Collotti difendeva U Italia!
red kasacijskim sodiščem, ki | yj je obravnavalo obsodbo Sto- | 1« Jana Prešla, Danila Petaro- | sa in njunih tovarišev, obsojenih e zaradi izvršitve smrtne kazni nad b Collottijevim agentom Fabianom, | je javni tožilec Paolucci dejal:	|
«Collotti je branil Italijo-n Te njegove besede izražajo mi- | selnost velikega števila bivših la- | šistov, miselnost, ki ima v Trstu | še zelo globoke korenine v raznih | slojih in strankah, ki se tako ra- = de nazivajo demokratične. Vse to i ni zato za nas prav nič novega, ž višek nesramnosti je le v tem, da ; si je drznil izreči te podle besede : pripadnik tržaškega sodstva.
To šovinistično miselnost, ki j opravičuje vse najbolj grozne zločine, le če so bili izvršeni nad Slovenci, nad nižjim plemenom, srečujemo v Trstu na vsakem koraku. Borba proti slovenskim šolam, odrekanje vseh kulturnih, jezikovnih in političnih pravic Slovencem, strupeni šovinizem vseh «demokratičnih» italijanskih strank in njihovih svetnikov v občinskem svetu, kjer je slovenska beseda smrtni greh, če ne že zločin, vse to je čisti fašizem, je ostanek najbolj podle rasne mržnjo, je usedlimi fašistične preteklosti, fašistične vzgoje, ki povsod sili na dan. Ce pojde tako naprej, bomo kmalu zopet videli zloglasne napise: Qui si parla soltanto italiano!
Sedaj je manjkalo še to, da je bitje v togi, ki sodi ljudem v imenu pravice in neke nepristranosti, imenovalo najbolj grozno zločinstvo fašistične tolpe obrambo ita-lijanstva. Pri vsem tem bi lahko pričakovali, da bo javni tožilec nekega lepega dne v sodni dvorani zaklical: «Živio Mussolini!» Po vsem tem bi se temu prav nihče ne čudil.
Za to bitje so torej zločini Pa-gninija, Collottija, Coceanija obramba italijanstva? Požigi vasi, tisoči žrtev, obešenci v. ul. Ghega, D'Azeglio, ustreljeni talci na Opčinah in drugod, pepel zažganih trupel v Rižarni mučilno orodje v Villa Triste, divjanje fašistov po kraških vaseh, metanje živih ljudi v ogenj, odganjanje ljudi v nemška taborišča smrti, vse to je za Paoluccija in njemu podobne le obramba italijanstva.
Ce taka bitja sodijo partizanskim borcem in antifašistom, tedaj nam Postaja vse bolj jasno in razumljivo, zakaj so ječe polne borcev in antifašistov in zakaj so fašistični zločinci na svobodi.
Fašisti so torej ostali to, kar so vedno bili, pa tudi če so na najvišjih položajih. Svoj fašizem sami Priznavajo. In Anglo - Američani, ki jih ščitijo, to dobro vedo. Vedo, da so ravno ti novi «demokrati» Sc nedolgo od tega kričali: «Malta, Gibuti, Tunisi, Savoja!» Vedo, da
J!lll!llllUllillllllllllllllllll!lllllilinillllll!llilll!lllHIIIIIIIIIIHIIlllllHlllillililtliilliHlllllllliillllllllllllllilillHlllllllllllliilllllllllllllllllHlilllinilllllllll!IIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIilllilllllllllll!IIIIHIIIIIIII!lllll^ I	Poštnina plačana v gotovini,	Spedizione in abb. post. II. gruppo

CENA 20 lir, 6 din
TRST 12. avgust» 1»I4»
LETO ČETRTO številka 178
(Foto Magajna)
POGLED Z NANOSA NA RAZDRTO
«M*
!„..........................................................i»»»........................................................
so metali prav nanje golide gnojnice, čeprav se danes plazijo kakor kače pred njihovimi nogami, da jim odpuste njih grehe. Toda vsaka stvar ima svoje meje. Pri nas so jasni zakoni, ki kaznujejo apologijo fašizma. Besede javnega tožilca pa so čisto navadna apologija fašizma. Dolžnost vojaške upra-
ve je, da spravi vse one, ki tako odkrito zagovarjajo fašizem pred sodišče, ne pa da sodijo onim, ki so prelivali kri proti fašistom tudi skupno z Anglo - Američani samimi.
V sodstvo, ki zagovarja fašizem in blati spomin žrtev, ne more imeti naše ljudstvo nobenega zaupa-1 nja, pa četudi se ponaša s,svojim
rimskim pravom. Prav gotovo bi. imeli več zaupanja v sodstvo kakšnih Culukaferjev.
Spričo takega obrekovanja osvobodilne borbe in poveličevanja fašističnega zločinstva je dolžnost nas vseh, vsega slovenskega ljudstva na Tržaškem ozemlju, da se strnemo in zastavimo vse svoje sile, da zavremo pohod fašizma, sicer se bo vedno bolj bohotil in ši-
ril. Dolžnost demokratičnih Italijanov pa Je, da se proti fašizmu skupno z nami bore in s svojo borbo najbolje dokažejo, da nima Collottijevo «italijanstvo» s pravim italijanstvom prav nič skupnega, kajti, če bi bili zločini Collottija in njegove tolpe res obramba italijanstva, tedaj bi se morali vsi pošteni Italijani le sramovati svojega italijanstva.
KRONIKA
V	Belgiji Ee vedno traja vladna kriza, ki je nastala ob vpražanju vrnitve na prestol bivSega kralja Lscpolda.
V	zahodni Nemčiji se nadaljuje teror proti članom komunistične partije. V pokrajini Hessen je ameriška vojaška policija aretirala dva člana komunistične partije, ki sta lepila predvolivne lepake.
Prvak ameriške progresivne stranke Wallace je pozval po radiu predsednika Trumana, naj pošlje takoj trgovinske misije v ZSSR, države vzhodne Evrope in v Kitajsko.
Tajnik sindikata italijanskih železničarjev senator Massini je napovedal, da bodo začeli železničarji z agitacijo in po možnosti tudi s splošno stavko, če vlada ne bo sprejela njihovih zahtev po zvišanju plač.
Vojaška sodišče v Teheranu je obsodilo skupino državljanov, bivših članov demokrščanske stranke. Pet jih je obsodilo na smrt, 12 pa na zapor od dveh do 10 let.
Ameriški senat je s 55 glasovi proti 36 odbil določitev kredita 50 milijonov dolarjev za Španijo v okviru Marshallovega načrta.
Ameriškemu senatu so predložili končni program vojaške pomoči, v katerem so nekoliko omejili predsednikove pravice. Načrt določa za podpisnice atlantskega pakta 1.160 milijonov dolarjev za Grčijo in Turčijo 211 milijonov za Korejo in Filipine 27 milijonov.
V	državi Ekvador je silen potres povzročil ogromno škodo in nad 6000 smrtnih žrtev. Številna mesta in vasi so bila popolnoma uničena. Zaradi prekinitve prometnih zvez je še vedno nemogoče določiti točno število mrtvih in ranjenih. Prekinitev železniškega prometa zelo ograža dovažanje živil in drugih potrebščin. V nedeljo so iz Panamskega kanala odpotovala tri letala polna zdravil.
Medtem pa so v osrednjih pokrajinah Ekvadorja nastale poplave In se širi epidemija. Radio Ambato je javil, da je reka Moya prestopila bregove in odnesla več ljudi, ki so ostali pri življenju in ki so bežali ob bregovih reke.
Italijanska vojska je imela na področju Ivrea svoje poletne vaje.
Desettisoči delavcev so korakali po tokijskih ulicah in protestirali proti odpustitvi osebja pri železnicah in pošti.
V	varnostnem svetu so nadaljevali razpravljanje o poročilu, ki ga je predložil posredovalec Banche v zvezi s premirjem med Izraelom in arabskimi državami.
Radio «Svobodna Grčija» poroča, da so imeii monarhofašisti pri bojih na vzhodnem Grammosu 277 mrtvih in 876 ranjenih. Demokratična vojska je večkrat vrgla mo-narhofašiste na izhodne položaje.
V	juliju so izgubili monarhofašisti 7965 mož, ki so deloma mrtvi, ranjeni ali pa ujeti.
Gospodarski iu socialni svet OZN je začel v Ženevi proučevati vprašanje brezposelnosti in zaposlitve.
V	imenu Svetovne sindikalne zve-ze je govoril Di Vittorio.
Glavni tajnik OZN Trygve Lie je predložil generalni skupščini OZN svoje letno poročilo. V njem Pravi med drugim, da so metode mirne ureditve sporov edine, ki J‘h je mogoče izvajati, kajti prisilna akcija proti kateri koli .veliki sili bi pomenila vojno V Strasbourgu je začel zasedati evropski svet. Komite ministrov v katerem sta tudi turški in grški zunanji mipister, se je sestal na svoji drugi seji. V Strasbourg so prispeli Bevin, Schuman, Sforza In tudi duševni oče evropskega sveta Churchill.
Vso Italijo je zajel val vročine
V	Rimu je bilo v senci 35,6 sto-pinj, v Firencah nad 37 stopinj,
V	Palermu pa kar 38 stopinj
Pri Kodnu je brzi vlak zadel ob avtobus, ki je vozil so otrok iz počitniških kolonij. 18 otrok je bilo ubitih, 21 pa ranjenih.
Jugoslavija je poslala noto ZSSR, ker je ta opustila obrambo upravičenih zahtev malega naroda
SOVJETSKI PHEDŠTAV^SKI niso podpirali inleresov FLRJ
Iz načelnih političnih vzrokov. Porabili so Slovensko Koroško le kot drobiž pri sporazumevanju z imperialisti
3. avgusta je vlada FLRJ poslala sovjetski vladi noto, s katero pobija trditve, ki jih vsebuje nota sovjetskega poslaništva z dne 9. julija. Xa nota namreč trdi, da je sovjetska vlada zaščitila interese slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji in dosegla nekaj v korist Jugoslavije.
Jugoslovanska nota pa ugotavlja, da je sovjetska vlada s tem,
da je popolnoma opustila obrambo pravičnih zahtev malega zasužnjenega naroda in reparacij, ki se imajo plačati socialistični državi, žrtvi napada in zvesti zaveznici ZSSR med vojno, sklenila z zahodnimi državami sporazum-diktat, ki je sličen imperialističnemu senžtr-menskemu diktatu, ter upoštevala samo svoje ozke interese.
Jugoslovanska nota zavrača ob-
OB PODPISU
jugoslovansko-italijanske trgovinske pogodbe
Pretekli četrtek so v Rimu pod-pisnli trgovinski dogovor med J.u-goslavijo in Italijo v okviru petletnega dogovora za gospodarsko sodelovanje z dne 28. novembra 1947.
Dogovor velja za eno leto in določa izmenjavo blaga v obe smeri v skupni vrednosti 54 milijard lir. S posebnim pismom daje dogovor možnost novih pogajanj v tem letu za zvišanje kontingentov.
V glavnem bo Italija izvažala južno sadje, pUitovino, volnene tkanine, bombaž, svilo, lake, zdravila, kemijske - proizvode, električne in tele jonske kable, avtomobile, pnevmatike za avtomobile, tovorne avtomobile, kolesa in motorna kolesa, tramvaje in filobuse, električne stroje, industrijske naprave, motorje itd.
Jugoslavija bo v glavnem izvažala les, koruzo, boksit, železne rude, cink, svinec, baker, hmelj, zdravilne rastline itd.
Glede te pogodbe je bilo mnogo komentarjev. Kominformistični tisk vidi v njej nov dokaz, da gre «Jugoslavija v objem imperializma», kakor da ne bi druge države ljudskih demokracij sklepale z
zapadnimi državami podobnih pogodb.
V resnici pa gre za čisto gospodarsko pogodbo, ki je obema državama v prid. Obe gospodarstvi se namreč med seboj spopolnjujeta: Jugoslavija potrebuje za svoj industrijski razvoj industrijske izdelke in izdelke za potrošnjo, Italiji so vedno primanjkovale surovine, katere ji lahko Jugoslavija dobavlja. To je tudi razvidno iz seznama blaga, ki pride v poštev pri zamenjavi. Italija, ki ima ogromno število brezposelnih, ima ves interes, da ohrani in razširi trgovske stike z Balkanom, ki je bil vedno njen dober odjemalec. Kar se Jugoslavije tiče, je vedno zavzemala važno mesto v italijanskem izvozu in uvozu.
Zamenjava med obema državama se bo lahko še povečala, če ji ne bodo stavljali umetnih zaprek. Predsednik jugoslovanske delegacije v Rimu, ki je podpisal dogovor, je na primer dejal, da pomeni nova pogodba izhodišče in ne konec ter da bo številno italijansko delavstvo zaposleno pri obno-vi gospodarstva, zlasti pri boni/i-kac'.jskìh delih.
tožbe v sovjetski noti, češ da se je Jugoslavija že leta 1947 za hrbtom sovjetske vlade sporazumela z britansko vlado glede svojih o-zemeljskih gospodarskih zahtev do Avstrije, in pravi: «Sovjetska vlada dobro ve, da ni bilo nikoli tajnih pogajanj za hrbtom Sovjetske zveze med jugoslovansko in britansko vlado ali z vladami zahodnih držav glede mirovne pogodbe z Avstrijo. Hkrati sovjetska vlada ve, da so sovjetski predstavniki gospodje Molotov, Višinski. Gušov, Novikov in Zarubin od začetka leta 1946 vztrajali, da se zmanjšajo zakonite ozemeljske zahteve in jugoslovanske reparacije do Avstrije».
Jugoslovanska vlada je dokazala voljo, da pride do sporazumne rešitve, da se ohrani mir. Sovjetski predstavniki so svetovali jugoslovanski vladi, naj skuša sama doseči sporazum o tem vprašanju z zahodnimi državami, kar sovjetska vlada tudi dobro ve. Zato je bila sovjetska vlada poprej in tudi pozneje obveščena o vseh predlogih, ki jih je stavila jugoslovanska vlada, ter o razgovorih.
Sovjetska vlada v svoji noti tudi ni pojasnila protislovja, zakaj je celi dve leti po zatrjevanih tajnih pogajanjih jugoslovanske vlade z zahodnimi državami še nadalje podpirala vse jugoslovanske zahteve do Avstrije.
Glede poskusov sovjetske vlade, da opraviči svojo udeležbo pri krivičnem pariškem dikto.tu z zatrje vanim naporom, ki naj zajamči za. ščito slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, pravi jugoslovanska nota: «Vlada FLRJ z velikim nezadovoljstvom ugotavlj.a, da je jamstvo za zaščito pravic manjšin, sklenjeno v Parizu s pristankom sovjetskega predstavnika, prav isto, za katero so tri leta hotele zahodne države doseči, da bi ga Jugoslavija sprejela namesto Pi'a" ve svobode in pravih narodnostnih
pravic koroških Slovencev in Hrvatov v Avstriji po vzorcu «zaščite manjšin», ki jo določa imperialistična senžermenska pogodba po prvi svetovni vojni. Xo jamstvo pravic manjšin je samo nadaljevanje prisilne germanizacije slovenske in hrvaške narodne manjšine v Avstriji».
Sovjetska nota trdi, da je svet zunanjih ministrov v Parizu sklenil izročiti Jugoslaviji avstrijsko imovino, ki je na jugoslovanskem ozemlju, spričo naporov Sovjetske; zveze. To nj točno, saj je francoski zunanji minister Bidault predlagal leta 1947. v Moskvi, naj se prepusti ta imovina Jugoslaviji na račun reparacij. Vsa ta avstrijska imovina predstavlja le vrednost dveh milijonov dolarjev, t0 je neznaten del v primeri s škodo, ki jo je Avstrija poleg nacistične Nemčije prizadejala Jugoslaviji med vojno. Ne glede na pustošenje in plenitve je Avstrija odnesla iz Jugoslavije imovino v vrednosti 180 milijonov dolarjev.
Pariški sklepi dajejo zadoščenje zahtevam Sovjetske zveze in jamčijo njene interese, dočim se povsem zanemarjajo interesi Jugoslavije. Ti sklepi dokazujejo, da sovjetski predstavniki niso pred sprejemom pariških sklepov podpirali zakonitih interesov Jugoslavije ir načelnih političnih vzrokov in tudi ne iz prepričanja o utemeljenosti jugoslovanskih zahtev, pač pa nasprotno zaradi tega, da bi jih v določenem trenutku uporabili kot drobiž pri sporazumih z zahodnimi državami, za dosego svojih zahtev ne glede na interese Jugoslavije in v škodo Jugoslavije.
Sovjetska vlada nosi pred zgodovino in svetovno demokratično javnostjo odgovornost za ta nedemokratična dejanja, ki posvečujejo veliko krivico v škodo socialistične države in zatiranega naroda. Poskus sovjetske vlade, da bi zvalila svojo krivdo na jugoslovansko vlado, je težka žalitev, ki jo vlada FLRJ zavrača z globokim zgražanjem.
Jugoslovanska vlada vztraja popolnoma na protestu in pri zahtevah, sporočenih 22. junija 1949. vladam Sovjetske zveze, ZDA, Velike Britanije in Francije, in vztraja, naj svet zunanjih ministrov zopet preuči zakonite zahteve jugoslovanske republike napram Avstriji in sprejme pravične sklepe ob sodelovanju in posvetovanju predstavnika FLR Jugoslavije.
Načelniki glavnih štabov ameriških oboroženih sil, ki tvorijo tako imenovani vojaški možganski trust in ki jih imenujejo atomski generali, so nadaljevali svoje potovanje po Evropi in obiskali London, Pariz in Dunaj, Od tam so končno zopet odleteli v Ameriko, Njih potovanje po Evropi je trajalo deset dni in je bilo po njihovih besedah zelo uspešno.
V Londonu so se sestali z angleškimi načelniki glavnih štabov kop. ne vojske, mornarice in letalstva. Sestanek je bil seveda tajen. V službenem poročilu so izjavili, da so razpravljali o vojaški organizaciji glede izvedbe določb atlantskega pakta.
Po nekaterih vesteh so Američani v Londonu razpravljali o ustanovitvi koordinacijskega odbora s
Gblsh ainerišifi „atomeiši geieralef
pomeni fennee neeižiiisnesli cfrlan allanisM ussite
Francije. Odpor v Franciji proti vključitvi Nemčije je tako velik, da si nobena reakcionarna stranka do. slej ni upala niti omeniti te misli.
Kakor smo že pisali, je nasprotje med Francijo irj Anglijo v glavnem naslednje: Francija zahteva obrambo Evrope s pomočjo črte, ki bi šla od reke Labe do Trsta, velika Britanija pa bi hotela braniti evropsko celino z onstran Rokavskega preliva, ker bi bila na ta način obramba Anglije boljša. Zagovornik sedežem v Washingtonu, ki bi jmel I francoske zamisli je general De nalogo vskladiti delovanje povelj-iTassiSny. angleške zamisli pa mar-stev štirih področij dežel atlantske- Montgomery. Ta je namreč mne-
ga pakta.
Ves napredni tisk imenuje obisk atomskih generalov v Evropj kot nadaljevanje priprav za vojno, ki jo hočejo amerišk; imperialisti. Pri tem je zanimivo, da je priletel iz Pariza v London general Montgomery, ki je imel po sestanku angleških načelnikov glavnega štaba razgovor z ameriškimi generali. Prihitel je, da bi pretekel Francoze in obrazložil Američanom svoje stališče. Ameriški generali namreč preučujejo
nja, da ne bi mogla nobena sila ustaviti napredovanja sovjetov v Evropi, ko bi se enkrat vojna začela. Iz teh nasprotij pa izvira tudj različno mnenje glede zahteve orožja od ZDA. Italijanski generali nimajo nobene strateške zamisli in so prepustili yso zadevo Američanom.
Dejansko se omejuje torej vsa strategija ZDA na to, da bj se vršila bombardiranja z atomskimi bombami, Evropa pa naj bi dobav-
možnost, da bi j2 Anglije napravili iljala človeške sile za vojno na kop-veliko oporišče za strateško in atom- j nem. Amerika je torej pripravljena sko bombardiranje Sovjet, ke zveze, voditi vojno do zadnjega Evropejca.
Američani bi hoteli tudi vključiti med atlantske oborožene sile obnovljeno nemško armado. To pa Francoze zelo vznemirja. Celo reakcionarni «Le Monde» piše, da bi vključitev nemške armade sama po sebi bila grožnja za mir in varnost
Atomski generali so v Londonu sprejeli tudi danske in norveške generale ter razpravljali z njimj o «obrambi» Skandinavije.
Iz Londona so generali odpotovali v Pariz. Tu jih ni ljudstvo prav nič prijazno sprejelo. Organizacija
.j-Borci za mir in svobodo» je pozva. j la pariško ljudstvo, naj se zbere I na trgu «Concorde» in manifestira i za mir. Tudi vodstvo francoske sindikalne zveze je pozvalo vse francoske delavce, naj 5. avgusta, ko prispejo v Pariz ameriški generali, gredo na trge in ulice ter pokažejo voljo francoskega ljudstva do miru.
Oblast je vse manifestacije prepovedala in poslala zlasti na trg Concorde pred ameriško ambasado velike oddelke policije. Kljub tcmu je prišlo do demonstracij in do spopadov med ljudstvom in policijo. Bilo je več ranjenih in aretirali so nad sto ljudi. Množica manifestan-tov je vzklikala; Bradley v New-York! Mir Vietnamu! Hočemo mir!
Odboru organizacije za mir in svobodo je uspelo izročiti generalu Bradleyu pismo, ki piše med drugim: «Pred komisijo za zunanje zadeve v predstavniški zbornici ste trdili, da bo vojaška pomoč Evropi imela gotovo vpliv na moralo prebivalstva. Vi se zelo motite, če mislite, da bo ta vpliv ugoden. Pariško ljudstvo želi samo mir, tisti mir, katerega je navdušeno pozdra. vilo takoj po zmagi zaveznikov nad nacistično Nemčijo. Ce francoski politikanti ali vojaški poveljniki obljubljajo in vam dajejo upanje, da vam bodo nudili gete in vas prosijo za orožje, je bolje, da veste, da se ne smatramo obvezani z ničimer».
Izvršilni odbor svetovnega kon-
■ gresa pristašev miru pa je sklenil ua svoj; seji v Parizu, da bodo 2.
I oktobra po vsem-svetu organizirali «mednarodni dan borbe za mir».
Francoski genera] Re ves ,e na obedu prirejenem na čast ar.glo-ameriškega tiska, odkrito rjavil, da j> treba najprej napasti Ejvjetsko zvezo, in sicer prej kot bi imela čas, da mobilizira.
Trumanov «vojaški možganski trust» je imel v Parizu najprej sestanek s francoskimi načelniki vojaških štabov; ta sestanek je trajal okoli 3 ure. Popoldne pa so se sestali v Fontainebleauju z načelniki «Zapadne unije».
Naslednji dan so se atomski generali sestali še z belgijskimi, holandskimi in portugalskimi poveljniki glavnega štaba. S tem so se vojaški razgovori dejansko kc tičali. V nedeljo so atomski generali odleteli na Dunaj, kjer so pregledali ameriške čete in se razgovarjali z avstrijskimi politiki. Tudi dunajsko ljudstvo je demonstriralo prot. ameriškim generalom.
Obisk ameriških generalov pomeni dejanski konec neodvisnosti držav atlantskega pakta, zahodne armade bodo prisiljene sodelovati z nemškimi militaristi, vsi pa bodo podrejeni ameriškemu poveljstvu. Američani so tudi pristali na to, da bodo v vrhovnem svetu za hrambo zastopane samo ZDA, Anglija, Kanada m Francija. Italija pa bo prava Pepelka,

in zvezde nad 4 li ir vin
^BuuaammmBBm^BammammMntmmm^mmmKBnmmmaaemaanK^mBaKmm^aaaammmmiKmmammmKmaBaBmauBamumBmmmaaaHBamsmBma^mmuminmm^ unni i—
Zunanji minister ZDA Acheson je bil prisiljen priznati, da je doživela ameriška politika na Kitajskem popoln polom. Vso krivdo pa zvrača na Cangkajška, češ da je pohujšanje in slabo vladanje Kuomintanga krivo, da je nacionalistična kitajska Vojska doživela poraz za porazom.
Acheson je namreč poslal predsedniku Trumanu belo knjigo o od-nošajih med ZDA in Kitajsko v petih letih. Iz te bele knjige so razvidne v kratkem naslednje stvari: Kitajska je izgubljena. Središče Kitajske imajo v rokah komunisti in nacionalistična vlada ne bo mogla vzdržati napada komunistov proti Južni Kitajski. Vzrok tega je boljša organizacija komunistične vojske. Američani niso za to odgovorni. Američani so pomagali, kolikor so mogli, sedaj pa bi bila vsaka pomoč zaman.'.
2e general Marshall je pričakoval zmago komunistov. Leta 1946 ga je namreč Truman poslal na Kitajsko, da bi posredoval za mir, toda Cangkajšek ni poslušal njegovih nasvetov,
Američani torej priznavajo, da jim je Kitajska ušla iz rok in da je ne bodo mogli več izkoriščati. Po drugi strani pa se širijo glasovi, da misli angleška vlada priznati de facto kitajsko komunistično vlado, ko bo ta ustanovljena.
Ma tafta ilaliiaasi delavcev
V Italiji so zaceli industrijci veliko ofenzivo proti delavstvu. Podjetje FIAT je izvedlo tako oster ukrep, kakršnega si ni upalo podvzeti vse od osvoboditve dalje. Preklicalo je namreč sporazum, sklenjen 23. februarja 1946, s katerim so bili ustanovljeni obratni odbori. Tako je ta veliki trust prvi stopil v borbo, da iztrga delav. cem pridobitve, ki so si jih priborili s težko borbo. Predno je ravnateljstvo podjetja izdalo svoj ukrep, je dalo obkrožiti tovarne s policijskimi in karabinerskimi silami.
Kakor hitro se je vest o odpovedi sporazuma o ob*ratnih odborih razširila po podjetju, so delavci prekinili četrt ure vse delo. Istega dne popoldne je bila v prostorih Delavske zbornice v Turinu skupščina obratnih odborov in notranjih komisij, ki so skle-
Glinaste hišice, obrisi visokih melanholično nagnjenih palm v ozadju, prostorček, kjer je bila nekoč primitivna arabska kavarnica, dalje Standard Uit črpalka za bencin, zdravniška postajazbelim zdravnikom in s streho iz valovite pločevine ter letališče z enim hangarjem, kjer nalagajo tovme kar z letala r.a velblode, to naj bi bilaOuarghla, ena najstarejših oaz južnega Alžira, tistega skoraj neobljudenega prostora, ki žari od vročine in je posut z drobnim peskom. Tu lahko ponoči ure in ure križariš na velblodu in nič te ne moti, razen utripajoč svit zvezd; čim pa zasije mesec, se razlije po nebeškem svodu belomodra proga.
S posebnim dovoljenjem smo mogli dospeti do pokrajine, ki je sicer za tujca zaprta. «Francozi ne vidijo radi, da se zaupno razgovarjate z domačini; me razumete kaj mislim», nas je svaril že v Alžiru naš dobri angel-varuh, konzul Madiata, ko smo sedeli z njim pozno v noč ob zelenem aperitivu mente. Pozneje smo ob obisku v oazah na jugu preizkusili, da je govoril prav. Tam smo tudi spoznali, da so pred zgodovino kolonialni računi Francozov sorazmerno čistejši in manj sebič-kot podobni računi Holandcev, Angležev in drugih velesil. Toda to, kar hočejo Francozi skriti, je resnica: da namreč pravi gospodar-oaz v notranjosti še zdaleka ni-oni, pač pa Američani. Gre jim Pa za to, da prikrijejo, kako ame-rikanski imperialisti sleparijo in kako daleč so prišli v njih politično, vojaško in gospodarsko področje.
Velblod plus žvečilni gumi
Saharska oaza Ouarghla na jugu Alžira živi na videz idilično življenje, toda ameriški vpliv ni tu nič manjši kakor v severnem Alžiru, kjer vozi ob obrežnih cestah moderna lokomotiva na nafto, kjer svetle reklame ponujajo ameriške produkte: Cola-Cola, Blue Star in žvečilni gumi. Tri dni po našem prihodu je na letališču v Ouarghli pristalo letalo, ki je pripeljalo dva ameriška častnika. Ta dva sta pregledala letališče, obiskala vojno u-pravo, zdravniško postajo ter izročila mlademu zdravniku nekaj milijonov tablet penicilina in bromephe-drin, nakar sta se zopet odpeljala. Ti obiski se ne zde slučajni tistemu, ki ve, da grade v zapadnem Alžiru, ob meji Maroka radarjevo letališče in da projektirajo Ameri-
kanci v Alžiru baze, primerne za bodočo raketno vojno.
«Ce bi se n. pr. v bodoči vojni Sovjetski zvezi posrečilo, da zasede Italijo in Baleare», je napisal ameriški general Donovan v listu «United Stated News», «bi severna Afrika in saharske pokrajine prevzele važno funkcijo v borbi proti sovjetskemu položaju v Sredozemlju». To sta bržčas mislila tudi ona
* l t i b'
i • • v t
FRANC. UPADNi* AFRIKA
dva ameriška častnika, ki sta se leta 19Ì7 spustila na tla skrivnostne Ouarghle.
Bele proge in zvezde nad alžirskimi oazami
Ze tedaj so določeni krogi v ZDA zastavili vse svoje moči, da bi prodrli do severne Afrike in to z najmanjšim naporom. Raziskovanje cest, raziskovanje alžirske Sahare, obisk generala Campbela, športni nastopi v Oranu, Afrevillu itd., itd. so bili posamezni členi v skladni verigi, kot jo predstavlja: «Useful politicai and economie penetration».
Nedavno je obiskal Alžir predsednik Mednarodne banke za obnovo in razvoj Garner. «Prišel sem,» je dejal, «da bi ugotovil, kateri načrti potrebujejo finančno podporo in da bi s krajevno oblastjo razpravljal o drugih načrtih. Garner-jeva dolžnost je, da določi izvedbo četrtletnega gospodarskega plana za preskrbo severne Afrike. Četrtletni kredit za Severno Afriko znaša v proračunskem letu 1948-49 več kot 81 milijard alžirskih frankov od teh samo 43,8 milijona za Alžir. Večina tega kapitala, kateremu dodajajo Američani še bogate dolarske investicije, je določena za gradnjo vojaško strateškega značaja, predvsem za gradnjo obalnih cest, podmorskih baz in letališč. Pod vodstvom Amerikancev so preuredili tudi protiletalsko obrambo, ki se-
ga od Beni Safa do meje Tunisa.
Po vsem tem so domačini prepričani, da Francozi niso dovolj močni, da bi obdržali oblast brez moralne in gmotne pomoči Amerikancev.
J ri domneve ameriške „useful penetration^
Volitve v Glavni svet, ki so jih izvedli 20. maja 1949 pod kontrolo francoskega guvernerja, desničarskega socialista Naeaelana. so bile po izjavi časopisa KP Alžira «Li-berté» prava karikatura. Vodja alžirskih komunistov je vladi očital sleparije in je zato sedel tri dni. Toda to ga ni oviralo, da ne bi pozival Alžirce, naj se tesneje približajo osvobodilni vstaji muslimanskih narodov.
Tudi znani Messali Hadž, vodja konservativne nacionalistične stranke je pozival ljudi, naj se uprò nenasitnim imperialistom.
Kaj prav za prav hočejo Amerikanci, ko vendar vi dijo, da se jim upira skupno 23 milijonov domačinov.
Da bi iz kolonialne uprave in armade odstranili napredne Francoze, ki simpatizirajo z osvobodilnim gibanjem domačinov in da bi dobili strateško bazo južno od Sredozemskega morja ter da bi si pod ' firmo tako imenovane Garnerjeve
pomoči zaostalim deželam zasiguri-rali strateške surovine, n. pr. premog in mangan.
Verjetno jim gre za to, da se malo pozanimajo za tako imenovani kulturni in gmotni dvig onega dela severne Afrike, katero je doslej Micholinov zemljevid pod št. 151 označeval kot «zones d’insecu-rifé» ali «territoires inconnus» ali po naše «neraziskano ozemlje».
^KEGA» sp
,-S°	d
Kakor poročajo, so letos izdelali poseben ovojni material za zaščito strojev in raznih kovinskih kosov pred rjo. To bo zlasti prišlo prav med prevozom in pri v skladiščenju. Po novem načinu stroje ah razne kovinske dele ovijejo s posebnim ovojnim papirjem, ki je prepojen s posebno kemično sestavino. Ta je brez duha, nestrupena in razvija v papirju počasi plin, ki preprečuje rjavenje.

