežice Krško «l'nsavska Straza» i/.haja vsaki 2. in 4. čctrtck v mesccii, dalirann 7, dnevom priluiilnju nedclje. — Naročnina za cclo leto znaša dvc kroni, pri vcčjih naro- čilih popust p<> ili)(;ovi>ru in sc naprcj plačujc. -- Ccna oznanil /.a cno stran 4S K'., üii pul strani -4 K, za četrt strani 12 K, 7.i\ osminko strani 0 K, za šcst- najslinko strani 3 K, za dvnintridcsctinko strani l*.r>() K; pri vcckratncni ozna- nilu po dogovoru. Vst pošiljatvu (pisma, dopisc, nakaziiicc, naročila, inscrate i. t. d.) je posiljati na naslov «Posavska Straža» v Brczicah. — Dopisi sc pošiljujo na uredništvo, narocnina in oznanila pa na upravuistvo. — Hokopisi su ne vračajo. — Posamc7.na štcvilka static 10 vin. v Clan 19. clržavnega osnovnega zakona o splošnih državljan- skih pravicah: „Vsi narodi v državi so cnakopravni in vsak narod ima nedotakljivo pravico, varovati in ncgovati svojo narodnost in svoj jczik. Hnakopravnost vsch v dc- žcli navadnih jczikov v šoli, v uradih in v javnem ž i v 1 j c n j u je od drzavc 3ugoslovani v držovnem zboru so razcepijeni v dva kluba: slovenski klub in zvezo juznih Slovanov. To jc dejstvo, s katerim moramo za enkrat računati; mogoče bodo jugoslovanski državni poslanci jeseni stali pred drugo konstclacijo. Cetudi se za scilaj morda da opravičevati razcepljenost s strankarskega stališča in z ozirom na raz- poleženje volilcev, ki so ravnokar prestali hud volilni boj; vendar je že sedaj želeti, da se ustvari modus vivendi obeli klubov v strogo narod nih vprašanjih potom skupne pnrlamentarue komisije ali celo skupnih posvctovanj. Ne razumemo pra\, komu prav za prav koristi ta razcepljenost. JCui prodest ? Stran- kam gotove ne, pnsel»io naši stranki ne, ker so poslanci dn^e spodnještajerske stranke, ter liberalni ¦ Iribar in Strekelj s Krasa podali izjavo, s katero so polovico s\-ojega liberalncga program«, celo njegove glavne točke snedli. ;ili to njih volilcem ugaja, to naše stranke nič ne briga; če se svoje izjave lojalno drzijo, potem ne venio, zakaj hi ne niogli y. ni mi pri eni mizi se- deti. l'oslancem naše -tränke ni treba niti pičice od svojega proirri'nia ndnehati! y./nVi 'Ji vn i.v ,!, knj poreko tk.- sprotni volilci k teiuu, on so njih poslanci zapustili slrankino zastavo. Komu tedaj koristi cepljenje moči ? ICdino našim nasprotnikom, nemškim naci- jonalcem, ki v narodnih ozirih nastopajo kot mogočna ialanga nasproti vladi, če tudi je njih narodna parlamentarna zveza v drugih vprasanjih razcepljena na več podklubo\r. Vlada bode z našimi narodnimi z.-ihtevami imela lahko delo; zgodilo se bo in se ze dogaja, da oba kluba nista enako informi- rana o posameznih narodnih postulatih, da v tacih slučajih nastopi (posebno pri poga- janjih) le en klub, da drugi klub nastopi celo z nasprotno zahtevo; v takih slučajih vlada stori to, kar sploh more storeti, da se namreč ne ozira na noben klub. «Getrennt marschiren und vereint schlagen» ne velja v parlamentarre n življenju! Naši merodajni poslnnci naj si vzamejo za vzgled «česko zvezo», «rusinski klub», «poljsko kolo>, v katerih sede možje vse drugače nasprotnih načel nego sni(» mi Slovenci med sabo. Naši poslanci to tern la/je store, ker jiin ni treba niti ene točke svojega prograina v koŠ vreči. Vemo. da v poletnem zasedanju ne pride vcc do tega: treba pa porabili poletne pocitnice, da ae pripravijo tin za skupno parlamentarno delo v jesenskem zascdanju, ki bode zelo važno. Prizadevaiuj našega pttsianca dr. i?*enico\ losega sku"pnega n; s'.opanja vseh 37 juziuJi Slovanov v nn- rodnih vprašanjih moramo popolnoma odo- bravati; upamo, da ne ostane le pri priza- de\anju in da se zmernejšim elementorn obeli klubov posreči zbližanje. V to po- mozi Bog! «Neparlamentarec *. Socijolni demohratje v drzavnem zboru so glavna ovira plodonosnega dela. I'red vo. litvami so kričali, da novi državni zbor mora delati; sedaj pa že 14 dnij za\inijo delo no\ega Ijudskega parlamenta s svojimi LISTEK. Kmečhi upor ali stora prauda. Z^odovinska povcst iz lsi. stnlctja. Po Avg. Šcnoa. Daljc. Med Rajhenburgom in Vidmom teče reka Sava med strmim štajerskim in kranj- skim gorovjem in priteče pri V'idmu na ravno polje. Nasproti Vidmu na kranjski strani ostaloje med goro in reko toliko ravnega prostora, da seje zamoglo zgraditi na njem malo mestece Krško. V mestu stoje ob desni in levi strani edino ene ulice skromne slo- venske hišice. Lesene strehe so počrnele, okna so mala, pa mala so tudi lescna pod- strešja. Človeku se zdi, da se približujejo drobna piščeta k kvočki iz strahu pred ptico roparico, ki kroži visoko nad njimi v sinji višavi. \'rh strme pečine šopiri se liki jastreb nad slovenskim mesticem utrjen grad nem- ških gospodarjev. Pod Krškim razprostira se proti iztoku in proti jugu široka