,,5aaja ob ponedeljkih. ^sdah in sobotah - TE-^fONl: uredništvo 24-78, Tajništvo in oprava 21-90 tekoči račun pri kopalni banki v kranju fl7^0-M35 - letna narocni-900 din. mesečna 75 din. ^amezna stev. 10 din LETO XIV KRAMI, 15. APRILA 1961 «1 ŠT. 44 IZHAJA OD OKTOBRA HMF7 KOT TEDNIK - OD L JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK — OD L JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BF7NIK OB 15. APRILU Občni zbor ObSS Jesenice Vestibulu jeseniške železniške so pripravili spominsko pkh-^? .padlim železničarjem v NOB, ^/° nameravajo odkriti danes v to™ P^re^'ttev Dneva železničar-l'ta' ^^dobne prireditve priprav-.železničarji tudi v nekaterih krajih. ltrfSa^° ^€to °^ Dnevu železničar-u. 15. aprila se železničarji z ^V nim ponosom spominjajo i fe revolucionarne zgodovine. — J2°* poteka že 41 let od tistih bur- dni velike stavke jugoslovan-^ železničarjev 1920. leta, ki je s krvavimi dogodki na 7.alo~ 0 Jftti v Ljubljani dolgo obdobje »tu znak upora in nezadovolj- »Možic ter resen opomin ta- dhh^L7 » re^mom- Revolucionarni ^7 boljševikov se je bil tista pt-to?a ^eta m°čno razvil tudi v Ju-V*lfvi)i. Razredni sindikati so £l\ že nad 300.000 članov. Ko-T'Hutična partija je zajemala 60 vpisanih članov in je bila po Jv»u tretja v Evropi (za KP v lf/atni Rusiji in KP v Nemčiji. l,-at' Pa )e imela veliko simpati-^j*v med ljudmi. To se je zlasti X*«2a/o t; marcu 1920. 1. ob obČin-* volitvah v Hrvatski, Sloveli'. Dalmaciji in nekaterih drugih Buržuazija je bila prestra-l«Jl'*^at0 ie hotela za vsako ceno f^s}ti stavko železničarjev. Miti-iti:*rala je železnice in vsak že- kk-iar' ^' ^ izostal z dela, naj .*fl kot vojni begunec postavljen ™* vojno sodišče. H^rfa vse to ni železničarjev pre-'"h/o. Samo utrdilo jih je v enot- , hoja za njihove pravice. Zato bUi železničarji tudi v NOB na <"u revolucije; prevažali so ile- Mni material, potnike, odhajali v dizane Ud. .Danes so železničarji zavzeti z f&rajevanjcm novih oblik njihove-jf samoupravljanja, pravičnejšega Z-l™., na^ra)cvanja in izboljšanja T°'f.!:J 2ivlhmskih pogojev. Toda O tem so nam ondan pravili zlasti železničarji na Jesenicah. Prav pred 14 dnevi je v Ljubljani zasedal nov centralni delavski svet ŽTP (železniškega transportnega podjetja), ki so ga izvolili železničarji 24. marca letos. Poleg tega so znova vzpostavili tako imenovane obratne delavske svete po vseh krajih in dejavnostih (promet, vzdrževanje in kurilnice). V teku so priprave za radikalnejše spremembe v nagrajevanju in tudi v samoupravljanju v nižjih enotah. — Sekcija za vzdrževanje prog s sedežem na Jesenicah ima na primer svoje delavce od Planice do Kamnika in Tržiča. Delavci po teh de-loviščih upravičeno zahtevajo določeno besedo pri samoupravljanju, ki bi tudi njim dovoljevala večie samostojne pravice in dolžnosti. Na sestankih, ki so bili pred sedanjimi volitvami, pa so njihovi delavci veliko govorili zlasti o nagrajevanju. V zahtevah, da mora biti delo na progah povsem kvalitetno, so tam dolgo odklanjali vsake norme in druge oblike nagrajevanja po učinku. Tako so imeli predlanskim še samo 40 odstotkov delavcev, ki so bili nagrajeni po učinku. Lani so ta odstotek sicer dvignili rta 60 odstotkov in letos mislijo ta sistem še izpopolnjevati, kajti delavci noče- PRED ZADNJO BESEDO Štiri komisije so že končale svoje delo • Zaključno plenarno zasedanje pa bo 23. aprila Tudi na Jesenicah so letos sindikalne organizacije Izbrale novo delovno obliko letnega občnega zbora, ki praktično nadaljuje z delom že od 23. marca. Zadnja komisija je zasedala v sredo, 12. aprila. Te komisije so razpravljale o nekaterih problemih, ki so jih smatrali za najvažnejše v njihovem delu. Tako so posebej govorili o gospodarskih problemih, ki jih občutijo v delovnih kolektivih ki v komuni, kjer živijo. Zelo živahna je bila razprava na seji komisije za družbeno in delavsko samoupravljanje. Na seji komisije za organizacijska vprašanja so navzoči ugotavljali, da je treba več elastičnosti, na zadnji seji komisije pa so kritično ocenili dosedanje napore za pravilno koriščenje prostega časa zaposlenih delavcev. Kaj in kako bodo gradili? V komisiji za gospodarska vprašanja, kjer je bilo okrog 100 udeležencev, so precej govorili tudi o komunalni ureditvi in o raznih skupnih problornih občanov. Pri tem so se strinjali, da je treba v kolektivih tolmačiti potrebo po združevanju sredstev, da bi si lahko zagotovili potrebne trgovine itd. Kritizirali so nekatere drage gradnje in menili, da bi bilo moč } urediti marsikje samopostrežno mo več delati s plačilom na uro, po .trgovino itd. z ustrezno adaptacijo. starem sistemu. Podobno je tudi ffziasti je na Jesenicah potrebna prometni službi. Posamezni dela,9 veleblagovnica. V kolektivih so kot na primer premikači, promet-f razpravljali o tem. Toda na sejah niki in drugi so nagrajeni po dalo-f delavskih svetov in drugih sestan-čenih pokazateljih, medtem ko z«*?kih je prišlo do pripomb, da bi, razna delovna mesta še niso našli*preden bi dali denar, hoteli vedeti, za kateri objekt, kje in kdaj bodo ta denar porabili. Skratka, kolektivi hočejo čiste račune. Hoteli bi, da bi to prispevali v obliki posojila, po možnosti po ogledu in razpravi o predloženem gradbenem načrtu itd. Vsak dan znova Na komisiji za organizacijska ustrezne oblike. Letos so uveljavili tudi novo obliko sindikalne dejavnosti. Doslej so imeli skupne krajevne organizacije, kjer so bili vključeni tako železničarji iz prometa, iz kurilnic in delavci vzdrževalnih služb. To, kot pravilo, pa se ni obneslo. Sedaj so to ločili. S takimi in podobnimi stvarmi se danes ukvarjajo železničarji, dav vprašanja so delegati zlasti golf 'fx ~'".''y ['i"*'" jruKujev, i vua bi uresničili revolucionarne težttjri' vorili o nekaterih gradbenih in \Clt:cnosti njihove dejavnosti jim svojih prednikov, ki so stavkali, pa-^drugih dejavnostih. Pravili so, da izročajo prenekatere težave, ta- J dali in umirati za to, da bi biloO je tam še zmeraj huda fhiktuaci-\da so jih v tem prehiteli drugi. I danes življenje lepše. K. M. f ja in da je treba vsak dan znova ^^^•v-^^^-**^^^«^«*^^^^*^^ urejevati in vzpostavljati sindi- Predlogi komunistov kolektiva Intekt Združitev Tiskanine in Inteksa naj bi zagotovila pocenitev proizvodnje in smotrni razvoj teh dveh tekstilnih podjetij Na konferenc! članov Zveze komunistov, ki je bila t tovarni Intcks v Kranju v torek, so navzoči veliko razpravljali, o gospodarjenju v tem podjetju in o perspektivah razvoja sploh. Ze v raznih občinskih organih jc bilo zadnje čase govora o perspektivnem razvoju industrije te občine, še posebej tekstilne. O tem so živahno razpravljali tudi odborniki ObLO pri sprejemanju družbenega plana. kJ° in razni drugi pojavi so dali Inv°d, da so komunisti tovarne 0 teks z vso resnostjo razpravljali te perspektivah in gospodarjenju podjetja. O tem je govoril 1 ^rej sekretar organizacije ZK tov figi ^š. Peter Tulipan v svojem ?&lu. V sklopu teženj za spe- izacijo in podobno so menili, ^ ta smotrno sodelovanje s sobnimi podjetji. Predlagali so ta-st'ke s kranjsko tovarno Tiska-vJ1?' Menili so, da bi se v sodeio-fAiu teh tovarn, ki zajemata ve-0 tekstilne industrije v Kra- jin lo samo v interesu delavcev in skupnosti. Marija Strajner. ki je v imenu organizacije ZK Tiskani-na prisostvovala konferenci je povedala, da so tudi tam že razpravljali o tej možnosti. Na konferenci niso govorili o konkretnih oblikah za uresničenje te zamisli. To bo stvar strokovnih vodstev, ki naj bi pripravila ustrezne predloge o možnostih tega sodelovanja. Stvar pa je vsekakor zanimiva, ker izvira iz samih kolektivov kot nujna posledica teženj za boljše gospodarjenje, za zniževanje režijskih in drugih stroškov ter skladno s tem tudi za povečanje osebnih dohodkov delavcev. Prav tako so na konferenci go- dalo doseči smotrnejše kori-83!^e sredstev, da bi lahko po-o^^ne skupne službe in druge jj sodelovanja znatno pocenile Uzvodne stroške, kar vse bi bi- ^IIH|Mniiii!iinu!iiii!iiiiitiimiiiumim APRILA OKRAJNA KONFERENCA SZDL ». v Petek, 28. aprila, bo v Kranju okrajna konferenca Socialistične "T^ze delovnega ljudstva. Konferenca bo enodnevna In bo zasedala j'^rno. Kot uvod, oziroma priprava za konferenco, bodo 24. in k al>rila po občinah razgovori z delegati, na katerih bodo razčistili ,n obravnavali nekatera bistvena vprašanja. Vsem delegatom bo pred °nferenco dostavljen material in osnovne teze za razpravo. Seja ObLO Tržič NOVI SVETI TRZlC, 14. aprila — Danes ob 17. uri je bila v sejni dvorani seja ObLO Tržič. Odborniki so zasedali na skupni seji in na ločenih sejah obeh zborov. vorili o vzpostavljanju ekonomskih enot v tovarni Irateks. Tam je že sedaj 5 obratov. Sedaj pa pripravljajo po teh enotah tudi volitve obratnih delavskih svetov, ki naj bi bile 25. aprila. Tako bodo vzpostavili ekonomske enote v predilnici, tkalnici, opiemenitil-nici, splošnih obratih in v upravi. Več navzočih je tudi poudarjalo, da so v zadnjem času posvečali premalo pozornosti sodelovanju z mladinsko organizacijo in sprejemanju novih članov, ideološkem izpopolnjevanju in podobno, kar vse so vključili v smernice za bodoče delo. 4. c kalno organizacijo in druge organe. V gradbenem podjetju »Sava« je na primer 400 sezonskih in samo 60 stalnih delavcev. — Med gradbenimi delavci na železnici in drugod se je lani izmenjalo preko 500 delavcev. Vse to slabi samoupravne organe v teh kolektivih. V njihovi občini je zaposlenih skupno 11.048 delavcev. Od teh jih je 10.849 vključenih v sindikalne organizacije 54 podružnic. Lani so sindikalne organizacije pripravile 10 tečajev za pridobivanje kvalifikacij. Teh tečajev se je udeležilo 300 slušateljev, med katerimi jih je 261 z uspehom tudi položilo izpite. Prav tako so sindikalne organizacije pripraivfte 26 posebnih predavanj, ki pa se jih je udeležilo le 648 članov. Največ pa so govorili o sedanjem uveljavljanju novega načina nagrajevanja. Oblike in izfcitšnje v podjetjih so tako rasttčne, da bi jih kazalo podrobneje' proučevati. Velike spremembe prinaša nov sistem zlasti v zdravstveni služba, kot je na seji povedal delegat iz Zdravstvenega doma. Gradivo s sej vseh štirih komisij sedaj združujejo v fAiurmo poročilo in pripravljajo zaključke, ki naj bi služili za zadnjo razpravo na plenarnem zasedanju nfrfnnpi zbora, ki bo S. aprila. Ob združevanju trgovskih podjetij KORAK NAPREJ v četrtek, 13. aprila, je bil na Trgovinski zbornici posvet predstavnikov trgovskih podjetij živilske stroke na področju kranjske občine. v zvezi z organizacijo trgovske mreže, ki naj bi bala izvedena že v tem letu, so sprejeli izredno pomembne sklepe. Ti bodo ob uveljavitvi bistveno vplivali na razvoj trgovskih podjetij. imelo eno samo podjetje 61 poslovalnic, nastopil problem konkurence. Bojazen, da bi tako podjetje postalo monopolist in neovirano diktiralo cene, je odveč. Kakor v Kranju bi se tudi v Skofji Loki in Tržiču ustanovila podobna trgovska podjetja. Ta bi imela svoje poslovalnice tudi na področju kranjske občine in obratno; kranjsko trgovsko podjetje bi poslovalo Deset maloprodajnih trgovskih podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo živil, je v preteklem letu s svojimi 61 poslovalnicami ustvarilo 1.436 milijonov prometa. Pri vsem tem precej visokem prometu pa je bilo ustvarjenih le približno 6 milijonov dinarjev skladov in še od tega zneska se lahko porabi za investicije le 4 milijone dinarjev. Pri vsem tem pa Še niso upoštevane anuitete, ki jih je trgovina dolžna plačevati iz teh sredstev. Dejansko torej trgovina ni ustvarila sredstev, katera bi omogočila modernizacijo in nadaljnji uspešen razvoj. V letošnjem letu se pojavlja tudi odplačevanje anuitet na obratna sredstva. Tega pa trgovina pri taki razdrobljenosti ne bo zmogla. Ne samo to, tudi stroški poslovanja so izredno veliki. Trgovska mreža za živilsko stroko ima osem uprav, v katerih je zaposlenih 33 pisarniških uslužbencev. V kolikor pa bi obstojalo samo eno podjetje, bi se znatno zmanjšal administrativni aparat, pri čemer bi prihranili na osebnih izdatkih več kot deset milijonov dinarjev na leto. Prav tako ne more razdrobljena trgovina zaradi pomanjkanja skladiščnih kapacitet nakupovati blago direktno, temveč se mora posluževati gro-sistov, kar vse dviguje ceno prodajnih artiklov. Vse te razmere narekujejo, da se morajo trgovska podjetja združiti. Zato je bal na četrtkovem posvetu sprejet sklep, naj se imenujejo po trgovskih podjetjih ko- Da se žene v večjem številu ne misijev ki naj proučijo vse pro- zaposlujejo in da tudi tiste, ki so z določenimi poslovalnicami tudi v tržiški in škofjeloški občini. V vsakem primeru bi se s takim prelivanjem ustvarile razmere, ki bi ščitile interese potrošnika. V bližnji prihodnosti bi se tak sistem organizacije trgovskega poslovanja uvedel po vsej Gorenjski. Ob temeljiti proučitvi so se na posvetu predstavniki živilske trgovine strinjali, da je ta pot mogoča. Sprejeli so sklep, da se izvede takšna združitev v občini Kranj s 1. julijem in da se v novo podjetje vključijo vsa trgovska podjetja živilske stroke. B.T, Problemi in težave jeseniških žena Ne moreni v službo : koraj vsa podjetja in ustanove na Jesenicah iščejo nove delovne roke, hkrati ko mnogo žena odklanja zaposlitev Gornji pojav ni pravzaprav nič posebnega za Jesenice. Gre za ugotovitev, da so žene zadržane doma in preobremenjene z drobnim gospodinjskim delom. Hkrati pa mnogim ženam primanjkuje ustrezna kvalifikacija. O teh in podobnih problemih je Isti v strokovni sposobnosti in v pred kratkim razpravljala komisija za delo z ženami pri Občinskem odboru SZDL na Jesenicah. Po podatkih, ki so jih zbrali, je v njihovi občini zaposlenih več kot 4000 žena. Toda samo 107 jih je bilo ob zadnjih volitvah v delavske svete izvoljenih v te organe. V 2elezarni, kjer je zaposlenih nad tisoč žena, sta v centralnem delavskem svetu le 2 delavki. bleme v zvezi z združevanjem podjetij. Po mnenju nekaterih pa bi s taksno združitvijo, kjer bi zaposlene ne sodelujejo v večji meri v splošnem družbenem in delavskem upravljanju, je vzrok zla- S seje ObLO Kranj Imenovanja jamstva Na seji so biti tudi angleški gostje Kranj. 14. aprila - Včeraj je bila °Uo đTlevni red današnje seje je v^dPkr°dvidenin PreceJ vprašanj, ^eisk" pa je med njimi najpo-%h ne^ izvolitev novih občin-(j^ svetov. Dosedanja mandatna j0 * svetov pri ljudskem odboru bilo mreč Potekla. Razen tega jc 1^ 719 dnevnem redu za skupno ^ imenovanje novega šefa odseka za narodno obrambo ObLO Tržič, poročilo o delu komisije za ugotovitev delovne dobe in posebne dobe in poročilo o delu komisije za izdelavo predloga o določitvi skupnega pašnika, madtom ko so odborniki na ločenih sejah razpravljali o prošnjah za dodelitev oziroma prodajo zemljišč SLP. v sejni dvorani OLO seja Občinskega ljudskega odbora Kranj. Na seji je bila tudi angleška delegacija mesta Oldham, ki jo vodi župan G. F. Holden, v njej pa so bat Še tajnik občine E. Haines, vodja oddelka za finance A. Tneedvole in urednik lista »Oldham Cronicle^ John Stevenson, spremljal pa jih je tudi angleški konzul v Zagrebu F. W. Hali. Delegacijo iz Oldhamn, ki je sinoči odpotovala v domovino, je na seji pozdravil predsednik ObLO Kranj tovari« Franc Puhar. 