rrrffmt
ri					
JO					Ì

V FRANCOSKI STRATOSFERI: AH se bliska?
Ne, to je samo diagram cen...!
SOCIALNE REFORME SO POGNALE
korenine na zemlji tankerjev
-- — ..........
nili, da bodo naslednjega dne v pe. tek pol ure stavkali. Stavkalo je nad 60.000 delavcev tega velikega podjetja.
Obratni odbori v večjih industrijskih podjetjih Italije so bili ena največjih pridobitev italijanskega delavskega razreda po tej vojni. Omogočali so delavstvu aktivno zaščito njegovih interesov proti izkoriščanju.
Pri tem ni naključje, da se je ofenziva konfindustnije proti delavstvu Pričela prav pri velikem industrijskem podjetju FIAT. To podjetje je namreč dobilo sedaj že drugič podporo več milijonov dolarjev in prav te dni se je vrnil iz ZDA njegov glavni ravnatelj Valletta. Iz tega sklepajo, da so ameriški kapitalisti stavili kot Pogoj za novo posojilo ukinitev obratnih odborov.
Ofenziva italijanskih industrijcev Pa se ni začela samo v podjetju FIAT. Zajela je še več drugih velikih industrijskih obratov v Italiji. Tako je Podjetje Marcili v Milanu, kjer so se delavci uprli številnim odpustom, raz. Klasilo zaporo podjetja. Isto so stori-•i v velikem industrijskem podjetju ALFA ROMEO. Delavci, nameščenci in tehniki tega podjetja so se odločno uprli napovedani zapori in razglasili, da ne bodo zapustili kraja dela. Ustanovili so tudi poseben odbor za obrambo tovarne.
Zaprli so tudi industrijsko podjetje SIAMA v pokrajini Modena in podjetje ILA v Savoni. Dan kasneje Je podjetje «Breda» v Milanu sklenilo, da bo odpustilo 2.600 delavcev. Vse to je silno razburilo kovinarje v Severni Italiji. y
Industrijci se izgovarjajo, da mo. rajo odpustiti delavce zaradi pomanjkanja električnega toka. Sirijo se celo govorice, da bo ostalo brez dela okoli 50.000 delavcev kovinarske in kemijske industrije,
Cesta iz Berlina s Schwerin gre skozi dobro negovane gozdove in rodovitna polja Mekžemburške, ki je vedno slovela kot žitnica Prusije. Ta dežela ima veliko poljsko proizvodnjo. Pred svetovno vojno je prihajalo vsako leto na delo okoli 70 000 sezonskih delavcev iz Poljske.
Agrarna reforma 5« imela v tej deželi velike politične posledice. O-gromna posestva junkerjev, katerih velike dele so nekdaj prepuščali lovu in na katerih so grašžaki prirejali pgromr.e piknike, so razdelili revmm kmetom in Nemcem, ki so jih premestili z vzhoda. Od leta 1945. so ii priseljenci podvojili prebivalstvo Meklemburške. Svoj-čas je bival« na 16.500 kvadratnih kilometrov te dežele 805.000 prebivalcev, sedaj pa jih je okoli 2 mi* lijona.
Begunci so se prilagodili
Nobenega znaka ni, da bi navzočnost teh priseljencev povzročala najmanjše nezadovoljstvo. Pravljico o prenatrpanosti sovjetske cone Nemčije, ki šteje skupno s 4J5 milijona priseljencev 18 milijonov prebivalcev, širijo le Nemci v prid svoje revizionistične propagande.
V štirih >tih mirnega in- delavnega življenja so se priseljenci z vzhoda popolnoma zlili z domačim prebivalstvom in so celo pozabili svoja bivia domača ognjišča. Večina teh priseljencev, s katerimi smo govorili, najn je dejala, da se ne
bi vrnili y svojo prvotno domovino, tudi če bi se jim nudila priložnost. Oblasti in nemške politične stranke dajejo priseljencem podporo in ne delajo nobenih razlik med njimi in «domačini».
V	tem pogledu je naravnost presenetljivo nasprotje med sovjetsko cono Nemčije in biconijo, kjer so begunci z vzhoda pravi sužnji družbe, reveži, ki živijo v barakah in katerih se revizionisti in pristaši teorije življenjskega prostora poslužujejo le kot sredstva za svojo politično borbo in špekulacije.
V	Schwertnu smo prisostvovali kongresu nemških novinarjev. Na nekem sprejemu, ki so ga priredili r.a čast novinarjem v Narodnem gledališču, kjer je svojčas Bismarck prisostvoval predstavam skupno s svojo družino v loži, ki je nosila njegove črke začetnice, je poljski novinar iz Varšave izjavil, da je meja na Odri in Neissi činitelj miru.
Tej njegovi izjavi so burno ploskali. In vendar je 30 odstotkov prebivalcev tega mesta beguncev iz poljskega ozemlja.
Logika dogodkov in človeška solidarnost, ki so jo pokazali do beguncev, sta premagali vso njihovo zagrenjenost.
V biconiji se mora molčati
Iz Schwerina smo odpotovali v Halle, glavno mesto pokrajine Saksonska—Anhalt, katero štejejo za najbolj bogato pokrajino vzhodne Nemčije. V tej pokrajini s° slavne
tovarne sintetičnega bencina «Leu-na-Werke», ki pridelujejo sedaj samo umetna gnojila, in tovarne sintetičnega kavčuka «Buna-Werke».
Tu smo se razgovarjalj z dr. Leonom Herwegnom, ministrom za socialno skrbstvo, enem izmed ustanoviteljev krščansko demokratskega gibanja. Dr. Herwegen, ki uživa podporo katoliške duhovščine, nam je orisal robatost vseh političnih laži, kj krožijo v zapadni Nemčiji glede te dežele.
«Sest delegatov krščaskega demokratičnega gibanja iz biconije je prišlo k nam v Halle na obisk», je dejal .minister. «Pokazali smo jim vse, kar je zanimivega v pokrajini Sanksonska-Anhalt. Bili so vsi presenečeni. Dejali sp jim namreč, da je sovjetska cona «dežela molka». Ko sem jih vprašal, ali bodo zanikali lažne vesti, ki krožijo na zapadu, in če bodo svojim someščanom povedali, kar so videli z lastnimi očmi, so mi delegatje trudno odgovarjali: Toda to je nemogoče. Nam ne bi verjeli. Kvečjemu bi dejali, da so nas Rus; podkupili in naša kariera bi bila končana...»
Prvi znaki demokratizacije
Iz Halle vodi lepa pot v Weimar, glavno mesto Turingije. Cesta se vije sredi gora, skozi smrekove gozdove, gre včasih mimo dobro obdelanih sadovnjakov, včasih mimo tovarn. Nekdaj so imenovali Turin-gijo «zeleno srce Nemčije». Sedaj bije tam, če smemo verjeti pred-
sedniku Landtaga Froelichu, «rdeče srce» vzhodne cone.
Precej lejt je bilo to srce «rjavo». Ravno Turingija je dala nemško državljanstvo Avstrijcu Hitlerju. Od leta 1932 je imela Turingija nacionalsocialistično deželno vlado, v kateri sta bila med drugimi tudi Frick, kj so ga pozneje obesili v Nuern-bergu, in znani Sauckel.
Erfurt, ki ga je Luter svojčas imenoval deveto deželo, je v določenih panogah že dosegel, je v določenih vodnje iz leta 1939, Tovarne pisalnih strojev «Olympia», delajo s polno paro. Tovarne obutve v tem mestu dobavljajo čevlje vsej sovjetski coni. Sovjetske oblasti so najprej demontirale celo vrsto tovarn, nato pa so dovolile obnovo mirnodobne industrije, kj dela za obnovo in za nujne potrebščine prebivalstva. tovarne delajo tudi za izvoz,
Ko smo bili na koncu svojega poJ tovanja, smo šli na obisk k sovjetskemu guvernerju Turingije Kolse-ničenku, ki nas je sprejel y bivši palači gauleiterja Sauckela. To je ogromno poslopje y obliki utrjenega gradu. Zdelo se nam je, da nam bo general s svojimi besedami nudil najboljši zaključek našega potovanja.
«V nekaj letih ne bi mogli spre-* meniti tega, kar so ustvarili stoletna tradicija in dvanajst let hitler-jevega režima», nam je dejal general. Vendarle moramo ugotoviti, da se že kažejo prvi znaki demokratizacije političnega in gospodari skega, življenja.
Socialne reforme so pognale korenine v tej zemlji junkerjev, ki jo je sovjetski vojak pomiril. Ta vojak, ki je prišel od daleč, se je zavedal, kaj vse je počel Hitler, hkrati pa je tudi vedel, kaj je ustvaril Goethe».
KRONIKA
Policija je aretirala štiri stavkajoče delavce slikarje dekoraterje, ker so opomnili nekega stavkokaza, da njegovo delovanje ni v 'interesu delavstva. Delavce so aretirali ponoCi, kot bi šlo za najhujši zloCin.
Razni časopisi so zadnje dni pisali, da ni bila frizerka Rustja iz Nabrežine žrtev umora, temveč da jo je povozil neki avto.
Pretekli teden sta odplula s čolnom na jadra na izlet na morje mladeniča Sergij k-srcecca in Franc Uršič. Začela pa je pihati huda burja. Marcecca je skočil v morje, da bi priplaval k obali, Uršiča pa je veter zanesel z jadrnico na odprto morje. Pristaniška poli. oija je rešila Marcecco iz valov, Uršič, o katerem so mislili, da je utonil, pa je prijadral srečno skoraj do Gradeža.
Na letovanje v Slovenijo je od.
potovala druga skupina tržaških otrok.
150 parov čevljev in 213.000 lir so med popoldanskim odmorom odnesli neznani tatovi iz trgovine s čevlji Oresteja Pascolinija iz ul. Foscolo 22.
■ Sodišče je obsodilo pet obtožencev, ki so svojčas okradli filatelista Mondolfija za nad milijon lir vrednosti. Med tatovi so bili tudi Mondolfijevi sorodniki.
Policija še vedno nadaljuje preiskavo v zvezi z nerednostmi in sleparijami v tovarni 1LVA. Pridržala je že nekaj ljudi, ki jih izprašujejo. Med temi je tudi urad. nik Manlio della Vela iz urada za nabavke.
Policija je prijela nekega Vale rija Josipa,ki ga sumijo, da je ukradel iz železniškega voza na postaji 5024 razglednic.
Petdneva stavka sobnih slikarjev se je končala z njihovo zmago. Sklenjeni sporazum določa tudi 35 odst. poviška osnovne plače sli. karjev in pleskarjev.
Pokojni občinski odbor se je te dni pod predsedstvom Mianija zbral k svoji zadnji seji. Pregledali so delo odbora v vseh teh letih, Miani pa si ni mogel kaj, da ne bi tudi to pot govoril o «Madre Patria» in o skorajšnjem po. vratku Trsta k njej.
Motorno kolo in Lambretta sta pri svetilniku nad Barkovlja-mi trčila, pri čemer so bili ranjeni trije mladeniči; dva ki sta se. dela na Lambretti in oni, ki je vodil motor.
Te dni so pred predsednikom cone A položili prisego novi miljski župan vidalijevec Pacco Giordano in tržaški župan Gianni Bartoli. Oba so sprejeli z vsemi častmi in postrojeno četo upravne policije. Rokovali so se in ga tudi skupaj pili.
Prisega se glasi: «Prisegam, da bom zvesto izpolnjeval zakone bri-tansko-ameriške cone Tržaškega ozemlja in da bom vršil svojo dolžnost zgolj v cilju javne bla. ginje». Kljub tej prisegi pa je Bartoli takoj pljuval na zakone cone A, saj je govoril o krivični mi. rovni pogodbi in da mora Trst čimprej pod Italijo. Kako se to strinja s prisego, kaj, pobožni Bartoli?
Frenk Otto je dobrosrčen čevljar in je pustil spati v svoji delavnici nekega znanca Karla. Po nekaj dneh je Karlo izginil in odnesel usnja in čevljev v vrednosti
25.000	lir. NehvaJežnost je pač plačilo sveta.
V nedeljo je planinsko društvo Postojne otvorilo na. Nanosu planinsko kočo, ki so jo imenovali po narodnem heroju Janku Premrlu . Vojku. Otvoritve, ki je bila pove. zana s partizanskim taborom, so se udeležili tudi tržaški partizani in planinci.
Trgovec z lesom Franc Cesar se je sprehajal po borovem gozdu na Opčinah in naletel na razpadajoče truplo. Obvestil Je policijo, ki je ugotovila, da gre za 27-letnega Antona Počekaja iz neke vasi v bližini Reke, ki je izvršil pred okoli dvema mesecema samomor.
Sedal SO na vrsti Proces proti
_	m	m & m jborcem iz Boršta
odbori v nodietiib Seboobno^Pred
**	**	j porotnim sodiscem
V	skladu z napadom italijanskih industrijcev proti pridobitvam italijanskih delavcev zaznamujemo zaostritev nastopa kapitalistov tudi proti tržaškim delavcem. Gre torej za splošen načrt, ki ga industrijcem
narekujejo njihovi imperialistični gospodarji. Namen tega načrta pa je, streti borbenost delavstva, kar lahko tudi delno uspe, če upoštevamo, da sindikalne organizacije same jemljejo delavcem vero v lastno moč. V preteklem tednu smo bili v tem pogledu priča dogodkoma.	t
V	tovarni strojev je ravnateljstvo ukazalo, da morajo delavci sneti z zida delavski stenčas, češ da objavlja razen sindikalnih tudi politične vesti.
Delavci so proti temu takoj protestirali in poslali k ravnateljstvu svojo delegacijo. Ravnateljstvo pa se je na protest požvižgalo in prav izzivalno odpustilo z dela dva najbolj borbena delavca v tovarni. Na. to je delavstvo proglasilo polurno stavko. Kljub temu pa ni ravnateljstvo tovarne sprejelo na delo obeh odpuščenih delavcev.
Se bolj resen pa je drugi primer. Zveza industrijcev je poslala Enotnim sindikatom pismo, v katerem javlja, da odpoveduje dogovor o ustanovitvi in delovanju odborov v podjetjih; dogovor, ki je bil sklenjen 11. avgusta 1948. in v katerem so Enotni sindikati že itak mnogo popustili.
Industrije! navajajo razne vzroke, glavni pa naj bi bil ta, da jim odbori v podjetjih Vežejo roke pri odpuščanju delavcev z dela. Kakor vse kaže, se industrije! prav dobro zavedajo, da ne predstavljajo več Enotni sindikati one sile, kakor nekdaj, in hočejo ta položaj izkoristiti.
Vsakdo bi pričakoval na te spletke industrijcev odločen odgovor toda Enotni sindikati molče. Izdali so le izjavo, da bodo do konca leta odbori v podjetjih še vedno delovali, ker odpoved velja za takrat, in da bodo tedaj sklenili nov sporazum. Vse to mrtvilo kaže, da so Enotni sindikati zdrsnili v popolno kompromisarstvo in da se izogibljejo borbe. Cernu bi sicer ob tako reakcionarnem nastopu industrijcev molčali, ko pa vsakdo ve, da so bili tovarniški odbori ena najvažnejših pridobitev tržaškega delavstva.
Enotni sindikati se torej nočejo več boriti za osnovna delavska vprašanja in se omejujejo le na zahteve po kakem malem zvišanju mezde. Tako jim je te dni po dolgem moledovanju skupno' z Delav. sko zbornico uspelo, da so pričeli z industrije! pogajanja za revaluta-cijo mezd. Tu ne gre za kako tržaško pridobitev, temveč zahtev jo sindikati le. da se raztegnejo na Trst sporazumi, ki so bili te dni sklenjeni med Italijansko splošno zvezo dela in Confindustrijo. Tako bodo delavci dobili nekaj lir povišanja družinskih doklad, po drugi strani pa jih bodo oropali važnega orožja; odborov v podjetjih, ki bi morali vztrajno ščititi njihove interese.
Za tržaško delavstvo se kažejo slabe perspektive, če ne bo odločno nastopilo v obrambo svojih p-a vic in če bo mirno prenašalo, da ga bodo oportunistični sindikalisti še dalje varali.
Dnevni red II. kongresa
komunistične partije za Tržaško ozemlje
Izvršujoč sklepe Centralnega komiteja, sklicuje izvršilni komite Komunistične partije za Tržaško ozemlje II. partijski kongres za 17. in 18. september 1949 ter predlaga sledeči
dnevni red kongresa
1.	Otvoritev in izvolitev predsedstva.
2.	Izvolitev komisij:
a)	verifikacijske,
b)	politične,
c)	volivne.
3.	Politični referat.
4.	Koreferati:
a)	Partija kot avangarda proletariata in vsega delovnega ljudstva — Partija in množične organizacije,
b)	Razredni sindikati in revizionisti.
c)	Partija in ljudska oblast v coni B. č) Agitacija in propaganda.
d)	Ideološka vzgoja kadrov
5.	Poročilo komisij.
6.	Sklepi in resolucije.
7.	Volitev centralnega komiteja.
8.	Zaključek.
V torek je kasacijsko sodišče razveljavilo obsodbo, ki jo je izreklo 24. marca porotno sodišče v procesu proti Stojanu Preslu, Danilu Petarosu in njunim tovarišem, ki so bili obtoženi, da so ustrelili policijskega agenta Fabiana, pripadnika Collottijeve bar.de.
Odvetnika Kezich in Zennaro sta pred kasacijskim sodiščem v svojih govorih zahtevala, da bi sodišče spoznalo, da so obtoženci izpolnili le vojaški ukaz. V podkrepitev svoje trditve sta predložila tudi u-radr.e dokumente, uradno izjavo, ki jo je dal major Jelas v Ljubljani pred sodiščem. Izjava se nanaša na povelje, ki ga je Jelas kot partizar.*-ski poveljnik v Borštu izdal glede aretacije Fabiana. Drugi dokument je seznam vseh oseb, ki jih je bilo treba aretirati, med temi tudi Fabian. Seznam je izdala vojaška komanda. Oba dokumenta so priskrbeli iz Ljubljane svojci obsojenih. Oba odvetnika sta še predlagala, da se na podlagi teh dokumentov obnovi proces, poleg tega je odvetnik Zennaro opomnil sodišče, da spadajo dejanja Prešla in Petarosa pod amnestijo.
Spregovoril je tudi državni tožilec, ki je dejal, da v takih procesih obtožence še premalo obsojajo in da je branil Collotli italijanstvp.
Pri zadnjih dogodkih v Vicolo O-spedale Militare v Skorklji se hočejo vidàlijevci izmazati z divjim kri. Čanjem «Primite tatu!».
In tatovi naj bi bili seveda babičevči, ki so se «združili z vsemi protiljudskimi strankami v akciji,, v ofenzivi, da bi naprednemu ljudstvu odvzele čimveč dvoran, sedežev in krožkov». Kje je pravi «tat» je vsakomur dovolj jasno in tudi mastni naslov «P. D. Vojka Smuč» v nevarnosti zaradi izzivanja babičev-cev» ne more zakriti resnice, da P. D. Vojka Smuca ne more nikakor izgubiti prostorov, ker so ga že iz njih izgnali prav tisti, ki tako huronsko vpijejo.
Prvo poglavje:
tečaj za žensko domačo obrt
V šolskem letu 1947-48 je SHP& ustanovila tečaj za žensko domačo obrt, ki so ga posečale članice in hčere članov naših prosvetnih društev. Tečaj je imel prvo leto obstoja prostore v hiši srbske pravoslavne občine ob kanalu, a konec šolskega leta so bili SHPZ-i ti prostori odpovedani in vodstvo tečaja je dalo ves inventar v hrambo ASIZZ. V počitnicah je SHPZ iskala za tečaj nove prostore in se je že sporazumela z odgovornimi činitelji v Vicolo Ospedale Militare, da ji odstopijo preko dneva potrebne prostore. Medtem pa se je v lanskih počitnicah kominformistič-na gonja razrastla v strupeno napadalnost proti vsemu, kar je ostalo zvesto do tedanji naši borbi. Tako so pri VOM-u požrli tudi dogovor radi prostorov za tečaj in s tem tečaj onemogočili. Za tečaj so se potegnili tudi starši sami, med njimi tudi vida-lijevci. Toda prav te so hoteli uporabiti za novo provokacijo in so jih poslali v deputaciji k SHPZ protestirat radi ukinitve tečaja (Primite tatu). In vendar je prav eden izmed članov te deputacije bil točno informiran, da je bilo pri VOM-u pet glasov proti in le dva glasa za to, da dobi tečaj prostore v VOM-u.
Tako je tečaj za žensko domačo obrt postal prva žrtev perfidno zakrinkanega šovinizma v VOM, kateremu hlapčevsko strežeta tudi «zaščitnika» Gombač in Gerlanc.
Drugo poglavje:
Prosvetno društvo Vojka Šmuc
Najbolj nesramna predrznost vida-lijevcev Je prav v tem, da še vedno šarijo v zvezi z VOM z imenom P. D. Vojka Smuč, četudi je to društvo bilo vrženo iz prostorov prav na ve;
«Očiščevalna»
in žrtve brisanja
čer, ko je bil sklican občni zbor. Tedaj je Gerlanc Anton, ki je bil do tedaj predsednik društva, garantiral, da bo občni zbor potekal v redu, toda kljub njegovi obljubi je občni zbor preprečita škvadra, v kateri je sodeloval tudi njegov nadobudni sinko-«Sčavi duri ande a Lubiana!» Taki so bili tisti večer iskreni izlivi «bratstva» in «skrbi» za svobodni razvoj slovenske kulture. Od tega dne t. j. 25. novembra lanskega leta niso prostori VOM sedež «Vojke Smuč», četudi je tam ostal s svojim dičnim sinom bivši predsednik Gerlanc. Sicer pa je «Unità» že dokazala, da je mnogim uspelo že dokaj pozabiti «il vergognoso passato», saj je pisala o «tale Smuč», ker so srečno že pozabili, da je to oče one Vojke Smuč, ki je darovala svoje mlado življenje prav gotovo za drugačne ideale kot jih danes propagirajo razne Vidallje-vi oprode.
Prosvetno društvo Vojke Smuč je bilo torej druga žrtev socialpatriot-skega internacionalizma, ki ima svoje gnezdo tudi v VOM.
Iretje poglavje:
Glasbena šola in komorni zbor
Ti dve ustanovi sta bili toliko srečni, da sta ostali pod streho v VOM-u da se niso lotili tudi teh. Glasbena šola je imela v tamošnjfh prostorih dva klavirja, enega v najemu, enega pa svojega. Vidalijevci so seveda planili po «patrimonio del partito» in ker je po njihovem mnenju tudi klavir Glasbene šole «patrimonio del partito», so ga meni nič, tebi nič kar odnesli. Vsi protesti uprave Glas. bene šole niso nič zalegli.
Toda postopoma je treba likvidirati to nesrečno slovensko kulturo, ki se je vrinila tu v mesto in zaradi nje ne dobijo Viđali, Pogassi in Ferlan še popolne odveze italijanskega patriotizma. Zato je moral Balbi pod. pisati slovensko napisano (o kako velika pozornost!) pismo, ki se glasi:
«Glede na pomanjkanje prostorov za uspešno delovanje kulturnih krožkov in drugih organizacij, je prišel hišni odbor icolo Ospedale Militare tev. 2 do sklepa, da vam odpove sobo štev. 13 z 31. julijem t. 1.»
Torej se nadaljujejo po receptu «Sciavi duri ande...». Samo, da so ti
Judeži Iškarioti pozabili, da vendarle nismo tako «duri», da bi verjeli, da potrebujejo prostore za «uspešno delovanje krožkov», ko je glasbena šola poslovala podnevi, komorni zbor pa v prvih večernih urah, ko ni po krožkih običajno nobene aktivnosti.
Tretja in četrta žrtev tega social-patriotskega šovinizma odetega v plašč «internacionalizma »sta postala glasbena šola in komorni zbor.
(Ko se je Glasbena šola izselila, so ji prvotno dovolili odpeljati le klavir, medtem ko so bile miza, omara in trije stoli proglašeni za «patrimonio del partito» in zato zadržani. Ni nam znano, kaj jih je nato «razsvetlilo», da so vendar tudi ta inventar vrnili. Mena tista pripovedka o «patrimonio del partito» le izgublja na svoji privlačnosti, kaj?)
Četrto poglavje:
Otroški vrtec
Naša javnost še ni obvečena o položaju v vrtcu v Skorklji nn je morda prepričana, da so neprilike nastale sedaj konec šolskega leta. Pa ni tako! Kljub temu, da je otroški vrtec v redu plačeval najemnino so oni, ki vedrijo in oblačijo v VOM postopali z vrtcem kot s Pepelko, samovoljno mu zamenjavali prostore in ga končno stisnili v en sam prostor, četudi so sprejemali najemnino za dva kar naprej Otroški vrtec se je preselil 11. novembra p. 1. iz sobe štev. 8 V sobo štev. 12, ker je v sobi štev. • padel omet s stropa In Je bila nevarnost, da bi se otrokom zgodila kaka nesreča. Preselitev v sobo štev. 12 je takrat nasvetoval Hrevatin Uh no. Aprila meseca pa se je vrtec vrnil zopet v svoje prvotne popravljene prostore. Bilo je 22. aprila, ko je snažilka baš čistila učilnico, ko je. pridrvela vidalijevska aktivistka Roza Tasso v razred in naročila naj izpraznijo učilnico in odnesejo klopi v sobo štev. 12. Pri tem pa je seveda zmerjala s prav izbranimi besedami odsotno upraviteljico' vrtca. Ta se je radi vsega tega pritožila pri Gombaču in Gerlancu. Temu se je takrat zdelo, da ravnajo še prelepo z vrtcem, ker ga vedno stavimo po naših časopisih. Čudna logika: «Zaščitnik« «ščiti» na svojevrsten način slovensko kulturo; to njegovo delo registrira in ocenjuje naš tisk, on pa, užaljen*
B g ii i ',5
jjjjt 'iwi i n 5
T	T*v	•»	-v v >> w