ravnina, po kateri teče Sava proti Brežicam. Ob severni strani te ravnine razteza se štajersko Pogorje tja do Sotle in od te strani zapaziš na drugem kraju ravnine uskoške gore. Ob vznozju teh gora stoji mesto Kostanjevica, ob vznožju teh gora vije sc reka Krka v smeri proti Brežicam. C^e jo kreneš iz Krškcga po cesti ob strmen bregu proti jugu, zagledaš na desni strani Turnovgrad, na južnem gorskem obronku snažno vas Leskovec, dalje v rav- nini pa vas Drnovo. Tu se cepi ce^ia na ju/.no - zapaüno stran proti Kostanjevici, na južno-iztočno stran v Čatež, proti Mokricam in na Hrvaško. \T jutro dne ö. svečana 157o ležala je gosta megla na tej lepi pokrajini, solnčni žarki niso mogli predreti meglene mreže. Vladala ni suha, čista zima, ampak vlažen mraz, ki se ti zajede do kosti. V meglenem morju videti je tuintam obrise kmečkih hiš, iz -štajerske strani pa samo šiljasti zvonik na videmski cerkvi. \'kljub neugodnemu vremenu vlada po Krškem zelo zivahno življenje, kakor nn proščenju ali na sejmu. Krško je prenapo- ljeno z ljudstvom. Kako nebi ?Saj se je tu uta- borila hrvaška kmetska vojska in pricakuje s\oje Zaiitevajte in rozširjojtc pousod „Posovsko Strožo!" nujnimi predlogi. 0 nujnih prcdlogih se mom takoj pred vsemi drugimi predlogi raz- pravljati; socijalni demokrati pa vlagajo kar po vrsti nujne predloge, s katerim se cele dneve čas ubija, od katerih ljudstvo nima ničesar. Z nujnim predlogom pozivajo vlado, da niora takoj preklicati prestavljenje in ka- znovanje nekih dunajskih uradnikov, ki so zanemarjali svojo službo; sociji pa pravijo, da je vlada te uradnike prestavila, ker so kandidirali v državni zbor, in trde, da je vlada s tern kršila državljanske pravicc uradnikov. Finančni minister je z akti do- kazal neresnico trditev socijaldemokratov, zbornica je odklonila predlog socijaldemo- kratov, toda z razpravo o tern predlogu se je zamudilo tri cele dnij. Socijaldemokrati z nujnim predlogom zahtevajo, da se takoj vpelje splošna in enaka volilna pravica v deželne zbore; državni zbor je odklonil ta predlog, ker o volilni pravici v deželni zbor odločuje ta sam, ne pa državni zbor; z razpravo o tern predlogu se je zopet dva dni zgubilo. Socijaldemokrati zahtevajo z nujnim predlogom, da se postavi posebna komisija, ki naj preišče volilne sleparije v Galiciji. Vstajajo ter govore drug za drugiin, seveda veči- noma samo krivonosci, vname se živahna debata, skoro pride dopretepa, azbornica mora zopet odkloniti nujne predloge socijaldemokra- tov; saj se je že preje izvolil en posebni odsek (legitimaciiski odsek), kateri se ima pečati s protesti zoper volitve, tedaj tudi z volitvami v Galiciji. S to razprav se je zopet ubilo 3—4 dnij dragocenega časa. Med tem pa čakajo na razpravo razni predlogi, ki so bili od več strank (posebno od poslanccv naše «kmečke zveze») vloženi za izboljšanje stanja kmečkega stanu. Tako je delo socijaldemokratov v državnem zboru; v kratkem nameravajo vložiti predlog, da sc odpro meje za tujo živino; tedaj seveda bodo naši poslanci storili svojo dolžnost in z združenimi mocmi odbili napad na glavni vir dohodkov našega kmeta. Mislimo, da bi noben kmečki volilec nc oddal svojega glasu socijaldemokratom, če zasleduje njih delovanje. V tem oziru hočemo našemii ljudstvu neprenehoma oči odpirati. Porociio iz drzaunega zbaro. Seja dne 25. junija 1907. Predsednikom se izvoli kandidat krščan- sko-socijalne stranke dr. Weiskirchner, ma- gistratni ravnatelj na Dunaju, podpredsedni- koma Čeh dr. Žaček in Poljak vitez pi. Siarzinski; dalje so izvolili 12 tajnikov, med temi posl. dr. Ivan Benkovič. Med in po izvolitvi podpresednika pi. Starzinski so bile hrupne demonstracije na klopeh Rusinov in socijaldemokratov. V seji dne 26. junija je kmečka zveza za Spodnje Stajersko vložila več predlogov in nujnih predlogov, med temi dr. Benkovič dva nujna predloga za podporo po ujmah poškodovanim prebivalcem občine St. Ru- pert nad Laškim Trgom in za popdporo po plazovih 1. 1905 poškodovanim vinogradni- kom v Starivasi in v Bukovji na Bizeljskem. Seja v četrtek 27. junija se začne ob 11. uri dopoldne. Pritisk poslušalcev na ga- lerije je tako velik, da si morajo celo po- slanci za svoje pristaše oskrbeti par dnij poprej vstopnicc, če hocejo koga spraviti na galerijo. Vse hoče videti «nove može», katere je avstrijsko ljudstvo poslalo na Dunaj, da mil delajo postave. Danes je vlada predložila začasni državni proračun na zbornično mizo in ministrski predsednik je posUncem toplo na srcc po- ložil, naj proračun iprejmejo. Baron Bek ni razvijal pri tej priliki svo- jega programa, kakor je to navada kadar pride proračun na dnevni red. Tega mu tudi ni bilo treba, snj je za scdaj cesarjev prestolni govor ves njegov program, doklcr se mu morebiti ne vsili drugega. Pozival je poslance na delo, ker ljudstvo zahteva dclo. Baron Bek je sicer prcvidno, a vendar do- ločno povedal, da je nasprotnik socijaldcmo- kraške stranke. Sodba o Bekovem govoru je bila kratka: S svojim govorom ni nikogar pridobil pa tudi nikogar odbil, še socijaldemokratje mu niso zamerili. Ko je Bek končal svoj govor, začcla se je razprava o nujnem predlogu, naj se uredijo gmotne zadeve naših dežel, katerc so hudo zadolžene in nihče ne ve, odkod dobiti denar, da se plačajo dolgovi. Tudi v razpravi ni nihče te tajnosti odkril. Dr. Koro.