PoStnlna platan« * gotorlnL
Cena Din !<-•
Izhaja vsak dan fjutraj razve«
»ponedeljkih In dnevih po prašnikih. — Posamezna Številka Din 1'—, mesečna naročnin« Din 20-—, *a tujino Din 80*-s Uredništvo v Ljubljani, Gregor-iiJeva ulica Bt. 28. Telefon uredništva 80-70, 80-69 in 80-71.
Jugoslovan
Rokopisi se n« vračajo.«- Oglati po tarifi to dogovora. — Uprava <f Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-6& podružnica v Maribora, Aleksan« drova cesta št. 24, telefon 29-60 Podružnica t Celja, Samostan* >ka ulica St. 4.
St. 70
Ljubljana, sobota, dne 23. avgusta 1930
Leto I.
Zgodovinski pomen letošnjega zasedanja Društva narodov
Na zasedanju bo padla načelna odločitev o Panevropi - Spor med Francijo in halijo se bo skusaf definitivno rešiti - Propadle špekulacije z nesoglasji v parišhi vladi
Pari*, 22. avgusta, n. Vsa prizadevanja desničarskega tiska, da se na bližnjem zasedanju Društva narodov ne ponovi slučaj, kakršen se je dogodil za časa zasedanja pomorske konference v Londonu, se niso izpolnila. Ti listi so sporočili, da bo francosko delegacijo na bližnjem zasedanju Društva narodov vodil ministrski predsednik Tardieu in da bo zunanji minister Briand le član te delegacije. Ta napoved, na katero je neprijateljsko razpoloženi Inozemski tisk polagal vse svoje nade, da Franoija eventualno ne bo imela uspeha pri diskusiji o Briandovem načrtu glede na panevropsko unijo in pri vprašanju glede razorožitve ter še posebej o vprašanju ureditve pomorskih odnošajev med Francijo in Italijo, se je pokazala za de-plasirano. V ostalem je bila ta napoved neverjetna tudi že spričo tega, ker čakajo na tem zasedanju Društva narodov rešitve zelo važna politična vprašanja, ki pa se ne bodo obravnavala le pri zasedanjih, marveč tudi privatno. Vprašanja namreč o definitivni ureditvi vseh spornih vprašan] med Francijo in Italijo. Umljivo je, da je javnost z nestrpnostjo pričakovala sejo vlade, na kateri je morala biti definitivno določena francoska delegacija. To je dalo nekaterim inozemskim listom povod, da so
že pričeli poročati o krizi francoske vlade in da so razširjali vesti o nesoglasju med ministrskim predsednikom Tardieuom in zunanjim ministrom Briandom. Med tem pa je ta kampanja, kateri je tudi v Franciji nasedel del listov skrajne desnice, ostala brez upliva na dogodke v Franciji. Ministrski svet, ki se je sestal pod vodstvom predsednika Doumargue-a, je določil, kako naj bo sestavljena francoska delegacija in sklenil, da jo bo vodil francoski zunanji minister Briand. Ministrski predsednik Tardieu ne bo potoval v Ženevo, razen v slučaju, da se pokaže potreba, da je tudi on prisoten pri zasebnih razgovorih, ki se bodo vodili v Ženevi izven kroga Društva narodov.
Člani francoske delegacije bodo poleg ministra Brianda tudi trgovinski minister Frandin, minister za javna dela Pomot, minister Laval in državni podtajnik u poljedelstvo, trgovino in finance. Delegacija bo štela 14 članov, od katerih se jih je osem udeležilo preteklega zasedanja Društva narodov. Po seji je vlada objavila službeno poročilo, ki kategorično pobite vsa namigavanja o eventuelni spremembi dosedanje smeri francoske zunanje politike. To poročilo se glasi:
»Kontinuiteta in edinstvo francoske po-
litike pri Društvu narodov bo, kolikor po svojih idejah, toliko po osebah, ki zastopajo Francijo, v največji meri zagotovljena.«:
S tem je vsaka spekulacija onih, ki so računali na neko ne spora zu m 1 j en je v mišljenju med Tardieuem in Briandom, sedaj onemogočena. Današnji listi naglašajo, da se je na zadnji seji vlade pokazala popolna identiteta v pogledih teh dveh državnikov in da je seja soglasno sprejela postavljene predloge. Ni dvoma, da bo tudi ob tej priliki francoska delegacija v tem važnem momentu tako sestavljena, da ne bo nihče mogel dvomiti o njeni kompaktnosti. To se v ostalem opaža tudi v nagli spremembi pisanja omenjenih desničarskih listov, ki so nasedli inozemski kampanji proti Briandu. Danes so vsi, pa tudi ti listi naglašali, da je v interesu Francije potrebno, da je vlada ob tem času kompaktna.
»Matinc trdi, da je splošna politična situacija v Evropi stopila v zelo pomembno fazo. Bližajo se volitve v Nemčiji in ni dvoma, da bo njihov rezultat imel mogočen vpliv na nadaljni razvoj politične situacije v Evropi. Poleg tega pa bližnje zasedanje Društva narodov ni le velikega, marveč naravnost zgodovinskega pomena. V Že-
nevi mora pasti načelna odločitev glede ustvaritve panevropske unije pa tudi vprji* šanje razorožitve mora biti premaknjeno j mrtve točke. In spričo teh izrednih dogodkov mora Francija ohraniti vodilno vlogo. Načrt o panevropski uniji, ki ja Briandovo delo, vprašanje o razorožitvi m posebno vprašanja, ki zanimajo Francijo in Italijo, tako n. pr. spor, ki je nastal na poslednji pomorski konferenci v Londonu, morajo vsekakor najti svojo rešitev. Ce bi se znašla Francija spričo vseh teh vprašanj v neodločnosti, bd ta neodločnost p^8 mogla povzročiti težke posledice za francoski narod. Zato je potrebno, da Briand vodi francosko delegacijo.
Zunanji minister Briand je že sestavil ekspoze, v katerem je resumiral vse odgovore prizadetih držav na njegov znanj memorandum o panevropski uniji. To noto je vlada na svoji poslednji seji sprejela. Ta nota bo koncem tega meseca predlo, žena vsem prizadetim državam, tako da bo mogla priti v razpravo na bližnjem zasedanju Društva narodov.
Kakor doznava »Temps«, je Briand 1 svoji noti resumiral vse odgovore prizadetih držav in pri tem izrazil ponovno prepričanje, da je zrastla možnost za ustvaritev panevropske unije.
Habsburške halucinacije na Madjarskem
»črno oblečena dama z osemnajstletnim dečkom« — »Fantastične vesti, ki jih sploh ni treba demantirati«
predstavila policiji. Tudi »Uj Nemzetic omenja te vesti, ki jih sicer označuje ta fantastične. Pripominja pa, da so baje ne-
Budimpešta, 22. avgusta, d. Po mestu so ee danes razširile senzacijonalne in alarmantne vesti o nenadnem povratku Otona Habsburžana v spremstvu bivše cesarice Zi-te. Nekateri listi objavljajo tudi ukaz šefa budimpeštanske policije, s katerim je bila vsa policijska straža v Budimpešti alarmirana. Policija je imela ukaz zasesti vsa javna poslopja in vse telefonske naprave. Dobila je tudi ukaz, da mora voditi na vseh cestnih vhodih najstrožjo kontrolo o gibanju posameznih ljudi. >Nemzeti Ujszagc je v svojem poročilu celo omenjal, da je policija dobila ukaz takoj aretirati neko črno oblečeno damo, ki naj bi vodila 18Ietnega dečka. Ta dama naj bi se po aretaciji takoj
kateri videli Otona Habsburžana preoblečenega v duhovnika. Razširjene so bile tudi vesti, da se je Oton Habsburžan pojavil med belgijskimi študenti, ki so prispeli pred dnevi v Budimpešto k velikim svečanostim na čast sv. Emerika. Na merodajnem mestu označujejo te vesti za fantastične ter je vlada izjavila, da jih zato niti ni treba deman-Nekateri listi ostro napadajo honve-dake-ga ministra Gombosa, češ da je on povzročil razširjenje teh fantastičnih vesti o povratku Otona in Zite.
Aretacija teroristične družbe v Valpovu
Teroristi so dobivali orožje iz neke sosedne države
izpodbitno njihovo krivdo in dejstvo, da so dobivali iz inozemstva orožje in razstreliva in da se je vse to pripravljalo v neki sosednji državi. Po končani preiskavi bodo predani sodišču.
Beograd, 22. avgusta. AA. V Valpovu je te dni politična oblast aretirala člane neke teroristične družbe, ki je iz neke sosednjo države vtihotapljala orožje in pripravljala več atentatov na razne ugledne osebnosti in razne objekte. Preiskava je ugotovila ne-
Volitvena kampanja v Nemčiji
Zbližanje med državno in ljudsko stranko
Berlin, 22. avgusta. A A. Vodstvo nove 'državne stranke se je priključilo proglasu, ki so ga davi objavile nemška nacionalistična konservativna stranka, ljudska stranka in nemška gospodarska stranka. — Ta pristanek je bil dan pod pogojem, da se iz proglasa črta odstavek, ki se v njem .napada predsednik Hindenburg. Vodstvo nove državne stranke je nadalje izjavilo,
da je stranka pripravljena pogajati 86 z ostalimi strankami in s centrumom.
Berlin, 22. avgusta. AA. Danes je nemški minister za vojsko objavil pojasnilo, ki v njem ugotavlja, da general von Haye še ni dal ostavke, vendar pa je general izrazil željo, naj bi se upokojil in to iz povsem osebnih razlogov, ki nimajo s politiko ničesar opraviti.
Odmevi zadnjih govorov nemških ministrov
Poslanec Franklin-Bouillon vloži posebno interpelacijo na vlado
nemških odgovornih ministrov. Interpelant bo francosko vlado zlasti opozarjal na izjave, ki se nanašajo na nemško zahtevo po reviziji mirovnih pogodb in na zahtevo Nemčije po izpremembi meje napram Poljski odnosno napram Belgiji.
Pariz, 22. avgusta, d. Poslanec Franklin Bouilon namerava v parlamentu vložiti na vlado posebno interpelacijo v pogledu mednarodnih odnošajev med Nemčijo in Francijo, ki so nastopili po izpraznitvi Porenja zaradi raznih govorov in izjav posameznih
Minister dr. Korošec v Beogradu
Beograd, 22. avgusta. AA. Minister za gozde in rudnike dr. Korošec je davi dopotoval v Beograd 8 počitnic, ki jih je prebil v dravski banovini.
Apponyi načelnik madjarske delegacije
Budimpešta, 22. avgusta. AA. Korbiro porota, da bo na čelu madjarske delegacije na septem-berskem zasedanju Društva naro.dov v 2enqpi spet grof Albert Apponyi.
Važne ministrske konference na Bledu
Po posvetovanju je bil predsednik sprejet od N j. Vel. kralja
Poset deputacije SKJ
Bled, 22. avgusta, k. Danes dopoldne je sklical ministrski predsednik general Peter Zivkovič v svojem apartementu v Park-hotelu dve pomembni konferenci. Ponoči so prispeli iz Zagreba na Bled g. Kovačevič, bivši podpredsednik bivše HSS, g. Berič, mestni načelnik Novega Gradišta in bivši član upravnega odbora bivše HSS, ter nekateri novinarji. Ti javni delavci so gostje ministra Shveglja v njegovi vili >Wilsonijic. Z brzovlakom je prispel iz Beograda trgovinski minister dr. Demetrovič, ki se je nastanil v Parkliotelu. Prispel je tudi finančni minister dr. Šverlju-ga, ki se je nastanil v svoji vili >Epos« v bližini Suvobora.
Ob 9. uri dopoldne so posetili ministrskega predsednika vlade zastopniki SKJ, ki so z avtomobilom prispeli iz Ljubljane. V deputaciji so bili prvi podstarešina En-gelbert Gangl član uprave Sokola v Ljubljani Riko Fux in Josip Pipenbacher, starešina ljubljanske župe, Sajovic, starešina gorenjske župe in drugi. Sokolske voditelje je general Zivkovič pridržal pri sebi do 9‘45. Pri odhodu je prvi podstarešina brat Gangl izjavil, da je pokazal ministrski predsednik izredno zanimanje za napredek Sokolstva.
Nato je ministrski predsednik sprejel g. Kovačeviča, ki mu je poročal o razmerah na Hrvatskem, posebno o razpoloženju in potrebah hrvatskih kmetov. Tega razgovora sta se udeležila tudi ministra Uzu-
novid in Srskič. Gospod Kovačevič bo zaprosil tudi za avdijenco pri kralju.
Ob 11. uri je sklical predsednik vlade na Bledu prisotne ministre h konferenci. Konference se je udeležila polovica vseli ministrov, ki imajo najvažnejše resore. O tej konferenci se je govorilo, kot da bi bila seja ministrskega sveta. Okrog 11. ure so se zbrali vsi ministri pri predsedniku vlade, in sicer minister brez portfelja Uzu-novič, pravosodni minister dr. Srskič, trgovinski minister dr. Demetrovič, zunanji minister dr. Marinkovič, finančni minister dr. Šverljuga, poljedelski minister dr. Šibenik in minister brez portfelja Shvegelj. Konferenca je trajala do 12-10. Predsednik vlade je takoj nato odšel na Suvobor.
Nj. Vel. kralj, ki je bil dopoldne z avtomobilom na sprehodu po daljnji blejski okolici, se je okrog poldneva vrnil v Sii-vobor in takoj sprejel ministrskega predsednika. Po avdijenci ga je zadržal pri sebi na kosilu. Na kosilu pri ministru Shveglju v vili »Wi!sonijk pa so se zbrali danes ministra dr. Srskič in Šibenik, gg. Kovačevič in Popovič, bivši minister.
Minister za trgovino, obrt in industrijo dr. Demetrovič je po konferenci izjavil, da o"stane na Bledu do nedelje, ko se skupno s poljedelskim ministrom dr. Šibenikom in ostalimi člani jugoslovanske delegacije odpelje v Varšavo na agrarno konferenco srednje- in vzhodno-evropskih držav.
Letalske tekme za pokal Male antante
Prihod naših in romunskih letalcev v Varšavo
Varšava, 22. avgusta. AA. Snoči med 18. in 19. uro so prispeli na tukajšnje letališče člani rumunske in jugoslovanske ekipe, ki se udeleže letalskega tekmovanja za pokal Male antante. Jugoslovanska letala so prispela v temle redu: 1. kapetan Novak z opazovalcem poročnikom Mandraševičem,
2. kapetan Ruktič s poročnikom Nikicom,
3. kapetan Hubi s poročnikom Dolanskim,
4. kapetan Sinkič s kapetanom Lukanovi-čom, 5. kapetan Nikolič s poročnikom Popovičem in 6. narednik Pavelič s poročnikom Jovanovičem.
Položaj v Indiji
Bombay, 22. avgusta, n. Indski podkralj lord Irwin je danea prišel v Sinilo. Pri njem so se oglasili voditelji liberalne stranke, ki so pred dnevi imeli ved konferenc z Gandhijem. Ta sestanek je bil v zvezi z memorandumom, katerega je Gandhi izdelal v zaporu in ki ga je naslovil na podkralja Irwina in v katerem je končno naštel vse pogoje za sporazum.
Kalkuta, 22. avgusta. Bivši predsednik vsein-dijskega kongresa Mualama-Abdul-Kaian-Azas je bil aretiran, ker je imel včeraj zelo oster govor oroti vladi. Postavljen bo pred sodišče.
Dvojna disciplina
Bruselj, 22. avgusta, n. V mesecu maju je nek! flamski vojak v Nupolu odpovedal pokornost svojim zapovednikom, ker so mu dajali zapovedi v francoskem jeziku. Vojno sodišče r Liegeu ga je obsodilo zaradi tega na 3 leta in pol zapora. Vrhovno sodišče v Bruslju pa je to obsodbo razveljavilo in proglasilo, da vojak ni bil kriv prisojenega mu zločina in da se ni branil pokoriti se svojim zapovednikom, marveč da je želel, naj mu izdajo zapovedi v materinskem jeziku. S tem pa ni zakrivil nikakega prestopka.'
Se več jugoslovanske propagande
Jasen in prepričujoč je Kristusov nauk in vendar ga treba vedno znova in znova oznanjati, da ljudje ne pozabijo nanj. Prav lako je z jugoslovansko mislijo. Jasna in prepričujoča je, da ji nihče ne more resno ugovarjali, a vseeno jo je Ireba vedno znova in znova oznanjali, da preide ljudem čisto v meso in kri.
Kajti ne zadostuje, če ljudje priznavajo, da je jugoslovanska misel pravilna in logična, nili to ne zadostuje, če priznavajo, da je nam neobhodno potrebna, lemveč treba je, da se vsi tudi po njenih zahtevah ravnajo, da z dejanji potrjujejo njeno pravilnost. Ob vsakem hipu in trenutku se mora Jugoslovan zavedati, da propademo brez jugoslovanske misli in da ima zato vsak Jugoslovan do nje tudi svoje dolžnosti.
Oznanjati pa je treba venomer jugoslovansko misel tudi zato, da ne bo nihče krivo tolmačil njene vsebine, da se ne bo kriv nauk razpasel med ljudi, kakor se je že to dogodilo. Tako so bili časi, ko so nekateri razlagali jugoslovansko misel tako, ko da bi mogla pomeniti sejanje sovraštva med jugoslovanskimi brati. Cisto zmotna in napačna misel! Jugoslovanska misel je za vse Jugoslovane brez razlike in zato hoče tudi osvojiti vse Jugoslovane. Zato pa tudi le z ljubeznijo kliče k sebi vse Jugoslovane in ne odbija nikogar. Celo tiste, ki so ji bili nekoč nasprotni, hoče pridobiti, ker je vodilna misel jugoslovanske ideje, da zaveden Jugoslovan sploh ne more biti proti njej.
Prav tako pa je zmotna misel, kakor da bi bila jugoslovanska misel zadeva konjunkture. Ne in tisočkrat ne! Življenjske potrebe našega naroda so rodile jugoslovansko misel, ker smo spoznali, da je le v njej mogoča naša rešitev. Vsled tega je tudi jugoslovanska misel vedno obstojala, pa naj so udarjali na naš narod ti ali oni dogodki. Za časa svetle vlade kralja Sama je bila jugoslovanska misel že prav tako živa, ko stoletja kasneje, ko so se vsi Jugoslovani skupno upirali Turkom in zato se je tudi pozneje vsa narodna pro-buja Jugoslovanov izvršila v znaku jugoslovanske ideje. Vsaka stran naše zgodovine dokazuje, da smo napredovali in bili kos tudi nadmočnim nasprotnikom, če smo bili složni, da pa so propadle tudi naše najmočnejše države, če se je ujedla nesloga med nas. Zato ne more in tudi ne sme biti jugoslovanska misel stvar konjunkture in zato konjunkturisti niso pravi pristaši jugoslovanske misli.
Ne zaradi konjunktur, vsled nobenih ekstravaganc in iz nobenih špekulacij se ni porodila jugoslovanska misel in ostala skozi stoletja sveža, temveč iz enostavnega spoznanja, da gre za naš obstoj, če propade jugoslovanska misel. Baš vsled tega pa, ker pomeni jugoslovanska misel naše najvišje spoznanje, mora stati tudi na najvišjem piedestalu, in to čista in ne-omadeževana, da sveti ko luč vsem Jugoslovanom in jim kaže pravo pot. Vsak Jugoslovan mora videti to luč in to v tej meri, da pride v njegovo srce in da ob vsakem hipu ve za svojo dolžnost do naroda in države. To je vzrok, zakaj treba jugoslovansko misel neprestano oznanjati, zakaj mora biti jugoslovanska propaganda vedno živa.
Prava propaganda jugoslovanske misli pomeni, da je ves naš narod vsak hip pripravljen na vse in da zna v vsakem trenutku braniti svoje pravice. Prava propaganda jugoslovanske misli pa pomeni tudi to, da vsak od nas ve, kaj mora sio-riti za napredek svojega naroda in da je zato vsak Jugoslovan že tudi graditelj še lepše in še močnejše Jugoslavije.
Propaganda jugoslovanstva je vedno živa, ker je vedno le pozitivna in vzpodbudna. Da nihče ne pozabi na svoje dolžnosti, da nikdar ne zavlada mrtvilo v narodnem življenju, je dolžnost in namen jugoslovanske propagande. Zato pa pravi, da je jugoslovanstva že zadosti, samo tisti, ki je protiven jugoslovanski misli. Za dobro stvar ni nikdar preveč besedi, ker vsako napredovanje pomeni pot navzgor, ia pa je težka in naporna.
Stoletja zatirani jugoslovanski narod pa mora napraviti še posebno strmo pot, ko so napori še posebej težki, zato pa je treba tudi vzpodbudo še povečati in zato mora biti jugoslovanske propagande vedno več, znatno več!
Agitirajte za Jugoslovana!