V VANGANELU IMAJO
NAJBOLJŠI MLADINSKI AKTIV
Pretekli leden smo pisali o umoru slovenskega demokrata Juse -Andreja iz Petjaka. Po podrobnem raziskovanju so prišla na dan ustraho-Vanjal ki jih vrše trikoloristične tolpe po deželi. Med ljudstvom gre glas, da so slednji dobro plačani od krogov, ki so v zvezizvlado,in stal no groze vsem slovenskim demokratom s smrtjo.
* * *
7. avgusta je bil v Gorici Ji/. kongres Delavske zbornice. Delegati iz vseh krajev Goriške in vseh važnejših podjetij so se zbrali, da se pogovorijo o dosedanjem delu, o položaju in o smernicah za nadaljnje delo v korist delavskega razreda. Tajnik goriške Delavske zbornice je podal svoje poročilo o stanju organizacije, ki je zelo podobno stanju pod preteklim režimom, kar je treba popraviti. Povezati je treba tudi delavce, ki jih še tretjina pokrajine ni v. organizaciji. Ob zaključku je govornik poudaril, da je cilj njihovega dela izboljšanje žiu-Ijenjskih pogojev delavskega razreda, borba brezposelnosti in omogo-čenja dostojnega življenja upokojencem.
* * *
Pretekli mesec so z veliko slovesnostjo odprli v Volčah pri Tolminu svoj novi zadružni dom. Poslopje bo služilo kot gospodarsko in kul-turno središče zavednih in delavnih Volčanov. Prav tako so prejšnji teden otvorili nov zadružni dom v Kanalu.
«Fantje, fantje, semkaj, da namestimo rezervoar na svoje mesto! Jakomin pusti lopato in pojdi pomagat!».
Na pol gola telesa se hitro premikajo. Velik železni rezervoar, ki je preje služil za bencin, bodo postavili .v zato pripravljeno jamo. Tako bodo rešili problem vode, ker jo bodo rabili, ko bodo betonirali plošče zadružnega doma.
«Kaj pa vi tam, ali ne bi tudi vi dali po eno roko», nas je nagovoril tovariš Belič, tajnik zadruge v Vanganelu, ki je zelo aktiven pri gradnji zadružnega doma. «Zdaj malo pomagajte, boste potem pisali po vaših beležkah!»
Zavihali smo rokave in z. združenimi močmi kmalu postavili rezervoar na svoje mesto. Potem so starejši možje in kratkohlači mladinci znova prijeli za svoje krampe in lopate ter nadaljevali s svojim prejšnjim delom. Le Bruno Kozlovič je ostal pri nas. On je funkcionar mladinskega aktiva in zato smo ga zadržali, da nam bo kaj povedal,
«Tovariši, slab dan ste izbrali», nam je dejal, «saj vidite, da je danes vse zelo zaposleno, pa tudi žetev se pripravlja ir. fantje nimajo dosti časa, da bi vam pripovedovali. To bi kvečjemu lahko zvečer, k« bodo prosti».
«Kar ti nam povej, potem bomo poiskali še druge», smo mu odgovorili.
«Naša mladinska organizacija je prav dobra,in celo pohvaljeni smo bili na mladinskem zborovanju v Piranu», nam je pripovedoval. «Vendar tega ni bilo lahko doseči. Po-
politlfia x
«sramotne preteklosti»
veličina, «prelepo ravnamo z vami» (t. j, z vrtcem!»
Vendar se je po tem incidentu vrši. la seja koordinacijskega odbora na katero je bila povaljena tudi upravnica otroškega vrtca. Tu je Miha Stok, ki je bil upravitelj hiše izjavil, da je bila sklenjena ustmena pogodba po kateri ima otroški vrtec na razpolago sobi št. 4 in 8. Toda ostalo je pri starem. Pravda za prostore se je vlekla naprej do konca šolskega leta in vidalijevci so poizkušali prepričati še matere, da je soba t. 12 primernejša od sobe t. 8.
Toda to ni bila edina pravda, ki jo je vodila uprava vrtca z «gostoljubnimi» gostitelji. Ko je bil po dolgih pri pravab na Kolonkovcu ustanovljen zasebni otroški vrtec smo napravili — smrtni greh. Pozabili smo namreč zaprositi Vidalija in Bidovčev odbor za zaščito slovenske kulture za blagoslov. Castellani Boris je neki naši tovarišici izjavil 5. aprila t. 1. «Ni Prav, da ste otvorili slovenski vrtec na Kolonkovcu ne da bi vprašali za to naše masovne organizacije in tudi opremo ste kar skrivaj vzeli drugod >n odpeljali na Kolonkovec. Proti vrtcu nimamo ničesar, toda imamo Proti načinu, ko je bil zahrbtno otvo-rjen». Kam pes tako moli, ni skrival t* dični tovariš, ko je na to še očital, da so pri ustanovitvi vrtca sprejeli pomoč — SHPZ.
Tako je nastala druga pravda radi PPreme, ki so jo «skrivaj vzeli diru-8°d», t. j. iz vrtca v Skorklji. Tam ■majo namreč spravljenega precej inventarja otroških vrtcev, ki so bili nekoč zasebni, a so jih nato prevzele v svojo upravo občina ali ustanova za vrtce, odvisne klopi so shranjene na podstrešju, ključ pa hranijo seveda «zaščitniki» slovenske kulture. Ker ni bilo ključa pri rokah, ko so prišli po pohištvo za vrtec na Kolonkovcu, so odstopile vrtnarice iz Skor-klje svoje klopi v dobri veri, da bodo dopolnile svoj razred s klopcami >z podstrešja. Tako so reve zakrivile tatvino «patrimonio del partito». Zamera je velika, pa četudi sedijo v tistih klopeh na Kolonkovcu tudi otroci vnetih vidaljevcev.
V začetku maja so posredovali pri predsedniku «zaščitnikov» Gombaču, da hi dobili še manjkajoče kloplce. l'oda on je bil hud, ker so ukradi! Imovino krožka (le čudno, da ima
račun o plačanih klopeh v svojem blagajniškem arhivu neka druga ustanova in ne Gombačev krožek) in da če bi bil takrat kdo prisoten, ko smo vozili pohištvo, da bi šlo za glavo. Bilo je to v šašu, ko je vidalijevcem obležal na želodcu novi stadion «1. maj», pa je veliki «zaščitnik» še tako modroval: «No, če imate denar za stadion, potem bo tudi denar za novi šolski inventar. Saj Babič ima dosti denarja». Ta cinik, ki mu ni mar, da je v stiski vrtec, v katerega pošilja lastnega otroka, se je končno stisnil v skromno gubo, češ, saj jaz nimam vpliva. In vendar je potem Viđali prav tega človeka kandidiral za občinskega svetovalca. Le zakaj? Ali ni imel boljših.ali pa so mu potrebne same — lutke.
18. maja je Spartaco po.novno odklonil upraviteljici klopi, ki so spravljene na podstrešju, ker da ne zaupajo, ker bi opremo lahko odpeljali kot so odpeljali prvo. Istočasno pa se je širokoustii, da so plemeniti, ker jo puste z osebjem vred še v prostorih. Toda ta «plemenitost» je imela svoj namen. Četudi niso nikoli ničesar žrtvovali za vrtec, ki je redno plačeval najemnino, so se hoteli preleviti iz stanodajalca v gospodarje vrtca. To je nedvoumno tudi povedal upraviteljici 25. junija Spartaco, ko je ona izjavila, da vodi vrtec od 4. julija 1945. dalje. Dejal ji je: «Med tem časom so bile v odboru razne spremembe in vi morete to upoštevati». In pojavila se je nadzornica «zaščitnica» in zelena pedagoginja Jelka Grbčeva, da nadzoruje vrtec in končno so si prisvojili še pravico, da bodo odločili oni, kdaj naj preneha vrtec z delom. Vsa leta, razen lanskega, ko je bila upraviteljica na letovanju, so se otroci tudi po zaključku šolskega leta zbirali v vrtcu, da prežive tu v igri in pod skrbnim nadzorstvom tople poletne dni. Tudi letos so matere izrazile željo, dà se to ponovi, na kar je uprava vrtca pristala. Toda tako so bili računi tihih likvidatorjev prekrižani In izmisliti so sl pač morali «tehten» vzrok, da se z vrtcem, poslednjo slovensko ustanovo v VOM-u, prekine.
Sklicali so roditeljski sestanek, ki je bil 7. julija, Navzočih je bilo le nekaj mater, ker mnoge niso dobile vabila. Sestanek sta vodili Paniacco-va in Jelka Grbčeva. Zahtevajo, da
glejte, kako so naše vasi raztresene. Krajevni odbor Vanganel šteje pet naselij, ki so precej oddaljena od središča in zato mladina težko pride skupaj. Vendar smo uspeli. Pri nas imamo le malo mladincev, ki niso aktivni v mladinski organizaciji. Vsakih 14 dni imamo sestanke, enkrat na teden pa gremo na prostovoljno delo.»
«Kdo pa so ti ljudje, ki delajo na zadružnem domu, ali so tudi mladinci?» smo ga vprašali.
«Da tudi mladinci so med njimi. Kljub temu da ni danes naš dan, so prišli na delo. Sele ko bomo spravili zadružni dom pod streho, se bomo oddahnili. Veliko delo bo za nami».
Mimo je prišel kratkohlač mladinec. «Stok pridi sem!» ga je poklical naš znanec, «Se ti jim kaj povej!»
«Kaj bi pravil, sai pri nas je dobro. Seveda bi lahko bilo še bolje, če bi mogli pritegniti v naše vrste prav vse mladince iz naših vasi. Se so nekateri, ki stojijo ob strani, vendar tudi te bomp pritegnili, a slabe izločili. Zadnjič smo enega izmed njih kaznovali, to je bil Jordan iz naše vasi. On dela v Trstu in misli, da mladinska organizacija ni zanj. In tudi ko je bila menjava denarja, se je norčeval. Takih mladincev mi ne trpimo. Ko smo imeli pred nekaj tedni zabavo, smo ga razkrinkali, da. ie osramo-
Skladišče za les grade v Kopru.
se vrtec 15, zaključi, ker bodo imeli v prostorih kolonijo. V kolonijo lahko pridejo tudi otroci iz vrtca; prostore vrtca pa bodo zaklenili; even-tuelno vzamejo upraviteljito Černigojevo za pomoč v koloniji, medlem ko se mora vrtnarica Jelka Besednjako-va po 15. juliju na vsak način odstraniti.
Neka mati je pripomnila, da imamo pravico do prostorov, ki jih plačujemo in če bi ostali ti zaklenjepi in bi bila sprejeta v kolonijo tudi Černigojeva, da ni nobenega razloga, da bi se vrtec ukinil. Tu je bilo treba Salomona, da odgovori in je Paniac-cova poklicala Trojerja, Matere so bile radovedne ali spada tudi on v roditeljski zbor. Grbčeva in Paniac-cova sta pritrdili, vendar je moral’ Trojer na nadaljna vprašanja priznati, da ima otroka v vrtcu. Zato pa je začel vpiti in zmerjati z najbolj prostaškimi izrazi, «banditi», «trockisti», «farabutti», «nacionalisti», očitati da Amerikanci finansirajo in podpirajo Slovence in da smo mi poslali otroke v kolonije v Jugoslavijo, ko oni nimajo kam. Trojer se poteguje za to, da sc odstrani tudi Černigojeva (Nikar ne bodi tako neroden, Trojer, in ne odkrivaj vseh kart naenkrat). Grbčeva prične prodajati svojo pa-dagoško učenost četudi nima pojma o ustroju otroškega vrtca in napada obe vrtnarici, da ne vršita svoje dolžnosti. Toda jp zelenka slabo paletela. Matere so gotovo najbolj kritične ocenjevalke vzgojiteljev svojih otrok in branijo obe vrtnarici, kot učiteljici, ki napravita več kot svojo dolžnost. Matere predlagajo ponovpi sestanek, da bodo navzoče vse, toda trojica Trojer — Paniacco — Grbec odloči, da bodo vrtec ukinili tudi proti volji večine.
Kolonija se ni pričela niti 15. julija, niti 1. avgusta; vendar je Pa-niaccova sprožila s svojimi furijami ofenzivo proti vrtcu, o čemer pa je naša javnost že informirana. Zolč-nost teh izpadov je najzgovornejši dokaz, da ni skrb za njihovo kolonijo (ki je še vedno ni), temveč sovraštvo do našega vrtca gibalo vse akcije.
Ravnokar podan pregled celotne «očiščevalne» politike v VOM nam pravilno osvetljuje tudi poslednje dogodke, ki stremijo za tem, da postane tudi vrtec žrtev, peta in poslednja žrtev, brisanja «sramotne preteklosti».
Vse zavijanje, zmerjanje, klevetanje in laži «Unità» in «Dela» nič ne pomagajo. Ljudje, pametni in razsodni ljudje zahtevajo dejstva. Ta bodo prodrla skozi najgostejšo meglo, kljub bednim naporom prodajalcev dima pri vidalijevskih glasilih, '
'čen odšel. Vsakogar, ki nima pravega odnosa do organizacije, bomo izločili».
Fikon Marcelo je prišel. Tudi njega smo ustavili. Temu pa je bilo nerodno, čeprav pravijo, da ie na mladinskih sestankih zelo zgovoren. Povedali so nam, da mnogokrat dela na zadružnem domu. O sebi pravi takole:
«Kmečki sin sem in kmetovati že dobro znam, rad bi se naučil še kaj več. Na zadružnem domu imam priliko, da se naučim zidati. Cim več bom znal, tem bolje bo zame. Zdaj pa moran na delo, drug; se mučijo, jaz pa tu stojim.»
Odšel je in za njim še Stok. Pridružila sta se fantu, ki je enakomerno kakor stroj odmetaval kup
mladincev se je najbolje izkazal Lu-kež Edo.
«Kar obiščite ga», nam je predlagal, «on je naš najboljši mladinec. In tudi največ prostovoljnih ur je napravil.»
Za ta predlog smo bili navdušeni in odšli. Lukež stanuje pri Sv. Obaldu, to je 10 minut od Vanganela. Na poti se nam je pridružilo dekle, ki je bilo oblečeno po mestno, Bruno nam jo je predstavil kot zelo dobro članico mladinske organizacije. To leto je dokončala enoletno gospodarsko šolo, Zelò dobro se razumejo z njo in jim prav rada pomaga.
«Ce bi bili stari časi», nam je dejala Jolanda, «ne bi obiskovali slovenske sole, pa tudi italijanske najbrže ne. Slovenci zlasti s kmetov nismo imeli možnosti za študij. To nam jc bilo omogočeno šele sedaj in zato smo hvaležni našim starejšim, ki so nam to priborili».
Mimogrede smo se ustavili v konzumni zadrugi. Tu je zaposlena tajnica mladine Fontano! Anita. Komaj nas je opazila, tako je bila zaposlena. Stranke so čakale, ni imela časa za razgovor.
Bruno nas je peljal pred visoko kmečko hišo. Takoj spio opazili, da je to bivša kolonska hiša. To nam je pritrdila tudi starejša žena, Lukeževa mati.
«Hišo smo dobili po agrarni reformi. Zdaj je naša.» Potem je poklicala sina in Edo je prišel umazan od dela in veselega obraza. Bil je zelo zgovoren; «Kulturno-pro-svetno delo, to me res najbolj veseli in delani pri tem, kolikor najbolj morem. Seveda, to ni lahko» vsak dan hodim na delo v Semedelo, zvečer pomagam doma, potem pa ijnanio vaje. pa kljub temu še nisem izostal od udarniškega dela. Dosti dela imam, ni mi pa žal za to, ker vem, da delamo za skupnost.»
«Ko bi bili vsi tako pridni», je dejal Bruno, «potem bi bilo pri nas še boljše».
Edo se je skromno nasmehnil in nam mimogrede povedal, da je napravil že okrog 100 ur prostovoljnega dela in da ne namerava ostati pri tem.
Bes je Vanganel majhna, raztresena yas, toda mnogo aktivnih mladincev je v njej. Niso dobili zaman priznanja na mladinski konferenci v Piranu. Trudijo se, da bi še bolj napredovali. Zlasti
.. pp
tllSBlili
V Semedeli bodo imeli veliko avtobusno postajo
peska in kup se je pred njim vidno manjšal.
«Kdo pa je to>>, sjno vprašali Brunota. Povedal nam je, da je to Jakomin, ki ni več mladinec. Zelo je priden in noče izgubiti niti trenutka. Sli smo k njemu in nam je povedal, da je že od sedmih zjutraj na delu. Dejal je: «Le enkrat tedensko gremo na delo, vendar takrat poprimamo pošteno, delamo prav do sedmih zvečer. Sicer pa za nas, ki smo dela vajeni, to ni tako težko; pa tudi potrebno je, saj vidite kako velik bo naš zadružni dom, v njem bomo imeli celo kinodvoranb.»
«In prostore 7,a sestanke bomo tudi imeli», je dodal Bruno, «mnogo laže «e bomb zbirali. Naš zadružni dom bo središče vsega življenja na vasi. Naša igralska dru žina bo imela svoje prostore in ne bo več težav.»
Povabil nas je, da si ogledamo igrb, ko bodo igrali. Naštel je imena sodelavcev igralske družine. Od
pa so že sedaj ponosni na svoj velik zadružni dom, ki ga bodo zgradili, morda celo y tem letu — vsaj tako nekateri menijo. Tudi mladinci so pri tem mnogo pomagali. Mladina iz Vanganela je napredna vaška mladina. Mnogo jih je, ki nočejo zaostajati za nikomer. Edo, Bruno, Jolanda, Alveri, Anita, Marcelo in še mr.ogi mladinci po naših vaseh bodo preobrazili vse staro.
Mnogi vanganelski mladinci so bili na mladinskih delih v Jugosla-viji in od tam prinesli izkušnje borbene jugoslovanske mladine. Tudi sedaj jih je pet nn Cesti bratstva in edinstva. Mnogi so bili v mladinskih delovnih brigadah na cesti Šmarje - Nova vas in v brigadi pri melioraciji doline Mirne. Povsod gredo, kjer jih potrebujejo in se ne menijo za žrtve.
VANJA
Obdelovalna zadruga «Koćo Hacin» v Lazaropolju je dobila z odlokom Prezidija ljudske skupštine L.R Makedonije častni naslov «Prvak LR Makedonije». Pohvaljene so bile še številne druge zadruge. Posebnih priznanj in naslovov so bili deležni tudi nekateri zadružniki med katerimi je tudi predsednik obdelovalne zadruge «Kočo Racin» v Lazaropolju.
Obnovili in ražsiriii so na Kopao-niku velik rudnik svinca in srebra. Ker je rudnik na zelo težkem terenu in precej visoko, so napeljali žičnico iz rudnika v dolino, kjer bodo rudo topili.
Romunska nacionalna manjšina v vasi Vejvodevci v Jugoslaviji je ob novih lažeh nekaterih voditeljev romunske delavske partije sprejela resolucijo, v kateri pravi: «Obsojamo provokatorske izjave nekaterih voditeljev romunske delavske partije, češ da se grade na meji med FLRJ in Romunijo utrdbe za napad proti Romuniji. Naša vas je prav ob meji in mi smo priče, da je vse to laž».
Jean Cassou, napredni franco, ski književnik, glavni urednik francoske revije «L’Europe» je prispel v Jugoslavijo.
400 članov Ljudske fronte v Trbovljah je s prostovoljnim delom proslavilo obletnico V. kongresa KPJ. Njih delo je bilo vredno najmanj 400.000 din.
Ponikalnica v Liki je postala v teh letih en sam umeten ribnik, dolg 20 km. Ribogojnica, ki so jo tam ustanovili goji postrvi in rake. Ribji zarod pošilja po vsej Hrvatski.
Elektro-Bosna je prejel prehodno zastavico zvezne vlade. To je namreč najboljši kolektiv v celi državi, Izpolnil je svojo polovico petletnega plana 83 dni pred rofcona.
Med najvažnejšimi panogami v razvoju jugoslovanske industrije je proizvodnja nafte. Oo konca petletke se bo proizvodnja nafte v primeri s predvojnimi leti povečala za tóOkrat. Po dosedanjih uspehih vidimo, da bo ta naloga izpolnjena. Jugoslovanske tovarne že same izdelujejo naprave za vrtanje nafte, ki jih niso hotele poslati infoiir.birojevske države. Vrtalni stroji se množe od tedna do tedna, tako da se je lice Prekmurja in okoiice Siska že temeljito spremenilo.
V	Savinjski dolini bodo pričeli prihodnji teden obirati hmelj. Letos ga bodo prvič obirale delovne brigade. Hmelj gojijo na 2«00 gospodarstvih. Dosedanji nasadi tttemci so jih med vojno popolnoma uničili) obsegajo 1080 ha in bodo z 'ieti znatno razširjeni.
J5* vagonov morskih rib več kot lansko leto so nalovili ribiči na Jadranskem morju in jih poslali v notranjost države. Večina ribiških zadrug je zelo presegla plan, med njimi nekatere tudi po štirikrat več. To je bilo mogoče le ob Veliki podpori, ki jo država nudi •ribiškim zadrugam. Zadruge so si kupile 83 motornih ladij, 2000 motorjev, številne mreže in orodje.
Delovni kolektiv v Štorah pri Celju, ki je prvi v železarstvu v državi je sam zgradil in dal v pogon dve veliki kupoini peči. V teli dneh bodo dali v promet tudi. tretji žerjavni voz v livarni, za katerega so večino delov izdelali sami.
V	okolici Ljubljane je bilo doslej ustanovljenih 93 obdelovalnih zadrug in 168 zadružnih ekonomij.
V	Jugoslaviji primanjkuje delovnih sil. v teku je prva akcija za pridobivanje delavcev iz velikih podjetij, kjer so še včasih delovne rezerve. Nove delavce bodo tudi pridobili s tem, da bodo še bolj izpopolnili delovno disciplino in izostanke čira bolj znižali,
V	letošnjem letu bo dograjenih v celi državi devet hidroceatral. Dve od ojin že delujeta! Vlaseni-ca In Skoplje. V Sloveniji pa bo. sta pričeli prvič oddajati električni tok hidrocentrali Moste In Savica.
MARŠAL TITO V SKOPLJU:
v w
USE STAUSCE JE: ZCRADJU SOClAUZEi
ila M ge
fa as
z rmiiatazMH
Med svojim bivanjem v Skopi ju j« (maršal Tito sprejel večjo skupino udarnikov, novatorjev in racionaliza. tor je v ter predstavnike vodstva velikih podjetij v Skoplju. Člani delegacije so maršalu Titu poročali o uspehih podjetij pri izvajanju petletnega plana.
V svojem govoru je maršal Tito naglasil važnost udarniškega dela, da se pospeši graditev socializma in premostijo številne težkoče in preide u stanja zaostale tehnike.
V	Jugoslaviji oi brezposelnosti la se delavcem ue nižajo mezde, kot v ka. pitaitsiičnih državah. V socialističnih državah služi delo dvigu življenjske ravni vseh delovnih slojev. Maršal Tito je tudi dejal, da «e bo letos izboljšata preskrba zapadi zadostne množine kmetijskih pridelkov. Ostaja pa še težkoča s preskrbo tekstilnega blaga in nekaterih drugih industrijskih proizvodov. Vlada dela na tem, da bodo tudi ti v zadostni množini na razpolago.
V	zadnjem letu petletke se bado občutno čutili uspehi socialističnega uresničevanja in bodo prišli na trg številni proizvodi tovarn, ki bodo do takrat dograjene.
Maršal Tito je dejal, da je FLRJ kljub težkočam uspeta izvesti iu tuth deloma prekoračiti določene načrte za prvo polovico petletnega plana. Vsi tisti, ki so mislili, da bo FLRJ zaradi neizvajanja obveznosti prišla v težek položaj so se močno motili. Zaradi njihovega protikomunističnega zadržanja je FLRJ pretrpela veliko škodo in je morala podvojiti napore toda oni niso dosegli svojih ciljev in niso 'mogli preprečiti, da bi jugosio. vanski narodi ne nadaljevali z uresničevanjem socializma.
Ko so ti ljudje videli, da se kljub njihovim prerokovanjem nismo zrušili, da smo lahko nadaljevali z nakupovanjem jn prodajo v drugih državah in da nadaljujemo z izvajanjem petletnega plana, so nam očitali, da trgujemo s kapitalisti. Sovjetska zve-
za dela isto in prav tako druge države, ki grade socializem.
Očitajo nam tudi, da smo zaprosili za posojilo pri Mednarodni banki. Taka posojila so druge države že dobile, bodisi od te banke ali pa od drugih. Mi bomo sklenili pogodbe z Mednarodno banko ali drugimi bankami, če nam bodo dale posojilo po iza nas sprejemljivih pogojili. Toda tudi brez teh posojil lahko dosežemo cilje, ki smo si jih zastavili, toda s posojili jih bodo lahko izvedli laže zaradi nakupa strojev in tehničnih naprav, ki jih bomo s te, mi stroji napravili z manjšimi napori tn žrtvami za naše delavce.
Maršal Tito je sprejel tudi pred-
poljedeljstvo pa je ostalo večji del privatnemu sektorju.
Poudarjajoč, da je metoda za socialistično preobrazbo poljedeljstva borba proti kulakom in razvoj zadružništva na podeželju, je maršal Tito izja. vii, da razredni sovražnik še obstoja na vasi in da bo zato borba proti sovražnikom kmetijskega zadružništva še srdita. Obtožujejo nas na klevetni-ški način da smo kapitalistična država, da kulaki gospodarijo v naši državi. Vsi veste da ni to točno, je dejal maršal Tito, ker ste si vi na de. želi zadali nalogo, da boste obračunali s tistimi, ki ovirajo graditev socializma. Organi oblasti se zavedajo, da ste vi budni in da preprečite deiova-
ž«iev v Vojvodini je končana. Kmetske obdelovalne zadruge, - kmetij, ska posestva ia zasebna gospodam tva so oddala državi do 5. avgusta že preko 6.a#o vagonov žitnega zrnja. Najboljše se je Izkazal v Vojvodini pri oddaji žita bečejski okraj, kjer so v nekaj dneh oddali 421 vagonov žita.
stavnike članov kmetskih obdeloval- nje vsakomur, ki bi hotel ovirati va-
nlh zadrug.
Tem predstavnikom je maršal Tito izjavil, da so zadnji ostanki kapitalizma uničeni in da so vse gospodarske panoge socializirane. Industrija in gozdovi niso več v rokah domačih in tujih kapitalistov. Eno samo področje, eno najvažnejših in sicer
NOVA RUDNA BOGASTVA
Jugoslavija pred vojno ni dosti ra-ziskavala svojih rudnih bogastev. £ smotrnimi raziskavanji so pričeli še le po vojni. Geologi so našli v teh letih za nekaj milijard ton novih ležišč premoga. Kmalu bodo odprli dva nova rudnika med Zenico in Kleko Premogovnike v Zenici, Brezi in Kak. nju so precej razširili. V tuzljanski oblasti odpirajo dva rudnika. V Sandžaku se ravno sedaj pripravljajo, da bodo odprli velik premogovnik pn Pie vi j ah.
V	centralnem rudarskem institutu delajo razna laboratorijska raziskovanja za izboljšanje kakovosti premoga Našli so nova velika in bogata ležišča že'ezne rude, ki bodo mogla skupaj i ostalimi rudami popolnoma kriti potrebe železarstva. Manganovih rudnikov niso imeli pred vojno. Po osvoboditvi so geološke odprave v kratkem času odkrile veliko ležišč te ru. de in nekatera manjša ležišča so žf oričeli izkoriščati. Velik rudnik mangana bodo odprli v .Makedoniji.
Jugoslavija je ena izmed najboga-fejših držav na kromu v Evropi. Sedaj so našli nekaj novih ležišč te dragocene rude v Makedoniji in pa Ko-smetu. V Crni gori bodo v kratkem odprli dva rudnika za svinec in cink Raziskovanja in pripravljalna dels vrše še na 5 mestih, kjer so odkrili bogata ležišča teh kovin.
V	Srbiji jn Makedoniji geologi že nekaj časa raziskujejo ležišča bakra. Molibdena pred vojno niso izkorišča. H. Med to vojno je bii odprt velik rudnik molibdena. Po osvoboditvi so našli geologi velikanska ležišča te ko vine. Sedaj imajo pogoje, da odprejo enega največjih rudnikov molibdena v Evropi In že pripravljajo posebne naprave za predelovanje te kovine.
Pri razlskavanju ležišč nafte so do-segli geologi velikanske uspehe. Začeli so tudi predelovati oljne škriljav-ce iz katerih pridobivajo bencin in razne druge destilate. Po osvoboditvi so našli geologi tudi velike plasti gline, belega boksita, sljude, kvaretta, mavca, grafita in kremenčevega peska. To je omogočilo, da so po vojni odprli v Jugoslaviji več tovarn za izdelovanje ognjevarnega materiala, elektroporcelana. Samota itd. Za indù, strijo stekla so zagotovljene potrebne surovine. Raziskujejo tudi zemeljski Plin, tako'da ni več dolgo čas, ko bodo nekatere jugoslovanske kalorične elektrarne pričele uporabljati zemeljski plin namesto premoga.
e * «
Pričelo se je izsuševanje
Na obali Skadrskega jezera se je v teh dneh pričela velika bitka za melioracijo jezera. Geologom, hidroteh-nikom, geodetom in drugim strokovnjakom so se v teh dneh pridružile frontovske brigade iz Crne gore in nadalnji strokovnjaki Iz vse države. Kajti melioracija Skadrskega jezera ni samo stvar Crne gore, marveč vse Jugoslavije. Med brigadirji so stari in mladi ter številni udarniki iz proge Nikšič-Titograd in iz Samac-Saraje-vo. Prišli so Siptarji itd.
Barake za brigade so pripravili tu-4 v Podhumu, kjer bodo zgradili nasip še nadalje proti vzhodu jezera in na drugih delovnih mestih. V teh dneh nastaja tudi tu, kjer so do sedaj vlada. U mir, jezersko trsje, močvirne ptice in malarija-novo življenje. Brigadirji in malarija . novo življenje. Brigadirji iz vse države prihajajo izpolnjevat ve lil«» nalogo jugoslovanske petletke: izsuševat Skadrsko jezero.
še delo.
Maršal Tito je nato obrazložil, kdo je delovni kmet in kdo je «kulaški element». To od visi od stališča, ki ga dotični zavzemajo do graditve socializma. Sovražnikom socializma je tre. ba odvzeti možnost, da bi lahko ško dovali.
Za tem je maršal Tito izrazil predstavnikom kmetijskih zadrug LR Makedonije zadoščenje, da je podpora za ustanavljanje kmetijskih obdelovalnih zadrug naletela v Makedoniji na veliko razumevanje. Poudaril je, da bo država lahko nudila vedno večjo pomoč zadrugam, ker se sedaj izdelujejo številni kmetijski stroji, in da bo imela država že v naslednjih letih, in predvsem z uresni. čenjem petletnega načrta, možnost dobavljati kmetijskim obdelovalnim zadrugam vse potrebno orodje od najpreprostejšega orodja do najmodernejših kmetijskih strojev. Pomoč, ki jo lahko že nudimo zadrugam, se je
Izkazala za uspešno. Ta pomoč se bo še povečala postopoma in v enem ali dveh letili bo dosegla višino splošne potrebe naših zadrug in naših zadružnikov ter se bo dajala v obliki kreditov in strojev, Z eno besedo, država skrbi za zadruge, tako kakor skrbi ca graditev tovarn in delavnic za elektrifikacijo in za številne druge sektorje gospodarstva naše države.
Ob koncu svojega govora je mar. šal Tito pozval predstavnike kmetijskih obdelovalnih zadrug, naj dajo socialistični državi zadostno ko. ličino raznih proizvodov za industrijo in prehrano. Prepričan sem, je poudaril, da bomo v dveh letih ob zaključku naše prve petletke cenili ogromne uspehe našega novega gospodarskega sistema na deželi. Vsakdo od vas mora biti propagandist ra ustanavljanje novih zadrug in z vašim zgledom morajo zadruge biti v spodbudo onim, ki so še izven tega sektorja, in jih pripraviti, da pristopijo v zadruge. To bo imelo korist v prvi vrsti za vaš vse in za vašo ljudsko republiko in hkrati za vso našo državno skupnost.
Maršal Tito je bil v Skoplju tudi navzoč pri slavnostnem kosilu, ki so ga njemu na čast priredili v Domu armije oficirji in generali JA.
V	svojem govoru je dejal, da je Ju. goslavija dala bratsko roko vsem drža. vam, ki jo danes napadajo. Odpovedala se je vojnim odškodninam in pozabila na težke grehe proti Jugoslovan, skim ljudstvom. Vendar ni resnica, da smo mi danes sami. Z nami je večina narodov teb držav na vzhodu in na. predni ljudje vsega sveta.
Ko smo . spoznali, za kaj gre in kaj hočejo nekateri od nas, .smo rkle-aili, da bomo neomajno stali pri svojem stališču. To stališče je zgraditi socializem in ostati dosledno zvesti nauku Marksa, Engelsa, Lenina in Stalina in ne odstopiti niti za korak od tega nauka ter ne dovoliti nikomur, da bi se ukvarjal z revizionlz. mom tega in ga v praksi maličil. Frisi, ijeni smo in to Je naša komunistična mnizma proti vsakomur In celo proti dolžnost, bianiti načela marksizma le-tvorcem teh načel, v primero, da bi kršiti ta načela.
Maršal Tito je omenil obrekovanja c zadnjem času. Naši ljudje vidijo otvarnost in zato se ne morem načuditi neumnosti naših obrekovalcev, da ne mislijo, da naši ljudje ne morejo verjeti v prazne in neumne trditve, da gremo v kapitalizem.
V	svojem govoru je maršal Tito tudi dejal, da se mi ne bojimo nikogar, iabko nas jc strah samo cienivn nezgod, suše, toče in podobno.
Na koncu svojega govora'je maršal Tito poudaril važnost političnega dela v armadi in dvig teoretičnega znanja. Ob koncu je prosil oficirje in genera, le, da sporočijo njegove pozdrave in pozdrave CK vsem borcem, podoficirjem in oficirjem JA. CK iraa polno zaupanje v armado, ker je ta izšia iz IJudskib množic In je meso in kri naše socialistične države.
Cesa vsega se ne poslužuje in- koračili itd. itd. Vse te klevete jih fomnbirojevska propaganda! Ko ne premotijo in tako širjenje «veje videla, da pn jugoslovanskem sti» r.-e bo premotilo ne njih in ne ljudstvu ne doseže zaželenih usp»- ostalega delovnega ljudstva Jugo-hov, se je lotila razpošiljanja rar- slavije.
nih «informacij» po pošti, i-judje	4 * *	/
tako pošiljko le odpro v veri da Rudarji v Brezi so poslali odpr-bodo čitali zanimive vesti o delu to pismo uredništvom vseh jugo-in življenju prijateljskega n a, oda slovanskih listov. Priobčujemo samo In kakšno je njihovo razočaranje, nekoliko vrstic; «Obrekovalci želijo, ko vidijo, da so te «informacije» le gola natolcevanja.
Tako se je domislilo tudi češkoslovaško poslaništvo v Beogradu da bi bilo dobro ljudi obvestiti še pismeno in je poslalo delovnemu kolektivu «Rade Končarja» enemu da Raša nova Titova Jugoslavija izmed najbolj uspešnih in podjet- ostala tudi v bodoče kmetijska de-nih borcev za industrializacijo v žela, ki naj bi vedno delala za dru-FLRJ v Zagrebu, 40 strani obse- ge. Rude, gozdove in ostale pridelke gajoč bilten z nedolžnim naslovom pa naj bi kot surovine prodajali «Vesti češkoslovaškega poslaništva drugim. Na svoji koži občutimo, ka-v Beogradu». Te vesti pa so bile ko nas informbirojevski «socializem» seveda ena sama laž in kleveta ovira > našem napredku. Ceškoslo. o jugosovansk. držav. ljudski važki i„formbirojevci pošiljajo na-
r» Psi	» iv»	n ««-»/•»e» 11	»-» Ve»	J

