Glasnik S.E.D. 42/4 2002, stran I
Zaokroženo leto
IS 131829
UVODNIK
ftlasnik ihvtnskefa rinofoticga d ruši m builrlin ofthc s/orrir clknvhrxnul >m i«ly
ETIČNE DlLiMi
Najverjetneje ima vsak izmed nas, ki bolj ali manj intenzivno deluje na svojem strokovnem in znanstvenoraziskovalnem področju, za sabo tudi grenke in neprijetne izkušnje, povezane z nekorektno uporabo svojih izsledkov in rezultatov dela. Iskanje in dokazovanje resnice sla na žalost bolj utopična, boj za spoštovanje svojega dela pa mnogokrat razumljen tudi kol dejanje zavisti in častihlepja. A kakršnikoli že so rezultati tega dokazovanja, ostaja grenak spomin, ki te zaznamuje za vedno in nikoli povsem ne izgine. Tudi moja izkušnja je laka, pa tudi izkušnje drugih kolegov in kolegic. Verjamem, da kakšna tovrstna zmota nastane celo po naključju, vendar jih je še več povezanih z bistroumno preračunljivostjo. Odgovore na to, zakaj je tako, lahko izvorno poiščemo v različnih temačnih kotih človekove biti, sekundarno pa v sistemu, ki očitno omogoča, da se kaj takšnega sploh zgodi. Ena izmed poti preprečevanja tovrstnih dejanj je prav gotovo v glasnem opozarjanju na napake, ozaveščanju in vzgoji, jasno predpisanih merilih, nazornih kodeksih in zakonih ler doslednem nadzoru nad njihovim izvajanjem in spoštovanjem. Takšna vprašanja so se že nekajkrat obravnavala v različnih okoljih; na zborovanjih Slovenskega muzejskega društva, sestankih predsedstva Slovenske muzejske skupnosti ali v okviru različnih strok. Tudi v Glasniku SED smo nekajkrat objavili predloge, razmišljanja in težave, povezane s to temo, že v prejšnji številki pa v želji po konkretnih korakih napovedali 'udi posebno rubriko, ki bo uokvirjala vse naše etične dileme. Zato
tokrat temu namenjamo nekaj več prostora in objavljamo prispevke kolegic, ki so o etiki spregovorile tudi v okviru Etnološkega večera marca letos. Prispevki tir, Mojce Ramšak. lite Porenta in Magde Peršič pomenijo glasno, preudarno in konkretno nadaljevanje razmišljanj in pobud. Upam. da ponujajo dobra izhodišča za odprto razpravo in predloge.
Tudi nova in natančnejša tipologija dokumentov in del za vodenje bibliografij v sistemu Cobiss, ki sojo potrdili 1, decembra, bo pomenila sredstvo za natančnejše določanje ravni člankov in tako še manj dopuščala morebitne nepravilnosti tudi na tem področju. V UO Glasnika SED se zavedamo odgovornosti tovrstne kvalifikacije. zato bomo toliko bolj dosledno sodelovali z avtorji in odgovorno osebo, ki vodi tipologije del. Morda nam je prav tu v UO nekajkrat zmanjkalo moči in je nastalo nekaj nepravilnih oznak, za kar se avtorjem (in vsem morebitnim drugim vpletenim in oškodovanim) seveda opravičujemo.
Za nami je tudi aktualen posvet SED v Brežicah z naslovom Etnologija in regionalni razvoj, ki je našo stroko vpletel v aktualna in tekoča sodobna razmišljanja ter hkrati zaznamoval obletnico posveta SED v Brežicah pred 24 leti. Z izdajo vseh referatov s posveta v posebnem zborniku februarja prihodnje leto se nadejamo prelomnih korakov predvsem v odpiranju novejših in še ne dobro raziskanih področij delovanja naše stroke, z objavo pisma, v katerem izražajo svoje stališče do posveta kolegi z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo, pa želimo vse člane društva seznaniti z njihovim mnenjem. Komentar predsednice društva dr. Brede Čebulj Sajko bo nastale razmere osvetlil tudi z vidika društva. Ob navezavi na tovrstna vprašanja in dileme naj opozorim tudi ua polemično razmišljanje predstojnice Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU dr. Mojce Ravnik, ki v svojem prispevku s pomenljivim naslovom Etnologije je škoda odgovarja kolegu Petru Simoniču in poudarja pomen minulega dela. Dvainštirideseti letnik zaokrožujemo s prispevki o živem šahu v Framu, dva prispevka, eden iz konservatorskega in drugi iz muzejskega izhodišča, osvetljujeta ter aktualizirata položaj največjega slovenskega muzeja na prostem v Rogatcu, o tem, kako zanimivo, veselo in pomembno je bilo spletanje vezi z Etnološkim društvom v Srbiji, pa govori poročilo o rajži v Beograd, še enem uspelih in zanimivih potovanj, ki jih v društvu ponujamo svojim članom. Seveda na straneh Glasnika čestitamo tudi letošnjemu Murkove-mu nagrajencu.
Podrobno analizo ankete o razmerah v društvu lahko razumemo tudi kot namig, da o njem in v njem razmišljamo resno in odgovoi no, odpiramo pa še številne možnosti, kaj se da v društvu naredit., zlasti kot priložnost in izziv ob volitvah prihodnje leto.
Tanja Rožcnbergar Šega, glavna urednica