Jubilejni kongres jugoslovanskih učiteljev
Vprašanje števila sekcij — Nesoglasja glede volitve nove uprave
Beograd, 22. avgusta. 1. Kongres Udru-ženja jugoslovanskega učiteljstva je danes dopoldne nadaljeval svoje delo. Na dnevnem redu je bilo poročilo odbora za sestavo novih pravil. Najvažnejše in najaktualnejše vprašanje, ki se je obravnavalo v tem poročilu, je bil« vprašanje sekcij. UJU ima po svoji sedanji organizaciji pet sekcij, in sicer: beograjsko, zagrebško, ljubljansko, sarajevsko in splitsko. Pojavilo pa se je vprašanje, koliko sekcij naj ima Udruženje v bodoče. Zagrebška in sarajevska sekcija sta sc izrekli za to, da naj ima vsaka banovina svojo sekcijo in prav tako tudi področje mesta Beograda. Druge sekcije, t. j. ljubljanska, beograjska in splitska, pa so se postavile na stališče, naj se obdrži sedanje število petih sekcij, češ, da samo velike sekcije lahko krepko delujejo in uspešno razvijajo svojo delavnost. Odbor za pravila je v svojem poročilu predlagal, naj se obdrži sedanje število sekcij, vendar pa naj se učiteljskim organizacijam z ozemlja tistih mest, ki so na sedežu banovine, a niso hkrati sedeži sekcij UJU, da možnost, da osnujejo nove sekcije, če dotične organizacije to zahtevajo, t. j. ako se dve tretjini društev izreče v tem smislu. Ti dve tretjini sta torej pogoj za osnovanje kake nove sekcije. O vprašanju števila sekcij se je razvila razprava, ki je trajala ves čas.
V	razpravi je med drugimi govoril tudi g. Andrej Škulj iz Ljubljane, ki je izjavil, da je želja vseh slovenskih učiteljev, naj se sprejme predlog odbora za spremembo pravil, t. j. da ostanejo tudi še v naprej poverjeništva UJU v tistih mestih, kjer sedaj obstoje, da pa se na drugih sedežih banovin lahko osnujejo nova poverjeništva, če se društva dotične banovine z dvetretjinsko večino za to izjavijo.
Veliko živahnosti je Izzval govor predsednika sarajevske sekcije g. Popoviča, ki se je zavzemal za razdelitev na deset sekcij, ker smatra, da bodo učiteljske energije v banovinskih središčih s tem prišle do popolnega izraza. Za tem je predsednik Petrovič dal poročilo odbora za pravila na glasovanje. Poročilo je bilo z večino glasov sprejeto. S tem je bila dopoldanska seja končana.
Popoldansko sejo je predsednik Petrovič otvoril ob 4. Seja se je pričela z izvolitvijo kandidacijskega odbora, ki naj bi sestavil listo članov za novi izvršilni odbor in to listo predložil skupščini, da jo sprejme. V
kandidacijski odbor so bili določeni predsedniki posameznih poverjeništev in po en član vsakega poverjeništva. Nato je bilo prečitano poročilo finančnega odbora. O poročilu se je razvila razprava, a končno je bilo, ko je predsednik Petrovič na nekatere prigovore dal potrebna pojasnila, z vzklikom sprejeto. Potem je govoril urednik organa UJU »Prosveta« g. Stankovič, ki je dal nekatera pojasnila glede urejevanja tega učiteljskega lista. Za tem je sledilo 10 minut odmora, nakar je kongres zopet nadaljeval svoje delo.
V	imenu kandidacijskega odbora je predsednik ljubljanskega poverjeništva gosp. Škulj objavil, da je odbor z večino glasov sklenil, naj se ne voli nova uprava, temveč da naj stara uprava ostane v svoji funkciji vse dotlej, da spremembo pravil potrdi prosvetno ministrstvo. Ko bodo pravila odobrena, naj se skliče izredna skupščina, ki bo izvolila novo upravo. O tem sklepu kandidacijskega odbora se je razvila diskusija, v kateri so člani beograjskega poverjeništva zahtevali, da naj se vsekakor izvrši izvolitev nove uprave, ki pa naj nastopi svojo funkcijo, ko bodo pristojna oblastva potrdila nova pravila. Po tej izjavi se je zopet razvila živahna razprava, v katero so poleg delegatov posegli tndi drugi na kongresu zbrani učitelji. Nastal je nered, zaradi katerega je predsednik prekinil skupščino in zaprosil vse navzoče, naj zapuste dvorano. Ko se je to zgodilo, so pustili nazaj v dvorano samo tiste delegate, ki so imeli pooblastila in ki so bili pristojni za to, da vprašanje končno rešijo. Razprava se je ob 7. zvečer nadaljevala.
Viharen zaključek
Beograd, 22. avgusta. V nadaljni razpravi, ki se jo pričela ob 7. zvečer, so ljubljanska, zagrebška in splitska sekcija vztrajale pri svojih predlogih v pogledu kandidatne liste. Posamezni govorniki so podali tudi protestne izjave proti načinu, kako so se vodile razprave. V imenu ljubljanske sekcije se je delegat Sestan izjavil solidarnega z Zagrebčani in Splitčani. Med govori posameznih delegatov je v dvorani nastal znova nepopisen hrušč. V znak protesta so vsi delegati zagrebške, ljubljanske in splitske sekcijo zapustili vorano. Ostali so samo delegati beograjske sekcije, ki so nato izvolili novo upravo med sploSniim hruščem in truščem.
Zborovanje je ob 9. zvečer končalo.
Prisrčen sprejem angleških pevcev v Beogradu
»Prvi korak za sodelovanje pevskega sveta obeh narodov«
Beograd, 22. avgusta. 1. Z jutranjim brzovla-kom je dopotovala v Beograd skupina angleških pevcev. Na postaji so goste sprejeli predsednik beograjske občine g. Nešič, zastopniki Anglo-jugoslovanskega kluba in mnogi drugi ugledni meščani. Ko je vlak privozil v postajo, je godba zasvirala angleško koračnico. Občinstvo pa je došlim gostom vzklikalo: »Živela Velika Britanija, živela Jugoslavija!« Prvo dobrodošlico je Izrekel angleškim pevcem predsednik občine g. Nešič, v imenu beograjskih meščanov pa je goste pozdravil profesor P e š i d, ki je izrazil svojo radost, da vidi angleške pevce v Beogradu. Za dobrodošlico se je zahvalil simpatični dirigent angleških pevcev g. Ar'hur Fagge, ki je dejal, da je zelo iznenaden nad izredno prisrčnim sprejemom, ki so ga doživeli povsod, odkar so stopili na naša divna in zanje mistična tla.
Spontanost ljudskega navdušenja v vseh mestih, kjer so prirejali koncerte, je bila taka, da nam je ganila src«. Gostje so nato ob zvokih godbe odšli v hotel »Petrograd«, kjer so se nastanili. Popoldne so odšli na grob neznanega junaka na Avalo, kjer so poloiili venec. Na Avali jim je Planinsko društvo priredilo čajanko. Vodja angleških pevcev g. Friderik Woodehouse je novinarjem izjavil, da so bili pevci v Jugoslaviji iznenadeni nad sprejemom in nad navdušenjem, s katerim so jih povsod pozdravljali. Posebno jih je razveselilo navdušenje, ki go ga izzvali s svojimi pevskimi prireditvami v Ljubljani in Zagrebu, kjer so bili razprodani vsi prostori. Prihod angleških pevcev je prvi korak za zbližanje in sodelovanje pevskega sveta obeh narodov. Njih naloga bo, da privedejo v Jugoslavijo še bolj dovršen pev. zbor VeL Britanije.
Konferenca funkcijonarjev Delavskih zbornic
Uradniki zbornic ne smejo opravljati nobenih poslov v drugih
organizacijah
Beograd, 22. avgusta. 1. Včeraj popoldne je bila v Delavski zbornici konferenca predsednikov in tajnikov Delavskih zbornic iz vse države. Ljubljansko Delavsko zbornico je zastopal njen tajnik Filip U r a t n i k. Konferenca je bila sklicana zaradi zadnje odredbe ministra za socijalno poiltiko, po kateri uradniki Delavskih zbornic ne smejo hkrati biti tudi funkcijonarji delavskih sindikalnih organizacij. Zastopniki zbornic so
stali na stališču, da to vprašanje otvarja nadaljnje in širše vprašanje: ali naj se uradnikom Delavskih zbornic prepove, da v svojem prostem času smejo opravljati take posle, za katere mislijo, da ne ovirajo njihove službe. Udeleženci konference so se zedinili za načelo, da uradniki Delavskih zbornic tudi v svojem prostem časn ne smejo opravljati nobenih poslov v katerikoli organizaciji, ker ne smejo biti pristranski.
Nove aretacije italijanskih beguncev
Trst, 22. avgusta. Današnji »Popolo di Trieste« poroča o aretaciji petih beguncev, ki eo nameravali blizu Unca prekoračiti italijansko mejo. Aretacijo je izvršila patrulja obmejnih fašistovekih miličnikov iz barake št. 724.
Predvčerajšnjim okrog 5’30 zjutraj — piše list — so zapazili miličniki iz svoje zasede ob križišču cest, ki peljejo v Škocijan in Unec na eni, na drugi strani pa v Postojno, štiri fante, ki so korakali proti meji. Ko so se fantje približali, so stopili nenadoma z orožjem v rokah pred nje in jih ustavili. Brez mnogih besed 60 jih odpeljali na stražnico, kjer so bili zaslišani. Poveljnik stražnice je po poročilu tržaškega lista razkril pravo pravcato organizacijo, ki je spravljala begunce iz Julijske Krajine v kar največjem številu preko meje.
Najprej so zaslišali 291etnega voznika
Lojzeta Komolca iz Vrašč pri Postojni, ki je po mučnem izpraševanju i »povedal, da je hotel ostale štiri prepeljati preko meje. Nato je poveljnik stražnice zaslišal drugega fanta iz Trsta, katerega imena in osebnih podatkov pa tržaški list noče izdati, češ da je to v korist preiskave. Tudi on je baje sodeloval pri prej omenjeni organizaciji. Ostali trije fantje so Cijak Ernest, star 21 let, iz Rojana pri Trstu št. 818, tretji, prav-tako iz Rojana 814, pa je 221etni Marij Mlač. Eden izmed njih je poleg drugega nosil e seboj tudi sekiro.
S stražnice so miličniki peljali aretirance v postojnske zapore, od tam pa so bili sno-5i pripeljani v Trst in predani policiji, ki je že uvedla strogo preiskavo ne le glede njih, marveč tudi da docela razkrinka, kot zaključuje »Popolo di Trieste«, omenjeno organizacijo.
Za povratek naših izseljencev
Beograd, 22. avgusta. Zaradi velike bede in brezposelnosti, ki sta zavladali v Ameriki, in zaradi splošne delovne krize, se pripravlja velik del naših izseljencev na povratek v domovino. Naše merodajne oblasti in organizacije 90 ukrenite vse mogoče, da se našim izseljencem čim bolj olajša vrnitev. Jugoslovanski izseljeniški komisarji so dobili potrebna navodila za obsežno propagando med našimi izseljenci za njihov povratek v domovino. Naročeno jim je bilo, naj ukrenejo vse, da bi naši izseljenci le ne ostali v Ameriki, če ne bi dobili dela, da ne bi tako v tujini propadli.
Vplačilne blagajne v vsej državi
Beograd, 22. avgusta, k. V finančnem ministrstvu se pripravlja pravilnik za osnovanje vplačilnih blagajn v vsej državi. Blagajne se bodo ustanovile pri finančnih direkcijah in pri davčnih uradih. 2 njimi se namerava pospešiti zbiranje davkov.
Naša delegacija za agrarno konferenco v Varšavi
Beograd, 22. avgusta, k. Naša delegacija, ki bo zastopala jugoslovansko vlado na agrarni konferenci srednjeevropskih držav v Varšavi, odpotuje v ponedeljek 25. t. m. Delegacijo vodi, kakor znano, trgovinski minister dr. Demetrovič.
V	delegaciji pa so še poljedelski minister dr. Šibenik ter znana strokovnjaka dr. Pilja in dr. Stojkovič.
Švedski konzul v Zagrebu
Beograd, 22. avgusta. AA. Švedska vlada je sprejela sklep, da imenuje začasnega konzula v Zagrebu predsednika zagrebške trgovske obrtniške zbornice Milana Vrbaniča. Kraljevska vlada je Vrbani£u podelila eksekvaturo.
Imenovanja in napredovanja v sodni službi
Beograd, 22. avgusta. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja na predlog ministra pravde in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta je postavljen za starešino greskega sodišča v Marenbergu Janko Čer£ek, sodnik pri Breškem sodišču v Metliki (l/V). Postavljena sta za sodnika apelaeij-skega sodišča pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani v isti skupini in kategoriji Peter Keršič in dr. Anton Štuhec, sodnika deželnega sodišča (l/III) v Ljubljani. Povišani so: v l/4a dr. Josip Štular, starešina sreskega sodišča (1/4) v Radovljici; v 1/4 Franjo Brček, sodnik okrožnega sodišča (1/5) v Celju, in Gilbert Župančič, sodnik okrožnega sodišča (1/5) na Brdu pri Lukovici in Ivan Tratnik, sodnik okrožnega sodišča (1/5) v Laškem; v 1/5 sodniki sreskega sodišča v 1/6: Pavel Pensa v Starem gradu, Franjo Slabe v Marenbergu, Karel Potrato v Vranskem in Stanko Švajger v Gornji Radgoni.
Imenovanja v zdravstveni službi
Beograd, 22. avgusta. AA. S sklepom ministra za socijalno politiko in narodno zdravje so postavljeni: za zdravstvenega pripravnika pri načelniku sreza dravograjskega v Dravski banovini s sedežem v Prevalju (1-9) dr. Davorin Flis, zdravnik; za arhivskega uradnika državne pro-tezne delavnice v Ljubljani (3-3) Josip Simončič, arhivski uradnik bivšega Invalidskega doma v Ljubljani, po potrebi službe.
Strašna letalska nesreča na Češkem
Praga, 22. avgusta. AA. V bližini Bedričhova pri Jihlavi je strmoglavilo na zemljo največje češkoslovaško potniško letalo, ki je plulo proti Dunaju. Katastrofa je zahtevala 12 smrtnih žrtev, 1 potnik pa je bil ranjen. Knkor poročajo, se je pilot branil odleteti s 13 ljudmi, toda nadzornik praškega letališča je to zahteval. Po najnovejših poročilih pa je zahtevala nesreča še več žrtev:
4	potniki so bili na mestu mrtvi, 6 jih je umrlo pri prevozu v bolnico, 22 pa jih je bilo ranjenih.
Truplo raziskovalca Andree-a najdeno
Oslo, 22. avgusta, d. Neka norveška znanstvfe m ekspedicija je na Islandu (prejšnja zemlja cesarja Franca Jožefa) našla truplo švedskega in-ženerja Andree-a, ki se je leta 1897. v zrakoplovu skušal spustiti na severni tečaj, a je ponesrečil med poletom.
Stockholm, 22. avgusta. AA. Listi so izdali posebne izdaje s poročili o odkritju trupla švedskega raziskovalca Andreeja. Vse mesto je kakor elektrizirano. Po zadnjih vesteh, ki so jih od Homove ekspedicije prinesli kitolovci, so našli tudi raziskovalčeve dnevnike in beležke, iz katerih se vidi, da Andree in njegovi tovariši niso umrli takoj po padcu iz balona, nego so katastrofo preživeli mesece, morda celo leta, ker so očividno našli zatočišče in jim ni manjkalo živeža. To bi tudi pojasnilo govorice, ki so se dolgo ohranile riied Eskimi, da so namreč trije belci prišli k njim iz oblakov, noseč s seboj strelno orožje. To orožje je prinesel domov že raziskovalec Knut Rasmussen, ki je našel ostanke balonske svile med oblačili Eskimov. Ker se Hor-nova ekspedicija ne more vrniti pred koncem septembra, poživlja časopisje vlado, naj pošlje letalo, ki naj prinese Andreejevo truplo in vse dokumente.
Rudniška nesreča v Rusiji
Moskva, 22. avgusta, d. V premogovniku »Ka-pitalnaja« so plini ubili deset rudarjev, a pet rudarjev popolnoma zasuli.
VREMENSKA NAPOVED.
Dunaj, 22. avgusta, d. Vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Sčasoma močnejša pooblačitev, lokalne nevihte. Temperatura približno normalna.
'Rudavji in nova doba
Vaš dopisnik je imel priliko se razgovarjatl t načelnikom II. skupine rudarske zadruge g. Štrucem Jakobom, ki se je nedavno mudil z rudarsko deputacijo v Beogradu. Stavil mu Je razna vprašanja, ki se tičejo miselnosti rudarskega delavstva in krize v rudarskih revirjih. Gospod Štruc mu je na vsa vprašanja odgovoril z njemu lastno odkritosrčnostjo nedvoum no in jasno:
Kako je delavstvo sprejelo manifest Nj. Vel. kralja, s katerim se je pričela nova doba ter se onemogočili tudi za delavstvo skrajno škodljivi strankarski boji?
Delavstvo je sprejelo manifest Nj. Vel. kra' lja kot očetovsko besedo, kajti otroci, ki so v svoji strankarski naivnosti zašli na stranpota, na pota medsebojnega ubijanja, so bili nujno potrebni očetovskega pomirjenja. Nova doba je morala nastopiti, ker politiki, ki so se celih 10 let po našem osvobojenju igrali z lastnim domom, kot se igra otrok s kamenčki na igrišču, niso več spadali in tudi več ne spadajo na vodilna mesta. Delavstvo ljubi svojega kralja ter ve, da je dovolj moder, ker je poklical na delo može, ki so pripravljeni dom graditi In ne rušiti. Delavstvo ima na tem največjl Interes.
Ali ste tudi VI mojega naziranja, da je trboveljsko delavstvo popolnoma obrnilo hrbet raznim propagatorjem komunistične ideje in da hoče sedaj le kruha?
Delavstvo v rudarskih revirjih je prosilo In zahtevalo vedno le kruha in zakone, ki bi jim zasigurali eksistenco in zaščito. Zmedo med delavstvom in napačno sodbo javnosti o delavcih so povzročali vedno le razni politični demagogi, ki so delavstvo varali, mesto da bi mu izboljšali položaj. 0 kakem komunizmu r rudarskih revirjih absolutno ne more biti več govora. Delavstvo bo nad vse veselo, ko bo prišel čas, ki bo prisilil sedaj še obstoječe strokovne organizacije, ki so ostanki bivših razpuščenih političnih strank, da se ali združijo v enotno nestrankarsko strokovno organizacijo, ali pa, da. se vse, kar le količkaj še diši po ostankih bivših političnih strank, odpravi ter ustanovi nova strokovna organizacija, ki bo vredna stanovskega naslova.
Kaj bi bilo potrebno ukreniti, da se obstoječe kritično stanje, v katero je zašlo rudarsko delavstvo vsled teike krize, omili in od koga Ima delavstvo pričakovati rešitve?
Napačno naziranje, ki ga je imelo delavstvo še v času, ko je vladalo strankarstvo in od katerega je pričakovalo zboljšanja, je sedaj zabrisano. Naravno je, da pričakuje delavstvo sedaj zboljšanja samo od modrega vladanja centralne vlade ter je trdno odločeno iskreno sodelovati za gospodarski napredek naroda in države. Delavstvo pa mora verovati tudi v svojo lasjno silo, ki mu tudi more prinesti zboljšanje. Kritično stanje delavstva se bo omililo, ko se bo delavstvo kulturno dvignilo na tako višino, da bo moglo pravočasno odvrniti od sebe slične krize. Ako se otrok očisti, je zadovoljen, če se ga pa zanemarja, pa kriči in joče. — Kar se pa tiče obstoječe krize, zlasti če imate v mislih
premogovno trgovsko politiko. Trgovec, ki napravi s svojo trgovsko politiko tako zlo, je bolje, da opusti trgovsko politiko. Ako bi se taka trgovska politika opustila, bi bila kriza omiljena. Oni, ki je napravil rano, je najbolj poklican, da jo ozdravi.
Bill ste v Beogradu! Ali sme delavstvo npatl, da bo centralna vlada delovala na to, da se kriza v delavskih revirjih omili, ali sicer delav stvu v tej neznosni stiski pomaga?
Ne le jaz, marveč vseh 35.000 rudarjev in njih družin je imelo in ima oči obrnjene v Beograd, odkoder je pričakovalo nujno pomoč. Na prošnjo teh stradajočih sem obiskal vsa prizadeta ministrstva celo dvakrat. Tako jaz, kakor tudi rudarji smo bili veseli, ker smo dobili zagotovilo, da se bo dala rudarjem nujno potrebna denarna pomoč. Rudarji to pomoč s hrepenenjem pričakujemo, drugega Vam v tem oziru ne morem nič izjaviti.