oblasti in izgradnji socializma. Zavedni kolektiv jim je le «vesli»
še mu rudniku drago plačane naboje vrnil in priložil «retour» pcš.ljki ^ miniranje, ki p.a so skoraj vs[ posvoje pismo, v katerem pravijo, da icvarJcnj<*>troJem> 'n smo Jih preje i, ne utegnejo prebirati takih brez-	važni sestavni deii m so
pomembnih papirjev. Oni grade zato neuporabni. Svetilke so tudi v svoji državi socializem, izvršuje- pokvarjene...» Radodarni kričači rejo Titov petletni plan, katerega solucije pač mislijo, da imajo jugo-prvega polovico sp pravkar pre- slovanski rudarji mačje oči in lahko
NIHČE NE BO VEC USTAVIL
osvobodilnega pokreta na Kitajskem
Kitajska armada neprestano prodira. V tem tednu je zopet dosegla pomemben uspeh s tem, da je vkorakala v Cangšo, glavno mesto pokrajine Hunan in osvobodila važno železniško križišče Cučou, 50 km južno od Cangsija, ki je znan po tem, da ima največjo železniško delavnico v Srednji Kitajski Osvobojeni sta bili tudi mesti Hvajung in Jijang,, kjer so velikanski rudniki antimona.
Borci osvobodilne vojske so razbili etet 211. fn 213. Kuomintango-ve divizije ter ujeli več kot 900 Kuomintangovih vojakov in poveljnika tretje kolone Kuomintan-govega štaba — žete za «pomirje-nie Kiangsijaa.
Enote, ki operirajo na fronti se-vernozahodhe Kitajske, so osvobodile 4. avgusta obrežno mesto1 Cin,
veliko mesto na cesti Sian—Lan-gov, in mesto Cuanglang na severovzhodu.
Po poročilu glavnega štaba četrte narodnoosvobodilne armade so borci četrte amntde pod poveljstvom generala Li Pian osvobodili v zadnjih treh mesecih 76 mest in onesposobili okrog 90.000 Kuomintangovih vojakov. Uničena je celotna 43. Kuomintangova divizija in del osme armade. Med Kuomin. tangovimi enotami, ki so položile orožje in privolile v reorganizacijo, sla tudi štab 40. armade in 160-divizija. V tem razdobju so borci četrte armade narodnoosvobodilne vojske zaplenili 213 topov, več kot 2000 težkih in lahkih strojnic in velike množine lahkega orožja ter municije. Osvobojena so tudi mesta Hankau, Nančang in Vučang.
Inženirske enote narodnoosvobc-<Mne vojske so z veliko naglico zgradile, mostove na cesti Cangša -Kiang v srednjem Kiangsiju, ki jih je uničila med svojim umikom 23. kucmintanška armada. V enem tednu je bataljon inženirskih enot zgradil 19 mostov,. druga četa pa je v 24 urah zgradila most s šestimi obojci.
Kuomintanski reakcionarji in a-meriški imperialisti si obupno prizadevajo, da bi z ustvarjanjem o-boroženih tolovajskih skupin omajali red in mir, ustavili napredovanje osvobodilne vojske in preprečili delo pri obnovi. Kitajska narodnoosvobodilna vojska, ki je uničila nad pet m pol milijona kuomintanških' vojakov, je navzlic podpori ameriških imperialistov strmoglavila 22 let trajajočo Kuo-mintangovo vladavino, in ji ne bo težko uničiti tudi teh zadnjih o-stankov banditov in tajnih agentov, ohrantti red in nadaljevati
zmagonosno osvoboditev celotne Kitajske.
Kuomintang na skrivaj novači sto tisoč japonskih vojakov za boje na Kitajskem. Spričo tega bo Cangkajšek v kratkem poslal na Japonsko Vitieh Cenga kot svojega predstavnika z nalogo, naj se z Mac Arthurjem domeni o nagli u-. resničitvi tega načrta. Poročajo, da je Mac Arthur odobril ta načrt, ki je bil pripravljen že pri Hsuu čou, kjer j!e imela Kuomintangova -rejska hude izgube.
Pred nedavnim so na Češkoslovaškem ustanovili državno založbo, ki bo izdajala knjige za otroke. To novo podjetje bo postopoma prevzelo večino izdaj otroške literature. Izđa'jalo bo knjige v treh skupinah. V prvi bodo knjige za otroke do 6 let, nato za učence osnovnih in ljudskih šol ter ta starejše otroke.
Kljub temu da je francoska vojska najmoderneje oborožena, da je Francija vsa leta, odkar se bojuje v Vietnamu izdala eno tretjino dr. žavnega proračuna za vojsko, ni mogla uničiti volje vietnamskega ljudstva do svobode. Francijo stane voj. sica v Vietnamu I milijardo frankov na dan, toda njene kolonialne
čete se morajo vedno znova umikati. Pred kratkim so se vneli zopet budi boji med kolonialnimi tru-pami in vietnamskimi borci za svobodo. V pokrajini Horang so pod-vzele republikanske enote ofenzivo in so po kratkem boju osvobodile veliko ozemlje.
Na sliki vidimo vietnamsko mladino pred odhodom na fronto.
POSTAJA POLJEDELSKIH
električnih strojev v Rybnovem
V	sovjetskih deželah zavzema e-lelctrifikacija vedr.o širši obseg. Vključitev električne energije v poljedelstvo razbremenjuje ročno delo. V SZ je v kolhozih na desetti-soče majhnih električnih hidro ali termocentral s silo 20-100-1000 pa tudi 2000 HP. Koristi, ki jih imajo od električne energije- vzpodbujajo kolhoznike, da grade vedno več novih central. V tem letu iih bodo zgradili kar 5.650.
V	SZ so pokrajine, kjer dobivajo vsi kolhozi električno silo iz lastnih central.
V	Moskovski pokrajini ima 123 sovhozov in okoli 4500 kolhozov, to je več kakor 70 odst. kolhozov pokrajine, elektrifikacijo. V 27 okrajih Moskovske pokrajine, so poljedelske uprave kolhozov elektrifikacijo izpopolnile.
Nedavno so zgradili v SZ 3 postaje z električnimi stroji in traktorji! Bazenovskaja (Sverdlovska pokrajina), Korzun - Sevčer.kovskaja (Ki-evska pokrajina) in Rybnovskaja (Riazanska pokr.ajina). Na terenu teh postaj izvršujejo vsa dela z e-lektričnimi s J roji.
V	okraju Hybnovo so zgradili na reki Oka z državno denarno pod-
kopljejo v rovih kar v temi! — V rudniku Raknju so kar trije radarji oslepeli zaradi saboterskih nabojev, ki jih je internacionalistični inforni. birojevec namerno pokvaril. In je še nešteto takih kominformskih «resnic», s katerimi se ti «interna-cionalisti» res lahko postavljajo!'
* * *
Madžarski «socialisti» so pa še
bolj praktični. Da bi slabo blago, to se pravi razni stroji in cevi, ne obležalo doma v nemar, so ga poslali Jugoslaviji, ki je pri njih že večkrat zaprosila za pošiljko cevi. Slednje pa so bile seveda neuporabne, ker niso odgovarjale dolžini in ker so imele nešteto razpok in drugih okvar. Kam so pa dostavili dobro blago? I, onemu, ki bolje Pla* ca in več naročuje •— to je Ameriki. Za «izdajalsko» Jugoslavijo so pa itak ostanki dobri, si mislijo «bratski internacionalisti». No, na tako «socialistično» trgovino so obrekovalci Jugoslavije res lahko ponosnil
«Rude pravo» organ KP Češkoslovaške, odnosno Kamil Vinter, eden izmed njegovih urednikov, zelo duhovito brani noto sovjetske vlade o sovjetskih državljanih. Ker ni mogel navesti prav ničesar v prilog te note, je vendarle staknil edinstveni dokument, kako Jugoslavija priznava svoje preganjanje sovjetskih dr. žavljanov v Jugoslaviji. V svojem odgovoru na sovjetsko noto je jugoslovanska država, navedla popolnoma pravilno imena sovjetskih državljanov...
Imena so zares pravilna, resnična pa je tudi protisocialistična in. protijugoslovanska gonja teh ljudi, ki se danes postavljajo za zveste «patriote»..,
* * *
Prihodnji mesec bo otvorjen praški velesejem. Glavna parola na tem velesejmu bo: «Trgujemo z vsem svetom!» Pozabili pa so dodati, da izključujejo socialistično državo Jugoslavijo in vključujejo v svoje «trgovanje» vse druge države, pa naisi bodo kapitalistične ali pa celo fašistična Grčija! Kako bodo neki razumeli tujci in posestniki velesejma vpitje informbirojevskih glasit o «prehodu Jugoslavije- v imperializem», ker trguje, kakor tudi Češkoslovaška, ? Zapadom?
ro električno centralo na 1.000 kw.
Pri graditvi centrale je sodelovalo 46 kolhozov in 2 sovhoza okraja.
V okraju Rybnovo prejema električno energijo 59 šol, 29 bolnic, 55 klubov in knjižnic kolhozov, 16 mlinov, 156 vzgojnih postaj kolhozov. Električni stroji obdelujejo polja kolhozov in sovhozov. Kolhoznikom pomagajo pri njihovem novem delu strokovnjaki Akademije «Timiri-azev». Stroji dobivajo električni lok po prenosnih linijah visoke: napetosti. Traktorji na električni pogon pomenijo velik gospodarski napredek v primeri s prejšnjimi traktorji. Tako prihranijo, pri oranju ih obdelovanju na vsak hektar terena 16 -20 kg goriva. Tudi mazil porabijo 70 odst. manj; s traktorji se zmanjšuje ročno delo za 30 - 31 odst., in tudi živinske vprege potrebujejo manj.
Z zgraditvijo električnih central v kolhozih, z električnimi traktorji se bodo tako znižale jeer.e produktom sovjetskega gospodarstva.
Pogozdovanje m siaHngraiskš poltraiini
Borba za uresničenje veliKega plana zaščitnega pogozdovanja, uvoza zelenjave in prehrane, ure-
ditve ribnikov in hldrocentral, povišane in stalne žetve v stepskih predelih evropske Rusije,, se stopnjuje že od pomladi 1949. Iz stepskih pokrajin so vzrasle postaje zaščitnega pogozdovanja in velike drevesnice. Velike skupine mar-i Ijivih delavcev in številne znanstvene odprave preučujejo tla in pogoje, v katerih se bo razvijalo drevje ogromnih predelov zaščitnih gozdov. V vse za to delo določene pokrajine so poslali na tisoče traktorjev, strojev in orodij.
Spomladi letošnjega leta so izvršili dela predvidena po planu na površini 274.600 ha. To pomeni, da niso izvršili dela določena Za to pomlad, ampak tudi dela za to jesen. Nasadili so že drevje na
4.000	ha zemlje poleg nasadov po kolhozih. Začeli so tudi z izkopavanjem ribnikov hidrocentral v kolhozih in sovhozih.
Slalingrajski okraj je med prvimi v borbi za povišano in stalno- žetev. V tej pokrajini so že uresničili obširna pogozdovalna dela. Kolhozi in sovhozi morajo pogozditi 310.900 ha zemlje, ministrstvo za gozdarstvo ZSSR pa
70.000	ha. Se pred letom 1955 bodo spremenili 32.700 ha peščenega terena v gozd. Tako bodo obširni gozdni predeli pokrili pokrajino.
Ta okraj je v pretekli pomladi imel najboljše rezultate v pogozd/j-nanju. Spomladi so kolhozi uresničili letni plan 150 odst. Veiiki. plan bo tako uresničen že pred določenim rokom.
Jugoslovani na Madžarskem in informbirojevska “politika"
Madžarska policija se je spravila nad slovensko in srbsko narodna manjšino. Verna metodam Informbi-roja skuša namreč Madžarska komunistična partija izkoristiti jugoslovansko narodno manjšino za orožje proti Jugoslaviji. Ker pa med Jugoslovani, ki žive na Madžarskem (več deset-Usoč Srbov in Hrvatov, v Slovenskem Porabju pa je več popolnoma slovenskih vasi) niso mogli najti izdajalcev, ki bi se lotili tega umazanega posla, so za kazen postavili Demokratični zvezi Južnih Slovanov na Madžarskem; ki je edina politična orga-inizacija Slovanov na Madžarskem za generalnega sekretarja Madžara, hor< tyjevca in fašista Andreja Kovana. Mnoge pripadnike jugoslovanske narodne manjšine so zaprli, spravili v taborišča in kazemate.
Kaj delajo Madžari z Jugoslovani na Madžarskem naj služi samo en primer: Dne 17. maja so aretirali Traj-berja Karla V Ritkarovcih, Madžar-
ski graničarji so ga prepeljali zvezaj nega z verigo v zapor v Gornji Senik. Tam so ga zasliševali, pretepali s pestmi po glavi, z usnjenim jermenom po hrbtu, rokah in prsih. Potem se je isto nadaljevalo pri šestih zaslišanjih v Sombathelyju, kjer so ga pretepali z gumijevkami in ga obesili za vrat tako, da se je samo s konci prstom dotikal tal. Dali so mu tudi v roke pištolo s pripombo, naj se sam ustreli.
Pozneje mu je uspelo zbežati skupno s Stajerjem Martinom, istotako iz Porabja. Obema so morali nuditi po prihodu v Jugoslaviji dolgotrajno zdravniško nego.
Madžari so tudi pričeli pleniti jugoslovanske časopise. Zavedni slovenski ljudje v Porabju so stalno izpostavljeni šikanam madžarski policije. Nacionalne pravice vedno bolj omejujejo in danes že gazijo madžarski «internacionalisti» po blatu me: tod buržoaznih nacional-šovinistov.
V Pragi so obsedili kaplana A-lojza Fajstla na 8 let ječe in 10 let Izgube državljanskih pravic, ker ni hotel nesti umirajoči Zofiji Paclrkovi tolažila sv. vere. Zofija Paclikova je bila članica KP CSR.
Priprave za kongres svetovne zveze demokratične mladine ip mednarodni študentski festival v Budimpešti so končane. Na kongresu in festivalu bo sodelovalo-
10.000	mladincev iz 70 držav. Madžarsko mladino bo zastopalo 54 tisoč mladincev tz vseh krajev države. Festival se bo svečano pričel 14. t. m. na stadionu «Uj-pesta».
Poljska je sprejela dekret o zaščiti vesti in veroizpovedi. Po njem- je določena kazen z zaporom za tiste, ki bi zlorabili svobodo včre in veroizpovedi. S tri do pel let zapora bodo kaznovani tisti, ki bi omejevali pravico poljskih državljanov do veroizpovedi, verske, ga prepričanja ah ateizma.
CSR se bo udeležita velesejma v Bariju.
Bolgarija je zaprla mejo z Grčijo in tako v nadalje preprečila vsak prehod meje z grške in bolgarske strani. O tem je obvestilo bolgarsko zunanje ministrstvo tudi- glavnega tajnika OZN.
Madžarska in jugoslovanska de. lepacija sta- sklenili v Subotici sporazum z namenom, da- ustvarita pogoje, s katerimi bi preprečili obmejne incidente in normalizirali položaj na jugosk>vansko-ma-džarski meji. Obe cfržavi sta se tudi sporazumeli, ,da bosta podvzeli vse potrebne ukrepe učinkovitega in trajnega značaja, da bi odstranili vse vzroke in povode obmej. nih incidentov.
Grška začasna demokratična via. da je imela sejo in izdala o njej; poročilo, v katerem je rečeno, da je treba- razširiti propagandno de. lo pri svetovnem javnem mnenju o svoji pripravljenosti, da se preneha državljanska vojna v Grčiji. Zato je vlada sklenila: a) poslati spomenico Generalni skupščini OZN, b> izdati knjigo z dokumentacijo politike monarhofašisfov in njihovih gospodarjev in c) poslati delegacijo Generalni skupščini sestavljeno iz treh članov vlade.
Te dni so ljudstva sovjetskega Baltika proslavila deveto obletnico- vzpostavitve sovjetske oblasti v Estoniji, Litvi in Letoniji. V teh devetih letih je v teh državah znatno narasla industrijska proizvodnja, osnovano je bilo- na tisoče novih kolhozov s traktorskimi po. stajami in dvignil se je kulturni nivo prebivalstva teh dežel. Po osvoboditvi je bilo v Letonski SSR obnovljeno preko 1.500 industrija skih podjetij. Litvanska industrija je' pričeta izdelovati poleg papirja in tekstilnega blaga tudi električne vlake, generatorje im motorje.
Pred budimpešfanskim naglim sodiščem so obsodili 6 saboterjev, ki so poleg ostalih zločinov tudS zažgali 6 vagonov pšenice. Dva od njih sta bila zato obsojena na smrt na vešali-h, ostali pa na dosmrtno ječo in 10-15 let ječe. Ker so bili izvršeni podobni zažigi tudj drugod, zlasti v okolici mesta Seksad, je organizacija kmečke mladine EPOS postavila brigade, ki preko noči čuvajo požeto žito. Sedaj se je število teh požigov zaradi tega že precej zmanjšalo.
Načrt za obnovo in razvoj polje, delstva v Sovjetski zvezi je bil v Prvem četrtletju izpolnjen 1UI odst. V drugem četrtletju je bil tudi prekoračen.
CSR je imela v maju 1943 1.209.834 radijskih naročnikov. To
pomeni, da je na vsakih 100 prebi, valcev prišlo 8.8 radijskih aparatov. Sedaj je število radijskih naročnikov znatno naraslo. 1. julija 1949 je imela CSR že 2,280.017 lastnikov radijskih aparatov, kar pomeni, da je bilo na 100 prebivalcev !9 radijskih aparatov. CSR ima najgostejšo mrežo radijskih naročnikov med vsemi evropskimi »ržavaml
?
d» SqO.
V.rti^o^oV.o
iWWVi


a Nanosu so odprli Vojkovo kočo
nami odprla zapečoleV*e rt'-a^ci\). je bilo popisano živ^^T.-^ni^1 s
SUU.IM ivu,	jv uuu ^upisano ^ ; ji^VO
rCLjšn;e in današnje, ki ga tam pišejo z neutri
xN

MAKEB»
ss#
^ ../ ;	^ ^ m
. ;. .
'f
I	- : ' ‘	!■
wr™



Rod samostanom Sv. Mauna na Qhridskem jezeru so ribiči raz-postavljali mreže, da se posušijo na soncu. Lov je bil obilen. V brezvezdnih nočeh je na jezeru vedno obilen lov. Velike, mastne postrvi se leskečejo kakor živo srebro. Voda je sladka. Okušaš jo, da bi se prepričal, če je res, ker se ti zdi skoraj neverjetna. Kakor morje se širi v prostranost, pljuska v obronke gora tam daleč na drugem bregu, kjer se pričenja Albanija.
Sonce žge, toda ribiči se ža to ne zmenijo. Njihovi ožgani obrazi so bronasto rjavi in vsi zatopljeni v svoje opravilo. Mreže bodo pokrpali kakor naši Bar-kovljanj in Križani, izpil; pri obedu kozarec tistega, k j je srkalo vase sokove težke obrežne zemlje ter se prepojilo z močjo južnega sonca, da bodo ponoči krepkejši pri delu.
Z Ohridčar.om Borčetom in njegovo sestrico, tako le; o kot je morala biti lepa Biljana, ki je belila ob jezeru platno in ki živi še danes v narodni pesmi, smo posedli v senco kišatih drevesnih krošenj. Za njimi so se dvigali sivi samostanski zidovi, ki so danes postali narodni spomenik, zato ker krijejo del makedonske zgodovine. Tisti, najlepši v davnih stoletjih, ko sta Metodova učenca Naum in Kliment prebujala ljudstvo iz neznanja, ga poučevala, kako naj obdeluje zemljo in mu ustvarjala pisano besedo. Ničesar ni ostalo od nje, niti spomina. Vse ' se je uničilo v stoletjih turškega gospodovanja in makedonskega robstva. Primerjali sm0 usodo njihove in naše zemlje. Navzlic temu, da je bila mnogo težja, ker je suženjstvo trajalo stoletja, je v njej mnogo skupnega. Prav zaradi tega smo zaprosili Borčeta, da nam pripoveduje o Ilindan-ekem ustanku, ko se je Makedonija hotela otresti turških okov.
«Ilindan sovpada s proglasitvijo republike in je obenem z njo naš največji praznik. On tvori nekako prelomnico v zgodovini Makedonije, kjer se je zanetila iskra upora. Upor je bil zadušen, iskra pa je tlela dalje in nihče b; je ne mogel pogasiti več». «Kako je prišlo do zadušitve upora», smo ga prekinili, toda on je nadaljeval in se ni pustil motiti, ko je segalvpreteklost: «Ilindanski upor je pomenil odpor in borbo vsega naroda za svoje nacionalno osvo-bojenje, brez katerega tudi socialnega osvnbojenja ne more biti.
Z vstajo je najtesneje združeno ime Goce Delčeva, največjega revolucionarja tiste dobe. On je bil voditelj odpora, kj se je organiziral v okviru VMRO.
Njeno delovanje je postavi) na osnovo najnaprednejših socialističnih idej, s katerimi je bil prepojen. Prilagodil jih je makedonskim razmeram in vodil osvobodilni pokret pod parolo Makedonijo Makedoncem. Smatral je, da je vmešavanje Grčije, Bolgarije in Srbije v osvobodilni pokret -v stvari le ponovno zasužnjeva-nje Makedonije. Toda že tedaj je izdajalska buržoazija zaslutila, da je odbda njena ura, če se uresničijo cip VMRO in ideja Goce Delceva Povezala se je z bolgar-sko buržoazuo, v katere interesu Je bilo da spravi makedonski osvobodilni pokret na bolgarski ur. P°d vodstvom Ferdinanda Ko-
bnrfore^'^ga^fgl..kralja>. ie
bil formiran v Sofiji Vrhovni'ko-rmtet pod geslom osvoboditve Ma-kedomje. Za njo pa je tičalo ponovno zasužnjevanje s strani Bolgarov. Vrhovni komitet je hotel podredili VMROsvoji kontroli in piiključiti. Makedonijo Bolgariji.
Goce Delčev se je obojemu uprl. Boril se je proti Vrhovnem • komitetu in proti veliko Bolgarami, toda še pred llindansko vstajo ga je doseglo turško maščevanje, llindansko vstajo so Bolgari silno podžigali, ker jim je šlo za to, da bi izbili zase vse koristi. Na ta način je bil preuranjen in kot tak naprej obsojen na propast. Turško gospostvo je ostalo in njegovo maščevanje je bilo strašno: Skoraj vse vasi v zapadni Makedoniji so gorele».
Tako smo zvedeli nekaj iz zgodovine dežele, ki je ostala neuklonljiva tudi po poraženem Ilin-danskem uporu in ki je po težkih Žrtvah, za svojo narodno in socialno neodvisnost našla to šele v Titovi Jugoslaviji, to se pravi njen največji del — Vardarska Makedonija —, kajti zedinjenje Makedonije še ni končano. Govori z makedonskim razumnikom pa tudi s preprostim človekom. Na dnu veselja, ki ga je polna njihova duša, je grenka usedlina: Pirin in Egej -neosvobojena makedonska zemlja. En del v Bolgariji, kjer se zopet odreka Makedoncem njih jezik, drugi del v Grčiji, kjer se zdaj, pod vplivom kominforma duši osvobodilni pokret makedonskega jn grškega ljudstva. Pva najsto in osemnajsto leto Makedoniji nj prineslo svobode, samo razdelilo jo je med nove gospodarje jn ostalo je vse. kar so rodila stoletja okov: zaostalost dežele, stras'no, bolestno hrepenenje po svobodi in pripravljenost žrtvovati se zanjo.
«Kako je bilo pod bolgarsko okupacijo?» smo vprašali nekoga v Bitolju. «O tem neradi govorimo», nam je odvrnil «toda če bi znale govoriti stene stoterih ječ. bj bila dolga tista povest». Turek je bi tisti tovariš, pristaš manjšine, ki je v pravicah in dolžnostih izenačena z ostalim makedonskim ljudstvom zatrla v sebi šovinistični strup jn mržnjo do Makedoncev. Izhlapela se je, na njeno mesto pa je stopila ljubezen do nove Jugoslavije, izkrena in veli ka. Zdaj ko smo vedeli vse to, smo, jo laže dojeli. Zdelo se nam je, da se je odprla zapečatena knjiga in razgrnile njene strani. Na njih je bilo popisano življenje makedonskega ljudstva, tisto včerajšnje jn današnje, ki sj ga piše sedaj z neutrudno jn sigurno roko.
Ko ni smel Makedonec govoriti o njem je zlil vse ono, kar ga je peklilo, v narodno pesem jn ples. Božajoče mehka je, opojna in vendar uporna, polna domovinske ljubezni, k; je našla svoj Popoln izraz v narodno osvobodilni borbi in kj se danes razodeva v ritmu, s katerim gradijo socializem. Preliva se v glasovih žena in deklet, ko spremljajo z njo kolo «ležkoto», v katerega se strnejo moški sami. Njihova telesa valovijo kakor divja, neukročena reka, ki se trga iz tesne struge. Nato je našla nove izhode in se umiri na ravnini. Tako postane tudi kolo gibko, zibajoče, lahko, potem ko so z njimi izpovedali robstvo in se je v borbi spremenilo ječanje v vrisk svobodo, v himno makedonski republiki in Titovi Jugoslaviji. Zvečer na trati se razvije po dnevnem delu, po prireditvi kulturnega krožka, ob vsaki ‘priliki jn prilik je mnogo. Makedonec rad pleše in poje, tudi v tem je podoben nam Primorcem, le da je njegov ples globoko doživetje, del narodove duše in zato resnične umetniške vrednosti.
Delež v življenju makedonskega kmeta in delavca je bila «pečalba», delež zavestnega razum-
nika samozatajevanje in temnica. V Kuršumlin hanu, kj je zdaj muzej antične grške, rimske in
staroslovanske-likovne umetnosti
je polno takih temnic, ki pa so pod Karadjordievičevo Jugoslavijo za vedno odslužile takim nizkotnim ciljem upropaščanja Ijudj zaradi ljubezni do domovine. Pod Turki je pomenila «pečalba» beg jz va-ii v Francijo, Nemčijo, Ameriko, Argentino, Avstralijo, pod sta-ro Jugoslavijo ne sicer več tako daleč, toda še vedno beg, pa če-tudi samo v jugoslovanska in evropska mesta. S spominom se je dotaknejo samo tedaj, ko jim je kakšna stvar težka. Mahoma odpade vsa jeza, ne čutijo je več, ker vse težkoče, na katere tu pa tam naletijo, so ničeve proti temu, kar je nekoč bilo, ko so morali zdoma leto Za letom jn tudi hkrati za Pol življenja.
Tako je bilo v Lazaropolju jn prenekateri makedonski vasi do osvobodilne borbe in ljudske revolucije, do republike in nove Jugoslavije. V smislu resnične rešitve nacionalnega vprašanja in
konkretne pomoči zaostalim republikam je bilo dodeljeno največ kreditov, zato da dvigne svojo kulturno raven čimprej na višino ostalih republik. Gradijo tovarne in glektrične centrale ter ustanavljajo kmečko obdelovalne zadruge, delavske zadruge, Lazaropolj-ska je s petletnico republike praznovala tud; petletnico svojega : obstoja. Lazaropoljce je za zadrugo prekalilo življenje, ki jih je od rojstva pa tja d° smrti neusmiljeno bičalo. Zato tudi niso čakali namiga in pomoči od nikogar. Samo iznesli so željo, naj jim vlada dovoli ustanoviti zadrugo.
Vasica je stisnjena med planinske pašnike in smrekov gozd 1350 metrov visoko. Zdi se ti, da s; na Nanosu. V Dolini se kuhaš v poletni pripeki, tu je prijetno hladno in pod večer moraš obleči jopič. Strma, na nekaterih mestih vratolomna cesta pelje do nje. «To ni nič», pravijo domačini «Naši kamioni in avtomobili vozijo dnevno Po njej. Poprej bi morali videti, ko se je vila navkreber do vasi samo ozka steza: Cim smo se po osvoboditvi vrnili v opustošeno
vas in smo ustanovili zadrugo, nas je prevzela skrb za cesto. Odklonili smo tujo pomoč in jo zgradili z lastnim; silami, da dokažemo, | kaj zmore kolektiv».
Pričeli so s 140 ovcami in tre-i ini kilogrami volne, iz katere so zbrali prvo blago. 10.000 kg volne in nekaj lesenih zabojev iz trgovine bogatega izdelovalca perzijskih preprog'je bila vsa in tu-| di edina pomoč, ki jim jo je dala država. Bistvo zadruge je v tem, i da se s sredstvi, ki jih ima na razpolago, izboljšajo življenjski pogoji, je povedal njen predsed-j nik. Tako so tudi Lazaropoljčani j delali in prebredli nešteto težavi predno so dosegli sedanjo zavidljivo višino in postali zgled vsem porajajočim se zadrugam.
Pred nam; so vstale borne kraške in istrske vasice, kljub vinu k; ga pridelajo, skoraj tako borne kot je hilo Lazaropolje. «Kdaj se bodo sprostile Svoje revščine, ] kdaj bodo dosegle to, kar je Lazaropolje?» smo se vprašali. Vprašanju je istočasno sledil odgovor: «Skoro, čez nekaj let, so-(Nadaljevanje na 14. str.)

c~
It

^ J
% II
m

B L ^ '


* -
m - r—^
Edini sovražnik italijanskih šol v Jugoslaviji so italijanski šovinistični krogi v. Trstu, razni CLN, tržaški italijanski šovinistični listi od klerikalnega dnevnika «Giornale di Trieste» preko blagopokojne «Voce libere» pa do raznih tednikov kot «Emancipazione», «idea liberale», «Prora». «Vita nuova», «Fiaccola», in drugih. Največ je doslej škodovala italijanskemu manjšinskemu šolstvu v Istri in na Reki «Voce libera», ki si je od konca .vojne skozi štiri leta na vse načine prizadevala. da bi zadala italijanskim šolam čini več udarcev zgolj zato, da ne bi italijansko šolstvo moglo napredovati, da bi laže napadala ljudske oblasti v Jugoslaviji, češ, da zatirajo italijansko šolstvo. Vse so poskušali tržaški šovinistični krogi, da bi odvlekli čim več učnih moči iz italijanskih osnovnih in srednjih šol zato. da ne bi mogle šole delovati, da bi bile jugoslovanske ljudske oblasti prisiljene zapreti italijanske šole
Ljudsko rajanje ob otvoritvi planinske koče Janka Premrla - Vojka na Nanosu
ITALIJANSKO SOLSTVO
(' foM leta 19Ji9 hi kojihliin p'tiiiw’ijcwa
NAKANE NISO USPELE
Nakane italijanskih šovinističnih krogov so le v redkih primerih u-spele, ker so jugoslovanske oblasti vložile ogromno napora, da bi kljub sabotiranju in javnemu ter tajnemu rovarjenju italijanskih šovinističnih krogov v Trstu vzdržale Italijanski manjšini šole potrebne za njen nadaljnji kulturni razvoj. Italijanski kulturni delavci, ki so prevzeli nase breme širjenja italijanske kulture in krepitve italijanskega šolstva v Jugoslaviji so bili in so še zmeraj izpostavljeni strupenim napadom italijanskih šovinistov. «Izdajalci in prodane duše», so najmilejši izrazi, s katerimi obsipajo italijanske kulturne delavec, ki skupaj s Hrvati tvorijo ljudsko oblast, katere edina skrb je, da dobe široke ljudske množice v Istri, ne glede na narodnost najširše možnosti izobrazbe po šo. lab in organizacijah.
Italijanski manjšini v Jugoslaviji ni potreba pošiljati delegacij staršev do oblasti s prošnjami, da bi se odprle ali razširile italijanske šole, kot morajo to delati slovenski starši v Trstu. Kjer koli v Istri živi le majhna skupina Italijanov, kjer je še tako majhno število italijanskih otrok, se samo po sebi razume, da se v dotičnem kraju odpre italijanska šola. Niti v glavo ne pade redakcijam hrvaških listov na Reki, da bi spričo neznatnega števila
italijanskih otrok tako hinavsko zmajali z glavo, kot to zna klerikalni «Giornale di Trieste» ati pa laži-mazzinijanska «Emancipazione», in tudi mi smo za narodne pravice tržaških Slovencev in dopuščamo, vernim demokratičnim načelom, da smejo imeti Slovenci svoje šole, toda to slovensko šolstvo stane preveč (kot da bi ga oni plačevali), slovenske šole z majhnim številom u-čencev v Božičih, Stramarju, gtiva-nu in Miramaru, so pa pravo razkošje. Nikakor ne gre, da bi Slovenci dobili še nove šole v Kolom-banu in drugod. Nikdar ni v štirih povojnih letih noben jugoslovanski pa še tako neznaten listič napisal niti ene vrste proti italijanskim šolam v Jugoslaviji, noben zastopnik ljudskih oblasti od najnižje stopnje pa do najvišje ni izrazi) pomisleka proti italijanskim šolam, da celo obratno, na vsakem plenumu ali pa kongresu Jugoslovaoske komunistične partije, na raznih konferencah in zborovanjih se povsod z veseljem zaznamuje veselo in krepko rast italijanskega šolstva.
ZA PODKREPITEV SAMO • NEKAJ ŠTEVILK
Navajamo številčne podatke iz leta 1949 o italijanskih šolah v nekaterih krajih, kjer je število italijanskih šolskih otrok res nizko, toda ne po krivdi ljudskih oblasti, temveč tržaških šovinističnih nestrpnežev, ki so vršili neznosen moralen pritisk, na italijanske prebivalce, da so optirali in se izselili v razna begunska taborišča Italije:
Nihče na Reki, v Pulju, ali v Zagrebu ne črhne ničesar proti tem italijanskim šolam s tako skromnim številom učencev, vsakdo je vesel, da imajo italijanske družine popolno možnost, da dajo vso izobrazbo svojim otrokom v materinem jeziku. Ljudske oblasti sl prizadevajo, da bi kje staknile potrebne učiteljske moči za italijanski šoli v mestu Krku in y Osoru na lo-šir.jskem otoku, od koder se je «ttahanissimom» iz Trsta posrečilo spraviti v Trst učitelje in odtegniti tako v prvem primeru 18 italijanskim učencem v drugem pa 24 reden pouk v italijanskem jeziku. O-koli t80 učnih moči poučuje v italijanskih osnovnih šolah. Koliko muk in težav so imele jugoslovanske ljudske oblasti, da so v 4 letih spravile to število skupaj. Lahkomiselno, brez čuta odgovornosti do lastnega ljudstva so pod pritiskom šovinistične propagande iz Trsta odhajali premnogi italijanski učitelji v Trst, pustili italijanske otroke brez pouka* sami pa gostobesedno prodajali svojo ceneno italijanstvo ter prejemajo sedaj redno plačo kot «fuori ruolo» ali pa nadštevilčni učitelji v Trstu ter bližnji Italiji. Učitelje, ki SO dezertirali s svoje dolžnosti — širjenja in poglabljanja Italijanske kulture med italijanskim prebivalstvom Istre, so morale jugoslovanske oblasti nadomestiti z drugimi in sicer tako, da so poklicale iz Italije redne kvalificirane moči. Prišli so iz raznih pokrajin Italije ter vestno uče italijansko šolsko mladino v ljubezni do Italijanske kulture in v spoštovanju ter bratstvu nasproti Sio-
Jifi .v Istrl, v kolikor pa še teh •A a ranih učnih moči ni bilo do-j) 'iudske oblasti prevzele v Jjau desetine inteligentnih ylti,, h dijakov srednjih in vi-. m\ da bi le vsi italijanski jft	deležni	šolskega	pouka,
/»tič*	t>ostavljal	v Jugoslaviji bi-
>j0 riega vprašanja, češ kako ■njarža®1011 učiti, bodisi učitelji — ,!HvVljanl i* Italije, bodisi mla-aliticirane šolske moči. Za /o j j lasti> za resnično sociali-pjlt naxaVrl0 urcditev je bilo važ-|j*lVno e*no stališče popolne ena-vsem	narodnim	manj-
uporabi	njihovega	jezika
svobodnega kul-5o ','!V0-a italijanske manjšine, j^'ll j''“Prejele borbo proti ruši-ionskega šolstva v Ju-,rjasiJu s° vbljub oviram s stra-^>le v 1 šovinističnih krogov iz-jAa, ^0rn° stavbo italijanskega ^fiJa. 1 IlePrestano raste in se
SOLE IMAJO
jezika v osnov-1< O''i<o x šolah je odmerjeno
(T'-V
je?^8’ Pridobe učenci
Aiti n ! °Vne Pojme in da pri
flssti 'Jlna,1i ne trpi ostali po-
V , u* ne pouk italijanščine.
OiNih , e,n 'n četrtem razredu
$ dve se u s._e Ur;
,.v	poučuje hrvatski
s* ,>dnhh‘ ‘etiensk°, v italijan-^kihiS°lah Da 4—5 ur na K^tocusm alet proč smo od vsa-
Pu trakvi-r?Znarodovanja' od u-^ NmJ0 ie,mh So1’ ki Jim je
rl^ti
Fazana Nerezine Sv. Lovreč poreški Svetvinčenat
I. razred II. razred moš. žen. skup. moš. žen. sk.
3
10
Rabac pri Labinu 2
6
6
10
13
5
VVWWW-WVWWVV« WVVWVWV
III. razred moš. žen. sk.
4	4	8
5	7	13
IV. razred moš. žen. sk. 7	3 id
936
jeiik, odtujiti mladino' mat'e-iil ! ^hih ’ dale^ Prvič od nekda-faŠR.,D*r08ratll0v Predfašistič-». Uine dobe za -----------------------