2upan Oldhama G. F. Holden pa se je v imenu delegacije zahvalil za gostoljubje, ki so jim ga izkazali Kranjčani. Povabil je deleg^ cijo Kranja na obisk v Anglijo. Po uvodnih svečanostih so odborniki začeli z dnevnim redon^ seje. Na skupni seji so najpre.' imenovali komisijo za odmero davkov samostojnim poklicem Imenovali so člane v svete zdravstvenih ustanov, nadalje člane 1 upravni odbor Družbenega skla:l za šolstvo in v zadnji točki skupn seje so razrešili dolžnosti dosedr njega predsednika ObLO Kran tovariša Franca Puharja, ker odhaja na novo dolžnost. Za namest- nika so izvolili dosedanjega pod- . 1960, prevzeli so souBtanovitetjske predsednika tovariša Iva Šefica. I pravice za samostojni zavod Go-Na ločenih sejah so odborniki renjski sejem, potrdila so garan-ObLO Kranj potrdili zaključni I cijc nekaterim gospodarskim or-račun odseka za dohodke za leto I ganizacijam in drog©. M. Z. družinskih razmerah žena. To je bilo razvidno zlasti iz posebne ankete, ki so jo tam opravili. Na Jesenicah hudo primanjkuje delavcev. Trgovine, gostišča, razne ustanove kakor tudi gospodarske organizacije imajo dolge spiske nezasedenih delovnih mest. Hkrati pa je, kot je bilo ugotovljeno, 373 žena, ki bi lahko opravljale določena dola. Toda 290 izmed teh je odgovorilo, da ne more zdoma v (Nadaljevanje na 2. str.) !!lllKHinilll!IIIHIiililHt!l!!llll!ll!!!!lini»!»H1l»liltUI!UtHUlM SODBA »NAPADALCEM« KRANJ, 14. aprila — Danes dopoldne se Je začela pred senatom Okrožnega sodlSča v Kranju razprava o Dragu Hr-ženjaku, Aatonu Polancu, Štefanu So-franicu, Štefanu BariSlču In Vladimir)« Rebernlku. Omenjenih pet obtožencev }« sodelovalo prt gnusnih napadih na nekatere Kranjome v oktobru lani te v Januarju letos. V času (okoli 16. ure) ko to poročamo Je bilo sklenjeno Sele dokazno gradivo. Besedo pa bodo imeli popoldne Se tožilec in obramba, nato pa bo proti večeru pet-članski senat Izrekel sodbo. O razpravi hrt sodbi bomo podrobneje poročali v ponedeljkovi SterlTir«. M. Z- S ceirinovc seje ObLO Kranj. V ospredju angleški gostje 48235300020207020223000223232353532353230223234853232348002348532353535353485353482353485353235323234823 NOTRANJA IN ZUNANJA POLITIKA SOBOTA, IS. aprfla ** Priprave za proslavo 20-letnice revolncije Kot v partizanih Iz sedmih krajev bodo krenile obnovljene partizanske enote proti Poljanam Okrajni iub za organizacijo partizanskih pohodov Jc skupne s preživelimi komandanti nekdanjih partlzaaMldh enot izdelal podroben nacrt za pohode na osrednjo okrajno proslavo v počastitev 20-lctntce revolucije, ki bo 4. Julija na Poljanah nad Jesenicami. Skupno bo takrat na dvodnevnem pohodu 7 partizanskih enot. Iz Trtica bo krenil KokrSkI odred, iz Skofjp Loke Loški odred, k Kranja Prešernova brigada, iz Bohinja Bohinjsko-jeseniški odred iz Jesenic Cankarjev bataljon ter iz Radovljice bataljon VDV. Vsaka enota bo prehodila približno 100 km po znanih partizanskih krajih in vkorakala 4. julija na Poljane. Enote bodo vodni preživeli komandanti teh partizanaklh enot v času NOB, glavnino pa naj M predstavljali ostali preBveH bord In mladina predvojaške vzgoje. Prav Oko pripravljajo veliko udeležbo članov tasfinovisjuJuBi fat športnih organizacij. Start bord bodo tolmačili potek tn pomen nekdanjih bojev po posameznih krajih, cvečer bodo organizirali mitinge itd., tako da bodo mladi udeleženci spOTiiaM vanj dal stvarnega življenja m težav partizanskega boja. RffllliniHinMaiil^^ Ljudje m dogodki Pretek* četrtek ja odpotoval Iz nase države predsednik zakonite moške/ vlade princ Suvana Fuma. Pri nas je bil dva dni na uradnem obisku. Visoki laoški državnik je obiskal že več evropskih drŽav, prav te dni pa Je bil povabljen tudi na obisk v Washing-ton. Ob teh obiskih si Suvana Fuma skuša zagotoviti podporo svoji koncepciji o ureditvi položaja v Laosu, ld bi naj postal neodvisna, blokovsko nepovezana, nevtralna država. Nobenega dvorna nI, da bo le tako mogoče v deželi, ki te 20 let ne pozna miru, zagotoviti red, mir in gospodarski razvoj. NI naključje, da Je na svoji turneji laoski državnik obiskal tudi halo dr-| žavo. Jugoslavija si Je s svojo do- PO OBISKU sledno politiko miroljubnega sožitja pridobila velik ugled v svetu, zlasti med tistimi narodi, ki se bore za neodvisnost in proti tujemu vmešavanju v njihove notranje zadeve. Tudi v laoskom primeru se Je naia država f.e od začetka zavzemala za pravično rešitev spora, v skladu z željami večine moškega ljudstva. Podprla Je neodvisno orientacijo vlade Suvana Fume hi obsodila tujo intervencijo. Tudi med pogovori v Beogradu Je laoški predsednik lahko spoznal, da Jugoslavija alej ko prej podpira pravične tetnje za rešitev laoike krize. V Laosu je zadnje dni sicer mirno. Toda mir Je an sedaj le začasen, kajti laoško ljudstvo te dni praznuje svoje novo leto. Zdi se pa, da bo morda kaj kmalu tudi dejansko prišlo do pomiritve. K temu bo seveda v veliki meri prispevala tudi sedanja turneja predsednika Suvana Fume. Vse kaže, da bo že ta teden dosežen med ZDA in Sovjetsko zvezo sporazum o ustavitvi ognja v Laosu. Ko bi prieio do premirja bi se takoj sestala kontrolna komisija, ki bi pripravila konferenco 14 držav o Laosu. Kdaj in kje naj bi bila konferenca za sedaj še nI znano. Kambodža ja prav ta dni predlagala, naj M se državniki 14 držav sata v Žen svi, če že ne žele priti v Kambodžu, kot so prvotno predlagali. ZDA za sedaj te niso Jasno opredelile svojega stališča do tega problema. Po prvih dokaj ostrih ukrepih, se Je položaj sicer že nekoliko ublažil. Kennedv Je ugodno ocenil sovjetsko noto o rešitvi laoške krize, Čeprav je izrazil še določene pomisleke In r** zerve. Tudi dejstvo, da so ZDA povabile princa Savana Pumo naj obišče Washington, medtem ko vse do prsd kratkim niso hotele nI'"-ar slišati o zamislih legalnega laoškega prenders za rešitev krize, govori v prid tistim, ld trdijo, da so se stališča ZDA do tega problema ublažila. Ni torej pretirano pričakovati, d* bo v tem delu svete končno le *** vladal mir. To bi bil nadvonaso ven* prispevek k utrditvi miru. Leto 1941 na Gorenjskem 0 delu krajevnih organizacij SZDL Muzej revolucije v Kranju bo v okvira 20-letnice revolucije In v oksrirM Tedna muzejev odprl posebno razstavo pod naslovom »Leto 1941 na Gorenjskem«. Razstavo bodo odprli danes, v soboto, 15. a-prdla ob 18. uri v prostorih mestnega muzeja v Kranju in bo odprta do 5. maja. Na željo občinskih organov bodo razstavo potem lahko prikazali tudi v drugih kraj*h. Razstava obsega več kot 160 originalnih dokumentov, fotografskih posnetkov in drugega dokumentarnega gradiva, ki z ustreznimi podpisi prikazuje potek revolucionarnega gibanja, okupacijo z vsem terorjem nad prebivalstvom ter oboroženi upor s prvimi partizanskimi enotami. Na začetku prikazuje razstava težko stanje v deželi tik pred vojno z izgonom ljudi v Medjcrečje in Bilečo. Sledijo slike o izdajstvu naše pote kolone itd. Precej gradiva nazorno prikazuje vdor sovražnika, rušenje komunikacij, prve odgone naših ljudi v nemSka ujetniaka taborišča, prevzem civilne oblasti itd. Zatem pa razstava prikazuje organizirani upor, ki ga pripravlja Komunistična partija. Prikazan je Pokrajinski komite na čelu s Stanetom Žagarjem ter okrožna komiteja Kranj in Jesenice. Zaživelo je delo ilegalnih, zalednih organizacij. Zbirajo se prve skupine preganjanih ljudi, formirajo se pert iranske enote, perthtani rušijo mostove in podob-Nemci zapirati ljudi v Begunje, no. Da bi narod prestrašili, začno izseljujejo Jih v nemška taborišča. Upor je vse močnejši. Sledijo zaprisege prvih organiziranih parti-borbe med partizani in Nemci itd. zanskih enot, prve neposredne Razstava končuje s posnetki tn goftke bitke, ki je pomenila močan drugimi dokumenti rz velike draž-udarec za okupatorja. Spomenik w Ljubnem prostovoljno delo vaičanov Pred kratkim je bala v Ljubnem razširjena seja krajevne organizacije SZDL, ki so se je udeležili tudi zastopniki vseh drugih krajevnih organizacij in društev. Največ so govorili o proslavljanju 20-letnlse vstaje. Osrednja proslava naj bi bila 24. avgusta, to je na dan, ko so v Ljubnem padli prvi talci in ko razen Ljubna tuđi kraji Otoče. Posave in Pra-proSe praznujejo krajevni praznik. Največja svečanost bo odkritje spomenika padlim borcem t Ljubnem. REŠEVANJE S SKUPNIMI MOČMI KRANJ - V četrtek, S. aprila, je bil na Zlatem polju sklican ustanovni zbor Društva prijateljev mladine. V razpravi je bila ugotovljeno, da je med ljudmi dovolj pobud in bi se dalo s skupnimi močmi uspešno rešiti mnoge probleme. Vendar pa je med ostalimi organizacijami in SZDL premalo povezave, kar kvarno vpliva na samo delo. Zediroll so se, da bo organizacija SZDL z anketo ugotovila mnenje In želje tamkajšnjih prebivalcev o vzgoji in varstvu otrok. Na osnovi zbranih podatkov bodo pričeli z reševanjem najaktualnejših problemov preko akeije pri organizaciji SZDL. DOBRI POGOJI DUPLJE — Krajevna organizacija SZDL je skupno z drugimi društvi in organizacijami v Dupljah že večkrat razpravljala o ureditvi klubskih prostorov. V glavnem obstajajo vsi pogoji za to. V vasi Je bil zgrajen s sodelovanjem vaičanov, posebno pa še gasilskega društva, velik in lep gasilski dom. V njem Je dvorana z odrom, U Jo uporabljajo za razne prireditve. Pod odrom sta dve veliki sobi, v katerih imajo že sedaj ožje posvete raznih odborov Itd. TI prostori so ne samo slabo opremljeni, temveč tudi skrajno malomarno vzdrževani. Prav v njih je možno urediti klub. V zadnjem časa so se sporazumeli, da se prostori doma odpro za vse vaščane. Sestavili so poseben odbor, ki bo upravljal s prostori in skrbel tudi za vzdrževanje. Za ureditev klubskih prostorov imajo že nekaj sredstev. bgl8zhr KAR CEZ NOO Jeseničani so MU v sredo zjutraj nemalo presenečenj nad pogledom na Gosposvetsko cesto med železniško postajo in gimnazijo. Tam so bili lepi kostanji na obeh straneh ceste, ki so bili prav prejšnje dni ozeleneli in so oznanjali pomlad. V sredo zjuir&j pa kostanjev ni bilo več. V tisti noči so s traktorji in drugo mehanizacijo kar na hitro Izruvall vse kostanje ter jih odvlekli na prostor pred postajo in pred gimnazijo. Ljudje so se zjutraj ustavljali, pogovarjali o novem izgledu te ceste itd. Nekateri so obžalovati kostanje m zelenje, drugi so utemeljevali nujnost razširitve te ceste itd. Toda nekaj so vsi zamerili izvajalcem teh del. Menili so, da bi bilo prav, da bi prej, kot se lotijo takega dela, morali poslušati glas stanovalcev, prebival-vec določenega kraja, volivcev. Pri tem se res vsiljuje vprašanje ljudi kot samoupravljavcev. -Morda Je kdo izmed tistih, ki je v sredo zjutraj zagledal podrte kostanje prejšnji večer razpravljal o ureditvi šele, o vodovodu 1» o drugih zadevah in ob tem dobil trdno prepričanje, da aktivno sodeluje pri odločanju o posameznih stvareh. Toda ta prizor m« je omajal to prepričanje, kajti nekaj, kar je njega zelo zanimalo, so drugi opravili kar čez noč, ne da bi ga vprašali za mnenje aH pa vsaj o tem obvestili. -I. e. V prizadevanju za postavitev spomenika je najaktivnejša krajevna organizacija ZB. Njeni čla- POZIV NA BOJ Na današnji dan pred 20. leti, dne 15. aprila 1941., je Centralni komite Komunistične partije Jugoslavije objavil razglas jugoslovanskim narodom s pozivom, naj se pripravijo na boj proti okupatorju. Proglas Je zlasti opozarjal na nevarnost bratomorilskega boja, kar je bilo načrtno organizirano s strani okupatorja. Se posebej Je proglas opozarjal hrvaški narod, kjer so ustaši začeli razpihovati budo mržnjo proti srbskemu in slovenskemu narodu ter pripravljati notranji medsebojni boj. ni so organizirali posek in prevoz 15 kubičnih metrov darovanega le • sa. Pri poseku in spravilu lesa nn od vozno mesto je sodelovalo 40 delavcev. Skupno so opravili 166 udarniških ur. V nedeljo, 9. marca, so tudi kmetje-zadružniki takoj po volitvah v zadružni jvet odšli na udarniško delo. 13 voznikov in 8 nakladalcev je z vprežno živino zvozilo les na žago in opravilo vsega skupaj «3 delovnih ur. Do sedaj znaša skupna vrednost opravljenega aala, ne upoštevajoč lesa, 30.000 dinarjev. Poseben poudarek praznovanj v krajevnega praznika in 20-letnice vstaje pa namerava dati tamkajšnje Turistično društvo, ki bo pripravilo Dan narodnih noš. Te oni po suetu TITO POTUJ« PO TUNIZIJI Predsednik Tito je v četrtek, 13. apriia, popoldne s soprogo * člani delegacije prispel v Keruan, staro prestolnico Tunizije. Pp*' sednika Tita je na ulicah pozdravilo 40:000 ljudi, to je prafctfg? vse prebivalstvo tega turrizijskega mesta. Popoldne je prede«*** Tito obiskal nekatere znamenitosti mesta, nato pa je ©dpotovrf mesto Monasttr, kjer je tudi prenočil. RAZGOVORIKENNEDY—ADENAUER Zunanja ministra ZDA in Zahodne Nemčije Dean Rusk in BTs** tano sta se v sredo v State Departmanu dve uri razgovarjaSa o b*T linakem vprašanju. Razgovorov se je večidel udeleževal tudi zab** nonemskd kancler Adenauer. Na četrtkovih razgovorih pa steJjf predsednik ZDA Kennedv in kancler Adenauer pogovarjala p*** vsem o berlinskem vprašanju. Kot poročajo je bilo to sreča*** obeh državnikov »zelo prijateljsko«. NAJVEČJA STAVKA STOLETJA Na Danskem traja že od srede, 12. aprila, največja stavka ^ letja v državi. Stavka je ohromila tri četrtine proizvodnje kovin«*: industrije in skoraj ves uvoz in izvoz. V njej sodeluje okrog delavcev. Stavkati so začeli po petmesečnih brezuspešnih pogaja*^ o zvišanju minimalnih plač od 200 na 240 kron tedensko. Vpliv ***** ke se pozna tudi na trgu. Kmetijski pridelki so se v mestu po*-*^ ker je zaradi stavke transportnih delavcev dovažanje onemogoč*'8^ NEMIRI V NIKARAGUI Listi Kostarike dn Hondurasa pišejo, da so na raznih podr°^> Nikar agu e uporniški odredi v zadnjem času povečali svojo dej*v^ z namenom, vreča diktatorsko družino Somoze. UpornrSke skUP*^ delujejo na področjih med glavnim mestom Nikarague Manag*>* kostariSko mejo na jugu. Uporniki delujejo zdaj na petih rae#*"^ področjih Nikarague. RAZGOVOR BOLIKANO—GIZENGA Podpredsednik Heove vlade Boli kano se Je v sredo po tel*^^ raagovarjal s predsednikom republike Kongo, Gizengo. Razgavor v* jejo v okvir prizadevanj, da bi Prišlo do direktnih stikov ined^: stavnaJd zakonite vlade v StanlevviMu in roed raurpador ji * Tje°r^A villu. V Leopoldvillu pravijo, da bi do takega sestanka utegnil0 prihodnji teden v Atenah. Toda sporazum o tem še rri doseže ^steaV^S^I^^aVav^^« *^e>^ev^e*>»*>e>^^^^^^^-%^>v« Pred občnim zborom ObSS Tržič Komisije že delalo Konec tega meseca bo redni letni občni zbor Ojjf TriHc. Za ta zbor se Tržičani že dlje pripravljajo. *J I Je tudi pričakovati, da bodo zaključki zbora konkretnoj kot so bili doslej in da bodo tudi razprave pokazale , dobrih In slabih strani v dosedanjem delu sindik« Večje uspehe sindikalnih organizacij nam zagotavlja že tudi Prostovoljci z Ljubnega, ki bodo postavili spomenik padlim IWIWH»HWWHWW« ■ Po leorgaolzacni gajfljkih druitev v triiJki občini je tedaj na tem območja U drsitev i 15 operativnimi enotami. Via draitvs pa zajemajo 1139 članov in Slanic in je itevilo članstva v enem leta padlo za 47. MALA ANKETA — MALA ANKETA — MALA ANKETA-MALA ANKETA-MALA ANKETA-MALA ANKETA—MALA ANKETA-MALA ANKETA ^^^^%^^^%^<^^^^^^'^ ^*vsv* treh samo PRAV DOBRO Večkrat beremo v časopisju zahvale, lahko bi zapisali tudi - priznanja, ki jih dobijo gasilci, reševalne postaje in podobne