Kaj bo i brezposelnimi delavci, ko pri nas nt brezposelne podpore. Ali bo brezposelni podporni fond kmalu ustanovljen?
Mislim, da se bo brezposelnost in kriza v rudarstvu omilila le, če nas bo osrečila slično trda zima, kot je bila predlanska. Moram pa tudi pribiti, da se javnost briga za rudarje le takrat, kadar je pomanjkanje kuriva; res je to trda beseda, a težko je tudi trpljenje rudarja. Pomilovanje pa ne koristi niti rudarju, niti javnosti.
Na temelju sklepa seje II. skupine rudarska zadruge se je delavska delegacija v tretjič podala v Beograd, da intervenira na merodajnih mestih za rešitev odnosno omiljenje bede rudarjev. Pri tej priliki je vložila tudi pismeno prošnjo na ministrstvo za šume in rudnike, v kateri smo prosili, da skliče ministrstvo v najkrajšem času anketo iz zastopnikov ministrstva za šume in rude, prometa, socijalne politike, notranjih zadev, zastopnikov Delavskih zbornic, strokovnih organizacij in zastopnikov II. skupine rudarske zadruge, kot predstavnice vsega rudarskega do-lavstva, ki naj bi imeli nalogo razpravljati in odstraniti vzroke vsakoletne nepotrebne krize v premogovni industriji. Ako se bo količkaj pokazala dobra volja, da se vsaj v tej panogi ustvari zadovoljstvo, bo storjen velik korak naprej tako v našem narodnem gospodarstvu, kakor tudi v socijalnem pogledu. — Rudarska delegacija je vzela to zagotovilo z zadovoljstvom na znanje, da se bo njeni prošnji ugodilo, o uspehu Vas pa bom pravočasno obvestil.
Vprašali ste me, da-li bo brezposelni podporni fond kmalu oživotvorjen? Brezposelni podporni fond za rudarje bo oživotvorjen, ko bodo rudarji opustili nepotrebne predsodke ter istega usta: novili. Pričakovati denarnih prispevkov za usta-
ritZ br®zpo8eln°8a podpornega fonda s strani 11 D ali od vlade, pomenja samo zavlačevanje ustanovitve istega. Četudi bi tak prispevek TPD ali vlada dala, bi ga brezdvomno prej ali slej morali plačati rudarji. Rudarji, ki niso iz lastne volje odklonili ustanovitve brezposelnega fonda za rudarje v II. skupini, imajo za seboj precejšnjo šolo, da bodo v bodoče v tem pogledu mislili s svojimi možgani ter se bodo morali pri tem razni škodoželjneži umakniti.«
Albinu Petriču: hlev, krit s slamo.
Fran Lenarčiču: nov kozolec, krit i opeko. Franetu Žitku: skedenj, krit e slamo. Francetu Peršinu: nov kozolec (dvojak), krit s opeko.
Jakobu Reparju: skedenj im hlev.
Francetu Žnidaršiču: hlev.
Zgorelo je tudi več svinjakov, t katerih se je zadušilo okoli S prašičev. Ostalo živino »o še pravočasno rešiti iz hlevov in jo pognali na polje iz vasi.
Koliko znaša celotna Skoda, še niso mogli danes natančno ugotoviti. Cenijo jo na najmanj 300.000 dinarjev. Posestniki »o bili proti požaru zavarovani za malenkostne vsote.
Kako ije požar nastal, ni še uradno ugotovljeno. Orožniki iz Borovnice, ki bo takoj prihiteli na kraj požara, so uvedli prva poizvedovanja. Kakor pravijo, eo se neki otroci po kosilu pod kozolcem igrali z žveplenkami.
Smrt ravnatelja Antona Puklavca
Maribor, 22. avgusta. Danes ob 11'45 je v svojem stanovanju n« Magdalenski cesti št. 16 umri v 58. letu goap. Anton Puklavec, vpoikojeni vinarski in sadjarski ravnatelj pri bivšem mariborskem velikem županstvu. Pokojni je bil rojen v Vitanu pri Središču kot sin kmečkih starišev. Po dovršeni ljudski in nižji srednji šoli je odšel na deželno kmetijsko šolo v Grottendortu pri Gradcu, pozneje pa na višjo enolo&ko in po-mološko šolo v Klosterneuburgu pri Dunaju. Kot absolventa ga je namestil štajerski deželni odbor v svojem kmetijskem oddelku, kjer je ostal do prevratka, ko ga je narodna vlada v Ljubljani imenovala za vinarskega nadzornika z naslovom ravnatelja s sedežem v Mariboru. Na tem mestu je ostal do svoje vpoko-jatve leta 1928.
Vse življenje pokojnega ravnatelja Puklavca je bilo posvečeno pospeševanju vinarstva in kletarstva v naših krajih, posebno pa na spodnjem Štajerskem. Napisal je dolgo vrsto strokovnih razprav v naših in tujih strokovnih listih ter v slovenskih dnevnikih. S posebno vnemo je obravnaval aktualna vinogradniška vpnažanja In bil tako ustanovitelj novega modernega vinogradništva v naši pokrajini. Pred kratkim je prevzel tudi uredništvo strokovnega lista »Naše goricec. Uredil pa je le samo eno številko.
V ponedeljek je moral nemudoma v posteljo, v sredo ga je zadela možganska kap, kateri ge je v četrtek pridružila še pljučnica. Ležal je 24 ur v agoniji. Pogreb pokojnika, katerega bodo naši vinogradniki težko pogrešali, bo v nedeljo popoldne ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pobrežju.
Upravičene želje Bločanov
Velik požar v Kamniku pri Preserju
Osmim posestnikom so zgorela gospodarska poslopja   Z motor* nmu brizgalnami so preprečili, da ni požar vpepelil vso vas
Preserje, 22. avgusta.
Pod Žalostno goro, kjer je za notranjske in druge kraje sloveča romarska pot s cerkvioo Žalostne matere božje, leži prostrana in mičua vas Kamnik med saidovnjaki in gozdovi. Šteje približno 60 hiš, ki so prav kompaktno zidane s svojimi gospodarskimi poslopji. Po večini so gospodarska poslopja krita e slamo, dofflm eo hiše krite z opeko.
To lepo naselje, kjer vlada drugače prava idila kmečkega življenja, bi dane« popoldne kmalu postalo popolna razvalina po silnem, a kratko trajajočem požaru. Pihal je od juga tudi močan veter, ki je razvnel požar.
Vse priznanje gre vrlim in pogumnim gasilcem, ki so besneči element obvladali v najkrajšem času z modernimi motornimi brizgalnami. Prav tu v Kamniku so motorke pokapale, kaj zmorejo s svojim silnim pritiskom ogromne vodne mase na divjajoči ogenj.
Okoli 13-30, ko eo ljudje že pojužinali ter se odpravljali k svojim poljskim opravilom, »o se mahoma čuli po vasi Obupni klici na pomoč:
»Gori!... Gori!«
Ljudje so drveli na vas do kozolca posestnika Jožefa Debevca, kjer je ogenj izbruhnil z vso silo ter v nekaj minutah objel vsa bližnja gospodarska poslopja.
Z zvonika cerkve matere božje na Žalostni gori je bilo plat zvona, ki se je čul daleč naokrog. Z železniške postaje v Preserju so telefonski alarmirali vse postaje « prošnjo, da zaprosijo gasilsko pomoč pri vseh gasilnih društvih. Telefonično je bila tudi Ljubljana naprošena za pomoč. Iz Ljubljane je odhitelo 17 prostovoljnih gasilcev pod poveljstvom g. Mežeka z veliko motorno brizgalno na požari-šče v Kamniku.
Tudi poštni uradi so hiteli telefonično obveščati vse bližnje postaje o požarni nesreči. Daleč na okrog proti Borovnici in Vrhniki so se videli valiti proti nebu sprva gosti sivi oblaki dima in nato visoki plameneči stebri. Pot-
nikom popoldanskih vlakov se je nudil veličasten, a grozen prizor.
Motorne brizgalne v akciji
Domači gasilci so takoj s svojo brizgalno stopili v akcijo ter pričeli na najnevarnejšem kraju z lokalizacijo požara, ki je že objemal 6 gospodarskih poslopij ter so se zublji vspe-njali že na strehe lepih domov. Tudi gasilci iz bližnjih vasi in občin, tako iz Preserja, Jezera, Podpeči, z Brega, iz Borovnice in Verda so v naglem diru prihiteli nesrečni vasi na pomoč. Gasilci iz Verda so prišli z avtomotomo brizgalno, dalje so prispeli gasilci iz Notranjih 3dZ«“» goric ter DaPosled ljubljanski ga-
Poleg ročnih brizgaln so »topile v akcijo tudi motorne brizgalne, zlasti motorni agregati, ki so si jih bila bližnja gasilna društva pred kratkim nabavila.
i?18' ^ «o bili domači vodnjaki po adnjem dežju do vrha napolnjeni z vodo. Vas ]„akTlk lla,mrfč nima preobilice vode, kajti kakih 300 metrov od vasi teče tnal potoček Kamnišca, ka je poleti navadno suh. Iz vodnja-““torke naglo črpale ogromne množi-.® .	* . akim Pritiskom, da so kmalu ga-
silci lokalizirali požar ter ga naposled po triurnem napornem gašenju popolnoma udušili. Prepustili so morali sicer goreča gospodarska poslopja divjemu požaru, da jih je popolnoma upepelil, toda obvarovali so vse bližnje domo-ve, katerih strehe eo že začele goreti. Na po-gorišču je vladala silna vročina.
Pogorelci
Na pogorišču so se proti večeru odigravali žalostni prizori.'Osmim posestnikom so uničeni namreč vsi že spravljeni letošnji poljski pridelki, zlasti so jim uničene velike množine dobrega sena in mnogo žita, ki je bilo spravljeno po kozolcih in skednjih ter je čakalo na mlačev. Naslednjim posestnikom je pogorelo: Jožetu Debevcu: lep nov kozolec z gospodarskim orodjem im pritiklinami. Pri njem je izbruhnil požar,
Bloke, avgusta. Ko grade železnice, električne centrale in daljnovode, mi Bločani gledamo od daleč, skoraj bi dejal z zavistjo in ugibijemo, kdaj bodo prišli oni zlati časi, ko bomo tudi pri naš deležni teh dobrot, bodisi da dobimo od katerekoli strani električni tok, ali železno cesto v svojo bližino, kar bi bilo pravo odrešenje za naše kraje.
Ako pomislimo, da imamo do katerekoli žeL postaje nad 20 km, so naše želje gotovo upravičene. Tisti, ki jim teče železnica tako rekoč pred nosom, ali pa imajo le pol ali eno uro hoda do bližnje žel. postaje, še ne vedo, kaj imajo. Prav je imel oni, ki je dejal: ko bi bili mi gradili železniško progo Grosuplje—Kočevje, bi jo bili bolj koristno izpeljali. Iz Dobrepolja naj bi zavila bolj na desno na Ponikve do Raščice; potem naj bi peljala dalje po Ro-barski kotlini, tako da bi prišla preko Karlo-vice v Podbreg; nato v Brlogu skozi krotek predor pod Novim potom v prijazno Sodraško dolino in dalje v Ribnico. To bi bil sdoer majhen ovinek, toda če pregledamo okolico, koder bi Sla ta proga, si niti misliti ne moremo, koliko koristi bi prinesla prebivalstvu tolikih občin. Tako bi občina Vel. Lašče dobila železniško postajo bliže, Robarski kot pa bi imel na to postajo veliko bliže kot sedaj. Dalje naj bi bila postaja v Podbregu, kamor pride cesta z Blok, Sv. Trojice in Sv. Vida. Ta postaja bi bila prava rešitev za te kraje in promet bi bil tu zelo velik, če i>amasiimo, da je od tu na Bloke samo 1 ur , med tem ko imamo sedaj na Rakek 5 ur. Ce bi postavila še postajo v ?odkiancu, bi bila to prav taka dobrota za Bločane in druge, ker p ilje tod mimo cesta iz Nove vasi na Sodražico. Nadaljna postaja te idealne proge naj bi bila recimo v Sodražici, ko bi sprejemala ves promet Sodraške doline, Sv. Gregorja, Gore in Loškega potoka. Tako bi imeli vsi ti kraji v naravnem središču svojo železniško postajo, ki bi prinesla prebivalstvu neizmerno koristi. Loški potok, Draga in okolica prav do čabra bi svoje ogromne gozdove neprimerno koristneje izrabljali, ko hi svoj les z lahkoto spravili na to postajo, med tel ko ga morajo zdaj voziti na 50 km oddaljeni Rakek. Res, da so začeli v zadnjem času trgovci izvažati svoje blago mesto na Rakek na Ortnek aH Ribnico, a 8 to postajo hi se tudi ta daljava zelo skrčila.
Velikanska važnost te proge v vojaškem oziru pa se sploh ne da preceniti. To mora priznati vsak, kdor pozna te kraje in ve, kje teče sedaj državna meja.
Ta lepa proga je zgrajena za enkrat samo v naših sanjah, vendar pa ni izključeno, da bi se kdaj uresničila, de hi se zanjo zavzeli vsi odločilni krogi; zlasti je to možno sedaj, ko se bo gradila proga ia Kočevja na Sušak in bo treba za boljši promet tudi že obstoječo progo v marsikaterem pogledu popraviti. Ali se ne ba mogel ob tej priliki popraviti greh, ki so ga storili graditelji kočevske železnice prebivalstvu, ko so mu skrili železnioo daleč tj* v go-zgode, čeprav bi lahko morda oeto z manjšim« stroški tekla prav mimo njihovih bivališč?
Toda, ker smo se tako zamislili v železnico, smo pozabili na elektriko. Banska uprava se bo gotovo spomnila pri izdelovanju velikopoteznih načrtov za elektrifikacijo naše banovine tudi osamljenih Blok in okolice in nam bo odpomogla iz našega revnega stanja.
Boljše prometne razmere bd privabile v naše kraje gotovo mnogo tujcev. Tu pri nas je lepo in zdravo, samo da tega nihče ne ve. Naša planota nosi pravo planinsko Hce, le da je še bolj prijazna In obljudena. Pozimi in poleti vam nudi priroda polno krasot; idealnejšega smuškega terena kot je pri na«, pa zastonj iščete kjerkoli. Saj eo naši dedje že stoletja prej, kot se Je razvil smuški spori, vneto smučkali in uporabljali svoje smuči tudi kot prometno srei-stvo. Bloke eo pradomovina slovenskega smu-čarstva. Pridite ta poglejte! Pel preko Cerknice ali is Rakitne preko Sv. Vida ali kod drugod^ ali pa z avtom iz Ljubljane preko Velildh Lašč. To zvezo s svetom nam je letos oskrbel g. Pečnilrar.	Biočaa
Nesreče in nezgode
Ljubljana, 22. avgusta. Nesreča, pravijo, da nikoli ne počiva. Četrtek in današnji dan sta bila dneva težjih nesreč in nezgod pri delu.
Skala ga je podsula
Že dalja časa popravljajo in razširjajo ba« novmsko cesto Dobrunje—Sostro—Pesnica—Litija. Zaposlenih je pri delu več cestnih delavcev. Pri Pesnici so danes dopoldne delavci popravljali in širili cesto. Cestni delavec banovinske uprave 20-letni France Šuštaršič, doma iz Lakomnice pri Novem mestu, je kopal kamenje v kamnolomu. Najprej se je na niei/a vsula večja množina gramoza, a Šušteršič se Za ,t0, ni, mn°8<> zmenil ter je kopal dalje. Ko e tako kopal pod skalo, se je nenadoma zvalila nizdol m ga k sreči samo oplazila in mu podsula desno nogo. Poklical je tovariše na pomoč, ki so ga z veliko težavo rešili. Naložili so ga nato na kmečki voz, ki ga je odpelial £2“*“. v P“liu. Iz vevške papirniceZX lefonirali po ljubljanski rešilni avto, ki je ta-
c™, Pr0U *VevCam- Tam 80 Posrečen-ca preložili na avto, ki ga je nato hitro odpeli J iav?° bolmco- France Šušteršič ima zlomljeno desno nogo. Zlomljena kost mu j«
elavi N x°' D°biI pa 10 tudl Poškodbe po glavi. Nesreča se je primerila okoli 9-30 dopol-
dne Sreča v nesreči Je bila, da se skala ni
zvalila naravnost na delavca, ker bi ga tedaj
popolnoma zmečkala.
Zagonetna nezgoda kolesarja
y 1f,;Jt,jan8k01 bolnico so pozno Sinoči pripe-jali težko v glavo ranjenega in nezavestnega posestnikovega sina 27-letnega Josipa Koželj a, oženjenega, doma z Grada št. 67 pri Ble-d". Josip Koželj je bil v četrtek po opravkih v adovljici. Je oženjen in oče enega otroka. Njegov oče mu je nameraval prihodnji teden izročiti domačijo. Popoldne se je s kolesom vozil iz Radovljice proti Bledu. Okoli 3. popoldne ga je radovljiški zdravnik dr. Slivnik našel v
v"? i-,rkU nezavestneSa in s prebito lobanjo. Naložil ga je na svoj voz ter odpeljal na Bted do zdravnika dr. Deglerija. Oba zdravnika sta ponesrečenca natančno preiskala ter ugotovila, da ima ponesrečenec težke rane na glav,. Ugotovila sta tudi, da si je Koželj pri
redil« T ?retreSel možgane. Zato sta od-a ,s° 0S,Pa Koželja prepeljali v ljubljansko bolnico z večernim potniškim vlakom.
vJi£k° 10 K°?,eli tak° težk0 P0ne8rečil, je še ®'a zagonetka. Nekateri domnevajo, da je postal žrtev zahrbtnega napada. Zato so blejski orožniki danes uvedli poizvedovanja, da doženejo prave vzroke Koželjeve nezgodi V J ,.Ja bolnici se je danes ponesrečenec nekoliko zavedel ter je kratko izjavil, da se ne -d7V aP0minjati, kako je prišlo do ne-
Težka nesreča sirote
Mali Jožek Bohinjc je sirota. Star je štiri leta in ima še tri nedorasle bratce. Vsem je mami ca že pred leti umrla. Oče se za vzgojo zapuščene dece ni dosti brigal. Zato so vaščani Sti-ške vasi pri Cerkljah na Gorenjskem vzeli za-nemarjeno deco k sebi. Pri posestniku Janezu Kernu je bil v oskrbi in vzgoji mali Jožek. 2e
f,,; • ?e Je Jožku primerila težja nesreča.
Bil je na travniku, ko so nakladali "na voz otavo. Jožek je hodil okoli konja, ki ga je brcnil naravnost v čeljust ter mu jo zdrobil. Jožka so doma »arcnevali«. Polagali so mu na rano razno perje, med drugim tudi bezgovo. Ker so se pojavile komplikacije, so Jožka včeraj dopoldne odpeljali v ljubljansko bolnico. Ženska, ki je siroto Jožka spremljevala v bolnico, Je rekla ljudem pred bolnico: »Smo mislili, da bo vse dobro I Bezgovo perje smo mu dajali na rano pa ni nič pomagalo...«
" ""	1 """“.
Dnevne vesti
■— Delovanje ireskega kmetijskega odbora ca radovljiški sre*. Dne 8. avgusta t. L se je vršila tretja seja ožjega sreskega kmetijskega odbora »a srez Radovljica. Seja se je vršila v Ratečah pri Kranjski gori iz razloga, da odborniki pri tej priliki ogledajo okrajno gozdno ter sadno drevesnico, ki »e tam nahajata. Ogleda so se udeležili vsi odborniki ter ireski kmetijski in Sumarski referent. Obe drevesnici sta v prav dobrem stanju, za kar gre hvala obema vodjama. Po ogledu se je takoj pričela seja, na kateri se je razpravljala ln rešila dolga vrsta aktualnih vprašanj, ki se tičejo pospeševanja kmetijstva v srezu. Temeljite prak-tičično-strokovne razprave so obravnavali zborovalci z vso vestnostjo. Storjeni so bili važni sklepi glede letošnje oddaje visokodebelnih drevesc iz okrajnih drevesnic v Mošnjah in Ratečah, kakor tudi glede preskrbe selekcioniranih domačih mrjaščkov okrajnim plemenskim postajam itd. Radovljiškemu kmetijskemu odboru je le častita«, da brez prestanka kljub zaprekam uspešno nadaljuje delo za povzdigo kmetijstva, ki so ga nekdaj vršili živinorejski složnosti, doslednosti in iznajdljivosti marljivega odbora, posebna gg. predsednika in tajnika, \n drugi odbori. Za vse to ae je zahvaliti ki se ne strašijo žrtev za dobrobit našega trpečega kmetovalca.