11
8
5
k Kalin i aobe za sl°vensko -ii Sa ni Se vedno vzor- koi'-“Ik^ini naj b0 odmerjeno tflpoi 0?„ slovenskih šolali na Soh mlju in Ita'iJ'-
'°°ditVi so na Reki in v Istri po til' ^vatsk VznikIe po fašizmu za-4 e šole, niso nikjer iztis-

VV\AJVL%VVVWI/VVV^VVWV,.Wš*fldVVVW,lAVWAVA,lW,W%V,WW

nile italijanskih šol iz njihovih poslopij, tako da so italijanske srednje in osnovne šole na Reki, v Pulju in drugod nastanjene v najlepših šolskih poslopjih. Nimamo niti enega primera, da bi bila kakšna italijanska šola v slabih, nehigienskih prostorih, pač pa se mora marsikatera hrvaška šola zadovoljiti z neprimernimi zasebnimi ali pa šolskimi poslopji, ker je fašizem zanemaril po hrvaških krajih graditev novih šolskih poslopij. Okrajni in krajevni odbori stalno popravljajo poslopja italijanskih šol.
KOLIKO IMAJO SOL IN SKRB ZA DIJAKE
Poleg 29 italijanskih osnovnih šol, deluje še 12 italijanskih sedemletk in sicer v: Opatiji, Zadru, Vodnja. nu, Pazinu, Cresu, Lošinju, Labinu, Poreču in 4 na Reki. Vseh dijakov v teh sedemletkah je 3230 s 116 učnimi osebami, V krasnih šolskih palačah Pulja, Reke in Rovinja delujejo italijanske srednje šole, gimnazije v Rovinju, Pulju in Reki, učiteljska šola na Reki ter ekonomski tehnikum (srednja trgovska šola) na Reki. Ljudska oblast ne skrbi samo za to, da imajo vsi italijanski dijaki potreben brezplačen osnov nošolski in srednješolski pouk, temveč jim nudi tudi dijaške domove, kjer lahko manj premožni ali bolj oddaljeno bivajoči stanujejo in imajo vso oskrbo brezplačno ali pa za znatno znižano plačilo. Tako ima italijanski ekonomski tehnikum na Reki svoj posebni internat, v katerem živi, brez skrbi za obstoj, 70 italijanskih dijakov, to je skoro vsi italijanski dijaki tehnikuma. Takisto imajo dijaki rovinjske gimnazije svoj poseben dijaški dom, pa novi bodoči itatijanski učiteljski naraščaj — dijaki italijanskega češkega učiteljišča tudi niso brez svojega dijaškega doma. Italijanski dijaki se-demletke v Labinu žive skupno s hrvaškimi v dijaškem domu, seve-
da s svojim lastnim nadzornikom ter uporabljajoč brez najmanjše 0-mejitve kot občevalni jezik samo italijanščino.
Italijanska reakcija v Trstu in Italiji je vložila ogromnih naporov, da bi se čim več Italijanov izselilo iz istrskih mest. Zlasti je triumfi-rala, da je večji del puljskih Italijanov zapustil Pulj še pred njegovo priključitvijo k Jugoslaviji.
Toda preostali puljski Italijani imajo vseeno vse šole. ki so jim potrebne. Nobeden italijanski puljski otrok ni ostal brez italijanskega pouka v italijanski šoli. Tri italijanske osnovne šole in gimnazija skrbe, dia ne ostanejo italijanski dijaki brez pouka v svojem materinem jeziku. Italijanski jezik se veselo in prosto meša na ulici, v* javnih lokalih in po uradih s hrvatskim, dvojezična uradna sporočila in uradne tiskovine dokazujejo dnevno vsakemu Italijanu, da je njihov jezik v Pulju, kljub njihovemu majhnemu številu, enakopraven. Nikomur, vseh teh tisočev Hrvatov v Pulju ne pade niti na pamet, da bi se obregnil ob italijanski jezik. Zakaj? Zategadelj, ker ni taknih listov, ki bi ščuvali proti italijanskim sodržavljanom, ker ni takih listov, ki bj ščuvali pro-zd-ruženj, ki bi gojili strupeno cvetko šovinizma, ker se vsi tisoči Hrvatov vzgajajo dnevno v strpnem duhu pravega socializma, pravega Internacionalizma. Obstoje sicer osnovni zvezni ustavni zakoni, ki najstrožje prepovedujejo sleherno narodno mržnjo, toda duh bratstva in narodnega sodelovanja je skozi leta narodno-osvobodilne borbe in povojne izgraditve že tako globoko prodrl v zavest slehernega prebivalca, da ni prav nobenega šovinističnega duha, kaj šele izpadov. Ista atmosfera, ne več samo narodne strpnosti, temveč pravega sožitja prevladuje tudi v vseh ostalih istrskih mestih.	H
Misli®
MIH
V nedeljo 14. avgusta bodo na Poreznu v idrijskem okraju odkrili spomenik padlim borcem Kosovelove brigade in otvorili obnovljeno planinsko kočo. Nasi ednje vrstice so posvečene spominu vseh padlih za našo svobodo. Naj bodo kot prispevek k spominom, ki jih naše ljudstvo hrani na te velike junake, ki so dali vse, da je danes naša zemlja svobodna, da si ljudstvo nove Jugoslavije lahko pripravlja — tako veliko hod očnost.
Mejnik s; med tremi dolinami: Baško, Cerkljansko in Sorško. Visok in strm je tvoj vrh, 1636 metrov nad morjem. Ni ga človeka v tvojih nižinah, ki ne bi želel vsaj enkrat uživati razgleda s tvojega vrha. Mogočni Triglav ti je sosed. Krn na zapadu in kopasti Blegoš na vzhodu ti drugujeta. Kojca in Črna prst nekako skromno gledata nate, prav tako Ratitovec.
Kakšna je tvoja starost, kdaj in ob kakšnih preobrazbah zemeljske skorje si zrastel v te višine? Ne vemo. S tvojo svojstveno stor-žičasto obliko vzbujaš radovednost in privlačuješ.
Pozdravljen Porezen!
Tak je pozdrav partizanov, ki se te spominjajo iz tistih časov, ko so v trdih pogojih borbe našli 'zavetja in nekaj ur počitka v tvojih višinah. S tvojega vrha,, kjer je bila svoboda tuko občutena, so se razgledovali po tem lepem koščku naše zemlje tu ob obali. Okupator je le redko prišel v tvoje višine. Ni si upal. čutil je, da na tvojih greben h ni varen. Tod so hodili vsi tisti sinovi naroda, ki jim v dolinah ni bilo več varno življenje. Delovali so po več let med največjimi sovražnik- našega naroda. Ko je Rim občutil uporno moč našega ljudstva, katero je bila vzbudila kri štirih junakov iz Bazovice, je črni okupator pobesnel. Mnogim je uspelo, da so se umaknili. Vsem ne. Bili smo odgnani v zapore in taborišča. Niso nas zlomile štiri tesne stene tržaškega Koronejd in ne mučenje agentov Colotti-je v e in Miani-jeve bande. Oropani vsega, kar je človeku najdražje in najbližje, smo v domišljiji hodili po tvojih grebenih. Bil si nam blizu in si nam vlival poguma. Četudi so kveslurini grozili: «Jutri vas bomo postrelili», smo verjeli, da te bomo še pozdravili.
In smo te zares pozdravil:.
Naš Porezen. Kako tl je bilo takrat, ko je nekaj ljudi — «diplomatov» odločilo, da boš «mejnik» med komaj rojeno državo SHS in Italijo? Kako ti je bilo, ko so — črvi rimskega cesarstva vrtali Po tebi, obdali tvoj vrh z bodečo žico in trdnjavami?
Sredi slovenskega ozemlja b; po njihovim moral postati mejnik. In da bi to nalogo dobro opravljal, so te bili obdali z bodečo žico in trdnjavami. Niso več smele črede na tvoj vrh. Sočna ih mehka trava je venela in ostajala neizkoriščena. Le v nižini v volšju in bukovih gozdovih so se še oglašali zuončki. Kot dalnji odmev lepote planinskega življenja.
Pozdravljen Porezen!
Kako močno je zaplata kri po žilah vsem ljudem po vaseh ob tvojem vznožju, ko so s tvojih višin partizani prvič napadli fašistično postojanko v Zakrižu. To so bili prvi glasovi svobode. To je bil brezprimeren pogum sinov tisoč let tlačenega naroda. Tresli so se fašistični oblastniki v Cerknem in Idriji v strahu nad tak drznostjo. Spoznali so, da jih ne bodo obvarovale vse neštete trdnjave tistega pasu, ki se je vlekel od Triglava preko Porezna in Blegoša, čez Jelenk na Notranjsko in čez Snežnik do Reke. Z veliko in odločno natančnostjo so metali Slovenski partizani bombe v gnezda fašistov. Bilo je vedno več takih napadov. Čez vse gozdove in v vse vasi je prišel glas o junaku Vojku. S svojimi junaškimi akcijami je osvajal srca vseh ljudi. Nakazoval je vsem, kako bo treba vzeti sovražniku kos Za ko-
som naše zemlje, vas za vasjo, hišo sa hišo.
Oživeli so gozdovi pod Otavnikom, nad Baško grapo, pod Ble-. gosem. Napadi partizanov so se množili. Pod temi trdimi udarci se je sesula po vaseh tvojega vznožja fašistična oblast. Bil si priča, ko se je v vojašnici v Cerknem ustanavljala Vojkova brigada. Bil si priča velikih akcij Devetega korpusa na Baško grapo.
Malo dni pred osvoboditvijo pa si bil priča žalostnemu dogodku. Borci Kosovelove brigade so zaradi izdajstva dali svoje mlado življenje v tvojih višinah. Od velike boli so zašumeli gozdovi v tvojem vznožju. Tam na Krasu so Srečkovi bori čuli strele, ki so prebijali srca junakom njegove brigade. Med njimi so bili nekateri, ki so skozi štiri leta vzdržali vse napore. Poslednje velike žrtve. Ti Porezen si se obdal z meglo in skril tvoj obraz. Težko ti je bilo enako kot nam, po takih junakih. Od povsod, je že silila tako težko pričakovana svoboda.
V zraku je bilo nekaj podobnega kot v pomladi, ko vse komaj 'zadržuje sok, ki že sili skozi brste na dan.	__==_
Porezen. Doživel si velik dan.
Iz vse svobodne Primorske so prišli ljudje: matere padlih junakov, borci, ki so zadnjo postajo tisočletnega suženjstva pogumno in odločno prešli in aktivisti, ki so trpeli po taboriščih m zaporih. Prišli so, da bodo navzoči pri odkritju spomenika tistim, ki so vse dali. Ko se spominjamo padlih, katerim bo spomenik kot znamenje njihovega spomina, nam je težko pri srcu. Ko pa vidimo, kako je svobodna in lepa ta deželica ob morju, nam govori v notranjosti:	«Nadaljujte tam, kjer
so oni prekinili». Slišimo Srečka s Krasa, ki nam govori: «Več, o več, bi vam moral dati».
Res. Padli heroji naše svobode so dali vse. Ostali nadaljujemo in izvršujemo njihove zadnje misli: «Borite se dalje in dajte narodu boljše življenje».
Tudi Porezen, ki bo čuval ta najvišji spomenik na Primorskem, je hkrati sam spomenik naše svobode. Se višje kot Porezen, še višja kot Triglav je bila vera partizanov, ko so v podnožju napa- . dali sovražnikove postojanke. Do samega sonca je segala misel in prepričanje: Zmagali bomo! Tako trdna je bila- kot so temelji Porezna in Triglava.
Se druge spomenike postavlja ljudstvo nove Jugoslavije danes. Vam, padli tovariši, v spomin. Ti spomeniki so tovarne, hidrocentrale, ceste, železnice nove vasi in mesta, novi zadružni domovi. In kar je vredno, da odtehta tisočletno trpljenje: kmečke zadruge. Novo in lepše socialno življenje. Vsem klevetam nakljub. In je vera ljudstva, da si bo to res zgradilo tako močna, kot so temelji Triglava in Porèzna, kot Krna, Matajurja, Snežnika in Učke.
Od vseh strani padajo klevete in laži. Se sosednim demokratičnim državam so zmešale pojme, ker prihajajo od tam, od koder smo najmanj pričakovali. Le v močni Jugoslaviji so ostale misli in ideje čiste in nedotaknjene. Zato pa je njihova moč velika in njihova bodočnost v stoletja.
Se enkrat; «Pozdravljen Porezen!»
Slava padlim junakom, katerih spomenik boš čuval in bil hkrati tudi sam spomenik veliki prihodnosti ljudstva ob tvojem vznožju.	p.cA. - Ogarev.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Nadalievanje iz prejšnje številke.
Ker je hrustančasti del sluhovoda Ukrivljen, moramo nategniti uhelj, da zravnamo sluhovod, in ga pregledamo tja do bobniča. Za izpiranje - izbri-zganje uiesa uporabljamo toplo prekuhano votlo 37 do 38 st. C ali 3 odst. borovo vodo. Toplino vode preskušamo na lastni roki: premrzla ali prevroča škoduje in povzroča bolečine ter omotico. Pri izpiranju ušesa naj bolnik sedi pokonci, glavo naj drži mirno, pod uhljem pa primerno posodo, kamor lahko odteka voda iz ušesa. Usta naj drži napol odprta, da se sluhovod razširi, zlpiranje nad zorujemo z ušesnim zrcalom; spočetka ob lahkem, kasneje ob srednjem pritisku brizgalke. Po vsakem izpiranju pogledamo, ali se je čep delno odločil in se približal zunanji odprtini v sluhovodu. Ce maslo ni prestaro, se nam hitro posreči odstraniti celotni čep. Uho, oziroma sluhovod obrišemo In posušimo s tistim kosmi tem vate ter odstranimo ostanke vode, ki se nabere viasih tik ob bobniču. Končno zapremo zdravo uho In
preizkusimo sluh za šepet, glasno govorico, žepno uro in glasbene vilice.
Nato pregledamo, če ne vsebuje voda kake primesi (vata, tujek, kri, gnoj) in kakšnega vonja je.
Pred izpiranjem vprašamo bolnika, ali je doslej normalno slišal, ali hm je teklo iz ušesa, ali mu je pri čiščenju nosa uhajal zrak skozi preluknjan bobnič in ali je bil omotičen. V vsakem primeru smemo le prav previdno izpirati z borovo vodo, nikakor pa ne s silo izbrizgavati, ker postane bolnik hitro omotičen in se lahko nezavesten zgrudi; po vsakem Izpiranju moramo uho zamašiti s čisto vato. Ce opazimo pri pregledu, da je ušesno maslo staro - temno rjavo. črno in trdo - se nam večkrat ne posreči hkrati, odstraniti čepa, ker Se pač drobi- Tedaj ne smemo premočno izbrizgavati, pač pa omehčamo pretrdo smolo s toplim glicerinom, parafinovim oljem, s H2G2 ali z 2 do 5 odst. raztopino sode na-trium carbon- To naj st bolnik nekaj dni vliva po 10 kapljic mlačno v sluhovod, kjer naj ostane deset minut. V nekaj dneh mu bo. zdravnik brez bolečin izpral trdo gmoto iz Sluhovoda.
Bolezni Cholesteatom ne smemo zamenjati z ušesnim maslom. Pri tej bolezni se gornje plasti kože luščijo in nabirajo v koščenem delu sluhovoda, kjer razjedajo sosedno kost. Pri tem je izpiranje brezuspešno in bolnik mora na operacijo.
Nekaterim ljudem se ušesno maslo večkrat nabira fn. se jim po nekaj tednih, mesecih ali letih napravi nov smolnat čep. Bolniki naj ga ne sku-
šajo sami odstranjevati, pač pa naj tako kot omenjeno, to maslo omehčajo, preden poiščejo zdravniško pomoč. Ušesno maslo se pri otrocih bolj redko nabira in strdi, navadno se ovija okrog vate, ki smo jo pozabili v ušesu ali okrog tujkov, ki si jih otroci tako radi vtikajo v uho: zvitki papirja, sadne peške, grah, leča itd. Ne skušaj sam odstranjevati predmetov iz ušes ker lahko nastopijo smrtno nevarne komplikacije, pač pa se zateci k zdravniku.
Nevarni so tudi udarci na uho; pri tem se s silo stisne zrak v sluhovodu ter porine čep globoko v notranjost. Zato se izogibajmo zaušnic in klofut, ki lahko ranijo bobnič, da se v sluhovodu nabere Sveža ali strjena kri. Na srečo so v socialistični državi vzgojne metode s klofutami prenehale in se strogo kaznujejo.
Končno naj omenim še bolj redek primer: da ceruminalne žleze ne iz-ločaj'o dovolj ušesnega masla. To je včasih živčnega izvora ali pa posledica bolezni sluhovoda. Taka koža sluhovoda je suha, grbančasta in rada srbi. V teh primerih ne smemo ušesa preveč čistiti z vodo ali milom. Včasih to stanje samo preneha, sicer pa je priporočljivo, da mažemo sluhovod s čistim oljem vazelina ati parafina ali da uporabljamo 1 do 2 odst. belo precipitatovo miizilo. Pogosto je treba v bolezni potrpeti in. kot pravi prislovica; v bolezni je potrpljenje božja mast.
Dr. E. Dcreani
Trnež
TELESNA VZGOJA
vazen faktor v higieni gibal, dihal, srca in krvnega obtoka