dežurne službe, ker so pravočasno posredovali in preprečili škodo. DrugI pa spet, največkrat za ovinkom, a-porabljajo najgrše Izraze, ker niso uspeli priklicati dežurnega. Prav zaradi takšnih različnih Izkušenj, smo se v četrtek, 13. aprila, tudi sami hoteli prepričati, kako posamezni dežurni v kranjskem okraju opravljajo svojo službo. Zato smo izbrali za našo akcijo, če Jo smemo tako imenovati, naslednje telefonske številke: Ot (postaja ljudske milice - prijava prometnih nesreč in kaznivih dejanj ter gorskih nesreč), 03 (gasilci), 04 (reševalna postaja) in Se nekatere druge, predvsem za prijavo elektronih okvar, ki pa imajo v posameznih krajih različne telefonske številke. PRVI PREIZKUS Ob 20.15 smo najprej poklicali kranjske gasilce. Tamkajšnji dežurni je v trenutku, ko se je prvič oglasil zvonec, že dvignil slušalko. Povedali smo mu zakaj gre in se mu opravičili, kot smo se zatem vsem ostalim, ki smo jih po nepotrebnem vznemirjali. Ta poikus z gasilci je bil za nas prijetno doživetje. Tako kot kranjski, se je takoj oglasil tudi dežurni gasilec na Jesenicah in gasilec prostovoljne čete na Bledu, v Radovljici in Tržiču. Podobno kot z gasilci, je bilo tudi Jeo smo zavrteli številko 02. Dežurni miličniki so takoj povsod dvignili slušalko: v Kranju, Tržiču, Radovlijol, Zireh, Gorenji vasi, Bohinju, na Bledu in Jesenicah. Na vrsti so bile potem reševalne postaje. V Kranju, Radovljici in na Jesenicah smo takoj dobili zvezo, medtem ko v Tržiču ni bilo nikogar pri telefonu, čeprav smo tamkajšnjega dežurnega poklicali kar Šestkrat. Najprej ob 20.25 in potem še petkrat v presledkih po pet minuti Predstavljajte si, da bi zares potrebovali pomoči Podobno Je bilo tudi v Kranju z dežurno službo v Hektoo Kranj. V latam času tudi tam ni bilo nikogar pri telefonu! Tako kot v Kranju je bilo tudi na Jesenicah, ko smo zavrteli številko 3-73! Razveseljivo pri tem pa je, da bi na Bledu in v Radovljici lahko takoj prijavili okvaro na električnih vodih, čeprav imajo tam dežurne telefone v privatnih stanovanjih. Razen vseh omenjenih številk smo v Kranju zavrteli še dve številki dežurnih služb: dežurne lekarne in zdravniške dežurne službe. Uslužbenki sta povsod takoj dvignili slušalko. Pri tem pa prve ni zmotil niti radijski spored četrtkovega večera domačih melodij, druge pa niti delo, saj so skoraj v istem trenutku sprejeli v ambulanto kar trt ponesrečence. DRUGI PREIZKUS S tem naš posel v četrtek zvečer še ni bil opravljen. Predstavljali srno si, da dežurni do devetih, morda do desetih zvečer, Še v redu opravljajo svojo službo in da jih potem premaga spanec. Zato smo iste telefonske številke zavrteli še v času 22.55 do 23.15. Rezultat drugega preizkusa je bil enak prvemu. Kjer so se nam prvič oglasili (ker se tem nismo .opravičili po telefonu, se jim oproščamo sedaj), so se nam tudi drugič. Dežurna služba Blektro Kranj, na Jesenicah telefonska številka 3-73 in reševalna postaja v Tržiču (pa so se bili tudi v omenjenem Času brez dežurnih pri telefonu! Zato nam oprostite, če smo dežurno službo na Gorenjskem prav zaradi teh morali oceniti s .prav dobrim redom, saj bi sicer lahko dobili odlično oceno. IN SE V PRAKSI... Takoj po opravljenem poslu smo zapustili redakcijo in odšli na nočni počitek. Toda ... Ura je bila 23.20. Ostal sem sam in ko sem šel mimo kranjske restavracije »Jelen*, je nekaj korakov pred menoj padlo iz zraka nekaj gorečega. Kaj naj bi to bilo! Ogenj je bil nepopisno svetel. V tistem trenutku sem zagledal močno svetlikanje tudi skozi okno zgornjega nadstropja »Jelena-«. Razen močne svetlobe pa se je skozi okno začel valiti tudi gost bel dim. Kmalu je bila pred poslopjem gruča ljudi. Hitro sem stekel h glavnim vratom, ki bo bila že zaklenjena. K sreči so mi takoj odprli tamkajšnji uslužbenci, ici so zaključevali z delom. Med tem je nekdo obvestil tudi že poklicno četo kranjskih gasil-1 cev in Ljudsko milico. Ko smo prišli v zgornje nad- stropje se je valil po vsem hodniku iz sobe gost dim, ki ga pljuča niso prenesla. Komaj smo našli ljudi, ki so se znašli v nenadnem dimu in na vso moč kašljali. Odvlekli smo jih na čistejši zrak, v tistem trenutku pa so bili že gasilci na mestu z dvema avtomobiloma in tudi vso posadko, prav tako pa tudi miličniki. Pri vsej naglioi nisem mislil na uro, toda prepričan sem, da so prišli gasilci prej kot v dveh minutah! — Dežurna služba je torej kot nalašč v četrtek zvečer rudi praktično položila izpit z odlično oceno. Čeprav ne sodi nadaljnje opisovanje tega dogodka v to rubriko, prav gotovo bralce zanima, kaj je bilo. V sobi je bil nek moški, ki je delal neke kemične preparate. Moža navidez marsikdo pozna s kranjskega trga, kjer svoje proizvode prodaja. Tudi v četrtek zvečer je mešal neke kemikalije v navadni kuhinjski ponvi na električnem kuhalniku. Ko je v ponev dodajal žveplo, se je to nenadoma vžgalo (kako, še ni moč zapisati). Prestrašeni možakar je prijel ponev in jo vrgel skozi okno na cesto, kjer k sreči ni bilo ne Človeka in ne avtomobila. Komentar k temu je vsekakor odveč I V hotel res ne sodi primitivna proizvodnja kemičnih preparatov! B. Fajon način letošnjega poteka zbora v Tržiču. V nekem stfjJJ, bo občni zbor potekal ves Najprej bodo o posameznih Pjj, blemih ločeno razpravljale ^Ljlfi sije, o zaključkih komisij V°\p> razpravljali na skupnem z35 Prva komisija se je žc s*9^ minuli ponedeljek, 10. t^^f^jr1 komisija je razpravljala o Prj{r-min družbenega upravljanj«; ^ zen te komisije bo prihodnji 'p nedeljek zasedala komisij*^ gospodarske investicije i« beni standard, naslednji P0"1^ Ijek pa še tretja komisija z* ^ cialna in druga vprašanj* delavski turizem. Ne morem v služb0 Nadaljevanje s prve stran1 ^ službo, čeprav bi to zelo Td^f/.e^ nimajo komu prepustiti &° $1* domačega dela, kuhanja, vflf otrok itd. ^ Sedaj pripravljajo končne ^ ključke, da bi pomagali te*Tci^' lavkam in hkrati okrepili o nost žena v občani. \A Prva stvar je pri vars^ $ ustanovah. Vrtca na Jeseni^ ^ na Javorniku ter Dom igre yoX$ la na Plavžu, zdaleč ne ^ sprejeti vseh otrok zaposleni J,^ ter. Treba bo razširiti te zr? °e * vosti. Hkrati s tem so t^jici"1 družbeno prehrano. Kljub tPggpi' gostiščem in menzam, na ^fl* cah še vedno nima zaposlena ^ kje dobiti po končanern ^ p, ustrezno in ceneno kosilo, ^#1»"' nesla domov za celotno Prav tako je važno .stt^^iiij izobraževanje žena. V" dveh letih 'so tam organi^ jO različnih oblik izobraževanj e strokovnega osposabljanja za katerih se je udeležilo s^fLtgS^0 delavk. Tako jih je 141 ^o, strojepisno in stenograf.* 70 administrativno šolo, je kvalificiralo za kuharice 15. aprila 1961 GOSPODARSTVO STRAN Pred spomladanskim Gorenjskim sejmom Kaj so pripravili? Letošnji prvi spomladanski Gorenjski sejem bo imel posebno obeležje. Potrošnikom bo od 25. do 29. aprila omogočen izreden nakup potrošniškega blaga. To je prvi poskus velike razprodaje blaga ob menjajoči sezoni. Sejem bo v prostorih Delavskega doma v Kranju, nasproti avtobusne postaje. Na njem bodo sodelovala priznana gorenjska podjetja, nekaj pa jih bo prišlo tudi iz drugih krajev Slovenije. Maketa novega trgovsko-stanovanjskega centra v Tržiču To pot smo se pri nekaterih podjetjih pozanimali, kaj so pripravila za to veliko prodajo blaga V podjetju »Kroj-« v Skofjl Loki so nam povedali, da bodo pripeljali na trg vso vrsto konfekcije, kar jo izdelujejo. Potrošniki bodo lahko nakupili suknjiče, mo-"ike hlače, ženske letne obleke — •kratka vse, kar imajo na zalogi. Povedali so, da bodo vse izdelke podajali tudi po nekoliko nižjih onah. Svoje izdelke bo na spomladanskem Gorenjskem sejmu razprodaj alo tudi podjetje »Modna oblačila« iz L j ubijane. Kaj so pripra- Potrebnih bo okoli pol milijarde dinarjev za nove objekte, ki bodo sedanjo podobo Tržila povsem spremenili Ideja o ureditvi trgovsko-stanovanjskega centra v Tržiču je že precej stara. Utemeljena pa je vsekakor zaradi zastarelih trgovskih lokalov, slabih gostinskih prostorov in pomanjkanja stanovanj. Čeprav je bilo o gradnji tega centra že več let govora, so se te govorice letos že začele delno uresničevati. V izdelavi so že načrti za vse objekte, izvršena pa je tudi sondacija, ki je dala pozitivne rezultate. fržiški trgovsko — stanovanjski. nes poslopje, v katerem ima svo-Ce*Uer bo na prostoru, kjer je da- | je prostore Turistično društvo, pa Zbori volivcev v blejski občini Volivci o najbolj perečih zadevah Minuli teden so se v krajih blejske občine zvrstili zbori volivcev. Ob tej priložnosti so občani blejske občine obravnavali družbeni načrt in proračun za leto 1961, izvolili pa so tudi člane za nekatere šolske odbore. < Seveda so na zborih volivci ra-J^n družbenega plana pretresali 'te vrsto zadev, ki so potrebne re-«tve. Na blejskem zboru je bila .V vrsti avtobusna postaja. Prođem postajališča je na Bledu hecej pereč, zato je že v letošnjem družbenem načrtu predvideno, da bodo sedanjo avtobusno J^tajo pred Kazino opustili; no-^ postajališče pa nameravajo Rediti na prostoru med mle-l8^110 in hotelom Jelovico. Tarnaj bo sicer parkirna površina r^atno večja, vendar so volivci I^i že k temu predlogu izrekli ^katere tehtne pomisleke. — V . a*>ricah so volivci poudarili po~ Jebo po večjem sodelovanju med J^P m Podjetji pri urejanju "pisnih pralnic, ki bi jih lahko :***rabljali vsi občani. - V Rfb-eftl je bila spet na dnevnem re- ^ Število izdanih dovolilnic s« redne •hod« v naiem maloobmejnem prometu * bolj narašča. Do 21. marca je bilo Iz* ^»Oih v kranjskem okraju 2525 dovolilnic Pfthode v Avstrijo, r Avstriji pa 1460 j Prehode v nalo obmejno cono. Preho-* obeh strani pa je bilo doslej v Av-1446, v Jugoslaviji na 3325. du obravnava o pašnikih na Ta-ležu in predlog o regulaciji Save Ribno—Bodešče. Na Bohinjski Beli so govorili o potrebi sodobne trgovine za Spodnjo in Zgornjo vas, o gradnji spomenika in pa o vodovodu. -jb vse do vključno drugega obrata Tovarne kos in srpov, kjer bo 14-nadstropna stanovanjska hiša. Kolektiv Tovarne kos in srpov bo namreč še letos preselil svoj obrat, prihodnje leto pa bo na istem prostoru BPT že začela z gradnjo 14-nadstropnega stanovanjskega bloka, v katerem bo okoli 80 družinskih stanovanj in garsonier, v spodnjih prostorih pa trgovski lokali. Razen tega bo v sklopu tega centra še večje poslopje, v katerem bo restavracija, ekspresni bife in večja dvorana za potrebe gostinstva ali druge javne prireditve. V centru bo tudi odprta tržnica ter večji objekt s trgovskimi lokali (predvsem prehrambenimi). Vse te objekte prikazuje objavljena maketa, ki jo hkrati primerjamo s sedanjimi objekti na tem prostoru. Izgradnja tega centra bo veljala okoli pol milijarde dinarjev, prva sredstva pa bodo verjetno potrebna že letos, ker nameravajo že urediti levo obrežje Bistrice. Predvidevajo, da bo trgovsko-stanovanjski center lahko dograjen že do leta 1964. Razen tega bodo letos pripravili tudi idejne osnutke ureditve desnega brega Bistrice, ki bo z mostom povezan s trgovsko - stanovanjskim centrom. Na desnem bregu nameravajo graditi večjo kino dvorano (tudi letni kino) s 500—600 sedeži, parkirne prostore, celoten kompleks pa povezati s sedanjim hotelom »Poeta«-, ki bi ga bilo treba preurediti. Tudi za te gradnje obstajajo možnosti, da bi bile zaključene do leta 1964, seveda, če se bosta investitorja (Kino podjetje in »Pošta«) lotila zadeve z večjo prizadevnostjo. Pri celotni ureditvi pa bo seveda pomagal tudi ObLO, predvsem pri komunatrrih gradnjah. B. F. vili: moške obleke, moške in ženske balonske plašče, konfekcijske izdelke za otroke, vetrovke in še druge konfekcijske izdelke. — Za potrošnike je predvsem zanimivo to, da bo tudd to podjetje prodajalo svoje izdelke po občutno znižanih cenah. Kakšen bo popust, se še niso dogovorili. Gorenjskem sejmu bo prodaja čevljarskih in usnjarskih izdelkov. Planika iz Kranja, Tovarna čevljev iz Maribora, tovarna čevljev »Jadran« iz Mirna in »Toko« iz Domžal, bodo na trgu prvič nastopili kot poslovno združenje čevljarskih in usnjarskih izdelkov. — Skupno bodo pripravili komplete. Ženske si bodo lahko nabavile torbico, rokavice in najsodobnejše čevlje. Razam tega je tovarna — »Planika-« iz Kranja pripravila še 16 svojih modelov, ki jih bodo prvič pokazali in razprodaja!! prav na spomladanskem Gorenjskem sejmu. Kaj so pripravila druga Kot posebna zanimivost na le-) podjetja, pa bomo napisali še v tošnjem prvem spomladanskem | prihodnji številki. M. 2. G0SP0DRRSH8UGSTI USTANOVLJENA JE ZVEZNA priprave za priče:ek graditve elek- , PROMETNA ZBORNICA. V sklada trarno Bajina Baita na Drini, ki bo 1 z norim zakonom in poslovnem sodelovanju v gospodarstvu je bila ustanovljena Zvezna prometna zbornica. Ustanovni občni zbor je bil 7. aprila v Beogradu in se ga je udeležilo preko 300 delegatov in gostov ter predstavnikov gospodarskih organizacij s področja prometa. LETOS 60.000 TELEVIZIJSKIH SPREJEMNIKOV. Pred nedavnim jt Investicijska banka dodelila Zavodom RR NB dodatna devizna sredstva za proizvodnjo okrog 30.000 televizijskih sprejemnikov. Skupaj z že prejetimi sredstvi bodo Zavodi RR v Nila izdelali leto« 40.000 teh aparatov, medtem ko bo proizvodnja ostalih proizvajalcev televizijskih sprejemnikov znašala nad 20 tisoč. PRVA TOVARNA OBUTVE V ČRNI GORI. Na Cetinju je začela poskusno obratovati prva moderna tovarna obutve »Oro«, ki bo izdelala letno 600 tisoč parov čevljev. Tovarn« bo izdelovala obutev predvsem po italijan«kih vzorcih. ZAKLJUČEK PRIPRAV ZA GRADITEV HIDROCENTRALE V BAJI-NI BASTI. Te dni so bile končane proizvajala letno poldrugo milijardo kilovatnih ur električne energije, /grajeni so že vsi pomožni objekti, delavska naselja in podobno. Letoa bo preusmerjen tok Drine, prihodnji- leto pa bodo pričeli betonirati veliko pregrado. Vsa dela bodo popolnoma mehanizirana. V OPATIJI BO SVETOVNI KONGRES ZA UMETNA GNOJILA. V Opatiji bo od 9. do 12. maja svetovni kongres za umetna gnojila, ki se ga bo udeležilo več kot 500 delegatov iz vseh držav članic OZN, prav U ko pa tndl 300 predstavnikov jugoslovanskih kmetijskih organizacij, zbornic, zadrug, fakultet, institutov in podobno. Na kongresu bodo obravnavali predvsem vprašanja vpliva umetnih gnojil na povečanje donosa najvažnejših kmetijskih kultur. ŠE ENA TOVARNA ZA 2VEPLE-NO KISLINO. Razen tovarne ra žvepleno kislino z zmogljivostjo 235.000 ton, ki bo pričela obratovati že letos, bodo v borskem rudniku v prihodnjih letih zgradili še eno tovarno kontaktne žveplcne kisline z letno zmogljivostjo 100 tisoč ton. Vso skrb poklicnemu usmerianiii mladih Takšna pa je podoba sedanjega prostora v Tržiču, na katerem naj bi bili že leta 1994 novi objekti. Skalj» Lcka Zavod za zaposlovanje delavcev bo v aprilu organiziral za miadi-no,ki bo letos izstopila iz osnovnih šol, vrsto obisKov po raznih podjetjih v kranjskem okraju. -Namen teh obiskov je - seznaniti mladino z raznovrstnimi poklici in s posameznimi delovnimi postopki v kolektivih. Obiski bodo določeni po interesnih skupinah prijavi j encev. Tako si bodo mladinci, ki so se odločili za kovinsko stroko, ogledali podjetja, v katerih izdelujejo le kovinske artikle, drugi pa bodo odšli na ogled v tiste tovarne, v katerih se nameravajo zaposliti. V tem mesecu, to je v Mesecu usmerjanja mladih v poklice, bodo po vseh šolah v vseh treh občinah (2iri, Skofja Loka, 2eJezniW) izvedli anketo o željah za poklice za tisto mladino, ki se bo letos zaposlila. Komisija za poklicno usmerjanje pa bo mladino seznanila o prostih učnih mestih v občini, v okraju in v republiki. Komisija bo imela po šolah več se- Pogodbeno sodelovanje v kmetijstvu Na 6.330 hektarih Predviden porast kmetijske proizvodnje v letošnjem letu temelji na povečani proizvodnji v družbenem sektorju ter na organizirani proizvodnji v zadružnem sodelovanju ob nenehnem izboljšavanju agrotehničnih ukrepov pri pridelovanju poljščin v zasebnem sektorju. Med izboljšavami Je najpomembnejša večja potrošnja umetnih gnojil, za kar so v letošnjem letu dani boljši pogoji kakor pretekla leta. Nedvomno je, da bo k povečanju kmetijske proizvodnje prispevala znaten delež prav kooperacija. Pogodbeno sodelovanje razen osnovne naloge povečavanja kmetijske proizvodnje utrjuje in krepi tudi socialistične odnose na vasi. rsj?,*11 kooperacije za organiziranoj jo več skrbi za organizirano pro-Set^isko proizvodnjo so pred je- izvodnjo poljščin kot doslej « 0 setvijo izdelali na skupnih obej-" Za kmetijstvo pristojni sveti inskih ljudskih odborov in pa *V7tavniki kmetijskih zadrug. -Nd i 0 sprejetem planu naj bi s0rj i °Vali Pšenico v pogodbenem ltrop°Vanju na 890 hektarih, t«N Plr °a 1350 hektarih, črno dehtel-in lucerno na tisoč hektarih, ^ 24 ° travo mešanico in peso vfSirs , aektarih, na največjih po- Pa naj bi pridelovali kr- *astline in sicer na 2850 hek «e po sedanjih ugotovitvah pa lUto6ni' da ni bilo sklenjenih to-h4Ce p/>godb za pridelovanje pSe-trj 'kakor smo predvidevali. Za-J kmetijske zadruge posveti- <~b- enem pa morajo do časa izvršiti organizacijske priprave in zagotoviti potrebne agrotehnične ukrepe. Prav tako je dolžnost občinskih ijudskih odborov — da tekoče spremljajo sklepanje pogodb za kooperacijo in izvajanje odlokov o obveznem agrominimumu. Slednje so občinski ljudski odbori izdali zato, da se zagotovi hitrejše povečanje poljedelske proizvodnje na zasebnih gospodarstvih izven organiziranega pogodbenega sodelovanja e kmetijskimi zadrugami. — Odloki o obveznem agrominimumu se v glavnem nanašajo na proizvodnjo krmnih rastlin, manj pa na proizvodnjo pšenice. Semenski krompir se bo prideloval v pogodbeni proizvodnji na 250 hektarih. S tem semenom na meravamo zadostiti potrebam okraja in delno tudi drugih republik, nekaj pa ga bomo tudi izvozili. Semenska žita za organizirano proizvodnjo pa smo nabavili na selekcijskih postajah v žito-rodnih krajih, ki imajo boljše pogoje za vzgojo kvalitetnih semen. Upoštevajoč sedanje znižanje cen za prosto prodajo umetnih gnojil računamo, da se bo povečala potrošnja umetnih gnojil od 3500 ton v letu 1960 na 4500 ton v letu 1961, to je za 28 odstotkov. Pri tej količini bo porabljenih na hektar obdelovalne zemlje v pogodbeni proizvodnji povprečno 150 kilogramov gnojil. Tudi v živinorejski proizvodnji bo šlo letos pogodbeno sodelovanje v širino. Predvideno povečanje skupne proizvodnje v živinoreji za 8 odsotkov temelji na ko-operacijskem sodelovanju. V organizirani živinorejski proizvodnji bomo gojili letos 9 tisoč telet, osem sto govedi do dveh let starosti in preko dve sto govedi v sta- rosti od dveh do treh let. Nadalje bomo gojili 40 glav ostalega pitov-nega goveda in 4700 glav za meso; skupno torej 15.100 glav ali 3110 ton. — V pogodbenem sodelovanju bomo letos redili tudi 7 tisoč mesnatih in osem sto mastnih prašičev ter 25 tisoč piščancev za cvrtje. Tudi pogodbeno sodelovanje se vedno bolj preusmerja na gojitev mesnatih prašičev. Zato bodo morale kmetijske zadruge uvažati švedsko in holandsko pasmo prašičev, za kateri je značilna hitrejša in večja prireja mesa kakor pri ostalih pasmah. Izvršitev postavljenih nalog na področju pogodbenega sodelovanja bo terjala tudi spremenjeno delo kmetijskih zadrug. Te bodo morale prekiniti z dosedanjo prakso, ko je bila njihova glavna naloga samo odkup. Preusmeriti se bodo morale v kmetijsko proizvodnjo preko pogodbenega sodelovanja. Z večjo strokovnostjo kadra po kmetijskih zadrugah in s pravilnimi organizacijskimi prijemi, ob dejanskem sodelovanju med pridelovalci in zadrugo je mogoče zagotoviti pravo kooperacijo, ki bo temeljila na obojestranski ekonomski koristi. Ker pa za tehnično izvedbo te naloge zacJruge razpolagajo le z najosnovnejšo mehanizacijo, Je nujno potrebno v bližnji prihodnosti nabaviti še nove stroje in opremo. Stankov, na katerih se bodo pomenili s starši. Psihološki pregledi vseh otrok pa bodo vsak.teden v Skofji Loki pod vodstvom psihologa in pedagoga. Letos bo na območju vseh treh občin končalo osemletno šolanje preko 445 mladincev in mladink. 2e v februarju in marcu je Zavod za zaposlovanje in usmerjanje mladine v poklice organiziral skoraj po vseh šolah vrsto predavanj o tej tematiki in razpisal nagradno tekmovanje za najboljši spis in najboljšo risbo v zvezi z zaposlovanjem v poklice. Z letne konference TK ZK v Planiki 0 proizvodnji in upravHaniu T torek popoldne je bila v Planiki letna konferenca tovarniškega komiteja ZK. Konference sta se udeležila- tudi predsednik OO SZDL, tov. Jakob Zen in sekretar občinskega komiteja ZK Kranj, tov. Štefan Kadoič. Na konferenci so razpravljali predvsem o proizvodnih problemih in o organizacijskih vprašanjih tovarniškega komiteja Zveze komunistov. V poročilu za letno konferenco ZK je bilo rečeno, da so ravno člani Zveze komunistov in sindi kalna organizacija odigrali pomembno vlogo s tem, ker so skušali prikazati članom kolektiva prednosti novega sistema nagrajevanja. Pri tem je bilo poudarje no, da je bilo to zgrešeno v toli ko, ker niso reševali vprašanje nagrajevanja za celotno podjetje — pač pa samo za tovarno. Pri tr- SEJA UPRAVNEGA ODBORA GORENJSKE TURISTIČNE ZVEZE V torek, 11. aprila, je bila v Kranju 19. redna seja GTZ, ki je bila hkrati tudi zadnja seja UO pred občnim zborom, ki bo 21. aprila. Člani upravnega odbora so na seji obravnavali letno poročilo Gorenjske turistične zveze za leto 1960, ki vsebuje opis dela vseh 26 turističnih društev z Gorenjske .govorili pa so še o pripravah za izdajo propagandnih edicij in o nekaterih pripravah za občni zbor. VSI USPEŠNI Na .seminarju za poslovodjo gostinskih obratov kamniške in domžalske občine, ki jo trajal dva tedna, je vseh 18 udeležencev uspešno položilo izpite pred komisijo, ki so jo sestavljali zastopniki gostinske zbornice in gostinske šole. Kot uvod v turistično sezono je bil seminar zelo koristen prispevek k izboljšanju gostinstva na tem področju. govski mreži pa opažamo nepravilnosti pri delitvi dohodka šele sedaj, je dejal sekretar TK ZK, ko imamo napravljen zaključni račun. V samem poročilu in tudi v nadaljnji razpravi je bilo navedeno, da se je v Planiki premalo skrbelo za racionalnejšo uporabo strojev. Tak način dela bi lahko nadomestil nova investicijska vlaganja ali pa povečal prorizvorlrrjo že na obstoječih strojih. Ko so udeleženci torkove letne konference v tovarni Planika razpravljali o ekonomskih enotah, so poudarili, da morajo bati le tako organizirano, da bodo delavci res lahko sami gospodarili s svnfjirm osnovnimi sredstvi v ekonomski enoti in da bodo tudi osebni prejemki neposredno vezani na ustvarjeni dohodek oziroma proizvodnjo. Jasno pa jc, da bo treba z osnovanjem ekonomskih enot izvoliti tudi obratno dolavske svete in izdolaiti pravilnike o njihovih pristojnostih. Zato prav na tem področju čaka organizacijo Zvezo komunistov pomembno delo. Pri organizaciji teb enot oziroma pri decentralizacija delavskega samoupravljanja bo treba pritisniti k aktivnemu delu vse člane. Ti naj tolmačijo delovnemu kolektivu utemeljenost in koristnost takšne organizacijo tako za posameznika, kakor tudi za podjetje v celoti. Z uveljavitvijo ekonomskih enot se bodo dosti laže reševali tudi nekateri problemi — kakor slaba organizacija dela, vprašanje pravilnosti norm in podobno. 291562 STKAN OBVEŠČEVALEC SOBOTA, 15. aprila gj r H Lil O O L S S I PRODAM MELBROSIN — preparat cvetnega prahu in matičnega mlečka (GELLE ROYALE), garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod MELBRO-COOP (Zavod za čcbelar-»tvo — Kalnik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kcmofarmaciji«. 1215 Prodam dobro ohranjen lesen skedenj (pod) krit z opeko. Možnost prestavitve. Naslov v oglasnem oddelku. 1411 Prodam vola 400 do 450 kg težkega ali zamenjam za kravo, ki ima po 4 litre mleka. A. Ž., Sp. Besnica 47. 1384 Prodam smrekov gozd v Drulovki. Koželj Franc, Stara Loka 44, Šk. Loka. 1389 Prodam enostanovanjsko hišo primerno za obrtnika. Naslov v oglasnem oddelku. 1412 Prodam 2 poslovna prostora v centru Kranja najboljšemu ponudniku. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Miren«. 1413 Prodam nov izruvač za krompir, slamo-reznico, puhalnik za seno, kompletno cir-kularko z ogrodjem za žaganje drv, elek-tro motou 15 KM in motorno žago za podiranje drevja. Bohinc Jože, Zg. Brniki 60, Cerklje. 1414 Prodam tepe suhe mecesnove deske debeline 25 in 20 mm. Hotemože 26. 1415 Prodam mlado kravo s teletom ali brez. Povije 8, Golnik. 1416 Prodam Fiat 110, tip 48. Naslov v oglis-nem oddelku. 1417 Diana — Diirkopp 200 cem skoraj nova Z vsem ostalim priborom, ugodno naprodaj. Stirnova 16, Krani. 1418 Prodam enostanovanjsko hišo v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 1419 Zelo poceni prodam zakonsko spalnico iz trdega lesa v dobrem stanju. Naslov v oglasnem oddelku. 1420 ' Prodam repo in peso. Naslov v oglasnem oddelku. 1421 Prodam motorno kolo Jawa 250 cem v odličnem stanju. Ogled v nedeljo dopoldan ▼ Lescah 146. 1422 Prodam slamo. Naslov v oglasnem oddelku. 1423 Prodam rabljeno sobno in kuhinjsko pohištvo za 60.000 din. Pi/orn, Preddvor 5. 1424 Vscljlvo dvosobno stanovanje prodam. Pismene ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Stanovanje«. 1425 Poceni prodam dobro ohranjeno spalnico. Kapus, ' —ce '19. 1426 Prodam skoraj nov motor Maxi 175 cem. Šempcterika 14, Stražiščc, Kranj. 1427 Zaradi preselitve ugodno prodam svetlo samsko pohiitvo. Naslov v oglasnem oddelku. 1428 Prodam nekaj sto kilogramov lepega krompirja. Ljubno 4, Podnart. 1429 Prodam avto Fiat 500 B in motor DKW 350 cem v odličnem stanju. Ogled v nedeljo. Stara Loka 65. 1430 Prodam lepo kmečko sobo. Gregorčičeva 5, Kranj. 1431 Prodam osebni avto »Fod« Taunus, model 1952 v brezhibnem stanju, po zelo nizki ceni. Ktiilaik Štefan, Poljanska cesta 34, Skofja t«*" 1432 Prodam stojalo za šivalni stroj. Naslov v oglasnem oddelku. 1433 Prodam Vespo GS 150 cem zelo dobro ohranjeno. Kristan, Ledarska 2, Jesenice. 1434 Prodam plemenskega vola. Strabinj 69. 1435 Prodam lovsko pslčko terijerko z dobro oceno in odlično za delo v vozu. Spodnji Brniki 36, Cerklje. ' 1436 Prodam iFat 600. Ogled od 17. do 19. ure. Kopališka 14F. Kranj, Šemrl. 14' Prodam globok otroški vOXlc«k. v dobffsD stanju za 6000 d> $>*JrW v oglasnem oddelku. '<38 .'rodam Izredno lep fikus, ki je primeren za večje prostore. Naslov v oglasnem oddelku. H39 Prodam enostanovanjsko hišo na deželi z nekaj zenlje. Naslov v oglasnem oddelku. '410 Prodam dobro kobilo. Partizanska 46, Kranj (Ovčan). 1460 Prodam enostanovanjsko hišico v Ccrk- NENADNO NAS JE ZA VEDNO ZArUSTIL NAS SODELAVEC dr. Mirko Vlinar ZDRAVNIK OBRATNE AMBULANTE NENADOMESTLJIVEGA POKOJNIKA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU Kolektiv Železarne Jesenice ■J Prodaja apna In zidne opake REMONTNO PODJETJE JEZERSKO obvešča vse interesente, ki žele nabaviti živo apno in zidno opeko, da z zalogami iste razpolagamo vsak mesec. Interesenti naj pošljejo svoja naročila, da jih bomo lahko uvrstili v seznam kupcev in jim Javili datum odkupa. Podjetje „Pekama" Kranj razpisuje naslednja delovna mesta 1. Dveh poslovodij z mojstrskim Izpitom 2. Enega elektrlčarja kvallflrlranega 3. Enega kurjača kvalificiranega Nastop službe po dogovoru. Pismene ponudbe sprejema uprava podjetja. K - kadrovsko socialna služba Loške tovarne hladilnikov Skofja Loka sporoča, da sprejema cenjene stranke od 20. aprila 1961 dalje vsak dan od 8. ure do 9.30 ljanski Dobravi. Poizve se v Zalogu 62, Cerklje. 1461 Prodam 4 trodelna okna z dvojnim za-piralom. Soklič, Selo 28 pri Bledu. 1462 Prodam Italijanski moped »Superšport Denelli« v dobrem stanju in motorno kolo .Ariel« 250 cem starejši tip v voznem sta-,»ju. Mulcj Stane, Bodcšče 27, Bled. 1463 Pletilna stroja 8-25 in 10-36 v brezhib-.iem stanju ugodno prodam. B. Pevce, Celovška 56, Ljubljana. 1464 NOVE STALNE AVTOBUSNE PROGE Ljubljana - Kranj - Begunje - Jesenice »Avtopromet« Kranj uvaja na željo prebivalstva novo avtobusno linijo med Jesenicami in Ljubljano po sledečem voznem redu: VD VD VD VD VD 1 2 3 KM 4 S m 16.30 20.45 0 O. LJUBLJANA P. 13.15 20.30 m 16.40 20.55 7 Šentvid 13.05 20.20 9m 16.45 21.00 10 Medno 13.00 20.15 mm 16.50 21.05 13 Medvode 12.55 20.10 6.20 17.05 21.20 26 KRANJ . 12.40 19.55 6.25 17.10 _ 30 Naklo 12.35 19.50 6.30 17.15 _ 33 Bistrica 12.30 19.45 6.35 17.20 _ 35 Podbrezje 11.25 19.40 6.40 17.25 _ 40 Posavec 11.20 19.35 6.45 17.30 _ 44 Črnivec 11.15 19.30 6.50 17.35 _ 46 Podvinj 12.10 19.25 _ 17.40 _ 49 Radovljica — — _ 17.45 _ 52 Lesce — — _ 17.50 mi Vrba — — 7.0G _ 55 BEGUNJE 12.00 19.15 7.15 17. VI 62 Moste 11.45 19.00 7.20 18.00 m$ 64 Potoki 11.40 18.55 7.25 18.05 _ 67 Javornik 11,35 18.50 7.30 18.10 — 70 P. JESENICE O. 11.30 18.45 OPOMBA: Na postajo, za katero v voznem redu ni označen čas prihoda, prihaja avtobus vedno 1 minuto pred označenim Časom odhoda. Proga prične obratovati 16. aprila 1961. *AVTOPROMET« KRANJ Zanova 1 Fiat 500 C generalno obnovljen prodam. Informacije v gostilni na Gorenji Savi. Ogled mogoč v nedeljo od 14. do 18. ure. 1465 Teličko, 6 mesecev staro, prodam. Vo-klo 33, Šenčur. 1466 Prodam motorno kolo Triumpf 250 cem v odličnem stanju. Naslov v oglasnem oddelku. 1467 Prodam motor NSU Prima s prevoženimi 4000 km. Zg. Brniki 5, Cerklje. 1468 Prodam ročno slamoreznico uporabljivo tudi za motorni pogon in 5-cevni radio aparat. Cena nizka. Naslov v oglasnem oddelku. 1469 Prodam motorno kolo DKW 330 cem v prav dobrem stanju z federacijo. Ambroži*, Begunje 57. 1470 Prodam moped v dobrem stanju. Ljubljanska 6, Kranj. 1471 Prodam gume z obroči za gumi voz. — Kern, taksi, Kranj. 1472 Prodam 100 pišk jarčk. Krt Drago, Kurirska pot 7, Kranj. KUPIM VOSc-.TNE IN ČEBELNI VOSF.K pristni odkupuje pi n a J v i ? j i S dnevnih cfnr'i Zavod za čebelarstvo, Miklošičeva 30, T ;,ib-ljana. 1342 Kupim stanovanje 2 ali 3-sobno v Kranju. Ponudlie no-lati v oglasni odd '-k pod »Mirna stranka-. 1441 Kupim moped »C ;->ri na zaganjač v dobrem stanju. Na*lov v oglarne*n oddelka. 1442 ZAHVALA Ob nenadni smrti naše drage mame in stare mame IVANE ALIC se Iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, darovalcem lepih vencev ter vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebpo zahvalo smo dolžni dr. Tancerju in dr. Rozenštajnovi za zdravniško pomoč. Iskrena hvala tudi duhovnikoma in pevcem ter vsem sostanovalcem in stanovalcem 3. bloka, I. stop. s Plavža. Se posebno pa se zahvaljujemo družini Stržinar za pomoč v težkih dnevih in vsem, ki so nam izrekli sožalje. Žalujoči: hčerki Francka, Ana, sinova Jože, Franci z družinama. Se enkrat vsem prav iskrena hvala. Kupim avto Volkssvagen novejši tip z hidravličnimi zavorami. Spilcr Alojz, Ko sorelova 2, Radovljica. Gotovina. 