— »Službeni list< z dnem 23. avgusta ima sledečo vsebino: 1. Zakon o sodnik taksah. 2. Zakon o ispremembah in dopolnitvah v zakonu
o	samoupravnih cestah. 8. Zakon o dopolnitvi uredbe o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih z dne 6. junija 1929. 4. Popravek. 5. Banove uredbe. 6. Razne občeveljavne odredbe. 7, Razne objave iz »Službenih novin«.
— Krst na parniku rojenega deteta. Peto (Jete delavca Jakšiča se je te dni rodilo na parniku »Bitolj« med potjo iz Beograda v Zemun. Na istem parniku so predvčerajšnjim dete svečano krtili.
— Šentjakobsko-trn. C. M. podružnici T Ljubljani sta izročila glavni družbi 8.281-80 Din kot čisti dobiček kresne veselice. Lepa hvala vzornima podružnicama!	279
— Zahvala. Globoko ginjen se iskreno zahvaljujem za prijazne čestitke, ki sem jih prejel od raznih strani ob svoji 751etnici. Ob enem pa popravljam, da svojih nekdanjih Šolskih izpitov nisem napravil z odličnim uspehom, kakor je pomotoma omenil prijazni poročevalec, ampak s navadnim, deloma dobrim, deloma manj dobrim uspehom. Sicer pa mu izrekam za toliko laskavo priznanje mojega delovanja na šoli v Trbovljah-Vode svojo najpri-■učnejšo zahvalo. Ivan Kern, šol. upravitej v p.
— Avtomobilska cesta Beograd — Pančevo. Letos se bo začela graditi avtomobilska cesta Beograd-Pančevo, ki meri v vsej svoji dolžini 13 km. Cesta bo asfaltirana. V kratkem bo razpisana licitacija za zgradbe mostu preko Tamiša sredi te ceste.
—Pospešena dela pri gradnji predora Bele (tene. Pospešili so dela pri gradnji predora Bele stene pri Ripnju na novi progi Beograd— Lazarevac. Število pri gradnji nameščenih delavcev se je povečalo. Predor mora biti končan do januarja 1932. leta.
— Obiščite t septembru zdravilišče Rogaška Slatina vsi, ki ste ozdravljenja in odmora potrebni. Posezonski popusti in največje ugodnosti!
— Malarija r Zadru. Iz Beograda poročajo, da razsaja v Zadru malarija in skoro ni več hiše brez bolnika.
— Poplava Donave pri Apatinu. Donava je pri Apatinu predrla nasip in poplavila okoli 800 jutrov zemlje s koruzo. Kmetje trpe veliko škodo.
— Stavka v Zagrebški kožami. V tovarni za kože v Zagrebu so popolnoma ustavili delo. V stavki je okoli 350 delavcev, ker jim Je podjetje znižalo prejemke.
— Volna, bombaž, nogavice ln	pletenine v
veliki izbiri pri Karlu	Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari	trg 12.	—166
— Usoda mlade matere. Na Savskem mostu v Zagrebu «e je predvčerajšnjim popela na ograjo neka mlada žena, hoteč skočiti v Savo. Slučajno jo je prestregel mimoidoči orožnik in jo odpeljal na stražnico. Nesrečnica je 221etna Frančiška Matas. Ima 2 in pol meseca starega dekleta in je brez službe. Zato se je odločila
smrt.
— Evharistični kongres v filmu. Ves evharistični kongres so filmali in celo z zvočnim filmom. Film »ta izvedli tvrdki Stela-Film in Fox Movietone News. Film prikazuje sprejem gostov, slike ■ kongresa in svečanosti na Jelačičevem trgu.
— Neurje na Koroškem. V okolici hriba Sv. Lovrenca pri St. Vidu je anoči divjala ploha, kakor bi se bil utrgal oblak. Vmes je pa padala huda toča. Obilna voda je sprožila ob bregu MUhlbacha in Frauensteinskega potoka mnogo plazov. Potoka sta narastla v deroča veletoka, ki sta odnesla seboj les, seno in vse, kar jima je bilo napoti. Tudi več manjših mostov sta odtrgala. Pri Št. Vidu je voda stopila čez bregove in preplavila vrtove in polja in poškodovala cesto proti Beljaku, ki jo je spremenila v rečno' strugo. Mnogo kleti in nižje ležečih hiš je deroča voda, ki je nosila s seboj blato, napolnila. Škoda je zelo velika.
— Čudno postopanje z našimi delavci v Nemčiji. Iz Subotice poročajo, da je odšlo spomladi precej delavcev iz južne Bačke na delo v Nemčijo. Po dogovoru med našo Borzo dela in nemško delavsko centralo v Berlinu je bila našim delavcem zajamčena enakopravnost z
nemškimi. Okoli 20 delavcev je opravljalo težko delo v Oeilsdorfu, delodajalci pa niso izpolnili svojih obveznosti in so delavce slabo plačali. Nekaj delavcev je od napora zbolelo, toda tudi v bolnici niso skrbeli za nje, kakor bi bilo treba. Okoli 20 delavcev se je zaradi tega napotilo domov. Zdaj ao v Gorenjem Gradišču v Češkoslovaški brez sredstev.
— Umoril je ljubčka svoje matere. V vasi Donja Rečica je neki 201etni LuM6 umoril 40 letnega Pantelija Nikoliča. Lukič je bil prepričan, da ima Nikolič ljubavno razmerje z njegovo materjo. Ko ju je našel v gostilni, je poklical mater v vežo, nato pa udaril Nikoliča po glavi, da mu je počila lobanja. Po petih urah je Nikolič izdihnil.	,
— Velika tatvina na Dobrovi. Pred tedni je bil pri posestnici Francki Kozamernikovi na Dobrovi pri Ljubljani zaposlen za hlapca neki 27-letni hlapec Jaka is Naklega pri Kranju. Neko noč je Jaka odnesel Kozamernikovi dva lepa konjska komata, vredna 1600 Din ter Ju prodal nekemu kmetu za malenkostno svoto. Ko je Jaka dobil denar, jo je popihal neznano kam iz Dobrove.
— Teika nesreča v tiskarni. V tiskarni zagrebške »Narodne prosvete« se je zgodila težka nesreča, ki je zahtevala življenje 241etnega elektromonterja Ivana Temela. Bil je v službi pri tvrdki Paspa. V tiskarni je popravljal električni vod pri tiskarskem stroju. Ko je bil pod strojem, ga je oplazil električni tok. Na pol mrtvega ga je izvlekel izpod stroja strojnik tiskarne. Kmalu nato je nesrečnež izdihnil. Zapušča ženo in otroka.
— Obsodba postajenačelnika zaradi defravda-cije. V Subotici so obsodili na 2 leti robije postajenačelnika Rudolfa Pompa, ker je poneveril od aprila lani do februarja letos 29.000 dinarjev državnega denarja.
— Veletrgovec pred sodniki. V Beogradu Jo pričela razprava proti znanemu Beograjskemu veletrgovcu z vinom Radojici Starčeviču, ki Je ponarejal menice in javne listine.
— Kmet pregnal rubežnike. Te dni je hotela komisija sodišča v Koprivnici zarubiti kmeta Vobatiča iz Jagnjetovca. Ko so vlekli kmetovo kravo is hleva, je ta prijel bič ln lopato in nagnal komisijo ter je grozil; komisija je od-godila rubež in vložila proti kmetu ovadbo.
— Cigan odpeljal dekle. V Beogradu sta bila obsojena cigan Mehič in ciganka Sukič na pol leta ječe, ker sta ukradla nekemu trgovcu 14 lir, 8000 dinarjev, in 10 kg volne. Razen tega je Mehi6 odvedel iz Berana 161etno muslimanko Ferko Ramusovič.
— Borba orožnikov g cigansko tolpo. V Srbo-branu je nastala med tolpo ciganov, ki so kradli in sleparili po okolici, in orožniki pravcata bitka. Orožniki so streljali in smrtno zadeli ciganskega poglavarja. Ostali cigani so se razkropili.
— Razbojniški napad. V torek sta dva oborožena in maskirana roparja napadla skupino seljakov, ki so šli na sejm, na potu Bibrovac-štubik.
— Vreme. Lepo vreme traja v Dravski banovini in drugod v državi dalje. Pojavljajo se osvežujoči južni vetrovi. Zračni pritisk je še vedno visok. Barometersko stanje v državi so je splošno gibalo »med 736-6 do 767-3. Najvišje barometersko stanje je bilo v Skoplju, najnižje v Kumboru. Barometer je včeraj ob 7. uri kazal: Ljubljana 765-2, Maribor 763-6, Zagreb 764’4, Beograd 764-4, Skoplje 767-3, Sarajevo 764-7, Split 765-3, Rab 765, Vis 764 7. Termometer je včeraj ob 7. uri kazal: Ljubljana 17, Maribor 17, Zagreb 19, Beograd 22, Skoplje 19, Sarajevo 16, Split 23, Rab 22, Vis 24. Jasno in lepo. Oblačnost od 0 do 7, v Ljubljani 1, v Mariboru 7. Relativna vlaga od 55% do 85%, v Ljubljani 85%, v Mariboru 80%. Prevladujejo južnovzhodni vetrovi. V Ljubljani je bila včeraj najvišja temperatura 28'2 C, najnižja 15-8.
Ljubljana
Sobota, 23. avgusta 1930, Filip. Pravoslavni:
10.	avgusta, Zdenko.
Nočno službo imajo lekarne Kmet na Dunajski cesti, Leustek na Resljevi cesti in Bohinec na Rimski cesti.
*
■ Ministri na potu skozi Ljubljano na Bled. Z jutranjim beograjskim brzovlakom sta včeraj na potu na Bled prispela v Ljubljano finančni minister dr. Švrljuga ter minister trgovine in industrije Juraj Demetrovič. Na glavnem kolodvoru je oba odlična člana kraljevske vlade pozdravil v imenu banske uprave pomočnik bana dr. Pirkmayer. Oba ministra sta se po kratkem postanku brzovlaka odpeljala nato do Lesc.
■ Odličen gost v našem uredništvu. Naše uredništvo je včeraj popoldne obiskal g. V. V. J e n 1 č e k, predsednik Asociacije slovanskih turističnih društev in podpredsednik Kluba češkoslovaških turistov. Gospod konservator V. V. J e n i č e k je tudi urednik izborno urejevanega »Časopisa turistov«. Zaslužni voditelj češkoslovaških turistov g. Jeniček je prišel v Ljubljano, da se udeleži proslave tridesetletnice češke koče in da poglobi stike z našimi turisti. Pred prihodom v Ljubljano je napravil več lepih tur na Velebit. Odličnemu češkoslovaškemu gostu naš najprisrčnejši pozdrav, da bi njegovo bivanje med nami še bolj utrdilo že itak izvrstne stike med našimi in slovanskimi turisti.
■ Dunajska opereta v Ljubljani. V ponedeljek in torek 25. in 26. avgusta gostuje v naši
operi operetna družba z Dunaja. Beograjski in zagrebški časopisi bo polni hvale o vprizorit-vah. Nastopijo Margareta Slezak, lepe zunanjosti a krasnimi glasovnimi kvalitetami, slovitega dunajskega operetnega Junaka Marischke naslednik tenorist Harry Payer, subreta 011y Springer in tenor buffo Karl Schulz. Oba večera, to je v pondeljek »4 X poroka« in torek »Pomladansko dekle«, vodi priznani dirigent komponist dr. E. Neumann. Predstavi se vršita pri običajni ceni ter so vstopnice v predprodaji v operi pri dnevni blagajni.
■ Glasbeno društvo »Zarja« v Ljubljani priredi na Komarjevo nedeljo (24. avgusta) svojo veliko letno veselico v hotelu »Bellevue«. Igra celotna godba »Zarja« in »Jazz band«. Na sporedu je ples, srečolov z lepimi in mnogimi dobitki, šaljiva pošta in druge zabavne točke. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstop prost. Kdor ae hoče veselo zabavati, naj ae udeleži te komarjeve veselice v Bellevueju.
■ Sokol in društvo za sgradbo Sokolskega doma v šiški priredita v nedeljo 24. t. m. na letnem telovadišču veliko »Komarjevo veselico« z najpestrejšim sporedom. Pri prireditvi nastopijo posamezni telovadni oddelki a posebnimi točkami. Bogat srečolov, izvrstna pijača in jedača bodo nudili vsem poaetnikom imenitno razvedrilo. Pričetek veselice je ob 4. popoldne. Vstopnina samo 2 Din. K obilni udeležbi vabimo vse prijatelje našega Sokola. Zdravo!
■ Demon — alkohol. Ljubljanska policija je imela v četrtek mnogo opravka s tremi alkoholiki. Dolgobrkati France je v četrtek popoldne sedel v neko gostilno v Kolodvorski ulici, Naročil si je jedače in pijače. Ko je bilo treba plačati, je France brhki natakarici odločno pripomnil: »Kar po amerikansko! Plačal bo tisti, ki pride prvi za menoj! Capito, gospodična!« Natakarica pa ni bila Francetovega naziranja »o amerikanskem načinu plačevanja« ter je poklicala stražnika, ki je Franceta odpeljal v luknjo. — Stari Janez iz Stepanje vasi je v četrtek zvečer močno vinjen kolovratil po Kongresnem trgu, kričal, rjovel, prepeval in preklinjal, da se je občinstvo zgražalo, čez noč ao ga spravili v zapor, včeraj pa je bil policijsko obsojen na 2 dni zapora. — Tretji se je znašel v policijskih zaporih korenjak France, ki ga je alkohol tako zdelal, da je obležal pijan na ulici. Zaradi pijanosti je bil policijsko kaznovan na 2 dni zapora.
■ Policijski drobiž. Med drugimi sta bili aretirani tudi dve izgubljenki zaradi tajne prostitucije. Prijavljen je dalje šofer avtomobila 2—659 zaradi neprevidne vožnje. Poškodoval je tudi Josipa in Ivano Prosen. Devet ponočnjakov je bilo prijavljenih zaradi kaljenja nočnega miru, ki so po ulicah uganjali prave orgije ter so napadli tudi nekega mirnega pasanta. Policijski upravi je prijavljen tudi neki razgrajač zaradi žaljenja straže. Naposled je bilo policiji prijavljenih 6 prekrškov avtopredpisov, 19 prekrškov cestnopolicijskega redi in kršitev naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin.
m Mestno načelstvo v Mariboru poziva vse rezervne častnike, ki so se borili pod srbskimi zastavami in ki se želijo udeležiti slavnostne zamenjave polkovnih zastav v Beogradu 6. septembra, da se radi prejema brezplačnih vozovnic zglasijo čimprej, a najkasneje 27. t. m. pri poveljstvu vojaškega okrožja v Mariboru, kjer dobijo tudi vsa potrebna pojasnila.
m Na naslov tržnega nadzorstva. Te dni smo poročali o modernizaciji našega živilskega trga in o odredbi tržnega nadzorstva, da se sme na isti stojnici prodajati samo isto blago. Da se sliši tudi druga stran, objavljamo danes še pritožbo prodajalk, v prvi vrsti okoliških viničark in malih kmetic, ki dokaj upravičeno trdijo, da je taka delitev neizvedljiva, odnosno zanje pogubna. Ker nimajo dovolj blaga iste vrste, prinesejo v svojih košarah pač vsakega po nekaj: mleko, maslo, jajca, sadje, zelenjavo itd. in če bi morale prodajati vsako blago na drugi mizi, bi morale imeti s' seboj še več pomožnih oseb, kar bi se pri mali količini gotovo ne izplačalo. Zato prosijo, da bi se vsaj tem malim ljudem dovolilo, da bi, kakor doslej, tudi v bodoče smeli prodajati svoje mešano blago skupaj. V nasprotnem slučaju bi jim bil dohod na trg docela onemogočen in prodajati bi mogli pridelke le veliki in bogati posestniki, ki jih lahko sortirajo. S tem bi bila malim prizadejana velika socijalna krivica, pa tudi cene bi se znatno zvišale. Upamo tedaj, da se bo tu našel način, ki bo to preprečil.
m Tombola aerokluba. Na Mariborskem otoku bo od danes v soboto naprej vsak dan popoldne, zvečer pa v kavarnah »Astoria« in »Jadran« v Mariboru, tombola v prid civilnega letalstva. Listki se bodo prodajali po 2 Din.
m Sadni trg. Na sadni trg eo v petek pripeljali okoličani 6 voz sadja, kmetice so pa deloma v košarah, deloma na ročnih vozičkih prinesle tudi precej velike količine prvovrstnih jabolk, hrušk in drugega sadja. Cene polagoma padajo.
m Uvedba pasjega zapora. Ker so 20. t. m. na neki psici v Moterjevi ulici ugotovili znake pasje stekline, je odredilo mestno načelstvo za vse mesto najstrožji pasji zapor. Vsi psi se morajo voditi na vrvici in z nagobčniki. Ostali pa morajo biti privezani. Iz območja mestne občine se smejo odstraniti samo z dovoljenjem mestnega načelstva. Varno zaprte morajo biti tudi mačke.
m Dan brez aretacij. V četrtek ni bil v področju mariborske policije aretiran nihče, hotel
»Graf« pa zaradi tega le ni bil prazen, ložirall so v njem gosti, ki čakajo na odgon, izročitev sodišču itd.
m Vzorne stojnice. V septembru pridejo na naš trg štiri vzorne moderne stojnice, dve za branjevke, dve za mesarje. Vse štiri stojnice bodo izdelane po najnovejših načelih higijene ter bodo za vzor ostalim branjevkam in mesarjem.
m Nezgodi. Danes dopoldne si je 55-letni strojni mojster Miha Kopič, ki je nameščen pri splošni stavbeni družbi na Teznu, poškodoval desno roko tako močno, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. — Opoldne je na Koroški cesti pred hišo štev. 12 padel z voza 46-letni v Ribnici stanujoči kmet France Pavlič. Zlomil si je desno nogo pod kolenom. Tudi njega so odpeljali v bolnico.
m 1» policijske kronike. V četrtek je policija prejela 18 poročil, tri radi tatvine, eno radi prevare, tri radi pretepa in razgrajanja, ostale pa se nanašajo na avtomobilske in druge vozne predpise. Poročili ata bili dve, obe
o	izgubljenih predmetih.
m K Harryjevim tatvinam koles. Orožniška postaja v Vitanju, ki je zaplenila 17 koleB, katera je znani tat Harry v tamkajšnji okolici prodal, je te dni sporočila tukajšnji policiji, da ima še tri kolesa, katerih lastniki niso ugotovljeni. Po tem obvestilu in opisu koles je bilo dognano, da je bilo prvo od teh treh koles ukradeno 10. julija Vilku Apihu v Mariboru, drugo trgovcu Francu Pirkmajerju 25. junija,, tretje pa vinskemu trgovcu Ivanu Vol-lerju iz Košak dne 29. aprila.
m Tatvina ilatnine. Pred nekaj dnevi je iz nekega stanovanja odnesel neznan tat več zlatnine, med njo tudi zlat prstan z graviranim napisom »1000 Ausfah-rten«, zlato zape&tnioo in silate, v platino vdelane uhane. Policija je nekatere od teih predmetov že zasledila ifl upati je, da jd pride v roke tudi tat.
m Ribji trg. V petek so se na tukajšnjem ribjem trgu prodajale samo sardele in skom-bre, prve po 18 Din, druge pa po 28 Din kilogram.
Celic.
* Opozorilo davkoplačevalcem. Glede na dopis davčne uprave v Celju z dne 13. avgusta 1930, štev. 1413 objavljamo, da so razporedi za rentnino za leto 1930 po čl. 131 zakona o neposrednih davkih pri davčni upravi v Celju v sobi štev. 3 razgrnjeni strankam na javen vpogled od 18. do vštevši 26. avgusta 1930.
* Sreski gremij trgovcev v Celju uraduje za člane trgovce v gornjegrajskem srezu v ponedeljek dne 25. avgusta in sicer od 9. ure do
12.	predpoldne v Gornjemgradu v posebni sobi gostilne gosp. Veršnika in od 14.—16. ure popoldne v Mozirju v posebni sobi hotela »Pri pošti.« Načelstvo.
* Smrtna kosa. V javni bolnici je umrla dne 21. t. m. Terezija Pavšek iz Kasaz pri Petrovčah v visoki starosti 80 let.
* Smrt dveh mladih Srbkinj v Celju. V dveh dneh je kruta usoda končala življenje dveh mladih deklet, ki sta prišli iskat zdravja v naše kraje. Obe sta bolehali za zavratno boleznijo, ki napoti mnogo nesrečnikov iz južnih krajev v naše milejše podnebje. V sredo je umrla na Miklavževem hribu št. 20, kjer je bivala pri znancih, komaj 18 let stara dijakinja iz Sabca Olga Veličkovič. V četrtek pa je umrla v javni bolnici 27-letna zasebna uradnica iz Beograda Ruža Hajdin. Obe so včeraj popoldan položili k večnemu počitku na mestnem pokopališču.