N4SVETI
Pred vsakim čiščenjem zob namoči prej ščetko v mlačni vodi, šele potem smeš začeti s čiščenjem zob in to ne samo v eni smeri m z ene strani, marveč tudi zgoraj in znotraj, torej z vseh strani. Po čiščenju ne puščaj ščetkice mokre, ampak tolci jo z dolnjo stranjo — ono s ščetinami — ot> brisačo; dokler ne izgine voda. Ščetko potem deni na zračen prostor, da se posuši. Ščetko, boi na ta način ohranila del) časa in razen tega bo tudi boli čista.
— O —
S prešitimi odejami ' moramo ravnati zelo previdno. Ne smemo iz njih prahu iztepati, ker sicer se preveč razvlečejo, najbolje izčistimo iz. njih prah s sesalcem za prah ali s krtačo. Prešite odeje moramo tudi često zračiti, ne smemo jih pa izpostavljati soncu. Umazana mesta moramo sproti osnažiti z bencinom. Ko postiljamo ne prijemajmo odeje vedno na istem mestu, tudi je vedno enako ne zlagajmo. Ce jo shranimo za delj časa, je najbolje, da jo zvijemo- v zvitek in ovijemo v rjuho.
» * *
Voda, v kateri smo .umivali meso, je zelo dobro gnojilo za sobne
t ve tke.
Nastane nujno vprašanje, kdaj začeti s telesno vzgojo? Odgovor je jasen. Začeti je treba čimprej, kajti nevarnosti za pravilni razvoj telesa so v prvih letih življenja največje. Obe glavni dobi telesne rasti padeta v čas med 4. in 10. ter med 13. in IS. leto ter je ravno tedaj treba najbolj podpreti telesne celice s kolikor mogoče popolno prehrano, ki jo nudi telesna vzgoja.
Sredstva, ki vodijo do zaželenega cilja, t.j. h krepitvi in utrditvi telesa, so različna, predvsem pa moramo uporabiti tista, ki vodijo' k negi gibal, dihal, srca in krvnega obtočja. To so telesne vaje ( telovadba doma, v telovadnici ali na prostem), ki obsegajo proste vaje, vaje na orodju, igre, hojo, izlete, turistiko, plavanje, veslanje, vse zimske športe dalje kolesarjenje, lahko in težko atletiko, nogomet itd.
S pravilno telesno vzgojo se nam povečajo telesne moči, odebele nam kosti, razširi se nam prsni koš. odebeli in poveča se izdatnost mišic. Toda mišice se ne smejo razvijati enostransko, marveč- kolikor mogoče splošnb, naravno tn neprisiljeno. Zavračajmo enostransko telovadbo na drogu ali bradlji, kjer se razvije samo gornji trup nad ostalimi propomjami (telovadški okrogli hrbet). Zato so bolj priporočljive naravne vaje, kjer se ni bati enostranslcega razvoja. Napačen pa bi bdi sklep, da so vse enostranske vaje nesmiselne ali celo škodljive. Pri otrocih je n. pr-hirbtno in trebušno mišičje zelo slabo razvito, tako da mnogokrat ne morejo obdržati hrbtenice v naravni legi. Zato so potrebne posebne vaje za določeno skupino mišic ali okostja in so podlaga zdravilni lepodrini (ortopedski) telovadbi.
Vaje, k! delujejo na mišičevje, so večvrstne, kakor ni tudi delo, ki ga od mišic zahtevamo, vedno enako; zdaj je hitro in kratkotrajno, potem počasno in tesno, nato zopet neznatno in ponavljajoče se. Mišice se vedno prilagodijo vajam, ki jih češće penavi:amo. Mišice, od katerih zahtevamo težko delo, se odebele, nekoliko skrajšajo in izgube na prožnosti. Pri druge vrste vajah, se mišice vdo skrajnosti raztegnejo in hitro zopet skrčijo, pri čemer opravljajo le manije in 'krat-
mišice ne odebele toliko, marveč postanejo daljše in gibčne. Slednjič so vaje, pri katerih ne zahtevamo od mišic velikega, pač pa dolgotrajnega dela, mišice se zmerno raztezajo in krčijo. Tudi pri teh vajah se mišice ne odebele mnogo, pač pa porabljajo snovi bolj ekonomično, delajo torej štedljiveje.
Mišica prejema svojo moč od presnavljanja jedil in od kisika, ki je za to potreben. Te snovi mora mišici dovajati kri, zato vidimo, da dobiva mišica, ki dela, pet do desetkrat več krvi nego mišica, ki miruje. Telesne vaje povzročajo večjo potrebo hranil in večjo tvorbo presnavljalnih produktov, kar zahteva povečanega dela dihalnih organov in srca. V miru diha in izdiha človek vsakokrat - in to je petnajstkrat na minuto - po 500 kub^m zraka, v petih urah torej 2250 litrov, medtem ko vdiha pri zmerni hoji vsakikrat po 2250 kub.cm, t.j. po peturni hoji 10.125
litrov, kar dosega skoraj celodnevno uporabo zraka v miru. Tako povečana množina zraka ugodno , vpliva na delovanje pljuč. Srce odgovarja zahtevam, ki mu jih postavljajo telesne vaje s tem, da poveča množino krvi pri enem utripu, poveča torej krvni tlak in pomnoži število utripov. Pomnoženo delo mora srčno mišico ojačiti in utrditi, seveda morajo biti vaje primerne stanju srca, da mu ne škodujejo. Pri prenapornih telesnih vajah se povečajo- samo srčni prekati, nakar nastopi razširjenje srca. Večji krvni tlak razširi tudi žile odvodnice in jih uri. Ob pomanjkljivi vaji in nezadostni prehrani ali ob prevelikih naporih popusti prožnost arterij in se lahko pojavi poapnenje, kgr ima pri Ponovnih ijaporih hude posledice. Telesne vaje povečujejo tuđi število rdečih krvnih teles in množino krvnega barvila.
fNadaljevanje prihodnjič) -
Naš ribji trg je zadnje čase dokaj skromen in ubog. Ce priđeš na trg bolj pozno, včasih skoraj nimaš nobene izbire več. Ce sploh kaj najdeš, pa tl ponujajo za živo in še docela sveže kaj takega, da si moraš nos tiščati. Vendar je kljub revščini tmež še skoraj vsak dan na ribjem trgu. To ribo prodajajo olupljeno, kožo so ji že posneli, samo še lepo progasto meso vidiš. Ce bi tr-neža pobožali po telesu, preden ga je podjetni prodajalec del iz kože, bi se nam zdelo, kot da vlečemo po smirkovem papirju, ki ga uporabljajo našo gospodinje za čiščenje kovinskih predmetov, predvsem štedilnikov. Tmež je namreč iz skupine rib, morskih somov ali kol pravijo pri nas v Trstu morskih psov in vsi ti imajo bodičasto - hrapavo kožo. Seveda ni naš trnež nevaren morski som aii pes, temveč je čisto skromna riba, dolga največ do tričetrt metra. Ima pa vse lastnosti morskih somov, torej hrapavo kožo, koničasto podaljšano glavo, usta na trebušni strani, v ustih ostre koničaste zobe fn to kar nekaj vrst, ob straneh za glavo pet škržnih raž in vetik nesomeren rep. Ce si zamislimo tega trneža desetkrat pti pa še večkrat povečanega, pa dobimo groznega «pešekana». Vendar je pa ie neka razlika; nima ta riba zastonj ime tmež; na hrbtni strani ima dve ostri bodici, pred obema hrbtnima plavutma in, včasih puste olupljenemu trnežu, ali kakor mu pravijo v Trstu osia, še obe bodici, da so gospodinje overjene, kaj kupujejo. Kajti kljub temu da je trnež po krvi in po vseh lastnostih najbližji sorodnik morskih somov
je to zelo cenjena in iskana riba-
Kuhinja za vroče dni
Zdaj, ko je vroče, uživajmo čim
manj jedi, ki povzročajo vročino in ki so težko prebavljive; to so n. pr. maščobe, sladkor, močnate jedi, meso in alkohol. Namesto mesa uživajmo surovo zelenjavo, jajca in sir; riba je v tem času priporočljiva samo za ljudi, ki žive ob morju. Da se bomo počutili sveže, jejmo kislo mleko, yogurt, limone, kisle kumare, kislo zelje itd.
Poleti je zlasti važno vprašanje, kako si utešimo žejo. Mrzla voda, ki jo včasih požiramo kar v litrih, nas le trenutno ohladi, nam pa tudi lahko škoduje, zato zadostuje, da je izpijemo samo požirek. Alkoholne pijače nas mimogrede potolažijo, se pa po njih počutimo zelo utrujene. Bolje nam v vročih dneh denejo vroče pijače; kakor nas osveži kratka topla kopel, tako nas poživi topla, celo vroča pijača. Poleg čajev so najprimernejša poletna pijača razni sadni sokovi,
* » *
OKUSEN ŠTRUKELJ
Ko je na kmetih obilo dela in je treba skrbeti, da dobe delavci obilno in okusno hrano, bo naslednji
jano testo kakor za kruh zna na-
praviti vsaka gospodinja; navedli bomo tedaj le nadev za kakih šesl do osem dobrih jedcev.
Potrebujemo: četrt kg slanine ali masti, dve do tri jajca, 2 žlici stad. kor ja, 4 do 5 pesti kruhovih drobtin, I čebulo, precej peteršilja, zelene, majaron, rožmarin, strok čes-
na, poper, sladke: skorje ter pest rozin.
kotraino delo p-, «„i.«,	■ .	11 OKU5no nrano. do naslednji
1	. Pn takih vajah se [ recept dobrodošel. Navadno vzha-
o lanino zreži na kocke in. razevri, Ocvirke stisni in deni na kraž-nili. v vreli zabeli spraži drobtini-•-•e in čebulo, naposled pa primešaj se drobno sesekljano zelenjavo; se-veda ne smemo zelenjave predolgo Dražiti, zadostuje, da se prepari. Odstavi, pusti, da se ohbdi, nate pa primešaj ocvirke, sladkor, poper in dišave.
•'ajca vtepeš posebej in najprej namažeš razvaljene testo z njimi, nato pa še s pripravljenim nadevom:	nazadnje potreseš rozine.
Štrukelj zaviješ v prt in ko je vz-hajen, ga kuhaš tri četrt ure v kropu. Kuhan štrukelj narežeš in zabeliš s slanino. Štrukelj lahko tudi spečeš, vendar je kuhan okusnejši.
Kakor večina njegovih sorodnikov, nima najboljšega mesa, je pa to prava slaščica. Mehak je, sočen, o-kasen in Tržačan je prav vesel, Č6 t pride v gostilno in mu povedo, do A se pri njih cvre trnež ali osia. Po-sebno sedaj v počitnicah, ko mrgoli Trst poletnih vdovcev, ki morajo služiti v tej hudi vročini lirice za svoje nežne polovice; na letoviščih, je prav svetli žarek v njihovem žalostnem in zapuščenem življenju, če ujamejo kje dobro kosilce ali ve-čerjico, ki jim jo posladi okusni trnež.
Trnež je hvaležna riba. Nekatere ribe so sitne; nekatere hočejo biti tako pripravljene, druge pa drugače, trnež pa je na vse načine močno dober. Peci ga, cvri ga, osmodi ga na žaru, napravi okusno omako, vedno boš osrečila onega, ki si mu ga postavila na mizo.
Toda trnež ni kar tako. Mi smo navajeni čuti, da ribe ležejo jajčeca in nežni zarod prepuste dvomljivi usodi. Trnež je pa riba, ki rodi žive mladiče, zato pa imajo seveda manj mladičev, ker je njihov razvoj in rast le nekako zavarovan v ma^ terinem telesu. Tiste pa seveda, ki se za svoj zarod ne brigajo, pa le* žejo tisoče ali pa milijone jajčec.
Umljivo, da je trnež precej ješča riba, nič čudnega, saj vse ribe cade jedo, te pa še posebno, saj so v sorodstvu z morskimi somi in torej s strahom in trepetom vseh kop®1' cev. Morski somi in trnež nimajo kosti. Njih telesno ogrodje je hrU' stancaste, zpto so pa tudi tako gih*"' ni. Tudi vzdušnega mehurja, ki č3 imajo druge ribe, te ribe nimajo. 83 dovolj gibčne, da se tudi brez znajdejo v morju.
Trneža dobimo na ribjem trgu
leto, človek bi rekel vsak dan,-tr^ pa, da so najbolj okusni od ok*0^ do februarja.
; i
YOGURT
Kupi majhno posodico z ^°^ef
fom in deni nato na ogenj en ^ti,
mleka v veliki kozici ter ga P. .j, da vre 30 do 40 minut na ognju. Zlij nato vroče mleko v neer in ko ima 37 odst. mu d° ^ žlico yogurta, mešaj ga in ,’Lo lončke, ki jih postavi v m , peč. Skrivnost uspeha tiči v ^ da dodamo yogurt mleku, ko >
37 odst.
a * *
CAJNI KEKSI
Trd sneg iz šestih beljakov,^ katerega vmešamo 100 gr mok®' gr sladkorja in malo lfmo°in a soka ter 100 gr svežega surov ^ masla hitro zmešamo ter P®^®1110.* zmerno topli peči kakih 45 mm
Tvorba mlela in nravttna i
Mleko se tvori v grozdastih žle-zah - jagodivah ali alveolah Ì4 sno-v*> ki pridejo po krvi v vime. Al-Veole imajo podolgovate hruškam Podobno obliko, so pa zelo majhne (v en kubični milimeter j ili gre okrog 400). Celotno število alveol v vimenu znaša nekako dve milijardi- Dobre molznice jih imajo več, slabe manj. Vsaka alveola je obdp-oa s krvnimi žilicami dovodnicami |n odvodnicami, ki donašajo snovi, is katerih se tvori mleko, odnašajo Pa odpadline. Te žilice se združujejo v veliko žilo dovodnico in odvodnico, ki se vidita na vampu že °d zunaj. Notranja stena alveol je edbana z malimi celicami, ki predelujejo sestavine krvi iz mezge v •nleko.
Nastalo mleko se zbira v notra-Pjosti mehurčka in steče po fini Pevčici v večjo, te še združijo v Slavno cevko, ki vodi v zbirališče Pii cisterno. Ta pa se zožuje v seskov kanalček, ki ga zapira mala Pršica, sfinkter imenovana.
Vime drži 2 do 3 litre mleka. Ker EP namolzemo pr; dobrih kravah Pel vsakem obroku okrog 6 do 8 litrov, je to znamenje, da se tvori P'leko v glavnem med molžo. Zato tPoramo molsti krepko in nepretr-Soma.
Dobre molznice imajo veliko in Ptohko vime, ki je pred molžo na-Pf to, no molži pa ohlapno. Ce tako Idtne potipljemo, se čuti pod prsti žrna*n; v niem so namreč dobro ta zvite mlečne žleze, ki predstavljajo velik in Izvrsten aparat za Proizvajanje mleka. V mesnatem in Ptastnem vimenu je premalo pro-storu za n/iečne žleze.
. Mastno In mesnato vime po mol-**1® malo ohlapne in je skoro zame-•Ijivo znamenje slabe mlečnosti.
Mleko pridobivamo z molžo. Na-'e gospodinje molzejo navadno z f°katni, v velikih obratih pa molijo tudi s stroji. Stroji za molžo s° Ponajveč na električen pogon. Z Pv®dbo elektrike v kmečkem gospo. aarstvu se nam tudi v tem pogledu Pdpirajo nove možnosti.
fhav molzemo, če posnemamo se-Sanje teleta, ki seskov ne vleče, am-Iz njih mleko le stiska. Najbolj-/, način je švicarski način molže, lt-l®r molzemo s celo roko. S ppl-Ce,h in kazalcem primemo sesek Zgoraj, da mleko ne more nazaj v v>e, z ostalimi prsti pa ga krep-iztisnemo. Najprej izmolzemo Prva dva, nato pp še zadnja dva se-Molsti moramo krepko in brez °dtnorov. Nazadnje izmolzemo s
krepkim posegom navzgor z obema rokama še vsak sesek posebej, da ne ostane nobena kapljica mleka v vimenu. Ce molzemo površno, oslabi delovanje žlez. Mlečnost se zmanjša; zaostalo mleko pa povzroča tudi obolenje vimena (volčič). Dokazano je tudi, da so zadnji curki mleka najbolj mastni. Kdor slabo molze, pokvari lahko najboljšo molznico, oškoduje se pa tudi gospodarstvo, ker dobi malo mleka in še to slabe vrste.
Molzemo vedno ob določeni uri trikrat na dan. Ce mislimo, da bomo dobili z dvakratno molžo več mleka, se molimo, kajti čim manjši so presledki med posameznimi-molžami, tem več mleka dobimo, ki je tudi bolj mastno.
KiHeTie tflnograihilki
Bliža se trgatev, za katero si je treba pravočasno preskrbeti primerno opremo. Med tem, K0 dobi kmet z lahkoto razno orodje z3 trgatev, kakor krivce, škarje, pipe itd., so še težave za nakup lesene posode in kletarskih strojev.
Naročila sprejema na sedežu zadruge v Trstu v ulici U. Foscolo 1, tel. 94386; v poslovalnici v Trstu v ulici S. Merendante 4, tri. 8819 in v poslovalnici v Miljah v ulici Mazzinj 1.
Fred molžo oskrbimo, da je hlev snažen. Krmljenje, nastiljanje ali krtačenje živine med molžo ni u-mestno. S tem živali vznemirjamo in zaprašimo mleko. Preden sedemo k živini, ji umijemo z mlačno vodo vime in ga obrišemo s snažno suho krpo. Ko vime brišemo, obrišemo tudi okolico vimena, da se nam ne natrosi med molžo prah in dlaka v mleko. Roke imejmo snažne in suhe. Molzemo sede, da odpravimo delo hitro in temeljito. Neposredno med molžo vime z roko podražimo, da krava mleko pripusti. Prve curke mleka pomolzemo v posebno posodo, ker je navadno polno bakterij in nesnage. Nikoli pa ne storimo tega v steljo, ker s tem število škodljivih bakterij v hlevu še pomnožimo.
Krava mora imeti med molžo prijeten občutek. Ce se premika ali brca, je največkrat kriva slaba molža ali pa boleče vime. Ce imajo krave razpokane seske, jih pred molžo namažemo s čisto masleno mastjo ali pa s posebnim vazelinom. Med molžo naj bo v hlevu popoln mir. Vpitje in surovo ravnanje živali vznemirja in kaj rade pridržujejo mleko.
Oseba, ki molze, naj bo zdrava, snažna, pokrita, če le mogoče naj ima za molžo poseben predpasnik, ki ga po delu odloži.
pri isti molži.
STKMSCN V SETEV
Naš kmetovalec more le s svojo umnostjo in iznajdljivostjo ter z izredno pridnostjo izvleči iz zemlje toliko, da se prehrani. Kjer je zemlja rodovltnejša, zadostuje le po en pridelek na leto, da poljedelci dobro izhajajo. Pri nas pa to nj dovolj. Do dve tretjini naše zemlje mora dati po dva pridelka letno, da se družina lahko prehrani do prihodnje žetve.
Zato mora naš kmet takoj po poletni žetvi, zemljo znoya obdelati, gnojiti in jo zasejati z novimi rastlinami, ki bodo že pred zimo dozorele ter dale družini in živini krmo. To je strniščna setev.
K temu moramo še pripomniti, da vrši strniščna setev še druge naloge. Pri obdelovanju zemlje velja načelo: «Zemlja naj nikdar ne ostane brez kulturnih rastlin». Dokler te rastejo, tako dolgo se hra-
(iolilev
perutnine
Ta mesec se začne navadno perut-goliti. Golitev perutnine ni ..^Pom-mben dogodek, kakor mar-kdo misli, nego je pojav, ki zah-nekoliko pozornosti.
No se začne kokoš goliti, preneha - ali pa nesnost vsaj zelo po-jeU5‘i. To je razumljivo, kajti golitev ^ boieča in vpliva na kokoši tako, 1 »>» ^aaj jedo in, poleg tega tudi ,t nesejo. Prekinitev nesnosti Eolitvijo je prav za prav priro-l ‘d torej normalen pojav; v kosti le'?1 telesu se tedaj razvijat pve-p0,vljanje, ki mora vplivati ta vse tig živali in v prvi vrsti tudi |j ni®no storilnost. Tako je nada-ta' an^e nesnosti med golitvijo netto Jtdpvadnega, ki si je ne želi-l<j ’ eeprav nas sicer veseli. Kokoš, o '«ed golitvijo nese, se slabše lf0 rh često telesno oslabi in slej ®rej se rade pokažejo posledice.
dQiPrutnino moramo med golitvijo 10 krmiti; dajati ji moramo do-tiai ‘nia in sploh tečne piče in kar Kti0v.ani kuhinjskih odpadkov in skj, *’ ki bi lahko povzročale dri-ho i., racb golitve že Itak oslablje-be]0 0 bi zaradi driske še bolj osln-kgt' dogaja pa se, da dajejo ne-aij ,l kokošim med golitvijo manj 5*3o, ^ 0 hran°. 讚 saj nič ne ne-S; Tako ravnanje je zgrešeno in voj n0- Zelo ugodno vpliva na razlega perja laneno seme. Tu-
di kaka žlička lanenega odcedka ali pa ribjega olja koristi.
Med golitvijo se morejo gibati živali na toplem in suhem. Bolj kot kdaj prej moramo paziti, da ne bo prepiha. Živali ne sme močiti dež in tudi rtiegla je kvarna. Razumljivo je, da škoduje veter, ker pač preveč prepiha oguljeno žival, ki jo potem zebe. Sploh moramo preprečevati vse kar povzroča, da žival prezeba. Ce že ni hujših posledic (bolezen, pogin), se pa vsaj dogodi, da kvarni vplivi zavlečejo golitev ali pa oslabe operjenje.
Dokler se perutnina goli v vročem, nedeževnem poletnem času, je položaj že dokaj ugoden. Slabo pa je, ako se perutnina goli v pozni jeseni, ko so dnevi vedno krajši in noči mrzle. Takrat se kaj pogosto primeri, da se golitev zavleče do zime in živali zelo oslabe. Ce ni rejec pozoren in skrbno ne neguje kokoši, bodo zaradi kasne golitve še naslednje leto malo nesle.
Tudi snaga v kurniku je med golitvijo nujno potrebna. Najbolj pa moramo preganjati zajedavce, ki takrat pač nikakor ne smejo trpinčiti živali, ki že itak trpe !n slabe.
Vodna perutnina naj ima med golitvijo na razpolago vodo za plavanje. Med plavanjem najbolj izgublja staro odmrto perje in daje prostora novemu. Pitna voda in voda za plavanje mora biti čista.
Goleči se perutnini dajmo dovolj drobnega suhega peska, da se bo stalno v njem kopala in sončila. S tem bomo zelo pospešili ponovno operjenje.
nilne snovi ne morejo izpirati v spodnje sloje, ker jih korenine zadržujejo v gornjih plasteh. Taka zemlja se pozneje tudi laže obdeluje, ker je v godnem stanju. Tudi ni zapleveljena, ker kulturne rastline zadušijo plevel. So tudi mnoge rastline, ki rahljajo zemljo s svojimi globokimi koreninami ter ohranijo v njej vlago, ki gre ob času suše v korist drugim rastlinam. Mnogi strniščni posevki tvorijo v zemlji sprstenino, ki je izvor rastlinske hrane, in s tem izboljšajo fizikalna svojstva zemlje. Strniščni posevki nam nudijo tudi več živalske hrane, ki nam omogoča laže prehranjevanje živine.
Za strniščno setev pridejo v poštev: ajda, proso, repa, pesa, zelje, zelena koruza za krmo in volčji bob za zeleno gnojenje. Med druge pridelke štejemo tudi korenje, ki, ga spomladi sejemo navadno med ječmen, poleti pa ga moramo oskrbovati, pleti in okopavati.
Pri strniščni setvi pa ne smemo pozabiti še na gnojenje. Zemlja je od prejšnjega pridelka že kolikor toliko izčrpana, torej nima več dovolj redilnih snovi, da bi mogla popolnoma zadovoljiti še đrugj pridelek. Potrebno je torej, da ji damo v gnojilih tista hranila, ki so primerna za te rastline. Vse strniščne rastline imajo le kratko rastno dobo od treh do največ petih mesecev. Gnojila zanje so pa učinkovita samo taka, ki hitro delujejo, se lahko raztapljajo in jih korenine morejo' tako vsrkati. Izmed domačih gnojil pride v poštev predvsem gnojnica, potem kompost ii\ končno hlevski gnoj, toda le tedaj, če je že popolnoma dozorel, razkrojen in zato hitro učinkovit. Izmed umetnih gnojil so pa uporabni lahko topljivi kalcijev nitrat, superfosfat in kalijeva sol. Domača gnojila pridejo v poštev predvsem za korenje, zelje in zeleno koruzo, umetna gnojila pa po potrebi za vse rastline.
Skoro vse strniščne rastline pa rabijo primerno oskrbovanje, če naj dajo tudi zadovoljiv pridelek. Tu pride v poštev redčenje pregostih rastlin, pletev, okopavanje, čiščenje strnišča. Tako vidimo, da je naš slovenski kmetovalec v času ko si njegov sovrstnik v bogatejših pokrajinah po žetvi privošči počitek, največ zaposlen z oranjem, setvijo in saditvijo, okopavanjem, pletvijo in drugimi deli pri strniščnih rastlinah, če naj mu te donesejo tolikšen pridelek, da mu bo mogoče do prihodnje polet-
ne žetve prehraniti svojo družino.
Oglejmo si sedaj te strniščne rastline, kakšne koristi nam nudijo in kako jih moramo gojiti:
AJDA: Kot strniščna setev ne potrebuje mnogo. Ta nam služi kot človeška hrana v obliki ajdove moke za žgance, kot živalska krma pa za rejo mladih prašičkov in za pitanje odraslih živali. Sejemo jo po ječmenu, pšenici in rži; le v gornjih krajih, kjer žita pozno dozorevajo, pride v zemljo kot glavna setev pozno spomladi, ker potrebuje za svoj razvoj precej toplote.
Kot strniščna setev ne potrebuje mnogo dušična.te hrane, hlevskega gnoja ali dušičnih umetnih gnojil, ker bi zaradi njih predolgo rasla in prepozno dozorela. Dušična gnojila podaljšajo njeno rast in tedaj dozori prepozno ter je podvržena jesenski slani in mrazu.
Pač pa ji koristijo že prej dobro gnojena zemlja in hitro delujoča fosforna gnojila, ki jih trosimo v obliki superfosfata. Na en hektar ga trosimo 400 kg. Ta pospešuje zoritev zrnja in ga napravi klenega. Posebnega oskrbovanja ne potrebuje izvzemši pletve, če se plevel preveč razraste. Ajdo lahko uporabimo tudi za okisanje krme, če jo pomešamo med zeleno koruzo. Služi nam tudi za zeleno gnojenje. Veliko korist imajo od nje tudi čebele, ki jim je najboljša jesenska paša v dobi, ko drugega .cvetja več ni. Ajdov med je znan kot najbogatejši letni pridelek. Ajda uspeva na vsakih tleh, vendar ji najbolj prija lažja zemlja.
PROSO: Je drugp zrnato žito, ki ga sejemo po strnišču. Kot hrana nam služi v obliki kaše. Kot izvrstno krmilo pa za kokoši, zlasti pa piščance. Najrajši ima lahka tla, vendar morajo biti dovolj močna v hranilih. Sušo prenese precej dobro, če ie zemlja krepka in čista plevela. Sejemo ga po ječmenu, ki naj prvi zapusti zemljo. Dozori v treh mesecih. Skrbeti pa moramo, da ga plevel ne zaduši, kar je posebno nevarno ob začetku razvoja, ker kali le počasi. Zlasti mu je nevarna pirnica, ki ga lahko preraste. Gnojil mu navadno ne damo, ne škodi pa, če potrosimo pred setvijo nekoliko superfosfata, ki pospeši zoritev; sicer zori enakomerno.
REPA: Je najbolj donosna strniščna setev. Ob prikladnem gnojenju z dobro vležanim hlevskim 'gnojem, gnojnico in umetnimi gno.
1 jili nam da velik pridelek. Ta nam
služi najprej kot hrana v svežem stanju, v okisanem pa kot kisla retta, ki se da uživati do pozne pomladi. Kot krma vpliva posebno ugodno na mlečnost krav, pa tudi za prehrano prašičev je dobra. Eri pašni živini tvori ugoden prehod iz paše na hlevsko krmljenje. Na polju prenese precej mraza, zato jo lahko zadnjo spravimo v klet. Zapusti godna, rahla tla, kar je za spomladanske setve ze.lo koristno. Sejemo jo takoj za ajdo. Zahteva bolj gnojno zemljo, zato ji gnojimo s hlevskim gnojem ah gnojnico. Koristno je tudi, če ji dodamo še nekaj kalijeve soli, ki dobro deluje na debelost in okusnost repe.
KRMSKA PESA: Se po nekaterih toplejših krajih seje ali sadi tudi po strniščih, navadno po ječmenu, ki najprej zapusti zemljo. Ta okopavina zahteva tudi dobro gnojenje s hlevskim gnojem in drug: -ii gnojili, ker raste dolgo do pozne jeseni. Večinoma jo sejemo že maja ali junija, da se zgodaj ukorenini in ne trpi od poletne suše. Kot strniščno rastlino jo najrajši posadijo iz že prej posajenih njiv, iz katerih jemljejo sadike pri razredčevali j o pregoste setve. Dobro gnojenje s hlevskim gnojem zadostuje. Ce je pa to gnojenje bolj pičlo, jo je treba ob deževnem vremenu politi z gnojnico ali potrositi po osipanju s kalcijevim nitratom. Peso je treba razredčiti, pleti in okopavati. Posebno je paziti, da je plevel ne duši. Okopavati jo je večkrat, da ima vedno rahlo in čisto zemljo. Okopavanje zelo ugodno vpliva na razvoj korenin.
ZELJE: Se tudi večkrat sadi po Žitih ali drugih rastlinah, ki zgodaj spraznijo zemljo. Sicer je pri nas večinoma uvedena ne ravno slaba navada, da pride na zemljišča, ki so leta in leta izbrana kot zeljni-ki. Ti se vsako leto krepko gnoje s hlevskim gnojem ali gnojnico, pozimi celo s straniščnico, katera gnojila obogatijo tla s sprstenino in z njo z vsemi hranilnimi snovmi, ki so zelju potrebne. Ce ga posadimo po strnišču, ki ga zložimo z dobro vležanim hlevskim gnojem, ga moramo v začetku zalivati, da se korenine dobro oprimejo zemlje. Zalivanje je še bolj uspešno, če se vrši z razredčeno gnojnico. Tedaj bo tudi pozno sajenje zelja dobro uspevalo. Zahteva pa skrbno negovanje: večkratno plet-je in okopavanje, ob suši tudi zalivanje in pozneje celo nekoliko osipanja.
ZELENA KORUZA: Kot najvažnejšo krmilno rastlino pri strniščni setvi smatramo zeleno koruzo, ki da dovolj slastne in tečne krme za govejo živino.