1443 Kupim 2 gumi 17 krat 550 ali 600 v dobrem stanju. Sp. Brniki 61, Cerklje. 1444 Vseljivo hišo kupim v Kranju. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Gotovina«. 1445 Kupim mizarsko mizo (ponk). Bcrton celj Andrej, Ladja 6, Medvode. 1446 0 3 T A L C GELEE KOVALE — MATIČNI MLEČEK- garantirao znanstveno stabiliziran proizvod Zavoda za '»Selarstvo dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofarma-ciji«. 1214 Sklad zasebnih obrtnikov Kranj vabi vse člane, da se kakor na povabilu udeleže v nedeljo 16. aprila 1961 ob 7.30 uri zjutraj v sejni dvorani OLO Kranj (vhod poleg restavracije »Park«) občnega zbora. — Odbor. 1380 Mlad intelektualec išče v Kranju opremljeno sobo. Plača dobro. Ponudbe oddati v oglasni oddelek. 1383 Snažilko za stopnišče išče Hišni rvet številka 15, Koroška cesta 10, Krani. 1396 Radiomchanika za popravilo radioapara-tov sprejmemo. Nastop službe takoj, plača po dogovoru. Stanovanjska skupnost skofja I.o' - 1397 Na stanovanje sprejmem tovarniško delavko, ki bi po službi pomagala po nekaj ur pri šivanju. Naslov v oglasnem oddelku. 1308 Dvosobno «'nnovanje vseljivo takoj ali do jeseni 1961 iščem v Kranju. Nudim nagrado. Ponudbe oddati pod »100.000«. 1402 Dne 10. aprila 1961 <»m izgubil vojaško kniižico od postaje I.M Železniki do gostilne KZ Češnjica na ime Tolar Janez, Prtovč 6. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne. 1447 Vzet« mi je bilo črno moško Rogovo kolo izpred V.vrope. Vr-vti na naslov "rru'cvo 17. Oseba je Ivla opazovana. 1441 Dne 10. aprila je ušla psica črne barve. Proti«! proti naW.ftrll vrniti v gostilno Ga-šperlin v Šenčurju. 1449 Mizarskima pomočnika in vatenca za ttavDent in pohištvena dela sprejmem takoj. Plaća po dogovoru. Stanovanj« in hrana preskrb'leno. Peternelj Jože, Grajska pot 14, skofja Loka. 1450 Organizacij« v Kranju išče honorarnega uslužbenca veščega strojepisja za skladiščna in pisarniška dela. Ponudbe poslati v o-;!.i:ni oddelek pod »Vesten«. 1451 16-letna mirna »čenka bi šla za stanovalko k pošteni ženski ali družini. Ponudbe oddati v oglasni oddelek. 1452 Sprejmemo takoj čevliarskega pomočnika. »COKLA-, Blejska Dobrava. 1453 Dne 11, aprila sem izgubil moški dežni plašč od Brnikov do Kranja. Poštenega najditelja prosim, naj ga proti nagradi vrne Zg. Brnike 22 ali sporoči na telefon 26-70, Kranj. 1451 V sezonskih mesecih bi ila za gospodinjsko pomočnico ali sobarico v počitniški dom na morje. Naslov v oglasnem oddelku. 1455 Mirna zakonca brez otrok iščeta stanovanje ali sobo v Kranju ali bližnji okolici. Plačata za 1 leto vnaprej. Ostalo po do- ZAHVALA Ob težki izgubi nase ljubljene hčerkice JANICE PODGORŠEK se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v teh težkih dneh. Posebno zahvalo smo dolžni Ljudski milioi Tržič za trud in pomoč, še posebno pa sosedi Mariji Martinjak, ki nam je pomagala v naših težkih urah. Lepa hvala tudi sorodnikom in znancem ter darovalcem vencev in cvetja. Žalujoča družina Kimovec in Podgoršek Retnje, Sebenje, Visoko, Cirče Ob bridki izgubi mojega ljubega moža JANEZA OSELJ, posestnika iz Vogelj se zahvaljujem vsem, ki so ga spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje. Se posebno se zahvaljujem gasilski četi, godbi, duhovščini, govorniku za poslovilne besede ob odprtem grobu ter znancem in prijateljem. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča žena Angela in sorodniki Dotrpel je v 84. letu starosti JAKOB GABRIC podkovski in vozni kovač > Pogreb bo v soboto, 15. aprila 1961 ob 16.30 uri, izpred križišča v Kranju. Žalujoči: sinova in hčere, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo Kranj, Naklo, Šenčur, Jezersko, Zagreb, Split, Beljak I ZAHVALA Ob tragični izgubi mojega sina in brata ALOJZA TAVČAR se zahvaljujemo vsem, ki no ga spremili na njegovi zadnji poti in darovali venec. Se posebno se zahvaljujemo celotnemu kolektivu LlP iz Cešnjice, vsem, ki so mu nudili prvo pomoč, gospodu župniku za spremstvo na zadnji poti in znancem za izrečena sožalja. Franc Tavčar ln sinovi govoru. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Nujno«. 1456 Preklicujem mesečno avtobusno vozovnico Preddvor—Kranj na ime Mrak Angela. 1457 Dr. Megušar Anton, odvetnik, sporoča cenjenim prebivalcem, da je odprl odvetniško pisarno v Kranju, Koroška cesta 27. 1458 Avtomobilisti, motoristi! Prevleke za sedeže vseh vrst avtomobilov in motorjev vam hitro in lepo izdela Bohorič, Gregorčičeva 1, Kranj. 1459 Samostojna žena išče zaposlitev najraje v gostinski stroki. Pogoj stanovanje. Ponudbe oddati v oglasni oddelek. 1473 OBjaue Podružnica Državnega zavarovalnega zavoda v Radovljici nas je obvestila, da je izplačala naslednjim našim naročnikom zavarovalnino in sicer: Zupan Janezu, Ru-čigajeva 10, Kranj 20.000 din; Čorn Rudolfu, Hobovše 7, Gorenja vas 2600 dinarjev; Arnež Jožetu, Zg. Bela 39, Preddvor 800Q dinarjev; Hladnik Ondreju, Kladje 18, Gorenja vas 12.000 din; Jenko Frančiški, Zg. Plavž 14, Jesenice 10.C00 dinarjev in Luskovec Jožetu, Britof 17, Kranj 5400 dinarjev. Uprava Glasa Kino Jesenice -RADIO«: 15. in 16. aprila ameriški barvni film TRGATEV Jesenice -PLAV2«: 15. in 16. aprila ruski barvni film BELI SUŽNJI Žirovnica: 15. aprila italijanski film VSTAJENJE, 16. aprila nem. barv. film MAZURKA LJUBEZNI Kropa: 15. aprila italij. film HERKULES ob 17. uri, i tal. ju«, film OSVETNIK ob 20. uri, 16. aprila italijanski film HERKULES ob 19.30 Ljubno: 15. aprila mehiški barvni film SERENADA V MEHIKI ob 20. uri, 16. aprila isti film ob 18. uri. angleški barvni film OPERACIJA AMSTERDAM ob 16. uri Bled: 15. in 16. aprila francosko-itnlijanski film NOCl LUKRECI-JE BORGIE Radovljica: 15. aprila italijanski zgodovinski film HERKULES IN KRALJICA LIDIJA ob 20. uri, 16. aprila isti film ob 16. in 20. uri, ameriški barvni film ZGODBA IZ MONTE CARLA ob. 18. uri, jugoslovanski mladinski film IZGUBLJENI SVINČNIK ob 14. uri in matineja ob 10. uri Skofja Loka »SORA«: 15. in 16. aprila franc.-španskl . film PRODAJALKA VIJOLIC Skofja Loka »PREDILEC«: 15. in 16. aprila domači barvni film LJUBEZEN IN MODA Kranj »STORZlC«: 15. aprila ameriški barvni film CAS LJUBEZNI IN CAS SMRTI ob 15.30, 18. in 20.30, matineja istega filma ob 10. uri, premiera poljskega filma VLAK ob 23. uri, 16. aprila premiera ameriškega filma DAN, KO SO DELILI OTROKE ob 13.30, ameriški barvni film CAS LJUBEZNI IN CAS SMRTI ob 15.30, 18. in 20.30 Naklo: 16. aprila ameriški barvni film RISARKA MODELOV ob 16. in 19. uri Cerklje -KRVAVEC«: 15. aprila ameriški barvni film OBRAČUN PRI O. K. KORALU ob 20. uri, 16. aprila premiera poljskega filma VLAK ob 16. in 19.30 Duplica: 15. aprila amer. barvni film DREVO 2IVLJENJA ob 20. uri, 16. aprila isti film ol 15., 17. in 19. uri Kamnik: 15. aprila amer. barvni film VRTOGLAVICA ob 20. un. 16. aprila isti film ob 17. in 20. uri-angleški barvni film NEPRICA: KOVANA LJUBEZEN ob 10. Ufl matineja Prešernovo gledališče KRAN' priredi v nedeljo, 16*aprila ob uri gostovanje v Kropi, Aleja1*" dro Casona: DREVESA UMIRAJO STOJE; ob 16. in 20. uri pa gostuje v Kranju gledališče -Tone Cufar-z Jesenic, Gou D'Usseau: GLOBOKO SO KORENINE GledaliSče »TONE CUFAR« Je" senice uprizori v soboto ob 15-^ 20. uri F. S. Finžgarjevo: RAZVALINA ŽIVLJENJA, v PcKJnartu; v nedeljo, 16. aprila ob 16. in 20-uri pa z GLOBOKO SO KORENINE, v Prešernovem gledališču v Kranju TRŽni PR@Si.3D . v Kranju Korenček 30 do 50 din, sir 1*° din, maslo 600 do 640 din, čebul« 80 do 100 din, krompir 15 solata 180 din, pesa 30 din, ka**3 repa 40 din, kislo zelje 60 dio. redkev 40 din, orehi 400 din, cve* taca 120 din, koleraba 30 din g kg, fižol 80 do 100 din, koru^ zdrob 50 din, ješprenj 70 do l*9 din, kaša 100 do 120 din, krma & kokoši 40 do 45 din, koruza 40 Albina Poljanec, gospodinjska močnica; Anton Košir, trge*^ poslovodja in Ljudmila Frafltitf' pre.šivalka. ^ Rodile so: Helena Polajnar deklico. a Umrli so: Neža Omejc, °se^L. upokojenka: Katarina Keršič, upj[; kojenka, Nelka Bogataj, °tr° ' Marija Naglic, gospodinja. FLUOROGRAFIRANJE PREBIVALSTVA V OBČINI JESENI^ Na podlagi 1. člena odloka ObLO Jesenice o obveznem fl«Jor je tu- ša poročali. 1*. B. 0 strokovnem Šolstvu Na četrtkovi 54. rodni seji sveta za šolstvo pri ObLO Kranj so razpravljali o reorganizaciji smernic družbenega plana za leto 1961, o personalnih spremembah in podobnem. V zvezi s preusmeritvijo gospodarstva v komuni, se bo pokazala tudi večja potreba po kadrih, predvsem v kovinski in elek-tro stroki. Da bi se strokovno šolstvo čimbolj približalo potrebam in zahtevam gospodarstva, je bilo sprejetih več sklepov. V najkrajšem času se bo imenovala komisija, ki bo analizirala stanje in potrebe kadrov na območju občine. Z novim šol.skim letom bo pričela z delom tudi srednja tehnična šola kovinske in elektro stroke. Za to šolo so bili mnenja, I da bi bil študij dvostopenjski. Prva stopnja naj bi dajala izobrazbo vajenske šole. Ta bi bila tudi pogoj za vstop v drugo stopnjo. MiajjtktsAi zbor iz Šenčurja nekaj trenutkov pred nastopom Ob obCfrntkih revijah mladinskih pevskih zborov Množičnost je že Tudi kvalitetni napredek • „Kar so bile včasih Trbovlje, lahko postane StražišČe", pravi slovenski skladatelj Blaž Arnič Ves ta teden poteka v znamenja pesmi, ld prihaja iz mladih grl učencev In dijakov. Desetega aprila so se namreč s koncertom v Tržiču začele občinske revije mladinskih pevskih zborov, zaključek pa bo jutri dopoldne s koncertom v Radovljici. Doslej so bile revije že v Tržiču, Skofji Loki, na Bledu In v Kranju, medtem ko je Mla včeraj na Jesenicah. Zaključnih misli ob letošnjih revijah še ne moremo zapisati — kljub temu pa so dosedanje revije pokazale znaten napredek v primerjavi z lanskim letom, zato je prav, da že sredi dogajanja obeležimo nekaj razveseljivih dejstev. Land o občinskih revijah v Molierov .Jurij Tepček" na Bohinjski Beli Minulo nedeljo je igralska družna Svoboda na Bohinjski Beli uprizorila na domačem odru dru- 80 letošnjo promiero in sicer Mo-herovo komedijo »Jurij Tepček« »Prevarani zakonski mož« v Podnaslovu. To je bilo doslej fretje delo, uprizorjeno v minulih dyeh letih v Bohinjski Beli, in sicer za Skopuhom in Scapinovi-lM zvijačami. Jurij Tepček je eno od Moliero-vih del tiste vrste, v katerih razliva avtor nepremostljiv prepad 'hed plemičem in plebejcem. Delo jo pravzaprav satira na poseb-ne družbene pravice plemiške Žene, ki že zavoljo svojega plemiškega porekla lahko vara svo-tega piebejakega moža Jurija. Ta 81 zavoljo klavrne vloge in pod-rG,Jenega položaja v zakonu zaduži ime — tepček. Po obliki in dramaturški zgradbi je Jurij Tonček eno lažjih Molierovih del, ki svojo vzgojno lekcijo podaja občinstvu v precej šljivi obliki. Ta lekcija pa je se-veda precej grenka za moškega Predstavnika v zakonu, in to zategadelj, ker je v družbeni lestvici nižji od svoje »čistokrvne Komedija mestoma preha- ja v burko, ki zna občinstvo kar prijetno zabavati. Pri uprizoritvi na Bohinjski Beli so sodelovali v glavnih vlogah: Zdenko Gund, Anton Kelbl, Stoj ari Bugelca, Anica Goimajer, Vinko Rutar, Vida Poljanec in drugi. Režiser je bi! Anton Kelbl. Za uspešno dosedanje delo v prosvetnem in kulturnem življenju so prejeli ob tej priložnosti predsednik društva Zdenko Gund, Anton Kelbl, Stanko Pižefc in Jože Zupan. kranjskem okraju skoraj nismo mogli govoriti, saj so zbori le v večjih središčih, kot sta Kranj in Jesenice, imeli izbirne nastope za okrajno revijo, na kateri je sodelovalo 10 zborov. Na štirih občinskih revijah lotos (Tržič, Bled, Skofja Loka in Kranj) pa je nastopilo že 29 zborov; Samo v Kranj« pa je v petnajstih zborih nastopilo 1200 mladih pevcev! »Naša želja je morda s tem dosežena,« je začet pripovedovati Blaž Arnič, ko smo se z njim raz-govarjak. »Se pred enim letom smo imeli precej problemov, kako razširiti zborovsko pesem med mlade. V enem letu pa smo dosegli, da že iz vseh šolskih oken in v vseh vaseh zveni pesem. — Skoraj bi si upal trditi, da smo Slovenci v iflbot'ovsketi. petju prekosili domala vse narode. Seveda pa sedaj ne smemo popustiti, saj moramo sedaj ..... ,,,,.>.........—... ^^.^^JiilL.^............. i....:. ... .■ ~,......•.........—— q Te dni je izšla 4. številka revije »Mlada pota*, ki jo izdaja Centralni komite LMS. Prozo v i-eviji objavljajo: Tanja Drmec — Lastovke, Oči in Podstrešno okno; Boris Paš — Barbara; Irago Paš - Njegova stara mati in Magda Valentinčič — Glej da .. ., Dragica. — Poezijo zastopajo: Alenka Ausperger, Janez Juvan, Jože Humer, Jože Medija in Darinka Veselic. V reviji piše Vitko Mp.sek o problemih naše filmske kulture, Ivan Rudolf in Savina Jogan pa o avtomatizaciji in njenih vplivih na družbeni razvoj v sodobnem svetu. a* V organizaciji združenja ho-landskah filmskih umetnikov so teden dni v marcu v številnih holandskih mestih prikazovali jugoslovanske risane filme. 0 V Cehoslovaški so osnovali pred kratkim klub ljubiteljev poezije. V izredno kratkem času je zraslo število članstva kluba na več kot 6000 članov. fr> Na filozofski fakulteti v Padovi je italijanski slavist Eliza Marija Krapa branila doktorsko tezo o Štefanu Raičkoviču. 0) Na seji uprave Združenja književnikov Srbije so sprejeli v članstvo društva 10 ptacev iz Voj-tvodfett. © Konec marca je bila v Beogradu letna skupščina ULUS. Po razpravah o defti je združenje podelilo nagrade več umetnikom. Skupščina je pozdravila, da nekatera irsdustrijska podjetja razumejo probleme naše umetne obrti. 9 Nova številka revijo »Čovjek in prostor«, ki jo izdaja Zveza arhitektov Hrvatske, prinaša številne zanimive članke s področja arhitekture. Časopis je izredno bogat s slikovnim materialom. 9) Poleg »Rimske pomladi gospe Slone«, ki so se je lotili v Angliji, bo družba MGM kmalu posnela Williamsovo »Obdobje prilagajanja-«, Hal Wallis pa že snema »Poletje in dim« z Laurencem Harveyem v glavni vlogi. Bedara Anglež Peter OrovtfBe. na osnovi množičnosti dvigniti tudi kvaliteto zborovskega petja. -Upam, da nam bodo tudi pri tem delu pomagali vsi tisti, ki so nam pomagali ustvariti množičnost.« Peter Lipar, ki ga dobro pozna tudi naš širši glasbeni krog, pa je rekel: »V primerjavi z lanskim letom je tudi velik napredek v kvaliteti, zlasti pa v izboru skladb. Vse bolj se uveljavlja težnja za novim, kar je vsekakor pozitivno, čeprav pri tem pevovodjo ne pozabljajo na ljudsko pesem, ki je »abeceda« za nase zborovsko petje.« Blaž Arnič pa je med drugim o mladih pevcih na Gorenjskem rekel tudi naslednje: »Nekdaj o bila mlada grla doma v Zasavju in trboveljski »Slavček* je v mladinskem zborovskem petju pomenil nedosegljiv pojem. Zdaj pa moramo dobre pevce iskati na Gorenjskem. In ne bom pretiraval, če rečem, da je v Stražisču pri Kranju takšen mlad pevski kader, kakršen je bil nekdaj v Trbovljah, samo da stražiški še ni izoblikovan.