* Ekshumacija v Celju pokopanih italijanskih vojakov. Za časa vojne je v celjskih vojnih bolnicah umrlo tudi nekaj vojakov italijanske armade. Po vojni so svojci nekaterih teh vojakov dali ostanke ekshumirati in prepeljati v domovino. Ker pa večina teh vojakov nima svojcev ali pa ti ne morejo plačati stroškov, je italijansko poslaništvo sklenilo, da se ostanki teh izkopljejo ter prepeljejo v skupno grobišče pri Sv. Križu v Ljubljani. S to nalogo je poverjen kurat generalnega konzulata v Beogradu g. Meraci, ki je z mestnim uradnikom g. Bačem poiskal vse grobove ter nadzoruje sedaj dela pri izkopavanju. Iz Celja odide v Griže pri Žalcu, od tam pa v Slovensko Bistreo in Maribor, kjer je tudi nekaj vojakov pokopanih.
* Prireditev poštnih uslužbencev. Osrednje društvo poštnih uslužbencev priredi v nedeljo
14.	septembra v Sokolskem domu v Gaberju veliko ljudsko veselico v prid svojim onemoglim članom. Vsa društva se naprošajo, da ta dan ne prirede kakih prireditev.
* Žrtev alkohola in nesrečnih družinskih razmer je 47-letna Ivana M. iz Spodnje Hudinje. 2e nekajkrat je bila kaznovana radi pijančevanja in nemoralnega obnašanja na cesti. Predvčerajšnjim je v pijanem stanju razgrajala po Gaberju, istočasno pa se tako nespodobno obnašala, da so jo morali zapreti.
* Lisica? Posestnici Mariji Lahovi v Gozdnem delu kar po vrsti izginjajo kokoši. Včeraj je zopet prijavila policiji, da ji manjka kokoš m izrazila sum, da gre za dvonogo lisico.
Športni dan v Celju. SK Olimp priredi v nedeljo 7. septembra športni dan. Na sporedu so lahkoatletske in nogometne tekme, katerih čisti dobiček se bo uporabil za nabavo spominskega darila. Zvečer se bo vršil v Narodnem domu zabavni večer. Točen spored bo še objavljen.
* Prijateljska tekina med SK Olimp, Celje ter SK Grafika Ljubljana. V nedeljo 24. avgusta nastopa SK Olimp iz Gaberja pri Celju proti SK Grafika iz Ljubljane. Tekma se igra v Ljubljani na igrišču Ilirije in sicer že ob 10. uri dopoldne.
* Kopališča ob Savinji so v zadnjih dneh zopet oživela. Toplo vreme privablja številne kopalce v hladne valove Savinje in nje solnčne bregove. Čim je lepo vreme, se takoj zor>et pojavljajo tujci, zlasti pridno prihaiaio gostje iz Dobrne. Slatine, Laškega in Rimskih toplic.
Sefa magistralnega gremija
Ljubljana, 22. avgusta.
Danes ob 17. se je vršila na magistratu redna mesečna seja magistratnega gremija, ki je razpravljala o vseh tekočih zadevah. Gremij je na podlagi poročil mestnega gospodarskega urada ugodil raznim prošnjam, tako znižanje kavcijske hipoteke Albini Vrhovec. Sklenil je dalje postaviti telefonski avtomat za naselbino stanovalcev, ki stanujejo ob Dunajski cesti za topničarsko vojašnico. Gremij je ugodil prošnji J. Rozmana za izmenjavo mest, na katerih se postavijo reklamni kioski.
Odklonil je gremij prošnjo Ivane Podgoršek, da bi postavila stojnico v Lattermanovem drevoredu nasproti pivovarne Union, prav tako je odklenil prošnjo Josipine Mazi za postavitev stojnice na Domobranski cesti.
Optik F. R T. Zajc namerava obesiti na posameznih važnih krajih mesta toplomere. Magi-stratni gremij je ugodil tej prošnji. Toplomeri se obesijo na večjih kandelabrih. S tem bo občinstvu ustreženo, da bo lahko vsak trenutek orijentirano o stanju temperature. Gremij je sklenil, da se na stroške mestne občine nabavijo ceri Prostovoljnemu gasilnemu društvu na Barju.
Obnova magistratnih poslopij in naprav
Gremij je zatem razpravljal o poročilih gradbenega urada. V smislu občinskega sveta je določen kredit 700.000 Din za obnovo najvažnejših magistratnih poslopij. Po sklepu gremija se bodo oddala obnovitvena dela magistratnih poslopij in sicer: zidarska in težaška dela stavbeni tvrdki Tfinnies, kamnoseška dela tvrdki Feliks Toman, kleparska dela tvrdki Jankovič, krovska dela tvrdki T. Kom. Obnova gotovih umetniških del je poverjena akademskemu slikarju M. Sternenu.
Preskrba Grada z vodo
V okvirju kredita 200.000 Din je odobril gre-mij razna dela za napravo rezervoarja za pitno vodo in za razširjenje vodovoda na ljubljanskem Gradu. Dotična dela so oddana Ljubljanski gradbeni družbi.
Prav tako je Ljubljanski gradbeni družbi oddano tlakovanje Pražakove ulice. Ulica se bo tlakovala z domačim granitom. Zidarska in ključavničarska dela pri napravi škarpe v Streliški ulici so poverjerfa tvrdki Saksida za 68.480 Din.
V Spodnji šiški je potrebno javno stranišče. Načrte za to stranišče je gradbeni urad izvršil ter je gremij danes sklenil, da se vsa dela grad-be javnega stranišča poverijo tvrdki Tomažič *a približno 53.300 Din.
V smislu obnovitvenega načrta se bo preuredilo tudi poslopje Kresije. V okviru kredita
300.000	Din so bila poverjena:	zidarska	dela
družbi TSnnies, krovska Kornu, pleskarska Ge-nussiju, slikarska Hlebšu in kleparska G. Pucu.
Stavbna dovoljenja
Magistratni greimj je odbrll 13 stavbnih dovoljenj, ki se nanašajo na razne adaptacije in preureditve starih hiš oziroma na gradnjo novih hiš Stavbna dovoljenja so bila med drugimi izdana: gdč. Fili Zupančičevi za gradnjo pritličnega trgovskega poslopja ob Bleiweisovi cesti, dalje Hranilnemu in posojilnemu konsorciju za gradnjo petnadstropnega poslopja ob Gajevi ulici (Uradniški dom), Antonu Mahkoti za novo hiša ob Zeleni poti, Jožetu Oražmu za novo hišo ob Groharjevi ulici, Jerici Primc za pritlično leseno hišo ob Lampetovi ulici in dr. Neubergerju za enonadstropno hišo ob Pokopališki ulici.
Uporabna dovoljenja
Gremij je odobril nato pet uporabnih dovoljenj za nove hiše in sicer: Frid Kleč za hiši ob Verstovškovi ulici, Dragici Košmerl za hišo ob Livarski ulici, A. Sladiču in Josipu Šlisu za hišo ob Bolgarski ulici, Antonu Lemutu za hišo ob Kamniški ulici ter naposled pisatelju Fr. S. Finžgarju in dr. A. Zupanu za hišo ob Pleterš-uikovi ulici.
Tržne in druge zadeve
Mestni fizik dr. Mavricij Rus je poročal za tržni urad o nekaterih aktualnih zadevah. Predlagal je, da se naj veletržcem s sadjem odkaže prostor na Pogačarjevem trgu, kjer smejo prodajali sadje samo do 9. dopoldne. Po tej uri smejo sadje na debelo prodajati samo v svojih skladiščih. Ta predlog je gremij odobril. Mlekarska zadruga v Medvodah je zaprosila za dovoljenje, da sme prodajati prednostno (pasterizirano) mleko v mestu na trgu. Gremij je to dovolil.
Na predlog socialnopolitičnega urada Je gremij zvišal nekatere meščanske podpore.
Gremij je izdal začasno dovoljenje, da se prestavi mitniška hiša na Opekarski cesti zaradi gradnje novega mostu čez Mali graben Seja je trajala tri ure.
Kvanj
Prireditve. V nedeljo 24. t. m. se vrši v kranjski okolici vse polno raznih veselic. Prostovoljno gasilno društvo v Križah priredi veliko vrtno veselico na vrtu g. Primožiča. Prosvetno društvo »Belca« v Suhi pri Predosljih priredi vrtno veselico v prostorih g. Basaja. Na predvečer se vrši kino predstava. — V gostilniških prostorih pri »Peterčku« na Glavnem trgu priredi obrtno društvo veselico, združeno s keglahjem za krasne dobitke. Prebitek je namenjen za obrtni dom. —
V	kopališki restavraciji »Slavec« se vrši zopet velika denarna tombola, ki jo prireja aero-klub »Naša krila«. Med Kranjčani vlada za njo veliko zanimanje. Udeležba je zadovoljiva.
Zastoj v lesni industriji se čuti v naših krajih le dolgo časa. Vzrok je ruska konkurenca. Mesto našega lesa vozijo parniki v italijanskih vodah ruski les.
Lutke. Lutkovno gledišče Sokola Ljubljana priredi v Kranju v Narodnem domu 24. t. m. zanimivo predstavo »Gašperček krojač« ali »Kako je Gašperček strahove pregnal«.
Premovanje plemenskih konj v Krunju za okraje Kranj, Radovljica, Ljubljana-okolica in Litija 6e vrši v soboto, 23. avgusta ob 9. uri na živinskem sejmišču.
Tekstilna šola se otvori v Kranju prihodnje šolsko leto. Nastanjena bo v prostorih Kranjske hrunilnice. Pozdravljamo to srečno namisel, po-
sebno v času tolikšnega razvoja tekstilne industrije. Saj ima Kranj kar štiri tekstilne tovarne: »Jugočeška«, »Inteks«, »Jugobruna« in tovarno nad »Gaštejem«.
Tpžič
Zadnje gostovanje mariborskih igralcev na sokolskem odru, je bilo primeroma slabo obiskovano. Res je sedaj čas nekoliko neprikla-den za take prireditve, vseeno pa bi si morali biti meščani v svesti, da je nadvse potrebno podpirati take kulturne prireditve. Repertoar je bil nadvse zadovoljiv, tako da ni bilo nikomur žal, da je posetil to predstavo.
Letoviščarjev je primeroma letos malo. Krivda temu leži pač v izvanrednem slabem vremenu, ki je do predkratkim vladalo.
Planina Kofce ima sedaj, ko se je vreme izboljšalo, rekorden obisk. Saj je pa to res ena najlepših naših gorskih postojank, kjer lahko vsak v miru preživi dneve dopusta. Oskrba pod vodstvom priznane gospe Kvedrove je prvovrstna in cene jako solidne. Istotako skrbi simpatični Fronc na zgornji koči, da postreže gostom z vsem najboljšim kar premore.
Cesta na Ljubelj je letos v izbornem stanju. Vsako nedeljo in pa tudi med tednom pride nebroj motornih vozil, da preizkusijo svoja vozila na težkem vzponu in se obenem do duše naužijejo krasot naše lepe Gorenjske. Zasluga za izborno stanje ceste gre predvsem vrlemu županu g. Ankeletu.
Voženje kožnih odpadkov, takozvane mez-dre in gnojnice po dnevi skozi mesto je strogo prepovedano. Klub temu se še vedno dogaja, da te smrdljive odpadke še vedno vozijo ob prepovedanem času čez glavni trg. Skrajni čas bi bil, da se napravi temu nehigieničnemu početju kraj.
Vožnja nekaterih avtomobilov In motorjev skozi mesto je nadvse divja. Radi javne varnosti bi bilo treba te prehitre vožnje preprečiti.
Rcnovira se hiša bratov Godnov na glavnem trgu. Bo to prva stavba v Tržiču, ki bo obložena s porcelanastimi vložki. Noviteta za mesto, ki pa najbrže ne bo našla posnemalcev.
Kamnih
Legitimacije za obisk jesenske velesejmske prireditve (lovske in šumarske razstave) se dobe v občinski pisarni.
Za kaj vse imamo denar. V torek nas je zapustil veliki električni vrtiljak, ki je nad 10 dni zabaval staro in mlado. Lastnik se je pohvalil, da je bil z obiskom nadvse zadovoljen in da gmotni uspeh presega njegovo pričakovanje.
Najdeno. Na poti proti Staremu gradu se je 17. t. m. našla denarnica, v Samčevem predoru pa 20. t. m. zopet denarnica z manjšo vsoto de-naEja; Lastnika naj se zglasita v občinski pisarni.
Zabava. Nedavno ^ smo se na tem mestu prito-ze™’' “a v Kamniku manjka zabave, danes pa lahko ugotovimo, da smo v tem oziru nadvse pričakovanje napredovali. Veselice in koncerti se vrše drug za drugim. V četrtek zvečer je bil zopet promenadni koncert mestne godbe, danes ob pol 19. uri zvečer pa priredi agilni salonski orkester v restavraciji »Grajski dvor« svoj V. letošnji koncert.
Itzin
Nesreča. V četrtek zvečer sta se med Dobravo in Trzinom zaletela motociklist F. T. s Črnuč, znani dirkač, in neka ženska s Črnuč. Ženska je vozila iz Trzina, motociklist pa s Črnuč. Da je prišlo do nesreče so precej krivi kolesarji, ki se vsak večer »skušajo« s kamničanom.
V	kamnolomu imajo sedaj stroj za drobljenje kamna, ki ga neprestano vozijo na glavno cesto. Saj pa tudi še nikoli ni bila v tako slabem stanju kot letos. Številni avtobusi so jo tako zbili, da so Be na Dobravi pokazale že skale.
Elektrika. V Domu bodo že letos vse pripravili, kar je potrebno za električno razsvetljavo.
Slov. Hislvicu
Afera slaščičarja Ferlina. Slaščičarna »Manon« je po nenadnem izginotju slaščičarja Antona Ferlina, ki je neznanokam pobegnil, zaprta. Kljub temu prihajajo dnevno pred njo nešteti obiskovalci upniki, kajti izginuli ni zapustil samo dekle, ki je že porodilo v bolnici v Mariboru, temveč tudi precej dolgov.
Slaščičarja, ki je pred dnevi pobegnil, so naše oblaiti prijele na italijanski meji, katero je hotel prekoračiti brez potnih listov.
Sokol v Slovenski Bistrici sc je s svojo vzorno vrsto ^ udeležil tudi nastopa v Oplotnici, kjer so hoteli nastop naših telovadcev preprečiti, pa so vendar nastopili ter želi Bplošno zasluženo pohvalo.
Sokolsko četo z lastno godbo je ustanovil Joško Tomažič, šolski upravitelj v Tinju na Pohorju. Posnemajte!
Dve dekleti izginili. K tej notici od 20. t. m. med našimi dopisi pripominjamo, da sta se obe dekleti že vrnili. Kromerjeva je bila pri neki prijateljici, med tem ko je šla Stepišnikova na sprehod in se dolgo v noč zamudila.
Podružnica SP D v Slov. Bistrici si je nabavila za vse južno pobočje Pohorja nove orijen-tacijske table, ki jih bo že tekom tega tedna namestila.
Novo stanovanjsko hišo si gradi g. P. Pernek, sodnijski sluga v Slovenski Bistrici. Dela vodi domača tvrdka Stupan, ki je v teku let postavila že precejšnje število stanovanjskih hiš v našem mestu.	,
Vlom. V noči od 20. na 21. avgusta je bilo vlomljeno v trgovino g. Franca Kaca na Zg. Bistrici. Tatovi so odnesli nekaj jestvin, precej špecerijskega blaga ter 500 Din gotovine.
f*K>cfgrez?sXro
Srnjačkova usoda. Pred tedni so kosci v bližini Pragerskega ujeli mladega srnjaka in ga izročili
g.	Francu Moravsu, pri katerem 60 prenočevali. Moravs je srnjačka hranil in vzgajal, dokler zanj niso izvedeli nakupniki lova, ki so te dni poslali k njemu svojega zastopnika, ki je žival zaznamoval in izpustil. Srnjaček ni nič kai zadovoljno odšel v svobodo.	^
Se zona gob. Po vsej pragerski okolici je letos I izredno mnogo gob. Povsod rastejo in kmetice jih pridno nabirajo ter odnašajo na trg v Maribor. Doma se pa hranijo ž njimi cele družine.
iCogafec
Ravno sedaj prejemamo dvolastniki od italijanskih oblasti nakazila za plačevanje davkov. Med dvolastniki pav lada že več let velika nejevolja _ in zmešnjava radi tega. Veliko davčnih nakazil je naslovljenih na imena, ki sploh dvolastniki niso, veliko pravih dvolastnikov pa davčnih nakazil niti prejelo ni; njihove gozdne parcele onkraj meje so namreč vknjižene čisto na druga imena. Tako se dogaja, da dvolastniki ne vedo, za katerega in za kakšne parcele plačujejo davke. Kakšne nedogledne posledice lahko nastanejo iz tega, ni treba poudariti še posebej! Italijanske oblasti trdijo, da so dobile takšne podatke o dvolastnikih z naših strani in če so podatki napačni, da niso same krive. Kraljevo bansko upravo naprošamo dvolastniki nujno, naj izda odlok katastrski upravi v Ljubljani, da pošlje takoj italijanskim oblastim natančen seznam vseh dvolastnikov s točno navedbo njihovih dejanskih parcel. Predno pa katastrska uprava takšen seznam italijanskim oblastim odpošlje, naj ga odda obmejnim občinam, kjer naj bo na vpogled dvolastnikom. Samo tako je moči odstraniti zmešnjavo, dvolastnikom pa prihraniti pota in nepotrebne stroške. —- Dvolastnik.
Nesreča. Iz Dolnjega Logatca proti Rovtam sta se vozila z motornim kolesom g. F. K. in gdč. T. Z. Na ostrem ovinku je motor strmoglavil v dolino. Voznik je padel v nezavest. Tudi gdč. T. Z. je dobila lažje poškodbe. Neki tujeo je z avtomobilom odpeljal ponesrečenca na dom.
Zagorje
Smrtna kosa. Pokopali smo v torek umrlega upokojenega logarja rudniških gozdov v Kisovcu gosp. F. Ulčarja; dosegel je lepo starost 80 let. Pokojnik je bil radi svojega humorja in lovskih latinščin daleč naokrog poznan. Pogreba so se udeležili njegovi številni prijatelji z rudniško godbo na čelu.
Stavbeno iivahnost. Dela pri novih stavbah, posebno pri onih, katere še niso pod streho, so prejšnji teden radi stalnega dežja močno zaostala; tem večja je živahnost sedaj, ker je ugodno vreme in se hočejo zaostala dela nadomestiti. Povsod je videti živahno vrvenje, tako pri novih stavbah, kakor pri novi dovlačilni progi in pri preureditvi separacije.
Irbovl/e
Razširjen obrat cementarne. Cementna tovarna je pričela obratovati v svojem kamnolomu na Kleku, ki ga ima v najemu g. Hauck, tudi v dveh tretjinah. Poleg kamenja pridobiva sedaj nedaleč od kamnoloma tudi glino, ki jo je doslej dobivala na opekarni. Dnevno prevozijo po žičnici iz Kleka približno 200 vozičkov kamenja in okoli 40 vozičkov gline. Cementarna je zopet v polnem obratu.
Nezgode pri delu. Zalokar Jožef, kopač v vzhodnem okrožju, je zalagal v jami steno odkopa s krajniki, pri tem pa se je udrlo iz stene nekaj kosov zrahljanega premoga, ki so mu poškodovali desno roko v podlahti). — Klančišar Franc, motorovodja v zapadnem okrožju, je peljal vlak premoga iz glavne proge na izogib novega savskega polja. Pri tem je zadel z roko ob kretično stojalo ter si jo poškodoval. — Brivski mojster Lisac je sekal drva, prit em pa mu je odletela sekira ter ga pri desnem očesu ranila. — Kravo-gel Franc, kopač na zapadnem okrožju, je hotel zapičiti sekiro v medoporo, ki mu je pri zamahu odletela v levo nogo ter ga ranila na kolenu.
Zastopstvo pohištvenih predmetov. Trgovec Raz-boršek Jožef v Petelinovi vasi-Loke štev. 418 je pred kratkim prevzel zastopstvo tovarne pohištva tvrdke Izgoršek Fran, Šmartno pri Litiji.
Omiljenje rudarske krize? Dejstvo, da je gradbeno podjetje ing. Dukič in drug na Dobrni razglasilo, da sprejme nekaj delavcev, je dalo povod govoricam, da bo obstoječa kriza prenehala in da se prične v kratkem z normalnim delom. Kakor bi bilo želeti, da bi se to uresničilo, moramo žal ugotoviti, da so vse te in slične govorice o nekih pogajanjih med lastniki premogovnikov in upravo državnih železnic za zvišanje dobavne količine premoga preuranjenc. Res je samo to, da bo sprejelo podjetje Ing. Dukič in drug približno 30 delavcev-domačinov, katere potrebuje pri četrtem hagerju, ki ga nameravu staviti koncem tega meseca na dnevnem kopu v obrat. Vse druge govorice so brez podlage. Po našem mnenju zamore odpraviti odnosno omiliti obstoječe težko stanje edinole huda zima ali pa zvišanje dobavne množine premoga po upravi državnih železnic. Dokler ne bo tega, ni misliti na temeljito zboljšanje obstoječe situacije.