šec je predlagal, naj se prošnja slov. akadamičnega društva (.KX) K za uravnavo Save od Brcžic do mejc pri brate Uskoke, ki se bodo baje še danes zdruzili s kmečkimi uporniki, tako jih je bil pregovoril DrmaČič, ki se je povrnil iz Ko- stanjevice k Iliji. — Iriškal trdi tudi, da so Žumberčani natirali Turna proti Novemu mestu. Yse hiše od Krškega do Leskovca na- poljene so z vojaki. Seljaki — domačini počivajo brez brige brez strahu; kako nebi, saj ni na daleč okrog od gospodske vojske nc duha, ne sluha, a bratje Hrvatje so prišli v goste. Glej, kako veselo plamti ogenj, okoli kojega je skopnel sneg daleč na okrog. Pri ognju sedi pastir zavit v plajšč, pokrit s kapo — polhovko in piska na orgljice. Okoli ognja vije se velikansko kolo, ki ga plešejo zdravi hrvatski fantje z zalimi kranjskimi dekletami. Nad ognjem \ise kotli in ražnji, ob katerih se vrte jagnjeta. Stari Kranjci gledajo kolo, gledajo ogenj, čudom se čudijo in smejejo se. So li to sanje? Nikakor ne. Pij brate! Čutara kroži od roke do roke. Ju-hu-hu! Danes je praznik, jutri je praznik, vsaki dan je praznik, ker ni ne gospodarja. ne biča. Ogenj praskeče, voda kipi, orgljice pi- skajo, kolo se vije, zemlja se trese, svet je poln veselja brez brige, brez strahu. Poglej tudi v vas, kako tarn vse kipi in vrvi, glava pri glavi, junak pri junaku. Četa za četo koraka v vas pod orožjem; to so Kranjci iz okolice. Pod gričem stoji velika zidana parna. V sredi parne gori velik ogenj, okoli ognja sedijo kapitani in vodje in se posvetujejo. Kupinič sedi mirno, Fratrič, Turkovič, Drvodelič in Bartolič se pa živahno razgo- varjajo. Plamen osvitljuje njihova lica, plamen razsvitljuje tudi okolico, kjer se zbira gnječa vojakov okoli poveljnikov. Plamen pada na temna bradata lica, na bistre oči, na železne pesti na svetlo orožie in na bele križe. Plamen obseva tudi trumo krških me- ščanov, ki gledajo zamišljeno v to čudno zmes; med njimi se mota in poskakuje čevljar Planinec. Oko se mu bliska od ve- selja, kapa mu pleše na glavi, mladenič bo prišel skoro ob pamet. Priloffa «Pos. Straži» St. 22 iz 1. 1907. Jesenicah kot 1. obrok. Glasom proračuna sloji ta uravnava v zvezi z uravnavo Sotle, ki se izvcde skupno s hrvalsko vlado. Stroški uravnave Save so proračunani na K 1,500.000, uravnava se izvrši v deselih letih. Država prispeva K 1.23O.(>80 K. ¦-- V kratkcm sc vrši po inicijativi dr. Benko- viea skupno posvctovanje prizadetih štajer- skih in hrvaških poslancev radi uravnave Sotle. Nujne predloge z/i državno podporo p<> ujniali poškodo- vanini posesinikom v občinah Bizeljsko, St. Rupert, Loka in Jurkloštur je vložil drž. poshmec dr. Benkovič dne 24. junija in 2. julija t. 1. Bosedila tch predlogov slovc: 1. Za občino Bizeljsko; V jeseni 1905 poškodovana so hila vsled plazov zemljišča vinogradnikov Franca Kovačič iz Starevasi št. 9, Franca Kocjan iz Starevasi št. .r)9, Jožesa in Neže Žnida- rič iz Bukovja (občine Bizeljsko, okraj Bre- žice na Stajerskem). Kcr se niso usadi pod- zidali in ker so dotične prošnje pri štajerskem deželnem odboru za subvencijo ostale brez- uspešne, podaljšali so se plazi v zimi leta 1000 do 1907 tako, da so se na primer Francu Kocjanu hiša in gospodarska po- slopja porušila in da so poškodovane vino- rodne parcele popolnoma uničene. Na predlog dr. Ploja je sicer štajerski dezelni zbor dne 34. marca 1907 sklenil, prošnjam poškodovancev po zmožnosti ustreči, a do sedaj se ni zgodili za siromake, ki živc v največji bedi prav nic. Hziraje se na bedno stanje navedenih \ inogradnikov stavimo nujni predlog na visoko zbornico: C. kr. vlada naj se poziva, da nemudoma nakaže po ujmah poškodovanim vinoKradnikom na Bi/.eijskem zadostno podporo iz podpornega kredita. V formalnem oziru predlagamo, da se ta predlog izroči brez prvega branja pod- pornemu odseku. J)r. Ivan Benkovič in tovariši. 