L i u d s ki TEDNIK
rasap Miài iiiajnaisamaiinDiij
oB ?Pnn PESNIK POLJAN
^MDESETLETNICI NJEGOVEGA- ^°'1
Slovenska moderna je vse leto y ospredju. Začelo se je s tridesetletnico Cankarjeve smrti, nadaljevalo S smrtjo Otona Zupančiča. Pridružili sta se petdesetletnica Kettejeve smrti in sedemdesetletnica Murnovega rojstva. Enega gnezda ptiči, pevci iste pomladi, so vsi že odleteli v elizij-ske poljane, od koder ni vrnitve. In vendar so zmeraj med nami, kakor da niso odleteli; tako živo so nam zapeli, iz našega srca.
V Murnovi pesmi poje slovenska poljana, kakor ni pela nikoli poprej. Vse dni se ie oglašala iz narodne pesmi. S trezno šegavost-jo se je odzvala iz Vodnika, malo iz Prešerna, prisrčno in močno iz Jenka in Levstika, nekaj iz Gregorčiča in Aškerca, prilično iz raznih manjših pesnikov (Cbeli-Čarji, Slomšek, Vilhar, Funtek, Gestrin), najmočneje ' in najbolj izvirno iz Murna in Zupančiča.
Med Murnovimi drobnimi pesmimi mrgoli sličic in podob posvečenim poljanam al; privzetih iz njih. Evo jih nekaj:
V poljani tihi,
glej, reka se srebri,
glej, reka se srebri,
in v črno noč hiti. (Pesem).
Tam v daljavi čez poljane, kjer se komaj bilka zgane, ptič leti. (Romanca).
Tak sred samotnega polja, vsa prazna, prana od dežjd, kapelica temna molči.
(25. februarja 1S98.).
Zadnje cvetke na 'poljanah v tvojem bleski tiho, tiho se priklanjajo.
(Jesenske misli).
Razvoiene in mehke njive, megle povsod se zgrinjajo. (Gospa)
Temotna, temotnejša zapuščena so polja.
(Zapuščena polja)
Brez konca padaš, drobni sneg, na tihi gozd in na poljano. (Sneg)
Sežgano nam stoji polje, sopar gre čez ravnine.
(Sv. Ambrož)
čez polje spem tja v božji mir, kje/ bela spi pšenica. (Marica).
Tiho počiva poljé, golo je in pokošeno.
(Nageljne poljske)
Glej, izza teh brez polje in polje, tako daleč čez vse nam v zrno gre.
(Pesem o klasu)
Pojdem na planjavo,
na prostrano polje,
v široko daljavo. (Hrepenenje)
Pa ne pojdem preko poljan, je v poljani črni vran, je v poljani noč in dan.
(Pa ne pojdem prek poljan)
Kakor roža na poljani vsa mi v. svatovskem bleščiš.
(Pesem)
Koliko je rožic sred polja, ali zame ni nobene. (Otožnost)
Bela polja so, gozdovi, bela cesta je in gaz.
(Zimska pesem) po polju so pospravljeni sadovi, listje je požoltelo, trava porjavela.
Takih in drugih slik z naših poljan so polne Murnove pesmi.
S Kettejem ga veže ista tragična usoda. -Kette je umrl s tri in dvajsetimi, Murn z dva in dvajsetimi leti. Kette je kljub mladosti precej dozorel. Murn je našel samega sebe v pesmih o polju in kmečkem življenju. Iz Ketteja žuborijo močni, zdravi življenjski viri, Murn se zaveda svojih šibkosti, zdvaja in omahuje, išče opore in zopet pada. Oba sta dala samo začetek svojega dela. Prezgodnja smrt obeh pomeni nenadomestljivo izgubo.
Murn se je rodil v Ljubljani 4. marca 1879 kot nezakonsko dete služkinje, ki je odšla pozneje y Trst in ni mogla skrbeti zanj. Otrok je živel v reji na kmetih, nato pri gospodinji v stari cukrarni. Med ljudsko šolo in
gimnazijo je preživel nekaj let v Marijanišču. Kot dijak je zahajal v Zadrugo in občeval s Cankarjem, Zupančičem in Kettejem. Po maturi se je vpisal na Dunaju na eksportno akademijo (1898) s štipendijo, ki so mu jo izposlovali dobrotniki. Prepisal se je na pravno fakulteto, a se ni mogel vživeti y suhoparno učenje. Bolj ga je mikala poezija. Z Dunaja še je vrnil v staro cukrar-no in se boril za obstanek s pisarniškim delom. Pomanjkanje ir. nerednost sta mu zrahljal; zdravje, sušica mu ga je izpodjedla. Zdravil se je na Gorenjskem in v Vipavi. Obenem je neprestano pesnil in nabiral narodno blago. Ko je onemogel, se je vrnil v sobo, kjer je pred njim umrl Kette. Smrt ga je dohitela 18. Junija 1901.
Nebogljena, mladost, zapuščenost in bolehnost so trle vse dni tega bistrega, dovzetnega, lepote in zdravja žejnega duha. Njego-
Andrel Budal
vo srce sluti zasede m nevarnosti in trepeče pred njimi. Vse dni se Murn otresa neke teže in turche, rad bi se privil k zdravju in naravi, sanja o rdečelični kmečki nevesti, a moževanju in kmetovanju, ki bi ga iztrgalo mrakovom in obupu. Ko ga tlači zapuščenost, nezaupnost ir. potrtost, išče zavetja v naravi. Polje, dobrava, kmetija, vaški ljudje in kmetska opravila so Murnu najljubši motivi. Murn je pesnik pokrajine, vtisov in razpoloženj, ki jih drami narava v njegovi duši.
Pesniti je začel baje v tretjem gimnazijskem razredu. V zadnjih srednješolskih letih se je oglašal v Angeljčku in Vrtcu. Nekaj listkov je objavil v Slovencu. L. 1856 je pošiljal pesmi v dijaško Zoro ir, v hrvatsko-slovensko Novo nado. Naslednje leto je stopil v javnost v Zvonu. Tu in v psmošol-skem almanahu «Na razstanku» so izšle ljubavne pesmi, posvečene meščansko visokostni, hladni
Almi Souvanovi. Ta neuslišana ljubezen je povečala Murnovo čr-nogledje. Obzorje si je širil pri ruskih in poljskih pesnikih. Pod Aškerčevim vplivom se je srečno loteval epskih snovi in zložil nekaj balad in romanc.
Visoka pesniška šola mu je bila vselej narodna pesem, -ki mu je dajala ritem, prožnost, lahkoto, ubranost in jasnost. Rožica toži:
Hladna rosa se v ledeno slano spremenila je, a ta slana, sonce zlato, ah, me umorila je.
Sredi neveselih slutenj sg pesnik primerja s škrjančkom:
Ne vem, kdo bolj je otožen, škrjaniek ali jaz, ah, njemu kakor meni tesno je isti čas.
Tesno sožitje z naravo izraža pesem o borih, predhodnikih borov Srečka Kosovela:
Ah, ti bori, moji bori vnovič zaduhteli so, glasno na zeleni gori ptički jim zapeli so.
Jesenski in zimski motivi mu navdihujejo nemir in plahost, na. pr. «O mraku», «Mislil sèm na prošle dni», «Ko dobrave se mrače», «Kje tih; si moj dom?», «Jesenske misli», «Gozd», «Zapuščena polja», «Sneg», «Sonet starčka» i. dr.
Pomlad in poletje mu dramita vesele strune. Kako mu pesem uka v «Pomladanski romanci»:
Odpi-ite okna, odprite duri, mimo jezdi vitez sveti Juri...
Rad se pogovarja z žitom, cvetovi, ajdo, kmetom, nevesto in svati. Take so: «Ženin», «Pomladanska slutnja», «Kmečka pesem», «Snubači», «Tašča s kupico v rokah pozdravlja snaho», «Zimska kmečka pesem», «Petnajst let», «Med vrbami, oj, tečeš», «Hrepe-
Josip Mur» — Aleksandrov
nenje», «Tinka» i. dr. «Notranjska» slavi jesensko bogastvo. «Ze-nitovanjska pesem» opisuje svate:
Lepi, lepi so drugovi, lepše mi družice, ali ženin in nevesta sta najlepša v pas in v lice!
Izbrušene dragotine so: «Sent-Janževo», «Pesem o ajdi», «Pesem o klasu», «Vlahi», «Semenj». Iz Murnovih zakladov sije tih, a vztrajen blesk, iz njih sope blažeča notranja toplota.
Murnova pesniška premišljevanja so jedka in budijo otožna čustva. Zanimive so njegove črtice, pisane v živem narodnem jeziku: «Repičeva Tonica», «Človeška srca», «Tri dni in tri noči», «Avguštin», «Kresna noč» in Simpatija».
Velik je bi) njegov vpliv na našo sodobno liriko. V mnogih in najmlajših so prav dobro vidni sledovi Murnovih pesmi. Med njimi so danes prav posebno žive tiste, ki opevajo slovensko poljano in življenje v njej.
A. BUDAL
V V
GOSPODARSKA PLAT FRANCOSKEGA GLEDALIŠČA
Do leta 1939 je francosko gledališče lahko izhajalo tudi tedaj, če odrsko delo ni doseglo tako imenovanega izjemnega, prodornega u-speha. Uspevalo je tudi, če je ostal uspeh uprizorjenih del ma neki srednji ravni. Podjetnik je prišel na svoj račun, če je komedija doživela sto uprizoritev. Prav tako se je gospodarsko obnesla knjiga, ki je bila razprodana v štirih ali petih tisočih izvodih.
Dandanes ta račun ne drži več. Danes mora biti uspeh dela že izjemen, bučen. Založnik pride na svoj račun, če lahko razpeča vsaj petindvajsettisoč izvodov kake knjige, gledališki podjetnik pa bo komaj izenačil stroške in dohodke, če se bo držalo delo na odru zaporedoma vsaj pet mesecev. Svoje dni so že slovesno obhajali stoto predstavo, danes stota predstava ne pomeni še prav nič Sele pri stopetdeseti predstavi lahko rečemo, da se je delo obneslo, ker je doseglo v gospodarskem pogledu že neki presežek.
Zakaj pa je tako? Primerjajmo predvojno stanje s povojnim stanjem ter nastavimo sorazmerja 10:1 in oglejmo si, kako so se spremenile posamezne postavke v računskem zaključku ene predstave. Stroški za kostume in za scenerijo so se več kot podeseterili. Pri tem pa ne gre samo za uprizoritve zgodovinskih odrskih del, ki morajo imeti dobi ustrezajoče kostume, temveč tudi za uprizoritve modernih komedij. Bulevardska gledali šča zahtevajo od svojih igralcev, da si oskrbijo sami obleke za moderna dela, važnejša gledališča pa gledajo na to, da bo slogovna raven predstav zelo visoka in zato dobavljajo nova oblačila svojin igralcem, ki izvajajo dela od Gi raudouxa do Mollerà, od Anouilha
do Gogolja. Ta postavka zelo obleži računski zaključek.
Plače igralcem, ki ne gredo preko neke najmanjše določene mere so v skladu z nastavljenim sorazmerjem. Kar je bilo pred vojno petin sedemdeset frankov, znašapo vojni petstopetdeset frankov. Toda pri znamenitejših igralcih presega današnja plača več kot desetkrat predvojno plačo. S tem pa to še ni končano. Na račun teh plač gre državi 30 odst. kot socialna pristojbina, česar pred vojno ni bilo. Zato se v tem piimeru nastavljeno sorazmerje spremeni od 10.1 v 13:1.
Druge postavke niso tako težke', reklama postaja sicer vedno dražja, pristojbine na račun reklame pa se niso podražile. Celotni izdatek za to postavko je vsekakor mnogo več kot .desetkrat večji. Andre Barsacq je n. pr. izračunal, da bi stala sedaj komedija v kostumih Roi - Cerf, za kater o je potrošil leta 1937 40.000 fr., 40 krat toliko. Za moderno komedijo bi treba danes potrošiti približno en milijon in pol, zg komedijo, ki zahteva kostume, pa dvakrat toliko. Seveda, če ima gledališki podjetnik srečo, da dobi delo a La petite Butte, ki ga je duhovito napisal Andre Roussin s tremi osebami in eno samo scenerijo, potem so stroški manjši.
Dohodki pa se niso podeseterili: V gledališču Atelier plačaš namesto prejšnjih 50 fr. 400 fr., v komediji Les Champs Ellysees pa je cena poskočila od 70 na 400. Država pa danes ne vzame pri vstopnicah samo 10 odst., temveč 18 odst. Sto predstav bo gledališče odigralo v treh mesecih, 150 v petih in 180 v šestih mesecih. Kje pa dobiš tako komedijo, da bo imela tak prodoren uspeh? Razen tega pa morajo biti dvorane tudi pri tem številu predstav. natrpano polne. Pred vojno
je bilo dovolj, da so bile dvorane napol polne pri 100 predstavah, pa podjetje vsaj izgube ni utrpelo. Danes pa morata biti zasedeni najmanj dve tretjim prostorov, če hoče podjetnic doseči vsaj izenačenje dohodkov in izdatkov.
Država sicer nekaj pomaga in pi'edvsem mladim gledališkim družinam in novim delom. Mislilo se je tudi na to, da bi znižali davščine za nove uprizoritve do stote predstave.
Po tej vojni zahaja občinstvo raje kot nekdaj v gledališče. Seveda pa vsi derejo le k onim komedijam, ki vlečejo. Danes je teže zadovoljiti večjo množico, ker so okusi zaradi neprimerno večjega števila obiskovalcev bolj različni. Zato bi pa želeli podjetniki, da bi imeli avtorji ne samo nadarjenost, ampak tudi nos zato, kaj bo vleklo in kaj ne. Takega nosu pa niti podjetniki vedno nimajo. Marcel Ay-me je napisal 1933. komedijo Lu-cienne e le boucher, svoj ogromen uspeh pa je dosegla šele leta 1948. Tega leta šele je torej neki podjetnik zavohal, da bo stvar privlačevala. Vse te prilike so seveda morale poplehčiti okus za moderni spored, klasični spored je že pač utrjen. Država bi se že morala mnogo bolj zanimati tudi za gledališko umetnost, kajti gledališče fs danes postalo trgovina z luksuznim blagom, ki mora zadovoljiti čim večjo množico. Kvaliteta bo pili pri tem utrpela škodo. V Jugosla viji pa smo lahko ugotovili, da se je kakovostna raven zelo dvignila, ker gledališču ni treba več, da hlasta za zaslužki. Zato pa laže posveti vso pozornost umetniški plati gledališkega udejstvovanja in posredovanja dobrih gledaliških umetnin širokim ljudskim množicam.
/Plobueta
med liudbtuom
HtltllHIIIlIlllimilllHmHlIlllllllHHU
Pred letom dni so se «zaščitniki» zagnali proti našim kulturnim organizacijam, — posebno pevski zbori so jim bili zelo v napoto — ker so mislili, da bodo s tem zatrli veliko prosvetno delo SHPZ in tako pridobili ljudi ng svojo stran, ki je po njihovem edino zveličavna. Mnogo zla so povzročili s tem «zaščitniki». Posledice so še tu in se bodo še dolgo poznale. «Zaščitniki», ki tega nočejo videti in priznati, so ali omejeni ali pa tako grozno zlobni. Saj bi jim človek končno tudi prizanesel in morda odpustil, ko bi ti Vidalijevi preroki uničeno prosvetno delo nadomestili z drugim — Če ne z boljšim, pa vsaj z enakovrednim. Toda v preteklem letu smo se prepričali, da je bil cilj teh ljudi isti, kot so si ga bili zastavili svoje dr.-i fašisti: zrušiti in uničiti noša kulturna društva, med katerimi je bila večina naravnost odlična, in namesto tega vpeljati V kulturne domove: greh, prepir, sovraštvo in — plese! Do vsega tega je moralo pri njih seveda nujno priti zaradi njihovih zgrešenih načel. V fašističnih dopolavorih so tudi gojil; namesto prave kulture in pod pretvezo kulture kaj plehko zabavo. Ali se morete «zaščitniki» ponašati na deželi z eno ljudsko kulturno prireditvijo v preteklem letu?
Nedeljska prireditev v Sempola-ju je zares pokazala zle posledice razbljaštva Vidalijevih zaščitnikov, ker je nastopil Sempolajski zbor o-krnjen, a je kljub temu pod vodstvom tovariša Zidariča pokazal vse dobro voljo in vztrajnost ter je zelo ubrano in z velikim občutkom zapel sedem pesmi. Zbor ima zlasti mehke, lirične tenorje, ki jim ne Jela višina nikakih težkoč. Tudi šaleški zbor pod vodstvom tovariša Janka Obada je okrnjen, a je a pomočjo nekaj barkovljanskih pev' cev — brez vaje — odlično zapel Medvedovo «Zvezdo milo». Lep u" speh je dosegel in dober vtis je napravil pri poslušalcih nastop zch'u' Ženih moških zborov Nabrežine in Sempolaja. Barkovljar.ski zbor s® vrača k svoji starj tradiciji, pridobil si je novih pevcev in je zato postal jačji in boljši v izvajanju. Nastopil je pod vodstvom tov. Milana Pertota ;n zapel štiri pesmi s takim občutkom, da je moral nekatere pesmi ponoviti. Lepo pevsko prireditev je zaključil svetoivanski pevski zbor Škamperle, ki je pod vodstvom tov. Venturinija zapel celo vrsto partizanskih, umetnih in na' rodnih pesmi. Prepričal nas je, da je vsa ona slava, o kateri smo citali v poslednjem času utemeljena
Ko so še vsi združeni zbori vodstvom tov. Zidariča prav llž‘ kovito zapeli Venturinijevo ve zarje», Adamičevo «Našo Pesel cg in «Fizkulturno koračnico», s.‘?’°,r. razšli z zadovoljstvom V	%e
cih ter smo bili prepričani, d‘ r.i sile, ki bi mogla zatreti našo po slovensko pesem.
O slovenski narodni pesmi
Vsa duševna dela. ki jih ustvarijo pisatelji, pesniki, upodabljajoči umetniki in drugi avtorji, so pod posebnim varstvom državnih predpisov. Po teh predpisih je prepovedano spreminjati ta dela po svoje, jih predelavati v nove oblike ali si jih prisvajati, ne da bi prvi ustvarjalec dal za to svoje privoljenje. Pri umetni pesmi n. pr. ne bi bilo v skladu z zakonojn, ako bi kdo posamezne besede izvirne pesmi zamenjal z drugimi, jih izpuščal ali jim pačil prvotni pomen z neumestnim citiranjem. Ni Pa v nasprotju s predpisi zakona, ako n. pr. v glasbenem udejstvovanju skladatelj na podlagi glasbenega dojnisleka dragega skladatelja ustvari novo umetnino, ki po duhu ustreza prvotni, in pri tem ne zamolči prvega avtorja. V teh predpisih o zaščiti avtorjev so tu dl določene kazenske posledice, ki zadenejo krivce z gmotne strani, no glede na moralne posledice v javnosti. kjer je težko izbrisati sramoten žig duševne .tatvine.
Nima pa take zaščite naša narodna pesem, čeprav je tudi ona proizvod- duševnega ustvarjanja in
žep ra v je_ tudi ona .mnogokrat prava umetnina in dragocenost visoke literarne vrednosti. Ea se najdejo nerazsodni ljudje, ki jo spreminjajo in maličijo po mili volji, ji dodajajo nove, neprimerne kitice. ji zamenjavajo prvotne besede z. neprimernimi novimi izrazi, ji vzamejo napev, ki ga vsilijo in neusmiljeno razpnejo na besedilo druge pesmi, in če se ji ne prilega, ga prikrojijo po svoje, tako da pesem nazadnje ni več podobna sama sebi. V vseh teh nevarnostih se uboga narodna pesem lahko opira le na poštenje in na tenkočutnost svojih častilcev; ako pa pride v slabe roke, nima pisanega zakona, ki bi jo Ščitil.
Narodni pesmi je namenjeno, da potuje iz kraja v kraj in ker je po svoji naravi gibčna in prožna, se V novem kraju in med novimi pevci kmalu udomači in dobi polagoma tudi noyo lice. Ni ji še krivice, ako vesela družba pri dobri volji zapoje, da je «priraslo vince bol-draško» namesto vince «štajersko»; tako spremembo v vinski znamki narodna pesem rada prenese, čeprav ji s tem nekoliko zabrišejo sled v njen pravi rojstni kraj.
Manj umetno je že, ako pravijo^ da «na planincah je luStno biti, ker je dosti vinca piti», namesto «mleka piti», ker prvotno hoče ta narodna -pesem pohvaliti dobroto planine zaradi mleka, ne pa zaradi vina, ki tam niti ne raste.
Težja nesreča jo doleti, ako na pr. pri pesmi o Zagorskih zvonovih kdo zamenja napev in ji na mesto njenega pravega znanega napeva samovoljno nalakne napev, kd ga imajo «prešmentane citre», torej pesem, ki je po svoji vsebini in po svojem značaju popolnoma drugačna, kakor pa pesem o Zagorskih zvonovih. Taka zamenjava na-Peva je žalitev teh narodnih pesmi in si je ne bi smel dovoliti noben pevec, ki ima kaj spoštovanja do narodne pesmi, da ne govorimo o okusu.
Najbolj jo pa zadene v živo, ako ii kdo vrine tujo kitico iz kakšne druge pesmi, tako da ji prvotno vsebino zasuče čisto v drugo smer Tako nastanejo včasih nove pesmi, ki pa so prav za prav iz različnih sestavin skrpan nestvor, in ker jim •banjka logične zveze, zgube s tem Pravico za nadaljnji obstoj in so obsojene, da prej ali siej zginejo v pozabnost Taki različni načini pačenja narodnih pesmi so nekoliko razum-
5------------
in njeni zaščiti
ijivi, če se pojavljajo med navadnimi ljudmi s pomanjkljivo razvito logiko in z nerazvitim okusojn. Teže Pa je najti opravičilo takih pregreškov za izobražence, zlasti pa za nabiratelje narodnih pesmi, ki tako skvarjeno blago poberejo, zapišejo doslovno v svojo zbirko in navsezadnje še objavijo v tisku.
V	zbirkah besedil, kakor tudi v harmonizacijah in priredbah narodnih pesmi se dogaja, da harrnonizator ali prirejevalec navede za avtorja kar samega sebe in narodno pesem pa kot podlago zataji.
Tukaj bi bil povod, da poseže vmes roka pravice, tista, ki ščiti umetnine po imenu znanih avtorjev, da bi tudi tukaj zaščitila umetnino. ki nima nikogar, ki bi se čutii osebno oškodovanega in ki bi se hotel potegniti zanjo. Za zaščito narodne pesmi danes še nimamo zakonitih predpisov niti oblasti, ki bi izvajala take predpise, bo pa nujno potrebno, da se ustvari tudi taka zaščitna ustanova, ako hočemo rešitf in ohraniti našo narodno pesem, da jo nekritični ljudje docela ne skvarijo in ne ugonobijo.
V	tem pogledu je bilo na njem škodo storjenih že mnđgo grehov
in ta nevarnost za njo bo postajala vedno večja zdaj, ko postaja povezanost med mestom in vasjo od dne do dne tesnejša
Imamo že mnogo zbirk in pesmaric, med njimi mnogo dobrih in lepih, mnogo pa tudi takih, ki bi ne bilo nič škoda za nje, ako ne bi bile zagledale luči sveta. Za naprej bi bilo želeti, da bi prosvetni delavci sprejeli med svoje naloge tudi to, da pri vsaki priliki varuje jo narodno pesem pred pačenjem besedila in napevov. Nabiralci narodnega blaga naj bi vsako pesem dobro pregledali, preden jo sprejmejo v svojo zbirko, če nima na sebi morebiti tujih madežev, ki ne sodijo v njo »n ki jih je treba poprej previdno očistiti in izluščiti, da dobi pesem zopet svoje pravo lice. Za tako delo je treba ljudi, ki čutijo do narodne pesmi ljubezen in spoštovanje, posebno ljudi, ki že poznajo mnogo narodnih pesmi in jih znajo vsaj nekoliko presoditi po poreklu in značaju, da doženejo. ali je pesejn pristna ali pa je že popačena in kje ima napake.
Tako delo bo nekoč olajšano, ko bomo imeli uradno zbirko sloven-
skih narodnih pesmi, kakor imamo slovarje, kodekse in leksikone v drugih strokah in ko bo mogoče vsak čas in za vsako narodno pesem pogledati y leksikon in dognati, kakšno je njeno pravo lice po besedilu in po napevu.
Dokler tega slovarja nimamo in dokler nimamo zaščitne ustanove za narodno pesem, naj bo naloga vseh ljubiteljev, zagovornikov in gojiteljev slovenske narodne pesmi, da jo sami varujejo pred spremembami in poškodbami in pred vsem hudim, kar bi kvarilo pristnost in lepoto njenega lica, da nekritične pevce in nabiratelje vedno opozorijo na nepravilnosti pri popevanju ali prj zapisovanju, posebno pa, da pri objavah v tisku dosledno in 'z vsem čutom odgovornosti pokažejo vestnost in kritičnost. Objavljene naj bodo v besedilu in v napevih samo take narodne pesmi in v taki obliki, ki bi po svoji avtentičnosti bile vredne, da pridejo y bodoči leksikon slovenskih narodnih pesmi, kjer bodo za naprej varne pred pačenjem in ohranjene v pravi obliki za vsa bodoča pokoienja.
L. Z.
»ARTI I LAVORO*
I Prva številka italijanske književne revije v Jugoslaviji
V založbi «Saveza kulturno prosvetnih društev Hrvatske» je izšla julija meseca prva številka italijanske književne revije «Arte e lavoro». V tej reviji je mnogo snovi za kulturno-umetniško delo v italijanskih prosvetnih društvih, ki širijo duh napredka med Italijani v Istri. Revija «Arte e lavoro» je začela reševati vprašanja italijanskega kulturnega življenja in njegove ideološke vsebine. Uredništvo je zbralo mnogo gradiva, ki bo pospeševalo v italijanskih kulturnih društvih, šolah in gimnazijah Istre ne samo s konstruktivno-praktič-nega stališča, temveč tudi kot lite-rarno-zgodovinsko čtivo, kulturno življenje Italijanov. Ta revija bo važna tudi za ideološko vzgojo v kulturno prosvetnih društvih italijanske manjšine. Skupina naprednih italijanskih književnikov, med katerimi so Eros Sequi, O-svaldo Ramovš, Pietro Rismondo, Erio Franchi, Martini in dragi, ki so sodelovali pri tej izdaji, je dosegla visoko kakovostno raven s svojimi dobrimi izvirnimi deli. Seznanili pa so tudi Italijane z nekaterimi deli iz sodobne jugoslovanske književnosti.
V prvem delu te bogato in okusno opremljene revije, ki je izšla na 236 straneh, obravnava Eros Sequi vsestransko dostopno in zanimivo vprašanje bralnih skupin v kulturnih društvih, skupnih sestankov in literarnih krožkov.
O. Ramovš je prispeval nekaj odličnih in točnih prevodov. Pokojni veliki hrvatski pesnik Vladimir Nazor se je zelo laskavo izrazil o Ramovsovih prevodih. Prevodi Nazorovih pesmi «Naprijed» (L’avanti di Tito), «Garibaldi» in «Majka pravoslavna», Kaštelano-vega «Bezimnoga» (L’anonimo) in njegove «Pjesme o mojoj zemlji»
(Canti della mia terra), Copičeve pesmi «Odgovor bugarskom pjesniku» (Risposta a un poeta bulga. ro) in drugih pesmi, so točno o-hranili duh izvirnika. Ramous obvlada s čudovito lahkoto rimo, ritem in metriko in prav lepo se slišijo te pesmi v italijanščini. Prevod «Majke pravoslavne» je obdržal vso svojo elegično vzvišenost:
Pallida e immota apparì; — ma non soffocare il dolore, — il dolor tuo profondo!
Lascia che il tuo lamento s’oda sul tristo mondo e nei secoli duri. Fa che l'antica tristezza, mutata in questo strazio, svelare si possa.
Izmed mnogih črtic, reportaž iz. stopajo novela E. Sequija «Nicola», pesem Laura Chiaria «Sul selciato i morti» in razprava o italijanskih narodnih pesmih v Istri.
Precejšen del revije je posvečen gledališkim družinam, ki so med istrskimj Italijani zelo priljubljene. Razni članki obravnavajo naloge režije, igralčevo umetnost in navodila za inscenacijo.
Drama P. Rismondija «Pod masko» v treh dejanjih, ki je dobila pri tečaju razpisanem po Italijanski uniji prvo nagrado, je v tej
HOVE KNJIGE
Čopič: JEŽEVA HIŠA (slikanica), polplatno . . ■ Zupančič: STO PESMI (jubilejna izdaja), polplatno Prešeren; POEZIJE, izdaja ob stoletnici, platno .
Detela: BOTANIKA, polplatno.....................
Lenin; IZBRANA DELA I. ZV., polplatno . . . Gogolj; MRTVE DUŠE, polplatno...................
260
450
300
300
400
280
številki prvič izšla. V zadnji sezo-ni so jo postavili na repertoar Narodnih gledališč Hrvatske. Dramo so prvič igrali na festivalu y Rovinju leta 1948. Izšla je y tej številki tudi _ enodejanka «Mlin v Pulju» Erija Franchia in Lauria Chiarija, ki je lansko leto doživela velik uspeh na mladinskem fe stivalu v Beogradu. Ta dela in še nekateri prevodi iz hrvaščine in ruščine so opremljeni s porabnimi navodili za revijo in igro in s skicami za inscenacijo.
V tej številki so priobčene tudi številne slike iz življenja v Jugoslaviji in reprodukcije nekaterih del naših umetnikov.
O življenju italijanske manjšine v Jugosjaviji smo imeli priliko poročati ob priliki zadnjega kulturnega festivala v Rovinju. Ta revija nam sedaj prikazuje izdajateljsko delavnost te manjšine in izdaja-narodovo življenje. V knjigah in re. vijah se zrcalijo hotenja naroda stopnja njegove kulture, smisel za kulturno udejstvovanje in sploh vse- njegovo življenje. Ta revija nam je pokazala, da živijo Italija ni v Jugoslaviji polno in razgibano življenje.
Kulturna kronika
V	kratkem bodo odprli v Moskvi Vsezvezno jubilejno razstavo, ki bo posvečena življenju in delu velikega ruskega genija A. S. Puškina Ta razstava b0 v neki vili, ki je izrazit in lep primer ruske arhitekture 19- stoletja.
O o O
V	arhiv A. M. Gorkega v Moskvi je zbranih približno 8.000 njegovih pisem. En del te zbirke obsega pisma iz razdobja od leta 1906-1935, ki jih je pisatelj pisal raznim pisateljem začetnikom. V enem teh pisem so nasveti, kako je treba ustvarjati lili pozitivnega junaka-revolucionarja. Zelo značilno je pismo iz leta 1935. ki ga je našlo-v.il Prezidiumu Akademije znanosti in umetnosti ZSSR o potrebi razširitve dela Instituta za književnost.
Q O O
V Sarajevu je izšla pri «Svetlosti?) Dordja Vejanoviča:	Stampa
Bosne in “Hercegovine 1850-1941. Ta pregled je prirejen na podlagi «Srpskq bibliografije za noviju književnost» Stojana Novakoviča, na podlagi «Jugoslovenske štampe», ki jo je izdalo Srpsko novinarsko udruženje (Beograd 1911) in podlagi doslej veljavnega registriranja časopisov.
ooo
Pariški muzej impresionistične upodabljajoče umetnosti je uredil svojo stalno razstavo slik s strogo šolsko sistematiko in metodiko pri mnogih slikah najde gledalec tudi precej obširno tolmačenje. Seveda da to vtis nekakšnega aka demskega, predavanja o tej umetniški smeri z navedbo stvarnih primerov, vendar pa zelo koristi navadnemu smrtniku, da se laže znajde.
Lepote naših narodnih noš
LJffiiilllill
Mož s Krasa
jna iz Skednja
i4 ^QQ3C0GCSX3L

mrn^m

lil
LEVO
Zakaj Je več desničarjev kot levičarjev?
Postavimo se sredi sobe in ne da bi kaj mislili, začnimo hoditi proti vratom. S katero nogo bomo napravili prvi korak? Verjetno z desno kakor večina ljudi. Tudi na stopnico bomo stopili najprej z desno nogo, prav tako bomo napravili z desno prvi plesni korak. Toda le nekje ima leva noga prednost pred desno, in sicer pri vojaških vajah; tam slišimo; lev®, desna, leva desna pred desno, In sicer pri vojaških vajah; tam slišimo: le-va, desna, leva desna. 4 Od 40/ . 8% ljudi Je levičarjev Napra'vimo poskus: držimo svinčnik v iztegnjeni roki in usmerimo pogleo na oddaljen predmet; če zatisnemo pri tem desno oko, pomeni, da smo glede na oči levičarji in da če komu pomežiknemo storimo to tdui z desnim očesom, ker Je levo oko aktivnejše.
Pa se vprašujmo dalje. Na kateri strani spimo? Kateri čevelj si najprej zavežemo? Kateri palec leži nau drugim, če sklenemo roke itd. Pri vseh omenjenih gibih prevladuje navada. Se celo pri avtomobiliskem volanu, ki ga držimo z obema rokama, se desni ročaj bolj oguli, kar dokazuje, da ena roka bolj trdo prijemlje, In to iz večine desna. Kajti po sta. tistiki je le 4-8 odst. ljudi levičarjev, 10-15 odst. ljudi z obema rokama enako lahko dela ostali pa pridajo desničarjem.
Tudi živali sp enostranskousmerje-ne; tako bo npr. pes pomolil vedno eno in isto šapo, slon uporablja iz večine samo en čekan, pri nekaterih rakih so leve škarje bolj razvite od desnih in tudi papige so večinoma le-vičarke. Izrazito enosmerne zo zlasti nekatere ribe.

Prizor iz slovenskega dokumentarnega lilma.
Na filmskem festivalu v Mar-Laz-nah je dobil prvo nagrado sovjetski film: Bitka pri Stalingradu, kol najboljši igralec pa je dobil priznanje Borisov. Nagrado dela je prejel madžarski film «Gruda zemlje», nagrado miru pa sovjetski film Srečanje na Labi. Ostale nagrade, kakor za najboljši scenarij, za najboljšo glasbeno spremljavo in za dokumentarne filme so si delile Francija, Anglija, ZSSR, Češkoslovaška, Poljska in Bolgarija.
Prvi filmski festival je bil v Benetkah leta 1932; pobudo zanj je dala ustanova, ki prireja vsaki dve leti razstavo upodabljajoče umetnosti. Na prvi razstavi so predvajali prvi zvočni film z naslovom «Pevec jazza» iz leta 1928. Mnogo dobrih filmskih del so predvajali v Benetkah. Rusi so na primer poslali Ekkovo «Pot v življenje» in Olge Preobraženske «Na tihem Donu» V tem letu so igrali tudi fiim; Dr. Jekyll.
Leta 1934 se je udeležilo filmskega tekmovanja 17 držav. Tedaj so prvič kot znak priznanja za resničen napredek kinematografije na umetniškem, znanstvenem in vzgojnem področju prvič delili nagrade. Tega leta je mnogo filmov doseglo prodoren uspeh. Češka se je udeležila festivala z Machatyjevo ekstazo. Mnogo razpravljanja je povzročil tudi holandski film «Mrtve vode», delo pisatelja Ruttena. Prvo nagrado dobi ZSSR, kar dokazuje, da na uspeh filmov še ni vplivala politika.
Zakaj desničarji in ne levičarji?
Nekateri trde,da odtod, ker pestujejo matere otroke v desnici; otrok ima tako prosto desno roko, ki posta, ne bolj aktivna. S tem pa ne pridemo vprašanju do dna, kajti prej bi morali odgovoriti, zakaj pa nosi večina mater otroke na desni roki.
Druga razlaga Pa se oslanja na tradicijo: bojevniki so nosili ščit v levici, da so si bolje zavarovali srce, ob čemer je desnica nujno postala bojevita. To mnenje se puttana zgodo vinska raziskovanja, ki so ugotovila, da v kameni dobi n! bilo levičarjev in desničarjev in da se je človek začel enostransko razvijati šele v že. lezm dobi, torej z razvojem vojne tehnike.
Seveda moramo pri razvoju človeka v desničarje in levičarje upoštevati tudi organske vzroke. Pri normalnem človeku je namreč desna stran telesa lažja od leve; pri dihanju se Jetra pomikajo na desno in desna pljuča se pri napornem delu bolj raztezajo kot leva. To trditev potrjuje tudi dejstvo, da so tisti redki ljudje, ki imajo organe na nepravem mestu, kakor pr. srce na desni itd, levičarji.
Desna in leva polovica obraza
Zanimivo je, da so pri večini ljudi levi možgani bolj. razviti od desnih In da se različna funkcija možgan kaže tudi na obrazu. Le poglejmo se
v	zrcalu: desna stran obraza kaže značilne. Individualne poteze, to kat Je človek sam Iz sebe napravil, leva stran obraza pa odkriva njegovo pravo notranjost, njegovo dušo. Desno obrazno polovico vladajo namreč le.
vi	možgani, levo pa desni. In tako vodijo tudi desno roko levi možgani, ki se bolj razviti, kar ima torej za posledico aktivnost desnice.
—«o»—
Proizvodnja električne energije narašča
Svetovna proizvodnja električne energije močno narašča in pričakujejo, da bo do konca leta njena proizvodnja iz leta 1937 podvojena. Tolik porast ni v tako kratkem času dosegla proizvodnja nobene kovine, industrijskega ali poljedelskega izdelka.
Leta 1935 postane ta festival vsakoletna ustanova. Udeleži se tega festivala 13 držav. Rusija ni poslala tega leta nobenega filma in šele leta 1947 se zopet pojavi v Benetkah.
Tudi leta 1936 se filmskega tekmovanja udeleži 13 držav. Komisija je pripustila 47 umetniških in 45 dokumentarnih filmov. Prvo nagrado je odnesel Feyderjev film «Junaško proščenje». Tako je šlo dalje do leta 1939, ko izbruhne druga svetovna vojna. Kljub temu se udeleže tega festivala še Argentini-ja, Belgija, Francija, Nemčija, Japonska, Italija, Holandska, Romunija, Španska, Švedska, Švica, Afrika, Južna Afrika in Urugvaj.
Od leta 1939 dalje pa je festival
I omejen skoraj zgolj na državne osi in leta 1940 dobi ta festival naslov italijansko nemška manifestacija. Ta doba se vleče do leta 1942 in nagrado dobivajo film! propagandne vsebine. Novo razdobje, ki se prične leta 1947, ne priznava festivalov prejšnjih let. Francozi začno tega leta v Cannesu s festivali. Benetke pa so. le ohranile svojo resnost In objektivnost, delijo nagrade filmom, ki so zares prinesli nov napredek v kinematografijo. Prvo npgrado dobi še skoro začetniški Steldy za Češko s svojim filmom Sirena, ki ga ocenjevalci priznajo za najboljšega po snovi, za najboljšo režijo pa dobi prvo nagrado Clouzot.
Leta 1949 dobe Benetke znova konkurenta v Cannesu in v belgijskem mestu Knokke - Le - Zonte. Kljub temu pa se bo letošnjega festivala udeležilo 20 držav z umetniškimi in dokumentarnimi filmi. O letošnjem sporedu smo že pisali.
Včeraj 11. t. m. je bil v Benetkah slovesen z"četek nove kinematografske manifestacije z ameriškim filmom The Snak Pit (Kačja jama).
pravičeno namreč zastopa mnenje, da bi morali gledati na festivalu predvsem na kakovost in ne na količino filmske produkcije. Sovjetski zvezi je sledila tudi Češkoslovaška, nakar je Italija odpovedala svoje sodelovanje v Marijanskih Laznah. Ta sklep italijanske vlade so napredni italijanski filmski delavci in umetniki ostro obsodili, prijetno pa so presenetili filmski svet s svojim vabilom na mednarodni filmski kongres, ki bo konec septembra v Perugi.
...in drugi festivali
Kakor smo že poročali, je ZSSR odpovedala svoje sedelovanje na filmskem festivalu v Benetkah in v Canesu. Po pravilih, ki so jih postavili organizatorji festivala, sinejo poslati po osem filmov narodi, ki izdelajo letno tri sto filmov po štiri filme tisti, ki Izdelajo letno od 50 do 300 filmov in le po en film smejo prispevati narodi z nižjo produkcijo. Ker pa bi po tem pravilu ZSSR mogla poslati le po en film na vsak festival, medtem ko bi Amerika dala lahko 8 in še več filmov, se je ZSSR tekmovanju odrekla. U-
Sestčlanska filmska skupina Tri-"lav film je od 20. maja do 19. julija snemala dolgometražni dokumentarni film o graditvi nekaterih največj ih hidrocentral in o najpo- | membnejših melioracijah v državi, v'
V Lodzu so začeli snemati film Robinzoni iz Varšave. Film prikazuje, kako se ob odhodu Hitlerjevih čet skriva skupina lačnih ljudi v neki kleti. Borba proti nevarnostim in skrb za vsakdanje življenje tovariško povežejo te ljudi med seboj. Pri snemanju pomagajo tudi frani coski tehniki.
Francoski film «Gospod Vincent», ki ie zmagal v tekmi za najboljši film, so v ZDA prepovedali zaradi
komunistična propagande.
V Pragi imajo poseben kino za znanstveno poljudne iilme in tudi I poseben kino za otroke ; prvi te vrste v Evropi.
V bližini Bukarešte so začeli graditi filmsko mesto, v katerem bodo lahko izdelali deset dolgometraž-nih filmov letno.
Zdaj igrajo y Pekingu prvi u-metniški film nove Kitajske «Most». Film predstavlja napore borcev narodnoosvobodilne vojne.
1'ideSš sss llabsdsaiis
(Nadaljevanje s strani 8-9) cializem je v Jugoslaviji na pohodu, kdo je, ki bi mogel prisiliti njegove smele graditelje, da bi jim omahnile roke». Kaj pomeni socializem in kaj prinaša delovnemu človeku, smo. videli v Laza-ropolju. Od sveta odmaknjena, zaostala vas med na-jzaostalejšimi je postala najmodernejša. \ njej ni več sence nekdanjega uboštva, zaradi katerega so morale ostati mlade žene same vse življenje. Pod starost se je vrnil mož in oče otrok, ko so že ti odšli po svetu, umreti domov. V petih leti i zadružnega gospodarstva so prigospodarili kombinat, \i obsega ovčerejo in živinorejo, mlekarstvo in sirarstvo, izdelovanje blaga in preprog. Volno domačih ovac predejo, tko in barvajo doma.
Delo teče kakor po niti. Vsak zadrugar je v eni izmed 16 delavnih brigad in pozna svoj posel. Od njega je odvisen njegov lastni in prospeh zadruge. Spočetka je šlo trdo za blago in denar. Celo k notranjemu posojilu
* i # ŠAH ž #a
27, julija se je začel v Opatiji šahovski dvoboj med argentinskim velemojstrom Najdorfom in bivšim jugoslovanskim prvakom dr, Trifunovičem. Skupno bosta odigrala 12 partij. V prvi partiji je zmagal po 42. potezah dr. Trifunovič. Najdorf je v srednji igri že dosegel lepo pozicijo, je pa potem preveč forsiral ter dovolil nasprotniku, da si je okrepil središče. Dr. Trifunovič je kmalu preSel v napad v središču, ki je tudi odločil partijo.
Dosedaj sta odigrala vsega skupaj devet partij. Tudi deveta partija se je končala neodločeno, girav tako, kot nekaj prejšnjih. Trifunovič ima že dalj časa precejšnjo smolo. Med igro si pribori boljšo pozicijo, ki jo pa v odločilnem trenutku ne izkoristi. V 20. potezi je Imel problemsko prednost, vendar se je vračunal in se je moral prt 30 potezi zadovoljiti z neodločenim rezultatom.
Po tej zadnji igri je stanje matcha 4,5 proti 4,5.
-i; * Sl
V Parizu je bila skupščina svetovne šahovske zveze. Sklenjeno je bilo, da bo prva povojna šahovska olim-piada prihodnje leto v Jugoslaviji. Na tej skupščini so bili uradno podeljeni velemojstrski naslovi. Poleg kandidatov za svetovno prvenstvo so i prejeli naslove še dr. Bernstein, dr. ! Tartakower in dr. Milan Vidmar. |
Prav tako bo prihodnje leto turnir za svetovno prvenstvo v Budimpešti. Kot rezerva je imenovan dr. Trifunovič.
—O—
Kompozicija Petrova (Riga) 1866 I.
Beli: Khl, Ld4, Ld5, Sg4, Sh3 (5 figur).
Crni: Kh7, Ta4, Sd8, Se8, a5, b6, c7, 66, e6, f7, g6, h5 (12 figur).
Beli na potezi matira v 12. potezah!
Kako zna biti močna konjenica v šahu, prikazuje ta mična kompozicija. Skoraj neverjetno je, kaj vse more vsebovati pozicija na šahovnici, Črnega kralja, ki je mirno počival v svo-
jem skrivališču, naenkrat napadejo beli skakači, ki ubogega črnega kralja priganjajo po vsej Šahovski deski iz kota v kot brez prestanka, dokler na kraju ne podleže, ne da bi mu mogle lastne figure kaj pomagati. Kljub temu da imamo na deski vse polno figur, so v dejstvu samo 3 figure: črni kralj in 2 bela skakača. Vse ostale figure pa so negibne. To preganjanje črnega kralja traja kar 12 potez in šele na kraju bega, ko je bil stisnjen na rob šahovnice, dobi od enega obeh skakačev smrtni sunek.
1.	Sh3-g5-f-	Kh7-g8
2.	Sg4-h6+	Kg8-f8
3.	Sg5-h7+	Kf8-e7
4.	Sh6-g8+	Ke7-d7
Le ozka pot je črnemu kralju še
prosta. Bela konjenica pa tudi po tej soteski stalno podi nesrečnega kralja dalje.
5.	Sh7-f8+	Kcf7-c8
6. Sg8-e7+	Kc8-b8
7. Sf8-d7+	Kb8-a7
Oba skakača izmenično napadata.
8. Se7-c8+ Ka7-a6. Crni kralj je prepotoval vsa polja od h do a. Lastni kmetje in figure pa mu ne nudijo nobene opore, ampak obratno predstavljajo samo železno ograjo na tej trnovi poti.
9.	Sd7-b8+	Ka6-b5
Crni kralj je ušel Iz gozda črnih
kmetov ali so mu beli skakači tesno za petami in mu ne dovolijo oddiha.
10.	Sc8-a7-(-	Kb5-b4
11.	Sb8-a6+	Kb4-a3
12.	Sa7-b5-j- in mat.	,
Ing. Slkošek Boris j
so se morali zateči. Zdaj ga je toliko, da praktično ne vedo, kaj z njim in posamezne družine so sj pričele zidati udobne vile. V nekaj letih bo od stare, uborne vasi ostala le cerkev za spomin poznim rodovom. Delovna mladina se uči v tečajih, ki jih obiskuje preko zime po končani sedem-letki. Nadarjenejši se šolajo v Skoplju in Beogradu iz zadružnih sredstev. Socializmu so potrebni razumni in učeni ljudje. Staro Lazaropolje bo živelo v pripovedki tako, kakor živijo turški begi in paše. Človek se bo zgrozil še ob spominu na preteklost in še v spominu se mu bo zdela neresnična. Pa je vendarle bila v vsej strahoti. Toda prišla je nova makedonska in jugoslovanska stvarnost, kateri se je morala za vselej umakniti; tako kot je preobrazila Lazaropolje, preobraža že vse makedonske vasi. Ob Prespanskem jezeru so Že stoodstotno v zadrugah, Bi-toljska ravan je 70 odst. v za' drugah, a konec leta bo že 95 odst. V vzhodni Makedoniji se vrši melioracija. Iztisniti je treba iz zemlje njene sokove, izkopati njena rudna bogastva in vas mora korakati vzporedno s porajajočo se industrijo, ki iz-preminja obličje Makedonije.
Bistra planina tone v mehkih pastelnih barvah, značilnih za vso makedonsko zemljo. Kot tenak pajčolan se razprezajo preko nje. Zdi se ti. |da ti jo pribli' žujejo in te vabijo, da se napiješ njene lepote in pesmi, k; jo žvižga pastir poleg ovac. Pod Bistro so velika pripravljalna dela za jezero, ki bo nastalo iz dotoka štirih rek, ko jim bodo z jezovi razgradili sedanji tek. Gonilo bo s svojim padcem elektrarn0 v Brutohu, kjer izvira Vardar, in še druge. Movravo se bo im®' novalo. Pokrajina ob njem h° postala gorsko letovišče, taki1'0 kakršna so v Svici, Makeđoni)8 pa bo dobila pogonsko silo za nove tovarne in železniško omre' žje, S katerim se bo prepregla.
Vse to se v Makedoniji dogaja, odkar imajo svobodo. kemu gospodarskemu razmah sledi kulturni. Makedonci ustvar jajo svojo mlado literaturo, sv<£ jo likovno' in gledališko ume nost. Udarniki iz Lazaropolja 5 pripeljejo v Skoplje posulšat opero v makedonskem jezik0' Makedonsko ljudstvo je vzhič®' no nad svojim tiskom, toda n? gledališčem najbolj. Kot utopi)6' no je v blagozvočnost lastne t>e^ sede, ki se na deskah razodev v vsej svoji lepoti. Pot tja ji 1 odprlo samo, ko je šlo brez , ve-vanja v boj za svobodno Ma* donijo in novo Jugoslavijo-