Prostori za sresko ekspozituro v Trbovljah. Dasi županstvo se nima uradnega obvestila o nameravani ustanovitvi sreske ekspoziture v Trbovljah, ima že pripravljene uradne prostore v poslopju občine, kakor tudi stanovanja za uradništvo v poslopju na Piškovcu, ki je bilo že pred leti v ta namen adaptirano. — K vzdrževanju sreskega uradnega poslopja plačuje danes občina letno
20.000	Din. kot redni prispevek. Za vzdrževanje sreske ekspoziture bo pa morala v prvi vrsti skrbeti država in če treba, bodo tudi prispevale prizadete občine Trbovlje, Zagorje in Kotredež. Zaenkrat torej ne bo treba graditi novih poslopij za sresko ekspozituro, pač pa bo to potrebno, če bodo ustanovljeni v Trbovljah ie drugi uradi, kakor sodišče, davčna, katastrska uprava etc.
Jarenina v Slov. goricah
Izlet Sokola in Narodne obrane Maribor. Jutri 24. avgusta popoldne se bo vršil izlet obeh navedenih domovinskih organizacij v Jarenino. Prijaznost lepega pohoda od Pesnice v Jarenino bo dvigala z vedrimi zvoki društvena godba. Jarenina je žarni cvet v mičnem šopku idiličnega podolja »Slovenskih goric« in izletnikom že dobro priljubljen kraj. Na prostem ob Vidovdanski lipi« se bo vršila sporazumno z domačim »Prosvetnim društvom« vzajemna narodna prireditev z nastopom Sokola ter uprizoritvijo igrokaza »Sirota Jcrica«. Od Pesnice do Jarenine te boža ob polurni hoji k svitu gibajoč dih v čar odete prirode, da se ti duša in srce napije vseli njenih krasot. Vlak vozi na Pcsnico popoldne ob pol 2., zvečer pa nazaj nekaj po 8. uri. Prilika izjemno ugodna, da stopimo za kratko iz mraku vsakdanjih skrbi v sveži podvig bratske družbe. N.e zamudite vedrih uric, pridružite se v nedeljo!
Višnja Sova
Sokol iz Višnje gore se pripravlja z vso vnemo za prireditev dne 7. septembra t. 1. Naprosil je generalno direkcijo drž. železnic za znižano vožnjo.
Perutninarstvo na Dolenjskem. V zadnjem času se opaža, da se tudi na Dolenjskem perutninarstvo razvija. Tako je napravil cistercijanski samostan v Stični perutninarsko farmo, katera bo ena največjih v naši banovini. Farma vsebuje za sedaj 400 komadov Legborn in ca. 40 komadov pasme Rhode Island. Ugodno podnebje, lega in srečno izbran prostor za farmo, ki meri ca 10.000 kvadr. metrov in je posajen s sadnim drevjem, zasigura farmi uspeh. — Gospod Jefimov, posestnik v Gorenji vasi pri .Stični, je dobil od perutninarskega odseka Kmetijske družbe 20 kom. kokoši štajersko-zagorske pasme, namerava gojiti to pasmo v večji množini. — Gospod dr. Andrej Jenko goji že več let s prav dobrim uspehom kokoši pasme Plymouth-Rocks. Predsednik perut* ninarskega odseka Kmetijske družbe g. I. Seher v Višnji gori goji za eksperimente kokoši pasme Rhode-Island. Tudi naša Dolenjska bo prispevala k uspehu v tej panogi narodnega gospodarstva.
"Ribnica
Res■ potrebno. Cesta od Ribnice proti Goriči vasi je zelo ozka in obenem strašno slaba, ker vozijo dan za dnem po njej težke vozove lesa. Sedaj ^ so začeli ob cesti izkopavati živo mejo iz smrečic in bodo napravili betoniran banket za pešce.
Trpinčenje iivine. Cesto od kolodvora pa do konca trga menijo kockati z granitom. Zato ta del ceste letos niso posipali z gramozom kakor druga leta. Razumljivo je, da je cesta zelo slaba, posebno proti kolodvoru, kjer je promet največji. Dostikrat se dogodi, da se kolesa do polovice zarijejo v blato in živina ne more izpeljati. Vozniki kolnejo in pretepajo ubogo živino, da je joj. Kdo bo napravil temu konec?
Stavbno gibanje. Zadnje čase se mnogo zida v Ribnici in okolici. V bližini kolodvora si je zgradil lepo vilo lesni trgovec g. Klinar; stavbni mojster g. Hren pa si gradi ob cesti, ki pelje iz Ribnice v Gorenjo vas, novo vilo, ki bo zgrajena čisto po modernem vzorcu in bo v okras trgu Ribnici.
Kupčija z lesom že nekaj časa počiva. Tudi parne žage v Ribnici in okolici so skoro ustavile delo. Lesa je mnogo nakopičenega po skladiščili, a kupcev ni.
Hvaslnih
Romanje rudarskih družin na Brezje se vrši po naslednjem redu. Iz Hrastnika pojde 600 romarjev v soboto ob 11. uri 55 minut. Vlak bo imel 18 vagonov in bo vzel še romarje iz Zagorja. Za romarje iz Trbovelj bo imel vlak 14 vagonov in bo vozil pol ure pozneje samo rudarje iz Trbovelj. Skupno bo šlo na romanje okoli 1400 do 1500 rudarjev. Zanimivo je, da je to prvo pristno rudarsko romanje.
Sevnica
Nezgoda. Tukajšnji mehanik Fric Einfalt se je pred dnevi napotil s svojim avtom proti Beogradu v nadi, da najde tam več zaslužka. Med potom se je ustavil za nekaj dni v Zagrebu kjer ga je dohitela nezgoda. Zaletel se je š svojim avtom v avto nekega zagrebškega industrialca. Oba avtomobila sta popolnoma razbita, dočim se potnikom ni nič pripetilo.
Srežice
Blagoslovitev nove dvorane. Prosvetno društvo na Vidmu priredi v nedeljo 24. avgusta slavnostno prireditev v novi dvorani, ki bo istotako blagoslovljena v nedeljo. Otvoritev in blagoslovitev se bo vršila ob 14.30 pop. Po blagoslovitvi bo koncert. Vabljeni vsi!
Posavski nogomet. V nedeljo 24. t. m. bo v Sevnici prijateljska nogometna tekma med S. K. Sava in S. K. Krško.
Kopalna sezona. Po večdnevnem deževju je nastopilo lepo vreme. S tem je zopet oživela kopalna sezona, vkljub dokaj mrzli vodi. Prispelo je še nanovo nekaj letoviščarjev.
Stojdraga. Idilični hrib, poln romantike, ima tudi letos dosti obiskovalcev, med temi največ Zagrebčanov.
 •-------
Nesreča pri prevozu otave
V	četrtek popoldne je peljal 47-letni posestnik Anton Rebolj iz Ponove vasi pri Grosupljem s travnika proti doinu velik voz otave, ki ni tffta pravilno naložena. Zato se je voz po kotanjasti cesti zibal na levo in desno. Voznik se je upiral ob seno, da bi se voz ne prevrnil. V veliki kotanji pa se mu je voz prevrnil ter ga pokopal pod seboj. Prihiteli so mu na pomoč domačiift ter ga z velikim naporom izvlekli izpod voza. Rebolj je občutil težke bolečine v levi nogi pod kolenom, kjer se mu je noga zlomila. Včeraj so ga z dopoldanskim avtobusom prepeljali v ljubljansko javno bolnico.
“Radio
LJUBLJANA, sobota, 23. avgusta. 12'30 Plošče.
13.	Časovna napoved, plošče. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 18.30 Duo, kitara-mandolina (gg. Samarin—Karmel). 19.30 Dr. Pavel Brežnik: O potresih. 20. Prenos iz Beograda. 22. Časovna napoved in poročila. 22.15 Prenos z Bleda (Erich Herse). 23. Napoved programa za naslednji dan. BEOGRAD, sobota, 23. avgusta: 10.30 Plošče.
12.45 Opold. koncert orkestra. 13.30 Dnevne vesti. 19. Zdravstvena ura. 19.30 Narodne na harmoniko. 20. Pevski koncert gdč. Vedral iz Ljubljane. 21. Večerni koncert orkestra. 22. Časovna napoved in dnevne vesti. 22.15 Koncert zabavne glasbe. 23.15 Narodne na plošče.
ZAGREB, sobota, 23. avgusta: 12.30 Plošče.
19.45 Kulturne in društvene vesti. 21. Večerni koncert iz Beograda. 22. Dnevne vesti in vreme, 22.10 Plesna glasba z Bleda.
Maša zdravilna zelišča
Naši gozdovi In travniki hranijo v sebi ne-6roj raznih zdravilnih zelišč in korenin, ki služijo kot surovina zdravilni Industriji. Vsako leto ob gotovem času prihajajo k nam kupci, ki ta zelišča nakupujejo. Cene, ki jih za to blago plačujejo so v razmerju s povpraševanjem in s cenami na svetovnih tržiščih izredno nizke. Naj navedem samo nekaj primerov: za 1 kilogram lepega sortiranega In suhega blaga se plačuje:
za bezgov cvet . . < « Din 10’— do 12'—
za arniko	.............>	15'—	>	20'—
za Belladonna .....	»	T—
za lipov cvet,	črn	...	»	10’—
za lipov cvet,	bel	...»	8—	itd.
Za vse to blago so cene na svetovnih tržl-Sčih 4—6-krat višje. Pariz, London, Milan, Hamburg in New York so najvažnejša tržišča; velike množine prihajajo iz naše države, toda žal ne vedno z navedbo izvora. Nekaj naših domačih tvrdk, ki se ukvarjajo s izvozom tega blaga, kupčuje v komisiji, ali pa samo kot zastopniki. Pri tem smo prikrajšani na ceni in imenu; trg ne pozna naše dežele kot proizvajalca.
Skoda, ki jo utrpi naše narodno gospodarstvo, je ogromna, krivda pa seveda leži na nas samih ker se ne pobrigamo, da bi sl ustvarili direktne stike s tržišči in tako Izločili vse ne-
— »'
Gospodarske Testi
X živinorejski tečaji za učitelje. Po odredbi poljedelskega ministra se bodo ▼ vseh večjih mestih, posebno pa v mestih, kjer je razvita živinoreja, priredili 5dnevni tečaji za učitelje. Na teh tečajih se bodo prikazovali filmi in vršila predavanja o živinoreji, tako da bodo učitelji spoznali moderne metode te panoge narodnega gospodarstva. Naloga učiteljev, ki se bodo udeležili tečajev, bo, da v svojih krajih Sirijo naobrazbo in poznavanje modernega načina živinoreje. Ministrstvo bo podpiralo tudi ustanavljanje živinorejskih zadrug ter bo gojiteljem vzorne živine priskočilo na pomoč tudi z denarnimi sredstvi.
X Zakon o avtomobilskem prometu. V ministrstvu trgovine je strokovna komisija končala ■voje delo glede zakona o avtomobilskem prometu po vsej državi. S tem zakonom so bili sprejeti vsi predlogi avtomobilskih interesentov. Zakon bo koncem avgusta predložen zakonodajnemu svetu.
X Nabava plemenskih konj v inozemstvu. Poljedelsko ministrstvo je odobrilo kredit 10 milijonov dinarjev, s katerim bo posebna komisija v inozemstvu kupila konje, ki se bodo porazdelili med poljedelska posestva v državi v svrlio bolj-iega razvoja naše konjereje.
X Zasedanje tarifnega odbora — govor zastopnika ljublj. trgovske zbornice g. Mohoriča. Tarifni odbor je danes nadaljeval svoje delo. Zastopnik ljubljanske trgovske zbornice g. Mohorič je opisal položaj jugoslovanske gozdne in lesne industrije glede na izvoz v Italijo." Ugotovil je, da je direktna tarifa za jugoslovansko italijanski promet napravljena tako, da italijanske železnice za blago,
prihaja iz Jugoslavije, zaračunavjo 400% dodatek, med tem, ko za blago iz Avstrije računajo samo 350%. Zaradi tega neenakega postopanja je v prometu z Italijo tarifa za 100—200 lir pri vagonu lesa višja in zato težko konkurira naša lesna industrija na italijanskem trgu. Naš izvoz lesa iz Dravske banovine v Italijo znaša preko 30.000 vagonov na leto. Naše gospodarstvo pa trpi pri tem preko 18,000.000 Din zgube na leto.
V	naši gozdni industriji vlada velika stagnacija. Dravska banovina je skoro do 40% pokrita > gozdi. V gozdni in lesni industriji je zaposleno jako veliko število delavstva, zato je ureditev lesne tarife z Italijo za Dravsko banovino najnujnejše vprašanje. Po Mohoričevem poročilu je tarifni odbor soglasno eprejel njegov predlog.
X Naš izvoz živine preko Madjartke. Vse do poslednjih dveh let se je naš izvoz živine prevažal preko Budimpešte. Isto se je godilo tudi z izvo-tom Romunije in Bolgarije. V zadnjih dveh letih pa so te države našle nova zapadna tržišča in od-premljajo svoj izvoz preko Soluna. Madjarski eks-porterji so vsled tega v zadnjem času podvzeli potrebne korake, kako bi se tranzit usmeril zopet preko Madjarske. To se namerava doseči na ta način, da bi se znižale tarife in stavili na razpolago potrebni specijalni vozovi.
X Nabava plemenskih bikov. Minister za poljedelstvo je določil komisijo za živino, ki naj nabavi plemenske bike simentalske, švicarske, montafonske in pinegavske ia Švice in Avstrije. Komisija odpotuje najkasneje 28. t. m., da izkoristi velike sejme plemenske živine, ki so v Švici konec tega meseca in v Avstriji v začetku drugega meseca. Za nabavo plemenskih bikov je ministrstvo za poljedelstvo določilo vsoto pol drugega milijona dinarjev, vrhu tega pa bodo posamezne banske uprave prispevale tudi iz svojih proračunskih sredstev. Nabavljena plemenska živina bo razdeljena po vidikih, ki jih je predpisalo ministrstvo poljedelskim družbam, živinorejskim zavodom in selekcijskim zadrugam. Ministrstvo za poljedelstvo je izdelalo načrt, po katerem se bo sistematično delalo za zboljšanje kakovosti vseh vrst živine. V skladu s tem načrtom bo vsa naša država razdeljena na tako zvane pasemske rajone. Zdaj se vrše razgovori o križanju s tujimi kulturnimi pasmami, ki po izkustvih ustrezajo našemu podnebju in našim gospodarskim razmeram. To je potrebno predvsem zato, da dobimo v živinoreji čim prej tisto kakovost goveda, po katerem je največje povpraševanje in ki se najbolje prodaja na tujih tržiščih. Nabavljena goveda bodo konec septembra razdeljena določenim institucijam.
X Padec španske valute. Radi naglega padca pezete vlada v vseh krogih velik nemir. Sodijo, da bi padec španske val ut b utegnil resno ogrožati vse narodno gospodarstvo. Danes se bo sestal miimistrskii svet * nalogo, da določi ukrepe, ki naj rešijo težak položaj pezete.
X Beograjski industrijci posetijo velesejem t Bratislavi. Naša največja tujskoprometna organizacija »Putnik< je organizirala poset brati-
potrebne vmesne člene, katerih dobički se izlivajo v tuje žepe. Običajni izgovori, da naši ljudje ne razumejo pravilnega zbiranja in sortiranja blaga, niso povsem točni, kajti to nerazumevanje ne sme v nobenem slučaju ovirati našega gospodarskega snovanja. To ao malenkostni nedostatki, ki se s sistematičnim poukom in vežbanjem kaj hitro odpravijo. Za to delo pa je potrebno nekoliko energije in dobre volje s strani domačih kupcev. Dobre brošure, poljubno pisane, bi ta dela same opravile, poleg tega pa je potreben tudi osebni kontakt s ljudmi, da se jim na licu mesta pokaže, kako naj se posamezna opravila izvršujejo.
Po mnenju strokovnjaka izvažamo letno za več milijonov zdravilnih zelišč v inozemstvo, kljub temu, da nimamo nikake prave organizacije. Če bi pa tej panogi posvetili malo veS pažnje in trgovskega zanimanja, bi ta naš malenkostni zaslužek z lahkoto dvignili na ono stopnjo, ki nam pritiče. Zdravilna zelišča lah-bi naravnost neodpustno, da bi mi v tej go-ko tvorijo pri nas važen vir dohodkov in bilo spodarski krizi to važno panogo Se nadalje prezirali.
Vse naše narodno gospodarstvo bo treba pač usmeriti kar najintenzivnejšemu izkoriščanju vseh bogastev, ki jih v tako veliki meri poseduje naša velika dotnovina.	G.	O.
slavskega velesejma, ki se vrši koncem tega meseca. Za ekskurzijo je priglašenih že večje število beograjskih industrijcev. Ekskurzijoni-stl odpotujejo iz Beograda 27. L m.
X Na! izvoM na Dansko, Po zadnjih službenih poročilih Je naš Izvoz sadja na Dansko letos prav ugoden, posebno pa izvoz jabolk in hrušk. Ker so carinske postavke prav minimalne, doseza naše sadje tudi ugodno ceno. Prav verjetno je, da bomo la naše države izvozili na Dansko preko 50 vagonov raznih vrst sadja.
Borzna poročila
dne 22. avgusta 1930.
Devizna tržišča.
Ljubljana, 22. avgusta. Amsterdam 22'705 bi., Berlin 13*465 bi., Bruselj 7 8768 bi., Budimpešta
9	885, bi, Curih 1094*40—1097*40, Dunaj 7'9522— 7*9822, London 274 54 bi, Newyork 56 25 bi. Pa-riz 221'70 bi, Praga 166 89—167 69, Trst 294*05— 296'05.
Zagreb, 22. avgusta. Amsterdam 22*66—22'72, Dunaj 795 22—798 22, Berlin 13 45—13 48, Bruselj 787'68 bi, Budimpešta 987—990, Milan 294*15— 296'15, London 274 14—274*94, Newyork ček 56'15 —56*35, Pari* 220 70—222 70, Praga 166 89—167 69, Curih 1094'40—1097'40.
Beograd, 22. avg. Berlin 13'45—13 48, Dunaj 795'12—79822, Bruselj 78618—78718, Curih 109440—1097 40, London 27414—274'94, Milan 294—296, Newyork 56‘15—56‘35, Pariz 220'70— 222 70, Praga 16689—167'69.
Curih, 22. avgusta. Beograd 9'12875, Pariz 20*23, London 25'05, Newyork 514275, Bruselj 71‘86, Milan 26'935, Madrid 54'80, Amsterdam 207*15, Berlin 122*84, Dunaj 72*70, Sofija 3*72, Praga 15'26, Varšava 57*70, Budimpešta 90*20.
Dunaj, 22. avg. d. Berlin 168*93, Amsterdam 284*96, Kopenhagen 195 55, Stockholm 190.05, Newyork 707*40, London 34*4525, Pari* 27*825, Bruselj 98*81, Praga 20*995, Beograd 12*5575, Budimpešta 124*05, Bukarešta 4*2190, Varšava 79*36. Sofija 5*1287, Milan 37*045, Curih 137*54.
Vrednostni papirji.
Na ljubljanski borzi ni sprememb.
Zagreb, 22. avgusta. Drž. papirji i 7% inv. pos. 89 bi. Voj. šk. 438*25-438*50 (438*50), Voj. škoda kasa 438*25—439 (438*50), avg, sept, okt, nov, dec. 438—439, 4% agr. obv. 55—56, 7% Bler. 86*50—86*875, 8% Bler. 97*25—97*75, 7% pos. hip. banke 85*50—85*875. — Banke: Hrvatska 50 d, Praštediona 910—920, Udružcna 191*50—192*50, Ljublj, kred. 122 d, Medjunarodna 65 d. Narodna banka 7950—8050. Industrije: Sečerana Osijek 309—310*50, Trboveljska 399—400, Slavonija 200—202, Vevče 124 d.
Beograd, 22. avgusta. 7% invest. pos. 92—92*12, 4% agr. obv. 56—56*50, 7% Bler, 89*25, 8% Bler. 95—100, Rdeči križ 55, Vojna škoda 452*50—453, ultimo avg. 453, ultimo sept. 456, ultimo dec. 463, Narodna banka 7900.
Dunaj, 22. avg. Bankverein 18, Kreditni zavod 47*50, Dunav-Sava-Adria 12*20, Prioritete 88*35, Ruše 35*50, Trbovlje 49, Leykam 4.
Notacije naših drž. papirjev v inozemstvu
Newyork, 22. avg. 8% Bler. 96*75—97*25, 7% Bler. 86*25—86*75, 7% pos. drž. Hipot. bk. 82*75
do 86.