2. Za občino St. Rupert nail Laškem: Hribovita občina St. Rupert nail Laškem trpela je zelo veliko škode po nc- ugodnem zimskem vremenu. Sneg je dolgo obležal, zimsku setev je sprhncla, vsled tega so sc morale njive na spomlad še cn- krat obscjati. Dohodki v vinogradih ne bodo pokrili niti stroškov za obdelovanje, ker stc dvc trctjini trt skoraj popolnoma uničeni. Razun tcga se jo lctos v tej obcini trikrat pojavila toea, kar je povzročilo neizmerno škodo na sadnib drevesih in na vinogradih. Deroča voda odncsla je iz hribovja rodovito zemljo v ravnino in. z njo zasula travnike. Skoda se je že deloma uradno precenila. Z ozirom na veliko uboštvo nesrečnih pre- bivalccv, ki so bili že večkrat poškodovani vsled slabe letine, ki so zabredli v najvecjo bedo in ki so morali pred kratkim za zgradbo treh solskih poslopij prispovati nad K 22.000, stavimo nujni predlog: Vlada se naj poziva, da dovoli obcini St. Rupert nad Laškem takoj primeren znesek iz podpor- nega kredita. V formalnem oziru predlagamo da se izroči ta predlog brez prvega branja podpomemu odseku. Dr. Ivan Benkovie in tovansi. .'1 Z a k a t a s t r a 1 n o o b č i n o l'anecc v krajevni občini Jurkloster v laskem okraju (Celje.). Dne 24. junija 1907 prihrula je ločn na vasi Poljane, Hajnina, Kremen in Paneče v krajevni obcini Jurkloster in je uničilla setvc tako, da so sc morale pokositi. Beda je v teh vaseh v obče jako velika. Predla- gamo torej: C. kr. vlada se poziva. da do- voli, brz ko mogoče, posestnikom v vaseh, Poljane Hajnina, Kremen in Paneče, katerim je toča due 24. junija 1907 prizadela veliko skodo, iz podpornega kredita izdatno de- narno pomoč, kakor tudi odpis pri davkih. \' lormelnem oziru predlagiimo, da se o tern prcdlogu obravnava čini hilreje in da se isti izroči podpornemu odseku. Dr. Ivan Benkovie in tovariši. 4. Z a o b c i n o L o k a pri Z i d a n e in - mostu. Dne 24. junija 1907 nastala je v obcini Loka velikanska nevihta. l)eroča voda iz hribovja uničila je popolnoma vse vino- grade. Sledeči vinogradniki so zelo poško- dovani in sicer: Martin Kozeni, Matija Stii- tof, Ana Dobovsek, Jernej ]>iderman iz Okroglic, vsaki za K 20<\ iM'anc K'okotec iz Okroglic za K 250, Ursa Ribič, Miha Kršlin, Anton Trebše iz Okroglic, vsaki za K 100 Franc Biderman iz Okroglic za K 150, Marija Cimpersek iz Okroglic, Blaž Inoman \z I\adeža, Miha Kačič iz Okroglic, vsaki za K 100. \7si so izpostavljeni veliki rev- ščiniy škoda pa še uradno ni dognana. Pod- pisani predlagajo, visoka zbornica naj sklene: C. kr. vlada se poziva, da dovoli vinograd- nikom v občini Loka pri Zidanemmostu ki so poškodovani p<.> nevihti izdatno pod- poro iz podpornega kredita, kakor tudi pri- meren odpis na davkih. V formalnem obziru predlagamo, da se ta predlog obravnava čim hitreje in da se tisli izroci podpornemu odseku. Dr. Ivan Benkovie in tovariši. Cenjene ^onpode naročnike pro- simo uljudno, da izpolnijo svojo dolžnost in poravnajo naročnino za tekoče leto, da zamoremo tudi mi izpolnjevati svojo dolžnost. l'pravnistvo «Pos. Straže. ßopisi. Iz Trbovclj. Rfiznn. I'mil je urarski pomočnik Ivan Borušak, vrli knjižničar bral- nega drustva. Blag mil spomin ! — V večnost se je preselil tudi 09 letni Janez Terle (Selevšek); bil je velik veseljak, a zadnja leta popolnoma slep. — Zastrupiti sc je hotel vsled neozdravljive bolezni rudarski paznik Rudolf Eichelter. Izpil je vodo, v ka- teri je razmočil zveplenke. Zdravnik mu je rešil življenje. — 4 mesece strogega zapora je dobil rudar Borštner, ki je v silobranu umoril nekega fanta. ¦-- Ogenj je uničil celo poslopje Antonu Hribarju na Veliki Keki. Otroci so žgali nagrabljeno suhljad na trav- niku, a veter je zanesel iskre v streho. — Franc Frajle pri Sv. Katarini je prodal svoje poscstvo za 13000 K kmetu Kranjcu z Reke. — Rošev jurist je bil radi žaljenja časti in izivanja obsojen na 5 dni ali 50 K. — Naš domačin urar Borušak Marko je naredll doslej 5 umetnih ur lastnega izuma, deloma za cerkvene stolpe deloma za sole. Te urc se odlikujejo po tern, da imajo najpriproslejs» obliko, a gredo najločneje. 1'riporočamo ga kot umetnika domačina in moža krščanskcga mišljenja vsakomur, kdor želi si naba\iti kako večjo uro. — Kat. de- lavsko dj'u>ivD jc uMuii» 23. t. m. dobro obiskan shod, na katerem je urednik Moškerc zanimivo razpravljal o zgodovini in ciljih raznili socijalnih strank. Shod je brzojavno pozdravil dr. Benkovie. V'si navzoči so odo- brili njegov vstop v «Slovenski klub» ter mu izrazili popolno zaupanje. Novičar. Prcdscdnistvo držav. zbora pri ee- sarju. Cesar je sprejel dne 30. m. m. v po- sebni avdenciji predsednika in podpredsed- nike državne zbornice, ki so se mu zahva- lili za potrjenje volilne preosnove, za pre- osnove, napovedane v prestolnem govoru in mu obljubili, da bodo delali na to, da bode zbornica uspešno delala. Cesar se je zahvalil in izrazil žtljo, da bo zbornica plodonosno delovala za prospeh in blagor države ter vseh avstrijskih narodov. Slika državnega gospodarstva. Avstrija imaletos 107) milijonoveistegadohodkaodbitih je 744 milijonov za stroške, katere ima država, da te dohodke zasluzi