« — Ugotovitev strokovnjaka Stražlšanom vsekakor daje novo nalogo, ki je ne smejo zanemariti. Skoda bi bilo, da bi mladi pevci ne dosegli tistega, kar bi lahko, saj je pesem ena izmed najlepših oblik, s katero lahko vsem ostalim pokažeš kulturno stopnjo določenega predela. Tokrat je še težko dati oceno posameznih občinskih revij oziro- JESENIRKI LIKOVNIKI NA MEDNARODNO RAZSTAVO Letos bo v Torinu v Italiji mednarodna razstava, na kateri bodo svoja likovna dola razstavljali profesionalci pa tudi amaterji. K sodelovanju so povabili tudi likovni odsek Svobode »Tone Cufar« na Jesenicah. Za udeležbo na mednarodni razstavi so izbrali dvojo izdelkov in sicer Tomazinovo -»Martuljkovo skupino« ter Gasar-jevo »Železarno«. Izbrana dela jugoslovanskih poklicnih likovnikov in amaterjev bodo predhodno strice pod vodstvom Egona Miho- ma posameznih zborov in pevo- vodij, ker še ni konec občinskih revij. Zato pustimo dokončno oceno o kvaliteti za prihodnjič. Kaj smo zmožni že danes ustvariti na področju mladinskega zborovskega petja na Gorenjskem, pa nam bo vsekakor najbolje pokazala okrajna revija, ki bo 26. aprila na Jesenicah. Na okrajni reviji bo nastopilo 10 zborov, med njimi pa bodo verjetno po eden iz Bohinja, iz Škofje Loke, Železnikov, Radovljice in z Bleda, dva z Jesenic in trije iz Kranja. B. Fajon NASTOP MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV NA BLEDU V kino dvorani na Bledu so se minuli torek zbrali mladi pevci s Koprivnika, Bohinjske Srednje vasi, Bohinjske Bistrice in z Bleda. Vmes, med nastopi zborov, so izvajali klavirske skladbe gojenci blejske Glasbene šole. Srečanje pionirskih in mladinskih pevskih zborov te vrste je biio za mlade pevce nedvomno zelo koristno, saj so prvikrat lahko preizkusili svoje pevske veščine in sposobnosti ter jih primerjali z drugimi zbori. Srečanje je imelo tudi namen, da izbere najboljše zbore za nastop na okrajni reviji, ki bo še ta mesec na Jesenicah. Predlagana sta bila zbora iz Bohinjske Bistrice in z Bleda. V celoti je revija mladinskih pevskih zborov kar lepo uspela. Prireditelja sta brla okrajni ter občinski glasbeni sosvet. Zbore so vodili: Konrad Vuček iz Kopriv-nika, Gabrijela Cvek iz bohinjsko Srednje vasi, Cecilija Mazi iz Bohinjske Bisitrice in profesor Peter Nuk z Bleda. Ob zaključku so prijetno poživili razpoloženje še mladi tamburaši iz Bohinjske Bi- razstavljerta v Beogradu. ldča. STRAN RADIO • ZANIMIVOSTI SOBOTA. 15. aprila 196* Novo obdobje v zgodovini Človeštva V VESOLJ SREDA 12. APRILA, 1961 IN JURIJ ALEKSEJEVIC GAGARIN, bosta z zlatim! črkami zapisana v zgodovini človeštva. Tega dne se je človek dvignil z zemlje In prvič stopil v vesolje. Prvi človek je gledal z višine nad 300 kilometrov svojo zibelko — Zemljo, kako se vrti v vesolju. v sredo. 12. aprila, ob 9.07 po moskovskem času je startala v vesolje raketa, ki je s seboj nosila vesoljsko ladjo »Vzhod« s prvim kozmonavtom, 27 - letnim majorjem Jurijem Gagarinom, ki je ladjo tudi upravljal. Po 108 Rltmrtah poleta okoli Zemlje, je ladja pristala z nepoškodovanim prvim vesoljskim potnikom zopet na Zemlji. Raketa jc startala uspešno. Ko je dosegla prvo kozmično hitrost, se je od zadnjega dela oddvojila ladja sputnik, ki je bila težka 4725 kilogramov. Tedaj se je začel prvi svoboden let človeka okrog Zemlje. Ladja »Vzhod« je preletela Zemljo v 98,1 minutah na minimalni višini 185 in maksimalni višini 302 km od zemeljske površine. — Naklonski kot proti ekvatorju je znašal 65,4 stopinje. Sovjetski znanstveniki so ves "as prvega poleta človeka v vesolju držali z njim dvojno telefonsko zvezo na kratkih in ultrakratkih Babilon" jezikov... To jc vpraianje, ki bi marsikoga zmedlo. Nekateri bi rekli, da na svetu ni več kot petdeset priznanih jezikov, kdo drugi bi te raje odločil za nekaj sto jezikov. No, po statistiki pri OZN je na svetu 13 jezikov. Po teh podatkih je samo lest jezikov, katere govori nad 100 milijonov ljudi. Lc-ti so: mandarinščina (Kitajska) 469 milijonov, angleščina 284 milijonov, ruščina 161 milijonov, hinduščina (Indija) 155 milijonov, španščina 148 milijonov in nemščina 120 milijonov. Slovanske jezike govori 285 milijonov, od tega Rusi 161. Ukrajinci 41, »bljaki 33, Srbi, Hrvati in Bosanci 16, Belorusi 10, Čehi 10, Bolgari 8, Slovaki 3, Slovenci 2, Makedonci 1 milijon. Anekdote GALANTNOST BERNARDA SHAWA Bilo je na nekem dobrodelnem plesu. Bernard Shaiv je plesal z damo, ki je v družbi mnogo pomenila, plesala pa je bolj slabo. »Kakšna čast, plesati z Mr. Shaivom . . .* jc dejala lepotica. »Kaj hočete, je pač dobrodelni ples,* je zamrmral pisatelj v svojo brado. SVOBODNA VOLJA Ko bi Napoleon moral biti izvoljen za dosmrtnega konzula, je general Hilaire nagovoril vojake svojega polka s sledečimi besedami: »Tovariši! Generala Bonapartcja hočejo izvoliti za dosmrtnega konzula. Vsak mora svobodno izraziti svojo voljo! Nikakor bi ne hotel vplivati na vas! Reči pa moram, da bo prvi, ki bo glasoval proti Bonaparteju, pred celim polkom ustreljen. Naj živi republika in svoboda!* Med močnimi jeziki so nadalje le: arab-ičina 79, bengalščina (Indija) 82, francoščina 71, japonščina 96, italijanščina 58, malajščina 70, portugalščina 77 milijonov. Malih narodov, ki štejejo od enega da dveh milijonov en jezik govorečih ljudi, je na svetu 36, mednje spada tudi slovenščina. Pripomniti je treba, da je na svetu še vse polno jezikov, dialektov, ki se še niso razvili in jih štejejo v večje jezikovne skupin*. Največ teh je v Afriki, Atriji in na Tihem oceanu. In kaj je r. mednarodnim esperantom? Po vsem svetu je esperantistov slab milijon. 7ALIVSKI TOK VEDNO POČASNEJŠI Zalivski tok postaja vedno počasnejši in posledica tega bi moralo biti toplejše podnebje v Evropi. Med geofizikalnim letom so prvič natanko proučili temperaturo Atlantskega oceana; opravili so več kot 2400 meritev na različnih krajih in globinah. Skupina znanstvenikov je ugotovila, da se topla površinska plast Atlantskega oceana v celoti obnavlja vsakih 500 let. Vertikalni morski tokovi nenehno dovajajo na površino hladno globinsko vodo. To vpliva tudi na ohlajevanje zraka in spremembe podnebja. Najnovejši podatki tudi kažejo, da Zalivski tok počasi izgublja svojo hitrost zaradi sprememb v atlantskih vetrovih. Zalivski tok ogreva evropske obale in povzroča relativno milo podnebje na evropskem kontinenta. RENTGENSKI PREGLED POSLOPJA Japonski strokovnjaki so sklenili, da bodo rentgensko preiskali znani arhitektonski spomenik stare Japonske, »tari paviljon poslopja Čužnedži v mestu Hirai-zumi na Severnem Japonskem. Ker so se pokazale v strukturi tega poslopja, ki je staro 836 let, razne okvare, je japonski odbor za zaščito kulturnih spomenikov naročil strokovnjakom, naj raziščejo te okvare z rentgenom, da bi lahko paviljon pravočasno popravili. JURIJ GAGARIN valovih. S pomočjo televizije in telemetričnih naprav so opazovali in spremljali prvega človeka na njegovem prvem vesoljskem poletu. Kot so poročali, je Jurij Gagarin dobro prenesel pritisk ob izstrelitvi, kakor tudi čas, ko je ladja zaplula v orbito okoli Zemlje. Tudi sedaj se počuti dobro. Na Zemlji je pristal ob 10.55 po moskovskem času. Ko je izstopil iz vesoljske ladje sputnik Vzhod, Je major Gagarin dejal: »Prosim, obvestite partijo, vlado in osebno Nikita Sergejeviča Hruščeva, da je pristajanje poteklo normalno. 1'očutim se dobro in nimam nikakršnih poškodb in mndrlc. Človekov polet v vesolje odpira grandiozno perspektivo človeštvu za osvajanje vesolja.« Človek se je pravzaprav že davno želel dvigniti z zemlje in poleteti v vesolje. Ta davni sen pa se je lahko šele uresničil z razvojem raketne tehnike. Ob izstrelitvi dvanajste vesoljske ladje, ki je za Lajko, Belko, Strelko, Črnuško in Zvezdočko in nekaterimi opicami in drugimi živimi bitji ponesla človeka v vesolje, se je to uresničilo. Z vseh strani sveta so prihajale Čestitke in priznanja sovjetskim znanstvenikom. Osebno sovjetskemu premieru Nikiti Hruščevu pa so čestitan k temu uspehu sovjetskih znanstvenikov najvidnejši državniki z vsega sveta, med njimi tudi ministrski predsednik Velike Britanije Macmiillan, predsednik ZDA John Kennedy in drugi. Jugoslovanske zanimiTOti EN SAM UČENEC V vasi Ramke, nedaleč od Ohrida, je osnovna šola s štirimi razredi. Zanimivo je to, da je učenec Risto Kuzmanovski edini učenec četrtega razreda. RESNIČNA RIBIŠKA Ante Bcganija iz Jajca v Bosni je lovil ribe. Nenadoma je nekaj močno potegnilo. Ante je vlekel in vlekel in na svoje začudenje privlekel iz vode še bolj osuplo vidro. SPREMEMBA KRAJEVNEGA IMENA Zlo Selo, nedaleč od Tuzle, tako pravijo, ni vedno imelo to ime. Baje se je v davnini imenovala vas Dobrič. Toda, ko so nekoč Turki na krut način pobirali davek v tej vasi, so se vaščani uprli, nekaj Turkov ubili, ostale pa pognali v beg. Od takrat nosi vas sedanje ime, ki so mu ga dali Turki. BOGATA EVIDENCA ZNANCEV Ivan Preložnjat: iz Karlovca ima svojevrsten arhiv. Vpisuje vse ljudi, ki ji* ,e imel priložnost spoznati, četudi samo ?a kratek čas. Vpisuje ime, datum prv^S* srečanja in opis okoliščin spoznanstva. njegovi zbirki je že okoli 4000 imen. VSI MOŠKI IMAJO NADIMKE V hercegovski vasi Humana pri Mostar)1* je neka krajevna posebnost. Vsak odrasc moški ima tudi nadimek, ki ga je »zas'11" žil« s kakim dejanjem, poscBnosI fo ali P°" dobnim. Ti nadimki se glasijo: š'cva, Df ' Mozak, Burek itd. NAJMANJŠA VAS V JUGOSLAVIJI ki V lovu za najmanjšim so naili vas premore eno samo hišo, torej tudi eno samo hišno številko. Ta »vas« se imenuj« Manja, leži pa nedaleč od Olova v Bosni. Udomačena miška škofjeloškega ljubitelja živali V Dijaškem domu v Skofji Loki živi Viktor Vrel, dijak škofjeloške gimnazije, ki je velik ljubitelj živali. Ne dolgo tega je Viktor dobil od svojega prijatelja gozdno miš, ki jo je v nekaj dneh udomačil, tako da se ga je živalca povsem privadila in mu je mirno lezla po roki. Kadar je šel v šolo ali v mesto, je miško vzel kar s seboj, jo dal v žep ali pa na klobuk. Ponoči je miško spravil v predal, kjer je hranil knjige. Miška je jedla kruh in sir, najraje pa je imela orehova jedrca. Pri hiši pa je imel Viktor v tem času tudi velikega miškinega nasprotnika — ujedo, ki je privezana na vrvico večkrat poskušala zgrabiti udomačeno živalco. Vendar je pridnemu mlademu naravoslovcu miška čer noč ubežala. Gojenci, med katerimi je bila miška že kar pri- Priprave za XIV. mednarodni filmski festival ¥ Cannesu Festival se bo pričel 3. maja, vendar so priprave za to največje srečanje filmskega »veta i« v polnem teku. Številne države so že prijavile svojo udeležbo, le za nekatere pa je doslej znano, s katerimi, filmi se bodo predstavile občinstva ia strogim sodnikom, ki bodo odločal! o podelitvi nagrad in priznanj. Za otvoritev festivala bodo tudi letos predvajali tako Imenovani »veliki« film, pri katerem pa — kot »o pokazale izkušnje lanskega festivala — ni nujno potrebno, da j« »velik« tudi po kvaliteti. Lanski »veliki« film »Ben Hur« je namreč razočaral, zato tndi letošnji otvoritveni film »Exodus«, ki ga je režiral ameriški režiser avstrijskega porekla Otto Premin-ger, nekateri pričakujejo z nezaupanjem. Vsekakor pa je Preminger poznan po presenečenjih, ki jih ima navado pripraviti gledakem, kar je zelo prepričljivo, doka- zal • svojima filmoma »Carmen Jones« in »Dober dao, žalost.« Razen predvajanja filmov, obsega festival še razne druge prireditve, kot so kongresi filmskih avtorjev in igralcev, festival Evrovizije itd., medte« ko bodo Japonci pripravili retrospektivo filmov odličnega ustvarjalca Kenžija Micogučija, Američani pa zborovanje svojih filmskih avtorjev, na katerem se bo zbralo okoli 120 najbolj uglednih ameriških filmskih scenaristov. Letošnji festival v Cannesu, ki bo trajal do 18. maja, bo zadnjič prirejen v stari filmski palači, kajti mesto Cannes je v sodelovanju s francosko vlado že začelo graditi novo, mnogo večjo in predvsem bolj funkcionalno festivalno zgradbo. MAGNETNE MIZE Serviranje jedil v železniških vagonih, na ladjfh in v letalih je dostikrat vzrok raznih nevšečnosti, denimo prevračanju krožnikov in kozarcev zaradi premikanja miz in stolov. Da bi te preprečili, so v Franciji izdelali mize, katerih kovinska plošča je magnetizirana. Nalašč za to so izdelali tudi posode s kovinskim dnom, ki posodo čvrsto pritisne oh površino mi- Ijubljena, pravijo, da se je prav goto** preveč bala ujede, ki jo je vsak dan p*" željivo gledala. ZEMLJA SE VRTI VEDNO POČASNEJE V času Mednarodnega geofizikalnega 1*" ta so znanstveniki merili tudi spreme"1'" v hitrosti vrtenja Zemlje. Rezultate snef* tev so nato izpopolnili še s podatki, ki *° jih izmerili umetni zemeljski sateliti. Tak* so ugotovili, da se vrti naša Zemlja vedno bolj počasi in da postaja zato dolžina do*" va daljša. Zaviranje vrtenja Zemlje je * delček sekunde na leto, toda računi ** pokazali, da je v zadnjih deset tisočih k" tih »zamuda« dosegla celi dve uri. KAKO NASTANE LETALSKI MOTOR Za izdelavo sodobnega reakcijskega tajskega motorja je potrebnih nad 130.005 delovnih operacij. Pri tem je na«! 50.0& delovnih operacij namenjenih kontroli tti*' teriala, posameznih mehanizmov in Pfe" izkuŠanja motorja. Zaradi tega ni če se v sodobnih tovarnah letalskih rno" torjev tudi 40 odstotkov zaposlenega «•*»* ja ukvarja s kontrolo. Nekatere tovar"' skušajo pomagati z gradnjo posebnih ko"' trolnih elektronskih naprav, ki naj ^ zamenjale številne strokovnjake in oben"11 pospešile kontrolo. 8-MILIMETRSKA FILMSKA KAMERA KI SNEMA TUDI ZVOK V ZDA so izdelali novo miniaturno k*' mero za 8 mm Rime. Kamera je opre«"* ljena tudi z napravo za neposredno «nC" manje zvoka na filmski trak. Pri razvi)*' nju in kopiranju traku dobijo obenefli tudi tonsko kopijo zvočnega a^p'88' *' *° je mogoče uporabiti pri projiciranju zvo>-" nega filma na platno. Nova kamera ie n* menjena predvsem ljubiteljem amater''*^* filma in raznim filmskim reporterjem, sa' je dosti bolj enostavna kot velike kanicr« za normalni Rim. RTV LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 7., 10., 13., 15., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. Ob nedeljah pa ob 6., 7., 13., 15., 22., 23., 24. in radijski dnevnik ob 19.30. NEDELJA, 16. aprila 7.35 Dve suiti Joseja Armendole 8.00 Mladinska radijska igra 9.05 Iz albuma skladb za otroke 9.15 Z zabavno glasbo v novi teden 9.40 Poje zbor Slovenske filharmonije 10.00 Se pomnite, tovariši . . . 