London, 22. avg. 7% Bler. 86—86*75.
Žilna tržišča.
Na ljubljanskem tržišču tendenca neizpremenje-no čvrsta, promet 1 vag. koruze.
Novi Sad, 22. avg. Koruza: baška, sremska 127*5—130, baška, sremska, ladja Dunav 130 do 132*5, banatska 120—125, banatska, ladja Dunav, Bega 130—132*5. Vse ostalo neizpremenjeno. — Promet: pšenica 83 vagonov, ječmen 3, koruza 95, moka 22 vagonov. — Tendenca: stalna.
Sombor, 22. avg. Pšenica: baška 78 kg 170 do 175, baška, Tisa šlep, 80 kg 175—180, gornjebaška, 79/80 kg, 172 5—177*5, slavonska 78 kg 150—155, sremska 78/79 kg, 152*5—157*5, banatska, Bega šlep, 79 kg, 170—175, ban. Bega kanal, 79/80 kg, 167 5—172 5. Oves: baški 135—140, sremski, elav. 132*5—137*5. Ječmen: baški, 64/65 kg 112*5—117*5, baški, letni, 69/70 kg, 152*5—157*5, baranjski, 70 kilogr, 167*5—172*5. Koruza: baška 122*5—127*5, baška, september 125—130. Moka: baška Og, Ogg 305—315, 2 275—285, 5. 250—240, 6. 165—175, 7. 11S—125, 8. 95—100. Otrobi: baški 85—90. — Tendenca: neizpremenjena. — Promet: 245 vagonov.
Budimpešta, 22. avg. Tendenca mlačna, za koruzo trdna; promet srednji. Pšenica: okt 17*09— 17*36 (17*09—17*10), marec 18*81—19*05 (18*80— 18*81), maj 19*33—19*52 (19*32—19*33). Ri: okt 10*98—11*27 (10*98—11), marec 12*18—12*20. Ko-
ruša: avg. 16*50, sept. 15*52—16. Trs. vag. 14*20— 14*45 (14*45—14*50).
Ljubljansko lesno tržišče.
Tendenca neizpremenjeno mlačna; promet: 5 vag. bukovih drv, 1 vag. desk, 1 vag. rezane jelo-vine.
Stth
Mednarodni turnir v Liegeu
Poročali smo že, da se vrši v Liegeu mednarodni turnir, na katerem igra več znanih velemojstrov.
Prvo kolo je imelo nekaj lepih partij. Eno naj-važnejših srečanj je bila partija Rubinstein-Colle, obeh zmagovalcev turnirja v Scarboroughu. Ru-binstein je prodrl indijsko obrambo nasprotnika in zmagal. Drugi favorit turnirja Niemcovič je proti Ahuesu v Caro-Kannovi obrambi dobil premoč, a je v odločilnem trenutku popustil in je igra končala remis. Šampion Indije in Vel. Britanije Sultan Khan je v krasni indijski obrambi proti Soultanbejevu zmagal potom žrtve kvalitete. Przepiorka—Marshall sta končala remis. Nova južnoameriška zvezda Pleči ni pokazala v indijski igri a Thomasom nič posebnega, igra je končala remis. Caro-Kannova obramba T partiji dr. Tar-takouier—tTeenink je bila prekinjena v dobljeni poziciji aa »Tarto«.
Turnir v štubnanskih Teplicah
I. kolo.
2e včerajšnje prvo kolo Ja prineslo po večini ogorčene borbe. Izjema, ki s« je pri tem dogodila, samo potrjuje pravilo. Opočenskjr in Steiner sta namreč odigrala sledečo partijo:
Igra t damskim kmetom.
Beli: H. Steiner,	Cnu: Opočensky.
1. d2—d4, Sg 8-f 6, J. S* 1—f J, e 7—e 6, J. Le 1—g 5, e 7—e 5, 4. e 2—• 4, Dd 8—a 5+ (po Bogoljubova daje ta poteaa črnemu prednost), S. Sb 1—d 2 (Teorija pozna dotlej samo Dd 2, nakar sledi Dd 6. Steiner pa sl je pripravil izredno miroljuben načrt), Sf 6 : • 4, 6. b 2—b 41, Da 5 : b 4, 7. Ta 1—1) 1, Db 4—c 3, 8. Tb 1—b 3. Dc 3—a 5, 9. Tb 3—b 5 remis, ker se dama ne more umakniti napadom stolpa. Vsekakor amerl-kanski rekord v kratini!
Flohr je prišel proti Elishasesu kot črni kmalu v prednost, dobil kmeta in po obupni obrambi nasprotnika zmagal v končnici stolpov. Pire in Regedzinski sta igrala doslej najdaljšo partijo. Pirc se je hotel v otvoritvi (slovanska obramba) izogniti teoriji in je napravil slabšo potezo, ki pa jo je Regedzinski dobro izkoristil, tako da je imel dolgo časa nekoliko boljšo policijo. V končnici pa se je dal zavesti k napačnemu načrtu in izgubil konja ca kmeta. Partija je končala v pon-deljek po skupno 10 in pol urni, polni problemskih aapletljajev, a zmago Pirca. Gilg je jako lepo porazil Engla, Mary Szekelyja in LUienthal dr. Zobela. Erdely ja bil prost.
II. kolo.
Flohr je odpravil že drugega nevarnega nasprotnika. Porazil je namreč Steinerja, ki se je jako nespretno in preveč pasivno branil. Piro je odpravil Szekelyja že po 26. potezah. Evo partije.
Slovanska obramba damskega gambita.
Beli: Szekely.	Črni:	Pirc.
1. d 2—d 4, gg 8-f 6, 2. c 2-« 4, c 7-c6, 3. Sb 1—c 3, d 7—id 5, 4. Sg 1—f 3, d 5 : e 4,
5. Sf 3—c 5 (S to neobičajno potezo je imel Sze-kely svoj čas uspeh prod Przepiorki, bolje je najbrže vendarle a 2—a 4 ali e 2—e 3), b 7—b 5,
6. a 2—a 4, b 5—b 4 (S Sd 5 in Sc 3 : bi mogel sicer črni lomiti kmeta, imel bi pa potem slabšo pozicijo). 7. Sc 3—a 2, e 7—e 6, 8. S« 5 : c 4, Lf 8—e 7, 9. Lc 1—f 4 (Bolje je razviti tega tekača na b 2), 0—0, 10. e 2—e 3, Lc 8—b 7, 11. Dd 1—b 3? (Tu stoji dama jako eksponirano), Sf 6—d 5, 12. Lf 4—g 3, c 6-c 5! 13. d 4 : c 5 (Po tej napaki beli hitro izgubi) Sb 8—a 6! (Tega beli ni pričakoval), 14. e 3—e 4, (Ld 6 ne bi bilo nič bolje, radi Sc 5 :, 15. Lc 5 : Lc 5 :), Sa 6 : c 5, 15. Db 3—f 3, b 4-b 31 (Vodi k od-ločilnemu napadu), 16. e 4 : d 5 (Na Sc 1 bi sledilo Sb 4), Lb 7 : !d 5, 17. Df 3-e 3, b 3 : a 2, 18. Ta 1 : a 2, Sc 5—e 4, 19. Lf 1—d 3, Le 7—b 4, 20. Ke 1—e 2, (Na Kf 1 sledi Lc 4 : in Sd 2+), Ta 8—c 8, 21. Th 1—c 1, f 7—f 5! (Crni lovi damo, grozi namreč f 4! in Lc 5), 22. Tc 1—c 2 (Beli riima nobene obrambe, kar sledi, je obup), Se 4—c 5!, 23. Ta 2—a 1 (Na f 4 bi sledilo enostavno e 5), Sc 5 : d 3, 24. De 5 : d 3, f 5—f 4, 25. Dd 3—b 3, f 4 : g 3, 26. Db 3 : b 4, Tf 8 : f 2+. Beli se vda.
Elishases je imel z Englom že izgubljeno pozicijo, po prekinitvi pa je vsled težke napake nasprotnika celo dobil. May je srečno remiziral z Erdelyjem, Regedzinski z Gilgom, Zobc.1 s Opočenskim. Lilicnthal je bil proBt.
Po drugem kolu vodita torej ■ dvema točkama Flohr in Pirc.
Zahtevajte »Jugoslovana«
v vseh gostilnah, restavracijah, hotelih, kavarnah, brivnicah ter sploh v vseh čakalnicah. "3HC
<Spez?f
ILIRIJA V AVSTRIJI.
Moštvo prvaka Dravske banovine SK Ilirije, je odpotovalo sinoči ob 20. z brzovlakom v Avstrijo, kjer igra dve tekmi v Linču. Na programu sta še dve tekmi v Češkoslovaški, v Plznu in Budjevicah.
Reprezentanca Jugoslavije v plavanju ima za prihodnje leto obširen program. Udeleži se prvenstva Evrope v Parizu, slovanskega prvenstva, ki se vrši v Jugoslaviji, predvidoma v Dubrovniku, dalje dvomatcha Jugoslavija - Češkoslovaška v Pragi. Revanžni dvomatch •• istega leta v Jugoslaviji, najbrže v Ljubljani. Najvažnejše bodo pa vsekakor visokošolske igre Male antante ▼ Bukarešti.
Ako bo naš plavalni šport napredoval v enaki meri kot od lani na letos, bo naša država v prihodnjem letu prav dobro zastopana. Največ nad za dober placement ima Jugoslavija v nastopih z našimi slovanskimi sosedi na severu, posebno naše dame bodo imele najbrže odločilno besedo.
Češkoslovaška : Poljska. V nedeljo se vr» Si v Varšavi plavalni dvomatch Češkoslovaška-Poljska. Cehi so že nominirali svoje zastopni-ke. 31. avgusta se vrši nato dvomatch z Avstrijo v novem plavalnem stadionu Barrandovem v Pragi.
BSK v Skandinaviji. Z ozirom na lep« uspehe Jugoslavije v Montevideu, kjer so na-1° di|avo	večinoma igralci BSK, je
bil BSK povabljen na 3-mesečno turnejo po Skandinaviji. V Beogradu se je mudil tajnik nogometnega saveza v Revalu in se je pogajal z BSK za tekme v Skandinaviji in Baltiških "•“Vah. Pogajanja so se ugodno zaključila in Je BSK pogodbeno vezan za nastope v Stockholmu, Helsingforsn, Revalu, Rigi in drugih mestih.	6
I.S. S. K. Maribor odpovedal tekmo v Gradcu. Kakor znano, bi moral Maribor v nedeljo, dne 24. t. m. odigrati revanžno tekmo proti S. K. Sturmu v Gradcu. Maribor je tekmo radi blesur nekaterih igralcev odpovedal. Gesta Maribora j« popolnoma na mestu, kajti v inozemstvu nasto* pati b rezervami nima smisla.
Pričetek jesenskega prvenstva. V Mariboru m prične tekmovanje za jesensko prvenstvo 24. septembra. M. O. ho na prohodnji seji izžrebal nasprotnike.
Lahkoatletski meeting v Ptuju. S. K. Ptuj pri-
i	l, seP!eml)ra r Ptuju nacijonalni lahkoatletski meeting. Tekmovalo se bo po pravilih JLS v sledečih disciplinah: tek 100 m, skok v višino z zaletom, met kroglje, skok v daljino ■ zaletom, tek 400 m, met diska (obojeročno), tek 3000 m, skok s palico, met kopja in štafeta 4X100 m. Meetinga se udeleže tudi mariborski in ljubljanski lahkoatleti.
Finale juniorskega nogometnega turnirja. — V nedeljo Ilirija : Železničar. V nedeljo ob 15*30 se odigra na prostoru S. K. Ilirije finale letošnjih juniorskih tekem za prehodni pokal S. K. Ilirije. Kot finalista se srečata ista kluba kot lani: S. K. Ilirija kot zmagovalec v ljubljanski juniorski sku-pini ter S. K. Železničar kot zmagovalec v mari-borski skupini. Prvo srečanje med njima preteklo nedeljo v Mariboru je prineslo juniorjem Ili. rije tesno zmago v razmerju 3 : 2. Izid drug« tekme je po igri, kakršno sta finalist; pokazala i Mariboru, docela negotov in odprto je torej tudi vprašanje, ali postane neoficijelni juniorski nogometni prvak Slovenije Ilirija ali Železničar. Pr« hodni pokal je razstavljen v Izložbi trgovine J. Goreč na Dunajski cesti. — Sporedno se odigrata danes in v nedeljo tudi zadnji dve juniorski tekmi za utešno darilo 9. K. Ilirije (žogo). V soboto ob 18. se odigra semifinale med S. K. Reko in S. K. Mladiko, v nedeljo ob 17. pa finale med zmagovalcem semtfinala in S. K. Marsom I.
TISKARNA
MERKUR
LJUBLJANA
Gregorčičeva 23
m
Ti *La časopise,
knjige, brošure, tabele, cenike i. t. <L
LASTNA
KNJIGOVEZNICA
at
Izvežbans moč se sprejme takoj v manu-fakturno trgovino. — Javiti se je v Nabav-ljalni zadrugi uslužbencev državnih železnic v Ljubljani VII.
280
Naprodaj le
lokomobila
znamke BadeniaWein-helm, 26KS, z ležečim cevnim kotlom, enim cilindrom, batno krmi-
lo	premer 180 mm, 220 okretov v minuti, kurilna ploskev 9.45 m* s celotno transmislj-sko napravo. Naslov: Grajščina Novocelje, Žalec.	267
KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
je glavna zastopnica kmetovalcev v dravski banovini ln Stele nad 380 kmet. podruinio in okrog 26.000 članov. Člani plačajo na leto 20 Din in dobivajo za to brezplačno strokovni list
VSAK KMET MORA BITI CLAN KMETIJSKE DRUŽBE
TURJAŠKI TRG 3
»KMETOVALEC«
Ta list jim nudi strokovni pouk in navodila za nmno gospodarstvo. Druiba dobavlja članom tndi razne kmetijske potrebščine
J
Službene
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
E 403/30-6.
1953
Dražbeni oklic.
Dne 23. septembra 1930. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi It 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dolgavas, vi. št. 62.
Cenilna vrednost: 7000 Din; najmanjši ponudek: 4.066-70 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Dol. Lendavi,
dne 19. avgusta 1930.
E 83/30-9.	1948
Dražbeni oklic.
Dne 4. oktobra 1930. ob desetih
bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin po poloviti: zemljiška knjiga sv. Duh, vi. št. 25.
Cenilna vrednost: 19570 Din 59 p; vrednost pritikline: v polovici 17 Din 50 p; najmanjši ponudek: 13.047 Din 06 p.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki Je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gomjomgradu, dne 13. avgusta 1930.
E 538/30-11.	1951
Dražbeni oklic.
Dne 6. oktobra 1930. ob devetih
bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vinja vas, vi. št. 240, 48, 489, Cerovec, vi. št. 622.
Cenilna vrednost: 18.605 Din 25 par; najmanjši ponudek: 12 403 Din 50 par.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe,
t> oglasiti pri sodišču najpozneje pri draž-enem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal
V	dobri veri.
Glede ostalega se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega •odišča.
Okrajno sodišče Noro mesto, dne 20. avgusta 1930.
E 315/30-6.	1067
Dražbeni oklic.
Dne 24 oktobra 198 0. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba polovice nepremičnin: zemljiška knjiga Kal še, vi. št. 34 in 46, obstoječih iz dveh hiš, gospodarskega poslopja in zemljiških parcel.
Cenilna vrednost celega posestva Din 78.314-75, polovica Din 39.157-375, vrednost pritikline Din 10.900-—; najmanjši ponudek Din 26.104-92.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, Je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, dne 24. julija 1930.
Vpisi ▼ zadružni register.
I.	Vpisale so se nastopne zadruge:
457. Sedež: Pevno.
Dan vpisa: 7. avgusta 1930.
Besedilo: Strojna zadruga za Pevno In okolico, registrovana zadruga i omejeno zavezo.
Obrat in predmet: Zadruga ima namen, nabavljati kmetijske stroje in iste posojati udom.
Zadružna pogodba (štatut) z dne 27. julija 1930.
Vsak zadružnik jamči e svojim opravilnim deležem in pa z enkratnim zneskom istega.
Oznanila se izvršujejo po enkratnem objavljanju v glasilu Zadružne zveze »Narodni gospodar«.
Načelstvo obstoji iz načelnika, njega namestnika in dveh odbornikov, člani načelstva so: Kalan Matevž, posestnik, Pevno 10, načelnik; Jenko Franc, posestnik, Pevno 8, načelnika namestnik; Hafner Lovrenc, posestnik, Moškrin 3; Porenta Jožef, posestnik, Pevno 11.
Pravico zastopati zadrugo ima: Zadrugo zastopa in njeno tvrdko podpisuje načelstvo na ta način, da se napišeta dva uda pod zadružno tvrdko.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
dne 6. avgusta 1930.
Firm. 1319/30. — Zadr. IX. 181/1.)
458. Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 20. avgusta 1930.
Besedilo: »Jugomontafon«, I. jugoslovanska centralna živinorejska selekcijska zadruga za sivorujavo alpsko govedo v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo, poslovalnica v Mariboru.
Obrat in predmet: Namen zadruge je dvigati in pospeševati rejo sivorujavega alpskega goveda. Ta namen dosega s tem:
a)	da naloži in vodi matično knjigo in skrbno odbira živino, usposobljeno za
vpas v to knjigo, ter vidno označuje zadružno živino;
b) da »kupno nabavlja dobre plemenske bike alpske »ivorujave pasme potom nakupa ali eubvencijoniranja in radi iste v zadruginem območju;
c) da snpje krajevne odseke kot oddelke zadruge in jih preskrbuje e plemenskimi biki;
d) da uvede in izvaja kontrolo mlečnosti;
e) da preskrbuje skupne letne pašnike za mlado živino in zadružnim potom zavaruje živino za čas paše;
f) da od časa do časa objavi rodovnik, da vodi seznam za prodajo namenjenih plemenskih bikov in s primernimi odredbami dviga trgovino z živino;
g) da e predavanji in strokovnim čtivom dviga razumevanje za govedorejo v splošnem in za zboljšanje naprav na polju govedoreje;
h) da se udeležuje večjih živinorejskih razstav in prireja sama živinske razstave za plemenske bike, vpisane v matično knjigo;
j) da skrbi za strokovno lzvežbo hlevskega osobja.
Zadružna pogodba (statut) z dne 2. junija 1930.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z enkratnim zneskom istega.
Oznanila se izvršujejo po okrožnicah na vse člane, lahko pa tudi na drug običajen način.
Načelstvo obstoji iz 7 članov. Člani načelstva so: Jurkovič Nikola, graščak na gradu Radvanju pri Mariboru, načelnik, Pollack Oto, graščak na gradu Noviklošter pri Št. Petru v Sav. dolini, I. načelnikov namestnik, Lenarčič Josip, veleposestnik, Verd pri Vrhniki, II. načelnikov namestnik, Urbanc Franc, veletrgovec v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 1, Suppanz Oto, veleposestnik v Mariboru, Aškerčeva ulica štev. 1, tajnik, Pajdaš Oto, oskrbnik graščine Freudenau, pošta Apače pri Gor. Radgoni, ing. Absec Matko, profesor Kmetijske šole na Grmu.
Pravico zastopati zadrugo ima: Zadrugo zastopa in njeno tvrdko podpisuje načelstvo na ta način, da podpisano ali odtisnjene firmo zadruge podpišeta svoje ime načelnik ali njegov namestnik in tajnik, ako sta pa ta dva zadržana, pa dva druga člana načelstva.
Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani,
dne 20. avgusta 1930.
(Firm. 1377/30. — Zadr. IX 187/1.)
II.	Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopni zadrugi:
459.	Sedež: Hajdina.
Dan vpisa: 7. avgusta 1930.
Besedilo: Agrarna zajednica v Hajdini, občina Hajdina, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Po sklepu občnega zbora z dne 8. junija 1930 se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Likvidatorji: Ogrizek Simon, pos. v Zg. Hajdin, Šoštarič Simon, pos. v Sp. Hajdini,
Neubauer Ljudevit, pos. v Zg. Hajdini, Toplak Franc, pos. v Sp. Hajdini, vsi dos da-nji člani načelstva.
Likvidacijska firma: Agrarna zajednica v Hajdini, občina Hajdina, registrovana zadruga z neomejeno zavezo v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidatorji podpisujejo likvidacijsko firmo na ta način, da pristavita kolektivno po dva uda pisanemu, natisnjenemu ali s štampiljko odtisnjenemu besedilu firme svoja lastnoročna podpisa.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 7. avgusta 1930.
(Firm 619/30 — Zadr. IV 51/3.)
Razglasi raznih uradov in oblastev
Stev. 7412/11,	1958	2—1
Razpis.
Direkcija diž. rudnika Velenje razpisuje na dan 9. septembra 1930. ob enajstih nabavo:
300 m* jamskega lesa.