in izterja). Vojaštvo požre na leto 340 milijonov ; od vsakega gld. davka se pobira za vojaštvo 32 krajcar- jev! 372 milijonov plačuje država obresti od državnih dolgov. za politično upravo in pra- vosodje porabi država 193 milijonov, za ce- sarski dvor plačuje 11 milijonov; za gospo- darske namene, za solo in znanost porabj država samo 143 milijonov ; za ljudsko šolstvo in učiteljišča 0 milijonov ; pripomniti je treba da nosijo občine in dežele skoro vsa bre- mena za ljudske sole. 55 milijonov stanejo vseučilišča, znanstveni zavodi, srednje sole itd. 81 milijonov gre za narodno-gospodarske numene; tržaski Hoyd, parobrodna družba dobi od teh 7 milijonov. Za obrtno nadzor- nibtvo izdct država GG8.0CK) K., za varstvo izseljencev 130.CXX) K., za izobrazbo obrtnih vajencev 19.000 K. Vrboreja v brežiškem okraju. Drz. poslanec dr. Benkovie je že storil primerne korake pri centralnih uradih, da se v naš okraj vpelje sistematična vrboreja, za katero je Posavje kot nalašč ustvarjeno. Mladcnice, ki imajo veselje, nauciti se vrboreje, prosijno da svoja spričevala pošljejo državnemu po- slancu dr. Benkoviču, ki bode preskrbel dr- žavno podporo za brezplačni pouk na obrt- no-tehničnem muzeju na Dunaju. V zadnjih sejah državnega zbora je dr. Benkovie s tovarisi vložil: 1) interpela- cijo na ministra notranjih zadev in justič- nega ministra radi kaznjive pisave «Štajerca» v Ptuju, ter preosnove tiskovnega zakona in sodne oblasti porotnikov; 2) predlog za odpravo realnih fidejkomisov s posebnim ozirom na razmere v brežiškem okraju ; 3) predlog za podrzavljenje premogokopov; 4) predlog za določitev maksimalnega delav- skega časa 8 ur v rudokopih ter za zdravje nevarnih podjetjih, 10 ur v tovarnah in obrtniških podjetih ; 5) nujni predlog za državno podporo po kolibicah poškodovanim posestnikem v laški okolici; 0) nujni pred- log za podporo občini Planina; 7) nujni predlog po toči oškodovanim prebivalccm občine Zabukovje. Besedilo teh predlogov ter interpelacije priobčimo. Kazensko sodisče v Hrežieah diktira obtozencem kazni, kot bi bili sami hudoddci, seveda le tedaj, kadar se gre za Slovence. Toda, hvala Bogu, drevesa raznih gospodov še niso do neba zrastla in ne bodo; znto se bode y.c preskrbelo. Neki posestnik iz Bi- zeljskega in njegova žena sta bila kaznovana na 4 oziroma tri tedne zapora, v drugi in- štanci sta bila popolnoma oproščena; ugle- dcn brežiški Slovencc je bil lani kaznovan na 200 K globe, druga inštanca ga je na jezo nemškutarjev oprostila, nekdo drugi je bil kaznovan na 80 K globe, druga inštanca mu prisodi 10 K, zopet nekdo drugi je bil kaznovan na 10 K globe, druga inštanca ga popolnoma oprosti. V zadnjem času je bil zopet neki ugleden mož radi neke malen- kosti kaznovan na 150 K. Predobro nam je znano, kaj se hoce doseči s takimi razsodbami ; toda tisti namen se ne bode dosegel nikdar. Pae pa imajo te razsodbe posledico, da se vediio bolj maje zaupanje v nepristranost brežiškega kazenskega so- dišea; skrbeli bodemo, da se sc, bolj omaje. Kazenski sodnik v Brežicah je g. dr. Josip Oswatitsch, c. kr. sod. pristav, zet breži- škega veletržca g. Fr. Matheis. Javna bolnišnica v Brežicah. Upravi- teljc ali oskrbnike za javno bolnisnico v Bre- žicah imenuje štajerski deželni odbor, ki dava svojim uslužbencem potrebna službena navo- dila. Na tem zavodu bilo je do zdaj tacih gospodov nameščeno precejšno število, spo- sobnih in nesposobnih, poštenih pa tudi nc- poštenih. No, te lastnosti pa brigajo v prvi vrsti deželni odbor, kot službodajalca, nas zanima povsem druga stvar, ki zasluži, da jo ožigosamo v javnosti. Bolniki morajo ka- kor znano, postrežbo in oskrbovanje po do- ločenem tarifu plačati, seveda če so pre- možni; v slučaju revščine so pa odgovorni za plačilo premožni sorodniki in če tacih ni, posamezne občine, v katerih vživajo ubogi bolniki domovinsko pmvico. Tuintam mora celo dežela prevzeti stroške na svoj račun. Do zdaj je vladala v brežiški bolnišnici lepa navada, da so se izterjevali bolniški stroški administrativnim potom, to se pravi, oskrb- ništvo je naprosilo okrajno glavarstvo, naj zaukaže občinskim uradom, da izterjajo iz- kazane zaostanke. Tako se je dolg večinoma izterjal brez stroškov. Ce je pa ostal tudi ta korak brezuspešen ; stopil je oskrbnik k sodniji in je dosegel z najmanjšimi stroški, da" so stranke poravnale račune. Res je, oskrbnik je imel veliko pisarij in potov, a pomisliti je treba, da je izvrševal le svojo dolžnost, saj ga za to dežela plačuje kot uradnika. V najnovejši dobi, so se pa raz- mere v tem oziru zdatno na slabše spreme- nile. Bolniške stroške izterjava po odredbi oskrbništva neposredno odvetnik tožbenim potom in tako se pripeti, da presegajo tožbeni in eksekucijski stroški čestokrat prvotne