10.30 Kar radi poslušate 11.10 Serenada za trobento, klavir, godala in tolkala 11.30 Nedeljska reportaža 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma 14.15 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo — II. 15.30 Nekaj priljubljenih arij 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Valčki v izvedbi velikih orkestrov 16.40 Peli so jih mati moja 17.00 Za nedeljsko popoldne 17.30 Radijska igra 18.20 Koncert za harfo in orkester 18.35 Kvintet Borisa Kovačiča s pevci 20.05 Izberite melodijo tedna 20.50 Hammond orgle v ritmu 21.00 Obisk pri skladatelju Alojzu Sre-botnjaku 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku 23.05 Od danes in včeraj PONEDELJEK, 17. aprila 8.05 Vtisi iz Italije 8.40 Francoske in španske popevke 9.00 Naš podlistek 9.20 Scene in arije iz slovenskih oper 10.15 Znani orkestri — znane melodije 10.40 Baskovske narodne pesmi 11.00 Po svetu jazza 11.30 Za otroke 12.00 Kvintet Niko Štritof ob spremljavi Štirih fantov 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jaka Fer-jan — Prašičjerejsko proizvodnjo je treba organizirati 12.25 Zvočni kaleidoskop 12.45 Štiri skladbe za violino in klavir 13.30 Divertimento za klavir in orkester 13.50 Majhni ansambli 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.40 Naši popotniki na tujem I 1 OD NEDELJE 16. APRILA DO SOBOTE «. APRILA 1961 16.00 V svetu opernih melodij 17.15 Šoferjem na pot 18.00 Športni tednik 18.15 Rahmaninov in Čajkovski 18.50 Človek in zdravje 20.00 Glasbeni variete 20.45 Kulturna tribuna 21.00 Koncert Zagrebške filharmonije 23.05 Mladim plesalcem 23.35 Dvajset minut z orkestrom Billy Mar 23.55 Prijeten počitek TOREK, 1*. aprila 8.05 Izberite melodijo tedna 8.55 Radijska šola za srednjo stopajo 9.25 Ilova gora — Marjan Kozina 9.40 Planinski oktet iz Maribora 10.15 Razpoložen«; — sedem preladijev 10.40 Utrjujte svojo angleščine 10.55 Sklepni takti 11.00 Melodije iz ▼olf-Ferrerrhrre opore Štirje grobijani 11.30 Deset minut iz naše beležnke 11.40 Popevke na tekočem traka 12.00 Trio Slavka Avsenika 12.15 Kmetijski nasveti — dr. Rajko Ra-kovec — Garjavott pri prašičih 12.25 Poljska in češka zabavna glasba 12.45 Nekaj partizanskih pesmi 13.30 Zabavni potpori 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo 14.35 Dva orkestralna odlomka iz Vagnerjevih oper 15.40 Listi iz domače književnosti 16.00 Izbrali smo za vas 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Četrta simfonija 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Zabavni orkester Alfred Scholz 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 18.45 Izobraževalni obzornik 20.00 Poje pevski zbor Filozofske fakultete iz Porto Allegra 20.30 Radijska igra 21.45 Arija za violino in godala 22.15 Umetniški profil skladatelja Rista Savina v njegovi komorni glasbi 23.05 Ray Conniff s svojim zborom in orkestrom 23.25 Horace SiWer — 5 i« J 23.55 Prijeten počitek S MEDA, 19. aprila 8.05 Mladina poje 8.30 Baletna suita »Rdeči mak« 9.00 Jezikovni pogovori 9.15 Zavrtimo našo glasbeno roleto 10.15 Evgenij Onjegin v izvedbi solistov ljubljanske Opere 11.00 Godala in orgle 11.30 Za cicibane 12.00 Narodne in potiarodele v priredb* Vlada Goloba 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jelka Kočevar: Vpliv kemičnih sredstev 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.30 Tako je bilo p sad 60 krti 14.05 Radijska lok za srednjo stoprdo 14.35 Segava klaviatura 14.40 Pahorjeve Belokranjske pesmi izvaja Mariborski komorni zbor 15.45 Radijska univerza 16.00 Koncert po željah poslušalcev 17.15 Sestanek v sredo 17.30 Lepe melodije 17.45 Jazz na koncertnem odra 18.00 Kulturna kronika W.20 Od Gallusa de Hindemitha 18.45 Kitarist jttrgen Ingman 20.00 ArleŽanka — opera v treh dejanjih 21.45 Kvartet Jožeta Privška 22.15 V ritmu današnjih dni 22.50 Literarni nokturno 23.05 Iz modernega glasbenega sveta ČETRTEK, 20. aprila 8.05 Glasba ob dela 8.35 Poje komorni zbor RTV Ljubljana 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Nekaj domačega za klavir, violino in petje 10.15 Od foxtrota do sambe 10.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje 11.00 Ruski tečaj za začetnike 11.15 Dve ruski popevki 11.20 Simfonija It. 1 v Es-dnru 12.00 Vaška suita 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Nace Lovšin: Zreja plemenske živine v ljubljanskem okraju 12.25 Neznani Verdi 13.30 Trije veliki plesni orkestri 13.50 Poje Slovenski oktet 14.05 Koncert za klavir in orkester 14.35 Naši poslušalci čestitajo tn pozdravljajo 15.40 Iz svetovne književnosti 16.00 Pred 1. majem pozdravi in čestitke poslušalcem 16.30 V salonu pri Chopinu in I.isztu 17.15 45 minut turizma in melodij 18.00 Operni baleti 18.30 Pojo Los Quatros de Roff 18.45 Ljudski parlament 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ia napevov 20.45 Literarni večer 21.25 Simfonična pesnitev 22.15 Po sveta jazza 72.45 Pesem in ples 23.05 Plesni orkester RTV Ljubljena 23.25 Koktajl ritmov tn popevk 23.55 Prijeten počitek PETEK, 21. aprila 8-05 Dve koncertni uverturi 8.30 S popevkami po svetu 9.00 Naš podlistek 9.20 Hitri prsti 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe 10.15 Violinist Byron Colassvs 10.35 Orkestri tega tedna 11.00 Dve sceni iz opere Boris Godunov 11.30 Človek in zdravje 11.40 Ciganski naperi 12.00 Pozdrav iz Bosne 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Mitja Čeme: Pomen in vloga semenar-stva v gozdni proizvodnji 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.30 Pet pevcev — pet popevk 13.45 Med Savco in Dravco 14i05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Slavne baritonske arije 15.45 Radijska univerza 16.00 Petkovo glasbeno popoldne 17.15 Razgovor z volivci 17.25 Deset minut z orkestrom Raphaele 17.35 Majhen koncert s prvomajskimi pozdravi 18.00 Iz naših kolektivov 18.15 Zabavni orkester RTV Beograd 18.30 Tako pojo in igrajo tuji narodi 20.00 Mandolina in godala 20.15 Tedenski zunitnjepo.iLi^ni pregled 20.30 Z violino skozi čas 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Južni ritmi z orkestrom Percr Faith 22.35 Moderna plesna glasba 22.50 Literarni nokturno 23.05 Nočni simfonični koncert SOBOTA, 22. aprila 8.05 Glasba ob delu 8.25 Pol are Španije 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Radi bi vas zabavali 10.15 Pesem jeseni, simfonična pesnitev 10.40 Angleičina za mladino 10.55 Orglic« in orgle 11.00 Po sveta jazza 11.30 Pionirski tednik 11.50 Otroci izbirajo pesmico 12.00 Trio Radi Bardorfer 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Milko Trstenjak: Proizvodni poskusi v vinogradništvu 12.25 Zabaven opoldanski spored 13.30 Prvomajske čestitke ob domači glasbi 13.50 Oda arije do arija 14.20 Sport ia športniki 14.35 Nali poslušalci čestitajo ia pozdravljajo 15.40 S knjižnega trga 16.00 Vedri zvoki s prvomajskimi čestitkami 16.40 Ženski zbor France Prešeren iz Krasna 17.15 Po kinu s« dobimo 17.45 Pevec Vice Vukov 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Štirje odlomki iz baleta Spartak 18.30 S citrami po Evropi 18.45 Okno v »vet 20.00 V domačem ritma . .. 20.20 Z melodijami iz dežele v deželo 21.00 Za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu Televizijski spored NEDELJA, 16. aprila 9.30 Kmetijska oddaja 10.00 Film iz serije Velvet 16.00 Športno popoldne 20.00 Sedem dni 20.45 Neko življenje, francoski igrani film PONEDELJEK, 17. aprila 18.00 TV film iz serije Medic 18.30 Znanost in tehnika 19.00 TV pregled 19.30 Glasbeni sestanek 20.00 TV dnevnik 20.15 Tedenski športni pregled 20.30 HEDA GABLER, TV drama 21.30 Šahovski komentar TOREK, 18. aprila 17.00 TV za otroke 20.30 Beograjska pomlad — javna prireditev SREDA, 19. aprila 16.00 Konferenca žena Jugoslavije 19.00 Čas, ljudje in dogodki 20.00 TV dnevnik 20.15 Dokumentarni film 20.30 Igrani film 21.30 Poslednja luka — reportaža 22.00 Šahovski komentar ČETRTEK, 20. aprila 9.00 TV v šoli 17.30 Em-den-dinus — oddaja za najmlajše gledalce 18.00 Kraljestvo opičjega kralja 18.tO Če kdo v družini zboli 18.20 TV pošta 18.30 Upnik — TV film 19.00 Pot k nadzvočnemu letalu 19.30 TV obzornik 20.00 TV dnevnik 20.20 TV kiosk 20.30 Spoznavajmo svet in domovino 21.30 Glasbena oddaja 22.00 Campanillc sera — del zabavne oddaje 22.30 Cinelandia — filmska oddaja PETEK, 21. aprila 17.00 TV za otroke 20.00 TV dnevnik 20.15 TV o filmu 20.4S V. simfonija Blaža Arniča SOBOTA, 22. aprila 18.00 Bajo in sokoli — TV igra 18.45 Nevarnost jc moj poklic 20.00 TV dnevnik 20.30 Blok v sončni ulici — zabavno- glasbena oddaja 21.30 Dc! zabavno glasbene oddaje 22.30 Kapitan David Grief — serijski film 07^4 SOBOTA, IS. aprila 1961 DRUŽINSKI POMENKI STRAN Po naših trgovinah KOCKE ZA NASE MALČKE Med mnogimi potrebnimi In nepotrebnimi predmeti iz plastične •"ase, ki jih uvažajo naša trgovska podjetja, je tudi zelo prlmer-°a igrača: kacke Iz plastične mase, ki so lepo zložene v enostavnem Vozičku, prav tako iz plastične mase. Ta igrača bo prav posebno tepo sprejeta pri otrocih do treh tet starosti, saj izpolnjuje vrsto zahtev, ki jih postavljajo mali Junaki. Kocke so po velikosti enake, v različnih barvah, votle in zapolnjene s kroglicami, ki lepo Svenketajo, v vozičku jih je mogoče prevažati sem ter tja, mo-8očc jih je zlagati eno nad drugo v stolp, hišo itd. Skratka — kup lastnosti, ki jih bo malček znal izkoristiti na vrsto načinov in se tako dolgo zabavati. Te kocke smo videli v Izložbi knjigarne ▼ Sk. Loki in stanejo 712 dinarjev. Pouk gospodinjstva na gorenjskih osnovnih šolah Prve težave so premagane Starši in otroci so ta predmet lepo sprejeli Gospodinjski pouk je že drugo leto uvrščen med obvezne predmete, ki se poučujejo v osnovni ioli. V lanskem šolskem letu ga še na marsikateri gorenjski šoli niso poučevali tako, kot bi bilo z ozirom na njegovo pomembnost želeti in to največkrat zaradi pomanjkanja primernih prostorov in seveda tudi zaradi pomanjkanja gospodinjskih učiteljic. Letos že lahko ugotovimo, da tudi pouk tega predmeta na Gorenjskem poteka dokaj normalno; pri večini naših šol, predvsem še pri večjih, so uredili potrebne učilnice in poskrbeli tudi za primeren učni kader. Ker imamo na Gorenjskem vsega skupaj le 13 predmetnih učiteljic gospodinjstva (skupaj s tistimi na Zavodu za napredek gospodinjstva v Kranju in na centrih v Tržiču in na Jesenicah), so na okrajnem zavodu skupaj z okrajno pedagoško službo pripravili več seminarjev za učiteljice, ki na šolah poučujejo tudi gospodinj- Na Zavodu za napredek gospodinjstva v Kranju Dva tečaja za poIkvaUfikacijo V četrtek so bili na Zavodu v Kranju IzpHi za udeleženke seminarja za pridobitev naziva polkvalificirane perice. Seminarja se je udeležilo 6 peric iz raznih krajev na Gorenjskem, razen z jeseniškega področja, kjer bo gospodinjski center pripravil samostojen seminar. Glede na to, da imamo na Gorenjskem že precej servisnih pralnic in da imajo svoje pralnice nekatere tovarne, socialno-varstvene Ustanove, gostinska podjetja in drugi, nas lahko le neprijetno preseneti, da se je povabilu na seminar odzvalo tako malo peric. — Vzrok je delno v tem, da osebje Pralnic misli, da mu za pranje ni Potrebno posebno znanje, seveda Pa tudi v tem, ker vodstva omenjenih podjetij in ustanov zaradi izgube časa udeležbo na seminarju te nerada dovolijo. Seminar jo trajal 40 učnih ur. Praktični del seminarja je bil v servisni pralnici Stanovanj, skupnosti Vodovodni stolp, teoretični Pa na Zavodu za napredek gospo- Recepti OCVRTE PALAČINKE Palačinke sperite in jih napolnite z enim od naslednjih nadevov: zmešajte tri jajca, dodajte mlado, sesekljano čebulo in narahlo prepecite na vroči masti. — Posolite in popoprajte. Namažite palačinke, zvijte na običajen način; oba konca zvite palačinke previ j te na notranjo stran. Vsako palačinko nato previdno Povaljajte v razžvrkljanem jajcu in drobtinah in položite v vrelo mast tako, da bodo previti konci Spodaj. Tako pripravljene palačinke so okusne kot topla ali hladna jed, tehko se servirajo skupaj z juho, omako ali solato. 2. na vroči masti prepražite mate sesekljane čebule in drobno narezano zelje. Nato duši te in oc1 °asa do časa dodajte malo mleka toliko časa, da se zelje zmehča i" vlaga izpari. Posolite, popoprajte fa uporabite za nadev. 3. prepražite na masti malo sesekljane čebule, za pest ali dve zmletega mesa, dodajte še dve jajci in vse skupaj zmešajte in pustite na vročem še toliko časa, da se jajca zgostijo. Posolite in popra j te ter prav tako uporabite za nadev. dinjstva. Udeleženke so prihajale na seminar dvakrat na teden v popoldanskem času. Pred dnevi pa so na Zavodu začeli z novim seminarjem za pol-kvalifikaeijo kuharic. Obiskuje ga 11 kuharic iz večjih kuharskih obratov iz raznih krajev na Gorenjskem. Program seminarja obsega 120 ur in bo izčrpan v mesecu juniju, ko bodo izpiti. stvo. 8 strokovnih in drugih učiteljic se je letos prijavilo za izredni študij na Višji gospodinjski šoii v Grobljah. Najbolje urejeno gospodinjsko učilnico imata osnovni šoli na Jesenicah, le nekoliko zaostajajo učilnice pri osnovnih šolah »Luci-jan Seljak« v Straži šču, v Bohinjski ^strici, v Skofji Loki, v Tržiču pri osnovni šoli »Heroja Bra-čiča«, v Kranju na šoli »Simona Jenka« itd. Na splošno je mogoče ugotoviti, da so našli možnosti za vsaj najpotrebnejši prostor in njegovo ureditev povsod tam, kjer so se za to zavzele gospodinjske učiteljice in seveda imele tudi vso podporo upravitel jstva in organov upravljanja šole. Zal moramo ugotoviti, da je še vedno nekaj šol, na katerih za gospodinjstvo še nimajo dovolj razumevanja; na srečo so te precej redke. ,' Vse gospodinjske učiteljice zatrjujejo, da so učenci za ta predmet zelo navdušeni. Dečki in deklice brez izjeme radi poprimejo za vsako nalogo iz gospodinjstva. Tudi starši se zavedajo koristnosti znanja, ki ga otroci pridobijo pri pouku gospodinjstva in radi prispevajo tudi potreben denar za potrebna živila in drugo. ZA VSAKO MATER OTROK IN POČITEK Do dveh let starosti otrok spi toliko, kolikor to njegov organizem potrebuje. Zato v tem času mati lahko otroku samemu prepusti, da si določi čas spanja. Drugače je po drugem letu. — Tedaj razni pojavi že lahko vplivajo na to, da otrok ne spi toliko, kolikor bi bilo potrebno. Na primer zaradi strahu; nekateri otroci se bojijo sami ostati v sobi, če je tema, bojijo se, da bodo zmočili posteljo itd. Tudi ljubosumnost na mlajšega brata ali sestro, nervoza, ki vlada v hiši pred spanjem, je lahko vzrok temu, da otrok ne more spati. Dve leti star otrok bi moral spati povprečno 12 ur ponoči in uro ali dve podnevi. Popoldanski počitek se med drugim in šestim letom vse bolj krajša, nočni v tem času ostane nespremenjen. Ce razpored učnih ur to dopušča, je zelo koristno, če se tudi otrok od šestih let naprej popoldne nekoliko odpočije. Med 6. in 9. letom se otrokov nočni počitek skrajša približno za eno uro. Otrok na primer leže ob 8. uri zvečer, vstane pa bo 7. uri zjutraj. Čimbolj otrok raste, tem-manj spi. V dvanajstem letu se spanje lahko skrajša še za eno uro; otrok tedaj leže ob 9. uri namesto ob 8. uri. Seveda to pravilo velja le v povprečju, organizem nekaterih otrok zahteva več počitka, drugih manj. SKILAVOST Skoraj vsi otroci v prvih mesecih živi' sal sem ime in naslov, številko svoje enote pAP in imena najbližjih sorodnikov, pri Patinem J*nenu pa sem zapisal »naslov nepoznan«. Vsekakor '* Pri tem morala biti določena metoda. Potem so **m zapovedali naj spet vstanemo, nas prešteli v •kupine po dvajset in odšli smo iz taborišča, vsaka •kupina pod stražo dveh stražarjev z brzostrelkami, sem skupaj k Donom. »Rad bi vedel, kam gremo,« sem zamrmral, ko smo bili izven bodeče žice. -Morda nas bodo spravili v Changi. Slišal sem, da tam razvrščajo vojake.« Don je imel Izreden smisel za zbiranje novic. »Potem si ti izločen,« sem ga sunil pod rebra. »Končal boš z ostalimi civilisti. V ječi.« »Tudi ti si civilist,« je zagodrnjai in pogledal mojo srajco. < Toda to jutro nam ni bilo usojeno, da bi prišli v Changi ali pa v ječo. Spravili so nas k dokom, kjer je gruča Tamllcev čistila nesnago iz razbitine z lopatami In dolgimi lesenimi koli. Tu smo prvič občutili japonske poboljševalne metode. Brž ko smo prišli, so Tamilcem zapovedali, naj prenehajo delati in naj nam dajo svoje orodje. Ubogali smo, spočetka bolj negotovo in plaho. MI pa nismo imeli izbire, saj so merile na nas naperjene brzostrelke. Morali smo delati. Japonci so odšli k tamilskim delavcem in se začeli pogovarjati z njimi. Kmalu Je postalo jasno, kaj so jim pravili, kajti Tamilci so nam začeli zapovedovati. »Delaj hitreje!