Pogoji se dobe pri podpisani.
Direkcija drž. rudnika Velenje, dne 20. avgusta 1930.
Razne objave
1959
Objava.
Izgubil sem odpustnico IV. razreda pet-razredne okoliške deške osnovne šole v Celju za leto 1907, na ime Tovornik Rudolf iz Pečovnika.
Proglašam jo za neveljavno.
Tovornik Rudolf s. r.
Objava.
1945
Izgubil sem odpustnico IV. razreda osnovne šole v Zireh za leto 1894. na ime: Podobnik Franc iz Korita pri Zireh. Proglašam jo za neveljavno.
Podobnik Franc s. r.
1944
Objava.
Izgubil sem odpustnico II. letnika ponavljalne šole v Retečah pri Škofji Loki za 1. 1913/14 na ime: Dernovšek Janez iz Reteč.
Proglašam jo za neveljavno.
Dernovšek Janez, s. r.
1943
Objava.
Izgubil sem odpustnico VI. razreda osnovne šole v Ljubljani VII. za leto 1914. na ime: Pleš Alojz iz Ljubljane VII.
Proglašam jo za neveljavno.
Pleš Alojz, s. r.
ANAT0LE FRANCE:
BOGOVI S02EJM
Oba, vratar in mizar, sta hkratu povedala za Brot-teauxovo bivališče; sedaj sta se pulila samo še za bankovec za sto soldov, ki je bil obljubljen ovaduhu.
Delourmel, Guenot in Beauvisage, za njimi štirje grenadirji, vratar Remache, mizar Dupont in dvanajsterica paglavcev iz okoliša so se v dolgi vrsti povzpeli po stopnicah, ki so se majale pod njihovimi koraki, nato pa splezali po mlinarski lestvi.
Brotteaux je v svojem podstrešju urezoval možice, med tem ko je njemu nasproti otec Longuemare povezoval s sukancem njihove razmetane ude ter se smehljal, videč, kako se pod njegovimi prsti porajata ritem in harmonija.
Ko so na hodniku zarožljala kopita pušk, je redovnik vztrepetal po vseh udih, ne ker je morda imel manj poguma kakor Brotteaux, ki je ostal hladnokrven, toda spoštovanje do človeka ga ni bilo naučilo, da bi se držal prisiljeno. Iz vprašanj grajana Delour-mela je Brotteaux takoj razumel, odkod prihaja ta udarec ter je nekoliko pozno spoznal, da ni prav, ako se človek zaupa ženskam. Pozvan, naj gre z državljanom komisarjem, je vzel svojega Lukreca in svoje tri srajce.
»Tale državljan,« je dejal ter pokazal otca Longue-mare-a, »je moj pomočnik, ki sem si ga vzel za izdelovanje možicev. Stanuje tukaj.«
Toda redovnik, ki ni mogel predložiti izkaznice o državljanstvu, je bil z Brotteauxom vred aretiran.
Ko je šel sprevod mimo hišnikove lože, je grajanku Remacle-ova, oprta na svojo metlo, pogledala svojega stanovalca z izrazom kreposti, ki vidi, da je zločin v rokah zakona. Mala Jožica, prezirljiva in lepa, je pridržala Praza za ovratnik, ker se je hotel dobrikati prijatelju, ki mu je dajal sladkorja. Tolpa radovednežev je bila zbrana na thionville-skem trgu.
Spodaj, kjer se začenjajo stopnice, je Brotteaux srečal kmetico, ki je bila namenjena gor. Pod ramo je nesla košarico jajc, v roki pa je držala v ruto zavit kolač. Bila je Athenais, ki je prihajala iz Palaiseau-a, da izroči svojemu rešitelju majhen dokaz hvaležnosti. Ko je videla, da peljejo činovniki in štirje grenadirji »gospoda Mavricija«, se je osuplo ustavila, vprašala, je li res, stopila bliže h komisarju ter mu rekla prijazno:
»Pa ga menda vendar ne peljete proč? To ni mogoče... Saj ga ne poznate! Dober je kakor sam Bog v nebesih.«
Državljan Delourmel jo je pahnil nazaj ter mignil grenadirjem, naj gredo dalje. Tedaj pa je Athenais obsula z najgršimi psovkami in najbolj nedostojnimi kletvicami činovnike in grenadirje, ki so mislili, da so se jim izpraznili na glave vsi lijake kraljeve Palače in Tromenteau-jeve ulice. Potem pa je vzkliknila z gla-
som, ki je zadonel po vsem thionville,skeni trgu, da je vztrepetala tolpa radovednežev:
»Živel kralj! Živel kralj!«
XVIII.
Grajanka Gamelinova je ljubila starega Brotteauxa ter ga smatrala za najljubeznivejšega in hkratu najznamenitejšega človeka, s katerim je kdaj prišla v do-tiko. Ni mu rekla zbogom, ko so ga prijeli, ker bi se bila bala, da kljubuje s tem oblasti in ker je v svojem skromnem položaju smatrala boječnost za nekako dolžnost. Toda to jo je bilo tako pretreslo, da si kar ni mogla več opomoči.
Jesti ni mogla	in žal ji	je bilo, da je	izgubila tek
v	trenutku, ko je	slednjič	imela sredstva, da bi ga
zadovoljila. Še je občudovala svojega sina; toda ni si več upala misliti na grozotno opravilo, ki jih je vršil, in štela si je v srečo, da je samo nevedna ženska, ki ji ga ni treba soditi.
Uboga mati je	našla na	dnu v nekem	kovčku star
molek; ni ga znala	prav rabiti, vendar ga	je prebirala
z drhtečimi prsti. Do starih let ni nikdar izvrševala verskih opravil, sedaj pa se je oglašala v njej pohotnost: ves dan je molila za pečjo k Bogu za blagor svojega deteta in dobrega gospoda Brotteauxa. Elodija jo je pogosto obiskovala: nista si upali pogledati si v oči in govorili sta, sedeč druga poleg druge, o brez-pomembnih stvareh, kakor je nanesel slučaj.
Nekoč meseca deževnika,1 ko je v gostih kogmih padal sneg ter zatemnjeval nebo in je ▼ njem zamiral ves šum mestnega življenja, je čula grajanka Gamelinova. ki je bila sama doma, da nekdo trka na vrata.
Jzza slavnih dni
V	torek 19. t. m. dopoldne so na svečan način posvetili kostišče na Gučevu, kjer se je po prvi veliki zmagi srbskega orožja nad avstrijsko premočjo začela odločati usoda našega narodnega osvoboje-nja in ujedinjenja. Po bitkah na Ceru in na Gučevu, ki so trajale 55 dni, se je pričel oni veliki preokret v mišljenju, ki je podrl nezaupanje v zmago srbskega orožja po vsem svetu, Slovencem in Hrvatom in Srbom v Avstriji pa je odprl oči, da so spoznali, kaj hoče Avstrija, ki je bas v te bitke poslala skoro same slovenske in hrvaške polke ... Takrat se je začela oblikovati ona velika jugoslovanska fronta, ki je korakala od zmage do zmage, dokler ni kronala svojega uspeha v veliki odločitvi, ki je padla na Kajmak-čalanu.
Poročilo srbskega vrhovnega poveljstva
O veliki in sijajni zmagi na Ceru je izdalo vrhovno poveljstvo srbske armade sledeče poročilo:
»Že 22. in 27. julija je sovražnik poskušal prekoračiti Drino z manjšimi oddelki, toda naše varstvene čete so z uspehom odbijale vse sovražne poskuse.
29. julija pa je začelo sovražno topništvo in pehota obstreljevati posamezne točke na našem bregu ob Drini od Rače do Ložnice, na Savi pa je obstreljeval Ša-bac. Istočasno so se pojavila tudi sovražna letala, ki so pregledovala prostor na črti Šabac—Ložnica in pa dolino Jadra.
Vsi znaki so govorili za to, da bo sovražnik kmalu poskusil prekoračiti Savo in Drino. In res je začel sovražnik 30. julija ob 3. uri zjutraj svoj prehod pri Kur-jačici in Amajliji na Drini, istočasno pa tudi preko Save pri Šabcu. Pri Kurjačici in pri Amajliji je sovražnik kmalu postavil most in preko njega so korakali močiti sovražni oddelki preko Drine na desni breg; na Savi pa so sovražne čete zasedle Šabac. Tega dne je torej sovražnik začel prodirati v našo zemljo.
31. julija so sovražne čete še vedno prehajale na našo zemljo. Na Drini je prehajal sovražnik na našo stran še pri Brasin-ski Adi, pri Zvorniku in pri Ljuboviji, tako da je segala sovražna fronta do Ljubovi je.
Prodrli so pa v našo zemljo sledeči sovražni oddelki: Pri Šabcu 4. in 9. kor, na
1	fronti Rača—Lešnica 8. kor, na fronti k 7	T,jubovija	pa 13. kor z dvema
1.	. brigadama od 15. kora.
Prve poskuse prehoda so naše sprednje čete krepko ovirale na položajih pri Ložnici in pri Šabcu. Zaradi sovražne premoči pa so se morale naše čete umikati lprak za korakom.
1. avgusta so se borili naši varstveni oddelki s sovražnikom ob Drini na postojankah Ložnica—Gornji Dobrič. Naše čete so se držale dobro ves dan in šele proti večeru so se umaknile na jarebiške postojanke. Pri Šabcu pa sovražnik tega dne ni mogel iz mesta dalje prodirati.
Ko so se naši umaknili na jarebiške postojanke, jim je sovražnik sledil: 8. kor je korakal proti Ceru, dve dviziji 13. kora sta korakali po dolini Jadra in preko Iverka, ena divizija in dve brdski brigadi
15.	kora pa so korakale od Zvomika in Ljubovije preko Krupnja in Pečke v dolino Jadra.
2. in 3. avgusta so se naše čete držale na jarebiskih postojankah, in šele ponoči med 3. in 4. avgustom so se umaknile na postojanke pri Zavlaki, ko je sovražnik zasedel Krupanj.
Ko smo opazili, da se pripravlja sovražnik na močno ofenzivo, smo tudi mi ukrenili vse, da napad odbijemo in že 2. avgusta so bile vse pomožne čete odposlane na svoje mesto, da napadejo sovražnike v levi bok. Naš manever je bil sledeči! Naše čete v dolini Jadra naj ovirajo sovražnika v prodiranju, pomožne čete pa, ki so prihajale, naj ga napadejo preko Cera ▼ levi bok. Dokler se ta manever ne izvrši, je imel del naših čet pri Šabcu nalogo, da zadržuje sovražnika pri Šabcu.
4.,	5. in 6. avgusta so naše pomožne čete prišle na svoja mesta in so takoj za' čele sovražnika preko Cera krepko n* padati z močnimi oddelki. Že 5. avgusta zvečer smo začeli čutiti z ozirom na velike izgube, ki jih je imel sovražnik, da se sovražna fronta maje in da postaja up* nje na uspeh pri sovražniku vedno manjše,
6. avgusta je bil sovražnik premagan In se je začel umikati na celi črti. Umik pa se je pri nekaterih oddelkih spremenil v
pravi beg. 7. in 8. avgusta so našs čete zasledovale sovražnika, ki se je neprestano umikal v neredu in puščal za seboj vse: topove, municijo, bolnišnice, skladišča živil itd.
9. avgusta smo pognali sovražnika preko Drine nazaj in Ložnica, Lešnica in Ljubo-vija so prišle zopet v naše roke. Vos ta čas pa smo tud pri Šabcu tako pritiskali na sovražnika, da se ni mogel razviti.
Najpomembnejši dnevi bitke so bili:
4.,	5. in 6. avgust. Te dni smo se borili na fronti: Krupanj—Zavlaka planina— Iverak planina—Cer—Šabac. Fronta je meril okoli 60 kilometrov. Najbolj odločilne uspehe smo dosegli na črti Jador— Iverak—Cer.
Sovražna armada je štela tukaj najmanj 120—140 tisoč mož. Sovražne izgube so bile ogromne, ker smo uničili cele polke. Mrtvih in ranjenih je imel sovražnik 15 do 16 tisoč mož. Obronki Ivera in Cera so bili kar posipani s trupli sovražnikov. Dosti je bilo tudi ujetnikov. Zaplenili pa smo nad 60 topov, 3 vojne bolnice, eno sanitetno kolono in nebroj konj in vozov in ostalih vojnih potrebščin.«
Bitka na Gučevu
Svojega poraza na Ceru avstrijsko poveljstvo ni moglo tako lahko preboleti; sramota je bila prevelika. Zato so Avstrijci poskusili se enkrat svojo srečo. Topot so korakali preko Drine proti Gučevu.
Najprej so napadli Črni vrh nad Kovi-ljačo in so res premagali slabe naše črno-vojniške oddelke, ki so se bili vkopali na višini 769. Ko so tudi neke dele Drin-ske divizje nekoliko nazaj potisnili, so se pomaknili bližje Gučeva.
Na tem svojem pohodu pa niso vzdržali do konca.
Našo kombinirano divizijo so takoj po bitki na Ceru poslali semkaj. Divizija je korakala noč in dan, dokler se ni spopadla s sovražnikom pri Tršiču. Pod pritiskom našega krepkega napada so bili Avstrijci prisiljeni, da so se umaknili v strmine Gučeva, za njimi so pa prodirali naši. Ko pa so prišle naše čete na vrh, so naleteli na drugi strani cel sistem sovražnih rovov, ki so jih zasedli Avstrijci, ki so prišli svojim na pomoč.
Naša kombinirana divizija je ostala na grebenu. Levo krilo se je držalo na Ko-lištu, središče pri Eminovih vodah, desno krilo pa na koti (vrhu) 708. Naše topništvo je bilo postavljeno pri Ribarski kosi.
Naša pehota je bila na nekaterih krajih oddaljena od sovražnh rovov komaj po 20 metrov. Tu se je sedaj pričela krvava borba, ki je trajala nepretrgoma dva meseca.
Tu je padlo na tisoče junaških žrtev. Vse postojanke: Kulište, Eminove vode, kota 708 — vsi ti kraji so ovenčani z nesmrtno slavo naših vojakov. Samo na Eminovih vodah je bilo 6000 mož ranjenih. Višina 708 pa je dobila ime »višina smrti«. Hribček, kjer je bilo prostora komaj za en bataljon, so obstreljevali sovražniki kar s treh strani.
Bitka na Gučevu je bila za avstrijske čete velika sramota. Da bi vsaj nekoliko zakrili, so trdili, da so naše postojanke vse betonirane. Beton pa je bil le junaški in patriotični duh srbske armade.
Zahtevajte »Jugoslovana«
Ponesrečeni avtobus pri Spindler-miihle.
V nedeljo 17. avgusta 8« je dogodila pri imenovanem kraju težka avtomobilska nesreča. Avtobus ves zaseden z izletniki, se je prevrnil v Labo, ki je vsled povodnji zelo narasla. Vzrok nesreče je bila [druga nesreča: šoferja je namreč med vožnjo zadela kap.
3280 odsiotfkov na letfo
To se sliši sicer malo verjetno, j« pa le tako. Tako je namreč nedavno ugotovila policija v Pekingu. Tam imajo namreč okoli 2000 plesalk, kar je dokaz, da se Kitajci kljub državljanski vojni prav radi zabavajo in kratkočasijo. Plesalke pa »o denarno vse odvisne od oderuhov, ki svoje žrtve neusmiljeno izžemajo. Policija je ugotovila, da j« morala neka plesalka .plačevati oderuhu za posojenih 100 dolarjev 9 dolarjev — na dani To odgovarja 8280 odstotnim obrestim.
Nedavno pa se je neka plesalka zaročila s nekim višjim Kitajskim uradniiikom in mu je potožila evoje gorje. Ta je spravil celo zadevo pred policijo in vsa oderuška banda je morala v zapor. Pri njih so našli nad 3000 dolaniih pisem, ki so jih podpisale plesalke.
Kitajski sodnik je opravil * oderuhi prav na kratko. Vse dolžne liste je dal pred njihovimi oSmi sežgaiti — plesalke pa so bile vesele, ker bodo sedaj lahko delale nove dolgove.
Ubogljiv državljan
Zgodilo se je v nekem malem nemškem mestecu, da so imeli za župana pravnika, o katerem so ljudje trdili, da piše tako lepe reči, da jih niti on sam ne razume, kar je znak in dokaz njegove silne učenosti. Gospod župan 'pa je imel soseda in sosed je imel psa, ki je lajal cele noči. Gospej županji pa to ni bilo prav, ker jo je pee vsako noč po večkrat zbudil s svojim lajanjem Zato so gospa županja zahtevali od svojega soproga gospoda župana, naj soseda primemo opomme. Gospod župan se je želji svoje soproge gospe županje seveda takoj odzval in je narekoval na naslov svojega soseda sledeče pisanje:
»Gospodu X ... rv.,. Piri podpisanem županstvu so se ljudje že ponovno pritožili, da Vaš pes cele noči laja in stanovalcem na... oesti kali nočni mir in počitek. Ce nočete biti kaznovani, Vam županstvo naroča, da vsako nadaljno motenje nočnega miru preprečite in da to kalilcu nočnega miru tudi poveste. — Za županstvo: X. Y. —
Gospod sosed se je sprva nekaj prestrašil, ko je pismo prejel, potem pa se je zasmejal in narekoval sledeči odgovor na županstvo: »Velespoštovani gospod župani Vaš cenjeni dopis sem prejel in se Vam zahvaljujem za Vašo ljubeznivost. Potrudil se bom, da Vaši cenjeni želji uatrežem. Po Vašem naročilu sem
tudi kalilcu nočnega miru Vašo željo sporočil s tem, da sem svojemu psu, kalilcu nočnega miru, Vaš dopis prebral na glas. Upam, da bo kalileo nočnega miru Vaš opomin upošteval in se ravnal po Vaših navodilih. — Z odličnim spoštovanjem: X. Y.<
S	tem odgovorom je bil uradni akt o tej zadevi končan.
Kako si ohranim moževo ljubezen?
Dandanes, ko se epidemija ločitve zakonov vedno bolj širi, je odgovor na zgorajšnje vprašanje zelo aktualen. Zveza ženskih klubov ▼ KalilOmiji zasluži torej vse priznanje, da J* našla na to vprašanje odgovor, ki ne more zgrešiti svojega oilja, da si namreč žena ohrani zvestobo in naklonjenost svojega zakonskega druga.
Recept se glasi:
»Pridi že k zajutreku lepo in čedno oblečen*.
Pregovori svojega možioka, da pojde vsaj dvakrat na teden zvečer s teboj kam ven; ke-dar pa je mož doma, mu daj mir.
Poravnaj najprej vse račune za gospodinjstvo, predno zahtevaš od njega zopet denar m novo obleko.
Nikar ne sili moža, naj ti pomaga v gospodinjstvu.
Ne dovoli tvoji materi, da bi prihajala tvojemu možu grenit nedeljske popoldneve.
Poslušaj moža, če je slučajno enkrat zgovoren.
Vprašaj vedno moža, kaj on pravi o tej ali oni stvari.
Bodi z možem ljubezniva in prijazna, ampak ne preveč.
Drži moža v veri, da si ubogo bitje, njem« pa reci, da je velikan po postavi, da je lev po moči in Napoleon po genialnosti.
K nekemu ljubljanskemu zdravniku-špecijali-stu pride mladi učenjak Deziderij Vseznaleo.
»Gospod doktor, slišal sem, da imate rent-genove žarke, zato sem tu, da mi pomagate. Ko sem bil še otrok, se mi je zadrl v čepinjo trn, ki me še zdaj včasih boli. Preiščite me.«
Zdravnik pripravi aparat, postavi predenj pa-cijenta in preiskuje. Nato pravi resno:
»Trn je notri.«
Deziderij Vseznalec zbere ves pogum ia vpraša:
»Pa ni nevarno, da mi preluknja možgane?«
»Nemogoče,« odvrne zdravnik, »trn je, toda možganov ni.«
Zanimiv poskus gledanja na daljavo.
V torek 19. t m. je napravila mana družba »Telefunken« zanimiv poskus gledanja na daljavo med radio-postajama Nauen in Geltow na kratkih valovih. Osebe, ki sede n« oddajni postaji, osvetljuje, ali kakor pravijo »otipava«, svetlobni žarek -obločnice.	S posebnimi ogledali razloži	sliko	v
njene elemente, ki pa	si slede tako naglo drug ia drugim, da gledalec misli, da gleda celo sliko. Svetlobne	točke izpremeni »Telefunken«-celica	v
električne impulse, ki	jih oddaja radio-postaja v Nauenu na daljavo. Na sprejemni postaji izpreminja isti aparat električne impulze	zopet	▼
svetlobne točke. Slike pokažejo »fotografirane« osebe tako kakor v filma.
Vsi v Ljubljani
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Mlch&lek. •« .Urednik Janes Debevec. •» Za inseratni del odgovarja Avgust Koznoan.