bol- niške stroške. Je-li to postopanje oskrbništva umestno, o tem naj energično povprašajo slovenski poslanci deželni odbor v prihod- njem zasedanju deželnega zqora. Gospoda Josipa Sitterja, dež. sod. svct- nika in okr. sodnika v Brežicah so imeno- j vale — kakor znano — občine Videm, Bojsno, Globoko, Sela in Rigoncc častnim občanom. V nedeljo dne 7. julija poklonili so se g. zupani in večina odbornikov iz na- vedenih občin častnemu občanu ter mu iz- ročili diplome. Pri tej priliki se je pokazalo, kako zaupanje, vdanost in Ijubezen vživa ta funkcijonar med ljudstvom; nesramni na- padi v barabskih listih na njegovo osebo imajo samo nasproten uspeh. Čim bolj mu kradejo cast, eim bolj ga zahrbtno napadajo z lazmi, tim vecje zaupanje mu izkazujejo slovenske občine in slovensko ljudstvo, ki pozna prav dobro — časnikarskc hijene. „Ptujski Štajerc", po domaee «gistna krota» zadira se v štev. 25 zopet v osebo g. Dr. Benkovič, odvetnika v Brežicah, češ, da je računal nad vsc poštenemu kmetu And. Sepecu v Jereslavcih preveč na stroš- kih za neki opomin. «Giftna krota» in Šepec nista bila in ne bodeta nikdar kompetentna določevati in odobravati odvetniških računov, za to imamo zakon in sodnije. Übema po- štenjakovičema bodi povedano, da je res in opravičeno g. dr. Benkovič zahteval za do- tični posel na stroških K 3.70, po tožbi je pa svdnija odmerila stroške na k 13 80, ka- terih Šepec še do danes ni poravnal, kakor tudi iztožene glavnice ne zanašajoč se na dejstvo, da nima nikaccga premoženja in da mu upnik ne more nič vzeti. Dolgove delati in dolgove pošteno plačevati sta dva povsem različna pojma. Sorodne duše se pa v obče strinjajo v svojih nazorih, saj «gliha vkup striha>. Sploh pa ptujski „Štajerc" v zadnjih štcvilkah psuje, da se človeku sludi. Ni ga bolj ustudnega lista na svetu kot je ta cunja. Zadnje volitve so pokazale, da jc njegovi «stranki» na Spodnjem Štajerskem odklen- kalo, zato bruha ogenj in žveplo. Z obža- 1 o v a n j c m moramo k o n s t a t i r a ti , sodeč po š t eviIkah, da j e ravno u č i t e 1 j s t v o med n j e g o v i m i g I a v - n i m i s o t r u d n i k i, s r a m o t a z a s 1 o v e ri- sk o u či t c 1 j s t v o , da t r p i med sab o dopisnikc «Stajerca». Naše mnenje je, da si vsakdo umaze cast, kdor sploh posilja kake popravke «Štajercu» ; kjer je to neob- hodno potrebno, naj sc to stori v poštenih šlovcnskih listih. Prosimo somišljcnike, naj se po tem ravnajo. Vseslovanski sokolski izlet v Pragi se je vršil dne 28., 29. tn 30 junija in 1. julija. Izleta so se udeležili vsi slovanski Sokoli (izvzemši Poljake); bilo jih je nad 20.000. Tujcev je došlo v Prago te dni čez 50.000. Sprevoda društev po mestu se je udeležilo 16.0000 Sokolov; prostih vaj se je udeležilo čez 8000 Sokolov in 2500 žen- skih telovadk. Utis nastopa Sokolov je bil velikanski. Izleta se je udeležilo okrog 25 sokolov iz Brežic, Sevnice ter Krškega ter drž. poslanec dr. Ivan Benkovič. Izlet krškega in brežiškega „Sokola" v Sv. Križ pri Kostanjevici se je vršil v nedeljo popoldne, dne 7. t. m. Ne oziraje se na slabo vreme, prikorakala sta skoraj ob istem času z nasprotnih strani oba Sokola. Krške Sokole je dočakal pri vhodu v vas g naduc. Ivan Main erič z veliko innozico ljudstva in narodnih dam — katere so okin- čale Sokole s cvetjem — ter jih pozdravil z lepim govorom, povdarjajoč idejo sokolstva, katero stoji v prvi vrsti v boju zoper našega skupnega narodnega sovražnika. Zahvalil se mu je v imenu krškega Sokola v kratkih in krepkih besedah starosta brat H u m c k, na kar so Sokoli na čelu množice ljudstva odkora- kali v vas. V istem času so se zaslišale trublje brežiškega Sokola. Ker je ravno takrat močna ploha preprečila vsak sprejem, so se napotili vsi v paviljon g. Striterja, kje je g. naduc. Malnerič zopet pozdravil brežiške Sokole. V imenu brežiškega Sokcla se mu je zahvalil starosta brat dr. Strasek, nagla- šajoč potrebo ustanoviti Sokola v Sv. Križu in Kostanjevici. Nato se je vršila prosta za- bava, katcra je z petjem in plesom trajala do kasne večcri, tedaj pa so morali Sokoli od- rakati proti domu. Navdušeni «Nazdar» jih je spremljal skozi celo vas. Otvoritev letovišča in gostilnc „Grič". Slovenska narodna društva v Brežicah priredc v nedeljo dne 14. julija 1907 veliko ljudsko veselico na vrtu gostilne «Grič» pri Breži- cah. Vzpored : Koncert vojaške godbe peš- polka št. 9(5 iz Karlovca; petje, pies, nine- teljni ogenj. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 40 vin. Toči se izborno bizeljsko vino in sveže delniško pivo. Proti Zagrebu vozi ob 105 zvečer mešanec in proti Zi- danem mostu ob 1 1 27 ponoči osebni vlak. Vozovi k kolodvoru so preskrbljeni. Samo- borski Sokol vrne lanski obisk. Iz Zagrebu se je oglasilo več društev, pride tudi pevsko društvo «Omladina». Na mnogobrojno ude- lesbo vabi uljudno Slavnostni odbor. Milodari za žrtev „Frankfurtaricc: Darovala sta: Dr. Benkovič K 5 Jos. Agreš K 1 Darovi naj se pošiljajo na upravništvo. «Pos. Stražo v Brežicah. Vinski zakon. V seji poslanskc zbor- nice dne 5. t. m. je poljedelski minister na tozadevno vprašanjc odgovoril, da se bcxlo vinski zakon (ki prepoveduje ponarejanjc vina in prodajo ponarejenega vina) do jeseni preoložil cccarju v potrjenie in da bode takoj v moč stopil; ob enem se izda po- sebna izvršilna naredba. S tern bo vinorej- cem gotovo ustreženo. O uvozu tujc živinc jc poljcdeljski minister govoril v isti seji, toda odgovor ni zadovoljil kmečke* poslanec, ker se je mi- nister premalo točno izrazil; obljubil je pač, da bode vlada s podvojeno silo delala na to, da se domača živinoreja povzdigne in tako odpade potreba uvažati tujo živino, tudi je obljubil, da bode vlada pri sklepanju veterinarne pogodbe s Srbijo ugodila za- htevam agrarcev, toda poljedelski minister ni izrečno izrazil, da se meja ne odpre. «Poslanci kmečkezveze» so stavili.primeriv> interpelacijo na poljedeljskega ministra. Pozor! Celjski totograf Alesi je odpo- slal svojega pomočnika Antona Reberšaka in ključarskega pomočnika M. Kollerja t'oto- grafirat po Štajerskem in Kranjskem. Povzete plošce bi bila morala pošiljati mojstru v Celje v izvršitev. Da si prahranita stroške za plošče, sta fotografirala kars praznim apa- ratom ter pobirala predplacila za slike. Tudi po gostilnah sta delala dolgove. Tička sicer že ima celjsko sodišče, vendar opo- zarjamo slavno občinstvo na ta slučaj in obenem priporočamo nasega domačina g. Pavla Kavšek-a, fotografa v Krskem, ki prihaja vsako trejto nedeljo in praznik v mesecu tudi v Ikežice in tarn sprcjema na- ročila v gostilni g. Klavžarja. Nase gcslo bodi: Svoji k svojim! Osebna vest. Vodslvo okrajnega gla- varstva v Brežicah jc prevzel Valtar grot Attems, dosedaj c. kr. nadkomisar v (Jradcu. Premeščen je od okrajnega glavarstva v Brežicah vladni koncipist g. dr. jokesch v isti lastnosti k okrajnemu glavarstvu v Deutsch - Landsberg. Mož ni ražumel niti besedicc slovenski. Slovenci ga torej ne bodo pogrešali. Naslednik mu je vladni kon- ceptni praktikant g. dr. Alojz (irossaner. Seja sanitctnega okrožnega odbora se vrsi v soboto 13. t. m. ob 11. dop. v Narodnem Domu v Brežicah. Najnovejša poročila iz clržavnega zbora. Dunaj 10. julija 1907. 1) r ž a v ti i p o s 1 a n c c d r. 1 v. I > ü n - kovic je pri proračunskem provizoriju pri- glašen kontra ^ovornikom. Naznanjam cenjcncm občinstvu, tfa scm ! prcvzcl od Dclniške pivovarnc goslilno Pivnica S 11 'S.. O v Laskem trgu kjcr ločim vsaki Jan svcžc pivo, najboljše domačc in tujc vino, ter raznovrstno zganje. Na razpolago so ved.no gorka in mrzla jedila. Cene zmercnc; točna in solidna po- strežba. Priporoeam se, p. n. tržanom in okoličanom, da me posetijo s svojim cenje- nini obiskom ler nva/ijo ^eslo: «Svoj k svojim». Franc Drolc, gostilničar. 525 «ircckc ess avstrijskega, ogrskega in laškega rdečega križa kakor tudi drugc postavnn dovnijcnc srcčke, sc prodajajo na odpkičcvanjc v mcscčnib obrokih. Zaslopnik Niko Jcrbič, Krško (tiskarna). Čitaj! Pozor! Slavonska biljcvina Ta jc napravljena iz najholjših p;orskih 7.v\\si lcr su izvrstno in z najboljšim unpchom vporablja proti zaslurflcmu kaslju, hnlili v prsili, prchlajenjn v grlu, hripavosti, tc/.kcni riihanjn, astmi, pljucnom kataru, su- hem kašlju, tuluTluilozi iUl. iul. Dclovanjc izborno, uspch si»urcn. C'ena jc franko na vsako poSto n\ 2 stcklcnici 3 K 40 v., 4 stcklenicc 5 K 80 v. po povzciju ali čc sc pošljc dcnar naprcj. Manj k«>t 2 steklunici sc w pnšiljn. 1'rosimo tla se siaroča naraviiDst od : P. Jurišiča, lekarnarja v Pakracu št. 200 (Slavonija). lOr.O delavccv._________________Ustanovlj. 1. 1872. umz Pripoznaiio najboljsi — mlatilni stroji.== ulrOJI /,a sclcv na iiovn izl)nijšancga sisltnia ,A^rik()la'. Fiuyi ix. j,kia. Brane in uö!jö!nilii. SlPOJI z.'i žctcv trave, detclje in žita. UirDjl z.'i obračnnje sena in kopic. UliSnfiltllCu /.a sfiio in slamo, sadjc in f.roziljf. Hldraulfčne stishalnicg. ~ IIIlim /,n uid/.Jjc in sadjc. Čistilnih ,-, ^,^c. Brizynlnicß ¦/.». trie in sadikc. * iHrDJI za sušiinju saJj;i in žclunjavc. Zaliisa wsakoupstunih tfrugih poijeddshih strojeü! Ph. Mayfarth & Co. Ivomicn vsakovrstnih poljcdelskib strojev. Dunaj 2/1, Taborstrasse st. 71. OiMikov.'wia z vex ko Mi(i zlatimi in srebrnimi kolajnaini. lhmtrovani ceniki znslonj. in iMuluip6cvalci.sc iščcj Za Brežice se iščcjo obrtniki: kolar, urar, kovač. Pričakovati imajo ^..Kcr -/-.