>1
IZREDNI OBČNI ZBOR ZVEZE DRUŠTEV ZA TELESNO VZGOJO
mmm mazim#ma meeo
za «ivigr našepa Ijaclslcegra Sporta!
Prcjinjo nedeljo je bil na Stadionu «Prvi maj» izredni občni zbor ilveze društev za telesno vzaojo. Na njem «e je zbralo 120 deieaatov, ki so za stopali ■18 Športnih društev obeh con našega ozemlja. To zborovanje nam je prmeslo zopet enotnost v športnem Eibanju, ker so se razbijači, ki so že «no leto delali v vodstvu ZDTV na to, <ta se ta razbije - sami izločili.
Izredni občni zbor nam je dal no-vo vodstvo naše množične Športne organizacije. Glavni odbor je sedaj na. slednji: Abram Karlo, Cerne Onorato, Kulersin Marcel, Fertolja Avgust, Go-vorčin Graziano, Humar Jernej, Lu. dovisi Franc, Micbelt Ivan, Pertot Stanko, Platno Aldo, Potieca Urban, Pregare Valentin, Premolin Oreste, Skerlavaj Karlo, Sosič Aleksander, Strgar Miloš, Turk Oanilo, Zadank' Andrej in Ferri dr. Ivan. Postavljen Je bil tudi novi nadzorni odbor in raz.
sodišče.
Namen ustanovitve v letu 1945
ZDTV je bila ustanovljena 1U45 z namenom, da kooidmira delo raznih društev, ki so nastaia po 1. maju 194S. Fašistični teror je namreč zapostavljal •judski množični šport in pospeševal Profesionalizem. Po svobodi so bila skoro v vsaki vasi in tovarni ustanovljena športna društva.
Prvi občni zbor Je bil v prostorih mestnega sveta, na njem so bila že tastopana številna društva Iz vse Julijske krajine. Sklenili so, da društva 5voje delo še bolj požive.
Ovire na prvem koraku
Po odhodu JA iz naše cone so se morala društva boriti na vseh poljih, tako glede športnih prostorov In drugih športnih naprav. Ovire so se množile vsak clan in počasi so napredni Spon izrinili p vseh igrišč v mestu. Ffičeli so podkupovati športnike, da bi Prešli v društva, katera je dobil Z0Pet pod svoje okrilje CONI. Izvaja-*1 so in še izvajajo pritisk na naše športnike, da se morajo vpisati v CO. ker sicer Izgube službo.
Dolžnst nnglo.ameriške uprave bi morala biti od prvega trenutka, da ljudski šport podpira in finansira. Z lirami, ki Jih postavlja, od prvega tienutka do danes pa onemogoča red-bo delo.
Borba za priznanje ZDTV pri mednarodnih (orumih
ZDTV se je trudila že od leta 1946 ''sije, da bi jo mednarodne športne Ofganlzacije priznale. To je postalo š« bolj aktualno po podpisu mirovne Pogodbe z Italijo. ZDTV še je hotela Sama na svojo pest včlaniti v razne sekcije mednarodne federacije, a je lJ°vsod dobila odklonilen odgovor, češ "ko bo imenovan guverner, vas bomo spfejeli». Samo mednarodna kolesarska zveza je sprejela našo zvezo za Šssno med svoje članstvo na predlog
jugoslovanskih delegatov pri tej zvezi, ki so nas podpirali tudi pri drugih zvezah, a niso uspeli.
ZDTV pa je bila sprejeta kot enakopraven član v Svet za balkanske igre in njeni športniki so se tudi teh iger udeležili.
Spor v odboru za balkanske igre ...
Balkanske igre so pa otte prextnje. ne zaradi znanih manevriranj v Sve tu za balkanske igre po objavi «slovite» resolucije Informbiroja. Z ukinitvijo te edine demoksatlčne mednarodne športni organizacije so onemogočili tudi tržaškim športnikom udejstvovanje na mednarodnih srečanjih in s tem pomagali imperialističnim silam pri nas in v svetu, da še vedno dominirajo v mednarodnem športu.
... in počasno rovarjenje doma
Razkol, ki je nastal zaradi znane resolucije v odboru za balkanske igre se je žal razširil tudi na naše ozemlje. Da se izogne razkolu tudi v ZDTV, ki je bila in Je še danes trn v peti vsem šovinistom, ker združuje v Spor. tu Slovence kot Italijane, delavce ter kmete, so podpisali vsi člani tajništva izjavo, v kateri so se izrekli za enotnost ljudsko-športne organizacije.
Mahinacije za letošnji Prvi maj v telovadnem odseku
Vendar pa se je takoj po pričetku turnirjev in prvenstev jasno videlo, da so v vodstvu ijudje, ki po malem rovarijo in si hočejo pridobiti v vodstvu odločilno besedo, da bi speljali šport v drugo smer. Jasno so prišli na dan s svojimi namerami ob pripravah za letošnjo prvomajsko proslavo.
Ko so videli vaje v Kopru, so izjavili, da so zelo posrečene. Usta novljen je bil celo skupni odbor, določena odgovorna mesta v tem odboru, začrtan -program, podpisan zapisnik itd., ko je nenadoma glavni ekspo. nent Vidalijeve razbijaške politike v športu - Valdisieno vse skupaj preklical. Jasno je bilo, da hoče Valdisteno letošnji prvi maj po direktivah svojega vodstva onemogočiti. Ustanovil je svoj odbor in na sejah ZDTV z glasovalnim strojem (en glas razlike) dosegel sklep, da bi morala ZDTV poslati svoje tehnične svetovalce v vida-lijevski politični prvomajski odbor in ker je telovadni odsek zastopal stališče, da morajo nastopiti tudi za letošnji prvi maj vsi športniki skupaj, je glasovalni stroj telovadni odsek (zopet z enim glasom razlike) izključil iz ZDTV (telovadni odsek je eden izmed najboljših v ZDTV).
S tem so hoteli oslabiti našo množično telesno-vzgojno sekcijo, kar jim je tudi delno uspelo, tako da je letos nastopilo na štadionu «Prvi maj» samo 1.000 telovadcev (v Kopru pre-
ko 4.000). Telovadci so vaje ponovili 5. junija.
... in v drugih odsekih
V	drugih odsekih je bil glavni smoter Valdistena, da bi onemogočil go-štovanje športnih društev v Jugoslaviji in coni B (da bi tam ne videli tistega, kar po Valdistenovem ne bi smeli videti). Tako je bilo v nogo. metni sekciji, društvu «Sv. Marka», «Tomažiču» itd.
Za razčiščenje položaj'a v vodstvu
V	juniju je vodstvo ZDTV soglasno sklenilo, da je potrebno sklicanje izrednega občnega zbora, da se raz. čisti položaj in da se delegatom prikaže stanje, ki je v vodstvu. Določen je bil datum in sklenjeno je bilo, da se bodo vsi člani vodstva strogo držali pravil ZDTV. Vendar pa je bilo takoj opaziti, da si hočejo razbijači športne enotnosti z raznimi mahi. nacijami pri pravilniku pridobiti pri glasovanju večino in se tako znebiti v vodstvu pravih športnikov, razbiti demokratično športno organizacijo in jo podrediti tržaškemu CONI.ju in s tem uničiti težko štiriletno delo pn dvigu našega ljudskega športa. Hoteli so tudi prekiniti sodelovanje naših športnikov s cono B in Jugoslavijo.
Odpadli so razbijači
S tem občnim zborom je odpadlo od ZDTV nekaj intrigantov in brez-
vestnežev, ostali pa so športniki, ki hočejo na Tržaškem ozemlju športno organizacijo, ki ni vezana na narodnost in prepričanje, v katero imajo pristop vsi pošteni antifašisti, ki imajo namen razširiti šport med najširše sloje in ki se bodo trudil:, da oo o.lheva organizacija priznana tudi oo mednarodnih športnih forumov.
Naše naloge
Na seji so sklenili, da oodo zveze okrepili / novimi močmi iz vseh Spor. tnih panog, ustanavljali nova društva, in tečaje za nadarjene športnike tet ustanavljali samostojne športne zveze m s tem decentralizirali vso aktivnost
Športniki bedo preprečili delo razbijačev, ki hečejo razbiti stavbo, ki Je bila postavljena s tolikom ž-Ivami, tako da se bodo zbrali ekrjg onih ki hočejo ZDTV na temeljih starega programa.
... in pravice
Na seji so izdali poziv športnikom. Poslali so tudi resolucijo vojaški upravi, v kateri so zahtevali, da in. tervenira pri občinah cone, da oodo stavile na razpolago atletom in orga nizaciji ZDTV športna igrišča, telo vadnice in ostale športne objekte, net so ti «ljudska last, kar pomeni, da mora vojaška uprava ukrentti tako, da lahkosiužijo tudi ZDTV». V resoiu-
Poziv športnikom
Delegati, aUCaui na občnem zboru Zveze drušiev za telesno vzgojo 7. avgust» 1349 leta, obsojajo raz. dualno delovanje odpadnikov Vidalijeve skupine. Z razbijanjem enotnosti demokratične športne or-gamzacije pomagajo oni imperialistom in domačim šovinistom, da si še v naprej obdrže monopol tudi v športu cone A Tržaškega ozemlja. Mi Jih obsojamo Kot od. govorne za to razbijaško delovanje v demkratičnem športu.
Pozivamo vse športnike in telovadce, da se še bolj oklenejo naše zveze in društev, da pomagajo glavnemu odboru, da bomo tako dosegli v okviru športnega u:,č» stvovania najboljše uspehe in dali tako z delom in z udejstvovanjem pošten odgovor vsem razbijačem in sovražnikom športne zveze na Tržaškem ozemlju.
Naprej v borbi za demokratizacijo športa na Tržaškem ozemlju in za priznanje naše zveze po mednarodnih športnih federacijah.
ciji so tudi protestirali «proti enostranski dodelitvi igrišč, kajti ta so občinska in zgrajena s prispevkom vseh meščanov in zato zahtevamo, da se ta krivica čimprej popravi. Občni zbor je tudi zahteval od ZVU, da ukine plačevanje pristojbin za dlie. (antske prireditve.
S tem občnim zborom je bila postavljena organizacija ZDTV zopet na trdne temelje brez zajedalcev. Tako bo lahko zopet vodila tržaške športnike k napredku, ki "f, -- t -/opet nove uspehe.
TURNIR Zfl POKAL LISTA «TRIESTE SPORT» SE JE KONČAL
Sv. Jakob dokončni prvak
Tekme za pokal Hata «Trieste drugega kot samo čestitati za uspeh,
sporta so se končale^ z zadnjo tekm, v nedeljo med Sv. Jakobom in Sv, Ano. Kot smo že v naši prešnji številki izrazili naše mnenje, je Sv. Jakob sigurno zmagal in si tako zasluženo priboril pokal.
Prvi del odločitve je padel v soboto, ko sta se srečala Sv. Ana in Montebello. Sv. Ana* je res prevladovala na igrišču, teda Montebello je zopet imel vratarja, ki je branil, kat se je le ubraniti dalo. Končni rezultat lepe in zanimive tekme je bil 2:1 za Sv. Ano.
Naslednjo tekmo v nedeljo, ki je bila obenem tudi odločilna je dobil Sv. Jakob jn to z rezultatom 2:0. Sv. Ana, ki je v zadnjem času izredno napredovala, se mu je upirala z vsemi silami, tako da zmaga Sv. Jakoba ni bila lahka. Igralci s<i bili po končani tekmi precej utrujeni, kar ni prav nič čudno, saj so igrali v naravnost neznosni vročini.
Tako se je to zanimivo in odlično organizirano tekmovanje končalo. Listu «Trieste sport» ne moremo
ki ga je dosegla ta druga športna prireditev, ki jo je priredil.
* p: =>
Za veliko mednaroduo kolesarsko Iskrno okrog Hrvatske in Slvenije so se dosedaj prijavile Italija, Avstrija, Trst in Francija. Avstrija je prijavila 10 tekmovalcev. Tekma bo od 28. avgusta do 4. septembra
Natalija Sirnlckaja je postavila nov svetovni rekord v metu kopja. Vrgla ga je 49,59 m daleč v dvoboju med ZSSR in CSR. Na tekmovanju za prvenstvo Moskve pa je ta rezultat popravila in vrgla kopje 53.41 m daleč ter tako tudi tolkla uradni svetovni rekord Avstrijke Baumove (48,53 m).
Svedi so postavili nov svetovni rekord v teku na 4x1 miljo s časom 16:42.8 min.
Danska je premagala Nizozemsko v nogometu s 5:1.
Imovina predstavlja le vrednost je imel nekoliko razburljivih preda-stev štirih področji dežel atlantske-
L
KRIŽANKA
VODORAVNO: 1. slovenski pesnik
—	zaimek; 2. žensko ime — učinek ostrega orodja — gora na Goriškem; 3. kazalni zaimek — mrtvoud — del hiše; 4. žival — telesna tekočina; 5. govedo — moško ime; 6. mlečni izdelek — ivje — zaimek; 7. premica — odžagano deblo — sanje; 8. utežna enota — prednik; 9. stopaj — neumnež; 10. moško ime — del telesa; 11. predlog — grad pri Trstu.
NAVPIČNO: A. važen vir prehrane
—	kraj pri Gorici; B. pritok Save — ot v Jadranskem morju — pesnitev, C. veznik — dišavna rastlina — po. slopje; C. klica — poslopje; D. značaj
—	rastlina; E. zatič — kemična prvina — oziralni zaimek; F, predlog — vrsta znamenj — drevo; G. načrt — žensko ime; H. del telesa — število; I. ptica — kraj na Goriškem; J. dolina v Svici — zbor.
VODORAVNO: 1. tam, 3. Nirogoj, 8. Kum, 11. rž, 12. zal, 13. rod, 14. pika, 15. noj, 16. pas, 17. tat, 18. grob, 20. kan, 21. brž, 22. vi, 23. las, 24. trn, 25. grd, 26. frk, 27. ab, 28. črn, 29. črv, 30. lev, 31. rog, 32. mrk, 33. les, 35. kap, 36. pet, 37. Vid, 38. da, 39. moj, 40. krt, 41. pok, 42. rum, 43. os, 44. vrt, 45. kal, 46, Dora, 47.
trk, 48. Got, 49. Boč, 50. Orel, 52. pol, 53. run, 54. ne, 55. rak, 56. Maribor, 57. mak.
NAVPIČNO: 1. Triglav, 2. AZ, 3, maj, 4. 11, 5. Oran, 6. gos, 7. od, 8. kit, 9. uk, 10. malik, 12. zob, 14. paž, 15. nos, 16. Pan,	17.	trd, 19.	Rab,	20.
Krn, 21. brv, 22.	vrv, 24, trg,	25. Grk,
26. fes, 28. Cop,	29.	Crt, 30.	led,	31.
raj, 32. met, 33.	lik,	34. zamašek,	35.
kos, 36. prt, 37. vol, 38. dur, 39. motor, <0. Krk, 45. koli, 46. Don, 47. tek, 48. gor, 49. Bur, 51. Ra, 52. pam, 53. ro, 54. na.
Ker nismo prejeli nobene rešitve iz številke 174, smo tudi to pot izžrebali samo štiri reševalce.
Lepo slovensko knjigo bomo poslali naslednjim reševalcem:
Turšiču R„ Hrobat Slavku, Perto.
tu Ivanu in Brcar Metki.
Opozarjamo reševalce, da morajo svojim rešitvam vedno priložiti tudi tudi kupon. Prav taki jih tudi opozarjamo, da pisma pravilno franki-rajo.
RAZNE VESTI
Branovič je v Rapallu premagal von Kramma v štirih setih. Branovič je nato z zmago nad Mitiče zasedel prvo mesto na tem turniriu.
Mitri se je v Trstu srečal s Chape-jem In ga premagal po točkah v lO rundah.
Hajduk je znova premagal reprezentanco Avstralije s 3:0. Njegov naslednji nasprotnik je reprezentanca prkajine Victoria.
Jugoslovanski labkoatleti so v teh
dneh gostovali v Belgijo In premagali njeno državno reprezentanco z rezultatom 117:95, Ves belgijski tisk obširno komentira in poudarja veliko prednost jugslovanSke reprezentance. Pravi, da so Segedln, Mihalič. Sabolovič. Žerjal, Gubijan m Vujačič glavni stebri Jugoslovanske reprezentance. Celo Gaston Reiff ni mogel z izvrstnim tekom na 1500 m zasenčiti odlič. nih rezultatov in zmag Mihaliča in Se-gedina. V teku na 10.000 m pravak Belgije Marcel van Vattir. in tretje, plasirani na lanski olimpiadi maratonec, Etienne nista bila dorasla osnemu tempu jugoslovankega prvaka Mihaliča. Močan vtis je napravila stare-ta 7x100 m. v kateri so vsi štirje ju. goslovanski atleti izvrstno tekli. V teku na 3.000 m sta si belgijska tekme, valca zaman prizadevala, da bi dohitela Segedina. Belgijski list «Le Spon» piše; «Ali sinemo trditi, da je beij. gijska reprezentanca odpovedala? Nikakor ne, kajti Jugoslovani to presegli naša prišakovatija m premagali naše atlete v ugodnih-pogojih» Jugoslovanska reprezentanca sedaj gostuje v Luksemburgu.
Jugoslavija ho gostovaio na svetov, nem prvenstvu gluhonemih v Kodariju Prvo tekmo za svetovno nogometno prvenstvo bi odigrala Jugoslavija 21. avgusta z Izraelom v Beogradu. Pov-ratna tekma bo 25. septembra v Tel Avivu. Reprezentanca je že določena: Šoštarič, Colič, Petrovič, Čajkovski, Jovanovil, Jakovetič, Senčar, Bobek, Valok, Simonovskl, Stankovič. Lovrič, Mithič, Palfi, Djajič, Tomaševič Brozovič, Čajkovski (D) Androščc in Pa-jevič.
V nedeljo bo plavalno srečanje med Italijo in Jugoslavijo v Splitu. Obe reprezentanci sta že določeni.
Kupon št. 118
za nagradno tekmovanje Ljudskega teSnika
'Iffl
Odgovorni urednik KAVS FRANC Tiska z dovoljenjem AiS-a Tržaški tiskarski zavod v Trstu, ulica Montcccht 6
Rokopisi se ne vračajo
16
L I U DS Kl T CP Ml K
IFE1FA PIŠE JTUCE
Ali se res vidi iz mojih «člankov» da me je sonce preveč opeklo
MIH KV in J 4 H EC
Draga Juca!
O trgovski smo pogodbi te dni v časopisih brali, ki Jugoslovani so jo Z Italijani podpisali.
Nekateri radi tega še na Tita se jezijo, in paktiranja z zapadom Jugoslavijo dolžijo, sami pa na vse pretége z vsakomur bi kupčevali, ne da bi za samostojnost svojo količkaj se bali.
Le za Tita precej znajo, da je s prave ceste krenil in z amerikansko tetko, da se kmalu bo oženil.
Take čudne govorice kloroformov duh imajo, resolucijo nesrečno brž zavohati ti dajo.
Ce si Češka ali Poljska kakšne dolarje sposodi, njihovemu socializmu to seveda nič ne škodi.
Ce pa Tito se obrne
Miam žalostno: «Težko se poslavljam od stolčka, Je teže od zvončka...»
Med vrstami
Poročali smo že, da so pariški listi v sedanjih pasjih dneh sfa-bricirali atomske bombo, ki je bila spvščena v Sibiriji, a je bila namenjena ameriškim glavam.
Čudovita je bila ta bomba, a vendar ni zalegla. Zato se je oglasil ameriški general Hoffmann, ki je imel nekoliko raburijivih predavanj o ogromnih viiaških napravah in pripravah Sovjetov na skrajnem robu Sibirije ob Beringovem morju nasproti Aljaski. A-meriki grozi neposredna invazija preko Aljaske in potrebni so novi krediti za oboroževanje.
Ker tudi to ni imelo uspeha, je prišla na vrsto čisto sentimental-na bombn. Ameriški človek je do neke mere otrok in zelò dostopen vsaki sentimentalnosti. Zato so iztaknili strogi poslovnik, po katerem delajo v Sovjetski zvezi kriminalci v poboljševalnih zavodih in prikazali zadevne predpise kot splošno veljavne za vse neštete milijone sovjetskih delavcev. In hlinjena ljubezen za ubogega sovjetskega «delavca-sužnja» je šla v svet, da bi odprla žepe davkoplačevalcev za nove vojne stroške.
Med vrstami: Gorostasno smešno je Jako postopanje. Kmalu bomo doživljali take-le prizore: Američan, ki se zaveda svojega človečanskega poslanstva, položi s solznimi očmi svoj prispevek, da bi se odpravilo neznosno in nekulturno ravnanje s sovjetskim delavcem in da bi njegovo življenje bilo čim prej kolikor toliko slično ameriškemu življenju. In ko je opravil to svojo patriotično dolžnost, pograbi — prvega črnca, ki ga sreča, ter ga obesi na bližnje drevo!
na zapad po posojilo, že se piše, da se vrgel je v amerikansko krilo.
No, bodočnost že pokaže, kdo je ostal na pravi poti, marsikakšen vpravovernik», videl bo, da bil je v zmoti.
Ce na vzhodu Beogradu bi pogodb ne odkazali, najbrže bi Beograjci zvčz zapadnih ne iskali.
Ker pa z vzhoda nič ne pride, — razen grdega psovanja; — na zap ■ 1 je treba iti po trgovska poslovanja.
Komur to ne more v glavo, temu slabi so možgani pač od matere narave že pri rojstvu bili dani!
Zadnjič v rimskem parlamentu huda je vročina bila, vsa poslanska se svojat je ob zaušnicah potila.
Le zakaj sami med sabo so tako hudo se bili, ko ameriških klofut so itak že dovolj dobili!
Sicer pa zares je vroče in je treba v vidu imeti, da ob tolikih stopinjah more hitro kri zavreti.
Kar se Pa pogodbe tiče, ki te dni jo podpisala Jugoslavija je v Rimu —• mirno kri bom obdržala.
Naj le tisti se razburja, ki petletni plan ga bode. Kadar v nezavest bo padel, dala mu bom čašo vode!
Ne zameri, tule zraven boš en madež opazila; to je znoj, ko sem pisala, sem strašansko se potila.
Ta vročina je res huda in mi nič ne odgovarja, a krepi me tale misel; da bo bolje februarja.
Kovani denar
Prišli so v promet kovanci po 10 in 5 lir. Baje premišljajo, da bi tudi ostale novčanice premenjali v kovance. Tako, pravijo, bi prišla italijanska lira vsaj do neke teže, če Že vrednosti nič nima.
Dr, Novačan je zapustit Trst
Končal in izdal je v Trstu svoj «Peti Evangelij» in se odpravil na daljno pot v Argentinijo, kjer bo začel z novim delom. V kratkem je pričakovati izpod peresa bivšega generalnega konzula pesnitev z naslovom «Križev pot».
Dolinski župan: «Doslej sem vas dobro «nažajfal», sedal vas bom pa bril»
Italijanski jezik ljubi superlative. To odgovarja značaju jezika, še bolj pa značaju naroda, ki ta jezik govori. Kar je nam «lepo», je Italijanu «bellissimo», naš «dra-gi prijatelj» je Italijanu «carissimo amico», s čimer pa še ni rečeno, da je ta prijatelj Italijanu bolj drag nego Slovencu. Nasprotno: Pri italijanskih superlativih' je vedno previdnost na mestu; kajti tisti «issimo» zna biti zelò neiskren.
Pa bodimo pravični: V poeziji se superlativ 'dobro podaja; pesniška domišljija razigrano leti v brezmejnost in torej mora uporabljati superlative. Četudi so potemtakem superlativi neiskreni, moramo o-prostiti ali vsaj razumeti dejstvo,
MIHEC: Ali veš, katero je najbolj papeško mesto na svetu?
JAKEC: Rim.
MIHEC: To je bilo nekdaj. Zdaj pa je Trst.
JAKEC: Kako to?
MIHEC: Prva skrb, ki jo je imel na novo ustoličeni tržaški župan, inž. Bartoli, je bila ta, da je brzojavil v Rim in zaprosil za papeški blagoslov.
JAKEC: To ni nič hudega. Inž. Bartoli je nosilec demokristjanske
da jih tak pesniški narod, kakor je italijanski, rad in pogosto uporablja.
Ce pa Italijan ljubi superlativ, čeravno je samo «italiano», kaj naj stori Tržačan, ki je kakor že vrabci vedo, «italianissimo»? In kaj naj stori šele tržaški župan, ki mora biti, po vseh «regelcah» logike, «italianissimo» med «italianissimi»?
Ne razumemo torej, zakaj se italijanski tržaški listi čudijo in razburjajo, da je bivši tržaški župan Michele Miani, ko je podal zaključno poročilo o svojem županovanju, veselo zajahal iskrega Pegaza ter krepko zdrvel po neizmernih poljanah fantazije in napisal sto tipkanih strani samih su-
liste in njegova dolžnost je, da se svojemu gospodarju javi, ko nastopi službo. Bolj hudo bi bilo, če bi ta blagoslov tudi res dobil.
MIHEC: Dobil ga je. Je že tu. Brzojavno!
JAKEC: O jej, o jej-!
MIHEC: Kaj pa javčeš?
JAKEC: Tudi Mussolini in Hitler sta dobila tak blagoslov in dobro veš, kam sta zavozila. Pravijo pa, da v tretje gre rado.
perlativov in s tem velikodušno obogatil italijansko pripovedno literaturo.
Res je sicer, da Mianijevo poročilo vsebuje več superlativov ne- * go cela «Divina Commedia», toda Mianijeva snov je bolj pesniška nego Dantejeva, in komedija, ki jo Miani opeva, je več nego «divina»: Je «triestina»!
Miani začenja svoje pesniško poročilo s tem, da je koj po svojem imenovanju pristopil k reševanju tržaških problemov ne samo z največjo odločnostjo, ampak «z naravnost skrajno drznostjo». Tako je n. pr. prav «drzno» zahteval od Vojaške uprave primerno dotacijo, in ko mu je bila le-tà močno znižana, se ni mogel odločiti za malenkostno drznost, da bj podal o-stavko, temveč se je z neprimerno večjo drznostjo začel «glihati», in ko je bilo yse «glihanje» zaman ter je Vojaška uprava ostala neomajna, je z zares čudovito drznostjo ostal na svojem mestu.
In ker se proti koncu svojega poročila zaveda, da brezposelnost narašča, da stanovanjska kriza vedno huje pritiska, da vse mogoče ustanove nazadujejo namesto da bi napredovale, in da je občinska uprava, ki jo zapušča, do ušes zadolžena, navaja primer občine Turin, ki je tudi zadolžena, s čimer naj bi bil podan dokaz: Ce je Trst zadolžen, se tudi drugim občinam ne godi bolje.
Moramo priznati: Mnogo «drznosti» gosp. Miani tekom svojega županovanja ni pokazal. Na vsak i'a' čin pa je njegovo literarno poro* čilo, obsegajoče sto tipkanih str?-' ni samih superlativov, tako drzno, da bj delalo čast najdrznejšem11 junaku najdrznejšega pustolovske^3 romana. Kajti kljub njegovem11 blestečemu poročilu je položaj občine, ki jo izroča novi- upravi, za' vožen issimo in naravnost obupni5' simo!
Te pozdravlja Tvoja Pepa.
■ wVCl
§5«2Ss§j:
ii'ATTV ^ J viinMIl VFUGMNIF
S^'cÌt31 msa 11 /J'
u sanerM /y% owmwM.
Zbirka superlativov