Dopisi. Iz Ponkve. Na dan av. Valeatiaa t. j. 14. svečaaa, ko je bil tukaj sejemjeneka že precej priletaa žeaa, vdova, grede po noči domu, padla v neko jamo aa glavo. Jama je bila pripravljeaa, da bi se spomladi zasadilo kako drevo v njo ia je bila na zemljišču aašega grajšaka Gateatbala. Revica je bila sama ia si zato ai mogla pomagati iz jaaie in je storila smrt v nji. Našli ao jo še le drugi daa okoli 9. ure. Škoda, da je tako aaglo ia žalo8tao smrt storila, ker bila je dobra mati ia pridaa gospodiaja, ia zato marsikteri žalaje po nji. Eer pa je tako rekoč v zemlji smrt našla, ii naj bo oaa lehka. .... Emet iz okohce. Iz Ivanec 13. svečaaa t. I. Eer se aikdo ne oglasi iz aaše okolice, moram jaz ozaaaiti strašao hudodelstvo, ktero se je zgodilo v občiai logetiaski. Dae 12. gradaa rečenega leta, pride uamreč k meai moj sosed ia se mi pritoži, da potrebuje deaar, ker mora plačati dačo ia me prosi, naj kupitn od ajega polovnjak viaa, saiilil ae mi je, ia zato sem mn rekel, da hočeta viao kapiti, saaio bi ga prej rad skusil, da zvem, koliko je vredao. Sosedu je bilo celo to prav, ia zato se podava aa pot v ajegov viaograd. Pa kaj aajdeva taiao: dari so bile vse odprte ia v biši je bilo strašao vse razdjaao. Hadodelci so aamreč po aoči podkopali kuhiajo ia tako prišli v hišo. Eo prideva v sobo , najdeva strašao prikazea, okolo 70 let stara viacerica je ležala mrtva na obrazu ia aa peči, ia kar je aaja še bolj strašilo, bila je celo gola; hudobneži 80 jo aamreč slekli, potera ko so jo nmorili. Ta hadobija se je, kakor je zapovedaao, ozaaaila goepodBki, ia rni četirje, ki svao aajprej prišli k biši ia vae to prvi videli, smo bili poklicaai kot pnče k sodfliji v Gorajoradgoao; ia zdaj poalušajte, dragi aobrati Sloveaci krivico, ktera se nam je pri sodaiji godila. Med aaaii štirimi priči sem aamreč samo jaz nekc besede aemški zastopil, dragi trije pa nobene ne. Uradovaaje sc začae ia sieer samo neroško, in čeravao smo trdili, da Be zastopimo aemškib vprašaaj ib prosili uradaika, aaj sloveaski araduje, veadar tega ni holel, temuč na vse naše prošaje vsikdar rekel; ,,No, so viel werdeas schoa koaBea." Odgovarjali smo zato, kolikor je bilo mogoče, ali prav ali ae prav, sami ae vemo, ia zato, ker ae vemo, kar smo odgovarjali, aam to aajveč lase beli, da sbio mogli prisegaoti, da smo reaaico govorili. Tako ravaajo z nami strašai neaiškatarski uradaiki, ktere mi plačujemo s težko zaslažeaimi deaarji ia v naši sloveBski deželi, ia kar je še več, pri tisočkrat obljubljeni ravaopravnosti vseh jezikov v uradih! Ali je to prav , ali je to ravBopravaoat! ali mi ne plačujemo naših dač kakor drugi narodi v našem cesarstva!! Eako dolgo bo še to trajalo?! Aadrej Šturro, gostilaičar.