- slu/.ek. Prosimo za ponatis! Vinogradniki pozor! Najboljše in najcenejše srcdst\o zopcr plesnivce (Qidium) na trti jc škroplenju s „PouFöuim pot. periinim iugom". Iskusalo sc jc skozi mnoga lcta po vzornih vinogradnikih, pokazali so sc naj- boljsi uspebi povsod. -¦- J^avnotako je tndi za primešanje k modri galici proti pcronos- pori ncobhodno potrcben : „Paurou pat. pcrilni lug." J )obiva sc povsod, po večjib špecerij- skib tr^ovinab (s pravilnim navodilom) ali pa pri izdelovatelju Konrad Pauer, Polzela (Stajersko). Marijine kapljicel 'i'c kapljice se rabijo za vse n'<- tranje in zunanje bolezni — to je do sedaj najboljse hišno zdravilo, ki izvrsto deluje in poma^a v mn<>- gih boleznih. Osobito dcluje izvr- stiw) proti protinu (gihtu), reumn- tizmu, bodenju, trganju, ^lavobolu, Kobobolu, prsobolu, kašlju, prehla- jenju, jctrni in bubrežni bolezni, želodčeni in Črevesni bolezni, napi- havanju, kreu, zgagi, proti bljuva- nju itd. Krepi živce in telo, torej ----------------- neobhndno potrebno za vsako hišo^ Imam tisocc zahvalnih in priznalnih pisem. Dclujtjo izvrstno in zanesljivo. Dobrega in ugodne<',a so okusa, tak«) da jih vsak rad vzamc in tudi otoci. Ccnn je frank«» na vsako pošto: 12 stekleničic s> K, 2-1 sttklcniCic H-00 K, .^(5 sfeklcničic 12"4O K Manjc od 12 sk'klenicic se ne razpošilja. I'rosini, da se narocuje samo od mene pod naslovom : Ljekarna k zlatemu orlu, 7 jo Pakrac St. 15, Slavonija. 5 { a v b i n s k a zadruga „Lastni Dom" vpisana /adru^a z omejeno zavezo . v Brežicah = kupujc svojim članoin hise, zida svojim članom bise, posojuje svojim članom dcnar na menjice in zcmljišča, eskomptira (prevzema v takoisnjc jzpl;irilo) t#rjatvc svojib članov-obrtnikov. Izposojcni dcnar sc obrcstujc s i)1///,, ^° (>7o in sc vraca proti '/aVo do 2"/0 amortizaciji. Dein. družfaa združenih pivouarn Zalec in Lašhi trg v Ljubljoni priporoča svoje m izborno pivo v sodcih in steklenicah. Zastopnik pivovarne v Brežicah je g. Alojzij Schweiger. Zühtevajte povsod „Posavsko Stpažo" in noj ne monjifa v nobeni gostiini ali Ravarni! SVOJI K SVOJIMl Slovenci! Združimo se! Sloga jači, nesloga tlači! Podpirajmo le svoje prijatelje! Podpirajmo le slovenske trgovce, obrtnike in krčmarje! NrKI trnnUri in* tvrdka Uršič & Lipej, tvrdka A. Umek, tvrdka Jos. Boecio HUul liyUVbl uu. (preje Varlec), gosp. Janko Broz, veleindustrijalec (zaloga moke), združeni pivovarni Žalec in Laski trg (založnik pive g. AI. Schweiger), g. Misko Balon, lesni trgovec (skladišče na prostoru del. pivovarne Žalec-Laski trg) vsi v Rrežicah. G. Franc Gerec, veletržec v Pisecah, g. Andrej Frece, g. Martin Frece, g. Andrej Kos, g. Jože Vrečko itd., vsi na Bizeljskem. (J. J. Vidmar in g. Anton Zorčič v Kapelah, g. Kozalija Novak in Franc Perger v Dobovi, g. Franc Petan v Sromljah, g. Karl Presiček v Zdolah, g. Anton Vahčič na Vidmu. l|"|cj nhntnihl , Jos. Boecio v BREŽICAH (pri frančišhanshi cerkwi). Najvecja in najnovejša zaloga raznega manu- fakturnega, suknenega in volnenega blaga z moškim in ženskim perilom, svilenih in drugih robcev, nogavic, čipk, nakita i. t. d. Bogata zaloga špecerije, najlepša moka iz Majdičevega mlina v Celju, železnina, lita in posteklena posoda, porcelan, glaževina, ce- ment, trstina, umetna gnojila, premog i. t. d. ecsbo PFodojom fudi use dezelne pridelhe in hupujem iste po najuisjiti cenoh. ==: Izvoz jajec na debelo. = Cene strogo solidne in točna postrežba. Slovenci! spominjajte se družbe sv. Cirila in Metoda. Tr^ovina s papirjem, p'.salnim in risalnim orodjem, knjigami, molitveniki in drugimi tiskovinami za vse urade, velika za- loga podob in okvirov, razne vrste šipe v vseh velikostih, barvah in debelosti, vsakovrstne reci za božič, papir, peresa, cvctke in različni kinč za jaslice. mične novosti v galan- tcrijsketn oddelku, igrače in vse drugo priporoca na drobno in debelo po nizki ceni ANTON UMEK v Brežicah in v Krškem. Sprejema psahoprstna narocila za „Zadružno tisharno" in knjigoveznico ===== po zmernih cenah. ===== POSOlILNICfl V BREŽICAH registrovana zadruga z neomejeno zavezo nnrnjnjp na zemljišča in osebni kredit proti 57a% ali 6% obre- puaujujt stovanjU. nhnPCtlljP hranilne vloge s 47a% (štiri in pol od sto), plačuje da- UUIL lUjb vej{ oj nranjinjh viOg (rentnj davek) sama; lirnrfniE vsak PondeUek in četrtek od 87a do 12. ure dopoldne UIUUIIJL v ^Narodnem homu», I. nadstropje; lITIfl SUOlß nOStilllß v *Naro^nem I^omu» z lepim hievom in pro- IIIIU Jiruju yuJlllllL stornim dvoriščem ter «na Griču» na koncu novega mostu čez Savo; toči le dobra in pristna domača, izbrana vina. HPflliilnR UlOtlß sPreJema °^ vsakogar, posojila dajc le zadruž- Leta 1906 do 1. grudna je bilo prometa dva milijona tritisoc kron. 2, L. 1906 je bilo prometa 2,772.709.87 K. ODBOK. Izdajatelj in odgov. urcdnik: Franc Antolič. Lastnik in založnik: «Narodni konzorcij v Brežicah». Tisk «Zadružne tiskarne» v Krškem.