« se je zadri eden izmed njih v tamilšeini, ko je opazil, da sem si hotel oddahniti. Rekel sem mu v njegovem lastnem jeziku, naj se pobere k vragu. Zgrabil je lopato in me hotel z njo udariti po glavi, a bil sem hitrejši. Umaknil sem se mu in zgrabil za ročaj lopate. Preklinjal sem ga v njegovem jeziku. Odvrgel je lopato in stekel k japonskemu oficirju, kjer je kričal, da sem ga p rekli ni al in ga hotel udariti z lopato. Japonec je prišel počasi k meni in segel po meču. Zdaj je konec z menoj, sem si mislil. »Ali si preklinjal tega moža?« me je vprašal. Njegov obraz je bil brezizrazen kot vedno. »Da. S kakšno pravico me je hotel udarili?« »Potemtakem govoriš tamilski jezik?« Skomignil sem z rameni, ne da bi potrdil njegovo vprašanje. »Kako ti je ime?« Poveđal sem mu. Zapisal si je nekaj v svojo be-ležnico in odšel. To je bilo vse. Radoveden sem bil, kaj se bo zgodilo in koliko časa bom moral še čakati na druga vprašanja. Da me bodo zaslišali, mi je bilo popolnoma jasno, kajti Japonci so vedeli, da sem bil letalski narednik, britanska oseba, da znam tamil-ščino in da nisem bil oblečen kot vojak, temveč kot civilist. Spričo tega sem v njihovih očeh prav lahko veljal kot vohun. Bilo je nadvse čudno, da se ta prvi dan, ko smo delali na dokih, Japonci niso brigali za to, če se Je kdo med našimi pogajal za sadje z Malajcl, ki so postajali naokrog. Dobro smo se založili z bananami, ko pa smo ob mraku korakali nazaj ▼ Pasir Pan-jang, smo srečali več Malajcev, od katerih smo dobili cele naročaje banan. Straže se očitno niso zanimale za to, če smo jih jedli po poti. Naslednji dokaz japonske brezbrižnosti smo doživeli, ko smo se približevali taborišču. Srečali smo čudno skupino Tamllcev, Malajcev in Indijcev, ki so zijali začudeno v nas, ko smo se potrto vlekli mimo njih. Večinoma so bili tiho in so mirno stali ob poti, toda trije ali štirje Indijci so se nam rogall in eden izmed njih — šest čevljev visok robavs — je pljunil. Del njegovega pljunka me je zadel v obraz. Bliskovito sem skočil iz vrste in ga sunil z vso močjo, ki sem Jo še imel. Japonski stražar je pritekel, sunil Indijca s konico svojega bajoneta in ga poslal k vragu. Potem je prišel nazaj, se mi nasmehnil iu odkorakali smo dalje. »Čudni ljudje, ti Japonci,« sem zamrmral Donu. »Nikdar ne veš, pri čem si z njimi. V eni minuti bi te potolkel, drugo minuto pa se ti reži.« »Ce bi bil na tvojem mestu, Mac, jim ne bi preveč zaupal.« V taborišču je vsakdo od nas dobil pol konzervne škatle riža in košček nasoljene ribe. Takrat so nekateri izmed nas napravili veliko napako. Ker so se na dokih najedli sadja, niso imeli več teka za riž in ribo, zato so pometali vse skupaj proč. Pritekli so stražarji in jih začeli tepsti. K sreči sem dobil svoj obrok med zadnjimi in sem lahko opazoval, kar se je zgodilo. Zato sem se delal kot da mislim jesti, ko pa so stražarji odšli na drogi konec taborišča* sen odtrgal kos —Jop. xavH rtt h» ribo vanj ter spravil zavojček v hlačni žep. V naslednjih dneh sem si to rezervo prihranil, ker sem se vsak dan najedel sadja, ki sem ga dobil pri Malajcih na dokih. Toda to je bila prava mana v dneh, ki so sledili, kajti Japonci so nas v okviru svojih prcvzgojevalnih metod pustili pet dni brez vsake hrane. Ko so se tisto noč — tretjo v ujetništvu — spet prižgale obiočnlce, je manjkal neki narednik. Nihče od nas ni hotel vedeti, kako je izginil, a tudi razpravljali nismo o tem, kajti nihče ni zaupal svojemu sosedu tako kot bi želel. Vsi smo vedeli o provoka-torjih, ki so jih spravljali med ljudi, da bi tam poizvedovali o novicah in jih potem povedali stražarjem. Nekdo izmed nas bi lahko bil tak provokator, posebno ker smo bili pisana množica civilistov in vojaških oseb, Evropejcev in Azijcev. Niti tega nismo vedeli, ali smo v stalnem taborišču za vojne ujetnike. Jaz sem domneval, da smo v prehodnem taborišču, kajti nobenega vojaka še niso pošteno zaslišali in v naslednjih dneh se je naše število stalno zmanjševalo, ker so vsako jutro nekaj ljudi odpeljali kdove kam in se niso več vrnili. Stražarji so bili nedostopni. Našo delovno skupino so sira žili trije: dva Japonca, ki smo jima rekli »Ploski obraz« in »Debela zadnjica«, ter čemeren, nepopustljiv primerek Korejca, ki nam je bil znan kot »Svinjski obraz«. Da bi dobil kakšne novice od »Ploskega obraza«, sem zamenjal z njim zapestno uro za dve banani in deset cigaret. Čeprav je vedel, da je napravil dobro kupčijo in tudi njen pravi vzrok, mi ni hotel ničesar povedati. Dnevi so si sledili in vsak je prinesel manj upanja, pač pa so podkrepili mojo odločnost, da za vsako ceno odidem od tod, če se mi ponudi le najmanjša priložnost. Ta odločnost se je še povečala takrat, ko sem zvedel, da se na celini borijo. V taborišču smo postajali vedno bolj bradata strašila za proso in naš dnevni obrok — pol konzerve riža in drobcen košček ribe — ob katerem naj bi /-"veli, je bil daleč od tega, kar smo potrebovali za življenje. Več ujetnikov Je zbolelo in niso mogli vai s STRAN G LAS SOBOTA, 15. aprila 1&1 nnš RflZGOUOR Hladi pod Ratitovcem TELESNA KULTURA Problemov pri delu mladine ne manjka tudi v Železnikih. Mladi, ki delajo v tovarni »Niko*« se vozijo na delo iz oddaljenejših krajev in jim je zato težko ostajati popoldne v Železnikih. Razen tega nimajo niti primernega prostora, kjer bi se sestajali. Delo mladih v tovarni je pravzaprav delo mla- žili smo se tudi nekaterih mladinskih akolj in zborov. Govorili smo o delavskem samoupravljanju v podjetju in drugem.«! »Kaj menite o novem sistemu na'Trajevanja v vašem podjetju?« »V »Niku« imamo grupni sistem nagrajevanja. Vsaka gru- stratorica. besedam: Prisiuhrsrmo njenim »Kaj pa ostalo zabavno življenje v Železnikih?« dine v vseh Železnikih. Ce kdo pa pa ima določen razpon. De-kaj rabi, se zateče v »Niko« in lavci dobijo ved osebnih prejem- obratno. O tem je nekaj več povedal JANKO PINTAR, strojni ključavničar, sedaj pa je v tovarni že eno leto tehnolog. Najprej je dejal: »Pogoji za delo v mladinski organizaciji so pri nas dokaj slabi. Zlasti zato, ker nimamo nobenih sredstev, je težko kaj organizirati. Kljub težavam, smo tudi nekaj naredili. Organizirali smo več predavanj za mladino. Naj omenim predavanje o mehanizaciji in avtomatizaciji, o novi delitvi dohodka itd. Udele- kov, če posamezne naredijo, hkrati pa grupe več je upošte- »Za športno življenje imamo »O tem bolje, da ne govorim, g v Železnikih samo eno telovad- ker ga sploh nI. Drži, da smo I nlco, pa še ta dvorana je za dobili mladinski klubski pro- || kinopredstave, vse sestanke, stor. Toda sobica, velika ko- I zbore volivcev in razne veselice, maj za nekaj ljudi ,res ne m o- ■ Razen tega je v dvorani še na- re služiti za mladinske zabavne j§ vaden pod, tako, da ni prav nič In družbene prireditve. V tem m podobna telovadnici. Prav tako klubskem prostoru se lahko igra g imamo slabe rekvizite hi šport- samo šah in morda prebere ča- ■ no orodje. Kljub precejšnjemu s»P*s. O mladinskih plesnih pri- g zanimanju za šport in telesno redltvah sploh ne morem govo- g varu še prizadevnost vsakega vzgojo v Železnikih, saj imamo posameznika, kvaliteta izdelkov in čim manjši izmet. V začetku je bilo med delovnim kolektivom tnalo negodovanja, vendar smo v zadnjih dveh mesecih nekatere nepravilnosti popravili. vadbo štirikrat tedensko, so pogoji slabi.« »Ali računate, da se bo stanje enkrat le izboljšalo?« »Upam da, namreč prav se- Grupni sistem nagrajevanja daj smo se na zadnji seji uprav- imamo že od 1. januarja letos.« nega odbora TVD »Partizan« v O družbenem in športnem Železnikih pogovorili, da bomo življenju je tokrat govorila osposobili nogometno igrišče in MARICA LOTRlCEVA iz 2o- naredili igrišče za odbojko, ro- leznikov. V tovarni je adsnini- komet in tenis.« riti, edini ples. ki je ob nedeljah, je v gostilni na CešnJIci. Toda ta prireditev še daleč ni v skladu z normalno mladinsko plesno prireditvijo. Kaže, da se vsa stvar še ne bo nič izboljšala. Morda bo občinski komite LMS v Skofji Loki dal kakšno pobudo, da bi v Železnikih dobili večji in primernejši prostor tudi za družabno življenje mladine ,saj te ni tako malo.« Dravi debut v Slovensko-hrvaški košarkarski lisi Hi Tnala! Milan Zivkovlč §§ uiuinii« K r m U neosLJO KRANJ — V Prešernovem gledališču bodo ob 16. In ob 20. url gostovali Jeseničani z Gow d'Usseanovtm delom »GLOBOKO SO KORENINE«. Muzej revolucije priredi ob 20-IetnJci vstaje razstavo pod naslovom »LETO 1941 NA GORENJSKEM«. Otvoritev razstave bo danes, odprta pa bo do 5. maja. JESENICE — Danes ob 19. url bo v mestnem gledališču »Tone čufar« svečana akademija v počastitev Dneva železničarjev in 20-Ietnlce vstaje. KROPA — Ob 16. uri bodo člani Dramske skupine Prešernovega gledališča Iz Kranja uprizorili delo Alejan-drn Casona »DREVESA UMIRAJO STOJE«. PODNART — V dvorani kulturnega doba bodo danes ob 16. tn 20. url gostovali Igralci gledališča »Tone Čufar« s F. S. Flnžagrjcvo dramo »RAZVALINA ŽIVLJENJA«. GORICF. — Akliv LM v Goricah bo za zaključek plesnih vaj organiziral plesni venček, in sicer ob 16. uri. ŽIRI — Danes ob 18. uri bo I. kolo slovenske lige v judu med kluboma Al-pina iz 21 rov In Triglava Iz Kranja. NAKLO — Jutri, v nedeljo, bo okrajni kros s startom ob 9. uri. ZELENICA — Smučarski klub Enotnost priredi v nedeljo veleslalom s pričet kom ob 10. uri. >V9V» -Vk- «nv%.- NaSa šporfna prognoza ENKE" NA POHODU Tt: prejšnjega kola naše športne prognoze Imamo prvič dva zmagovalca. To sta JANEZ BARTOU In JANEZ 2UMER, oba iz Kranja, ki sta imela enake napovedi in sta pravilno prognozirala pet Izidov. Oba bosta mesec dni zastonj prejemala naš list. Razen dveh, Je v četrtem kolu vse prevalil Izid prvenstvene tekme slovenske conske Uge med Krimom In Triglavom, ki se je končala z zmago slednjega, čeprav Je bilo po porazu z Ljubljano v Kranju pričakovati nasprotno. Nekateri sedaj pravijo, da je Triglav »slovenska Vojvodina«, ki lahko zmaga z nevarnim nasprotnikom aH pa IzgtiM s slabim. Oba najboljša napovedovalca v četrtem kolu sta napisala za prvo srečanje — 0. Zanimiv pismo z napovedmi za četrto kol« nam je poslal Janez Horvat lz Tržiča (žal smo ga prejeli prepozno — v petek — In nI bilo vključeno med takratne prognoze), kl je poleg vsakega para napisal še »komentrtrček«. Takole nam je sporočil svoja mnenja: Krim : : Triglav — 0 — za moralo!; (Kranjčanov v nedeljo morala res nI zapustila, kajne Janez? Celo »dvojka« ne bi bila prevelika morala«.), Planika : Tržič — 2 — lokal patriot. (Čudno, razen dveh so se tedaj vsi odločili za zmago Tržiča! »Rodoljubstvo« Je bilo opravičeno.), Naklo : kofja Loka — 2 — za boljšega; (Niste se zmotili.), Triglav B : : Šenčur — 1 — ?; (!), Prešeren : Mladost — 2 — še ena od redkih možnih Sobota : Kladivar — 2 —- oslabljena | Izide tudi v TT. Velja! Ker za 17. kolo Sobota; (ki tokrat nI igrala podrejene sodelavca že Imamo, predlagamo, da nam pošljete vaše »Upe« za naslednje vloge) ZA JUTRIŠNJE KOLO PA TELE NA: | POVEDI — Triglav : Maribor 2 2 2 0 Šenčur : Jesenice 2 2 2 2 Mladost : Triglav B 1111 Sk. Loka : Planika 1111 Tržič : Prešeren 1111 Slovan : Ilirija 12 10 Napovedujejo — po vrsti: Zvone Zaletel in Franc Mlakar Iz Kranja, Peter Flnžgar Iz Škofje Loke, Vinko Fajfar, Franc fttagar, Alojz Aberšek, Simon Kcržlč ln Matjaž Senk iz Kranja, Vinko Valjavec iz Tržiča, Anton Plut, Janez 2umer in Miroslav Kaltcnehar iz Kranja, Janez Hrovat Iz Tržiča, Vladislav Eržen, Zvone Mlakar ln Janez 2ttnlk Iz Kranja. Najpogostejša današnja napoved za vse dvoboje je 2—2—1—1—1—1, ki jo Je poslalo sedem bralcev, sicer pa Je nekatere »zbegal« prvi in zadnji par, obe tekmi Slovenske conske lige. — Triglav bo na Igrišču Mladosti Igral proti Mariboru, ki zanesljivo vodi na vrhu prvenstvene lestvice. Jasno je, da Imajo boljši gostje več možnosti za osvojitev tor5*" toda, kot smo že rekli, Triglav je Marsikateremu moStvu trd oreh. Današnja prognosa je 23:9 v korist Mariborčanov. — Jesenice gostujejo v Šenčurja — 18 kolo! j. 2. Danes in jutri bodo slovenski in hrvatski košarkarji, ki so si zagotovili sodelovanje v kombinirani ligi obeh republik, igrali prvo kolo tega zanimivega prvenstva. V tekmi z zagrebško Mladostjo se bodo danes zvečer na igrišču v Savskem lo£u mladi Triglavani prvič v tej konkurenci predstavili domačemu športnemu občinstvu. Za nastop so se skrbno pripravljali na treningih v telovadnici Tehniške tekstilne šole ter s številnimi prijateljskimi srečanji. Kljub zadovoljivim in zadostnim pripravam pa še vedno ne igrajo tako kot bo potrebno za obstanek v ligi, saj bo tu konkurenca zelo močna. V njihovi igri opazimo slabo formo posameznikov, čemur je vzrok pomanjkanje individualnih treningov; skoraj vsi namreč študirajo v Ljubljani, tako da jim časa za vadbo dostikrat zmanjka. Ker je skupna igra Kranjčanov razmeroma dobra, so prod pričet-kom prvenstva kljub vsemu pesimistično razpoloženi. Ko smo jih obiskali, je v razgovoru vsak povedal takole: DRAGO PETRIC: »Košarko igram devet let. Računamo na deveto mesto.« MARJAN RUS: »Pet let se ukvarjam s košarko in upam, da bomo sedmi ali osmi.« JANEZ BOHINC: »Košarka mi je najljubša že sedem let. Bomo predzadnji.« BORUT BELEHAR: »Osvojili bomo osmo mesto, s košarkb pa se ukvarjam že sedem let.« FEDJA KLAVORA: »Sedmo leto igram košarko. Osvojili borno osmo mesto.« DRAGO SOKLIC: »Dve leti igram košarko. Osmo mesto bo za nas uspeh.« JOŽE PRAPROTNIK: »Košarko igram eno leto. Osmo mesto je za nas uspeh.« LOJZE ZAKRAJSEK: »Dve leti igram košarko. Uvrstili se borno na osmo mesto.« VLADO STRUZNIK: »S košarko se ukvarjam pet let. Osvoji bomo deveto mesto.« IZTOK BELEHAR: »-Košarko igram štiri leta. Sem popom optimist.« STANE BOŠTJANOMA »Tri leta igram košarko. Sedmi affi osmi bomo.« Kranjskim košarkarjem žeSnK* pred prem i ero kar največ uspehov ter da bi se jim napovedi uresničile in bd ostali v dtrcS* najboljših slovenskih in hrvašfc* moštev. Obenem upamo, da bo eb igrišče v Savskem logu pri®0 vedno dosti glodalcev ~ prijatc Ijev dinamične igre pod koši, W MILAN RUS: »Košarko igram ' bodo s športnim bodrenjem pod-sedem let Osmo mesto nara ne I uide.« prli novega H gasa v bogu za obstanek med febranci. IZ NAŠIH KRAJEV zmag; (Lokalni patriotizem pride pri . brez Izjeme »2«; Mladost je i* v četr-vas do Izraza šele s to pripombo.) ln | tek premagala drugo ekipo Triglava (to- '!krat je bila slednja še ojačana z neka-sterilni igralci Triglavovega prvega mo- f *tva> — val Imaln nrav »1«: Škofjeloški Na Rovtu in v Kranju Na posvetovanju sekretarjev krajevnih orj-anizacij SZDL kranjske občine so sklenili, da bosttjkictos dve osrednji proslavi na ni'hovem območju v počastitev 20-let-nice revolucije. Prva bo na dan 1. maja na R.ovtu nad Z.iSn;co, kjer je 27. marca 1942 padci narodni heroj Stane 2i",ar, drugi na I. avz'tsti v okviru občinskega praznika v Kranju, 1.jer bodo odkrili spomenik revolucije. Prav tako ie določeno !r 6 ebmoSH. k:er bodo pomembnejše proslave, in sicer v Cerkljah, Preddvoru, 5-nčur'u, Goricah, v Britofu ln na desni Str.-ni Save. Pole? tega je določenih Je 17 o*'lh krajevnih proslav v polastitev jubilejne dvajsetletnice revolucije. OBJSK V TISKANIM TK PLANIKI VOKLO - Tukajšnja krajevna organizacija SZDL jc na splošno željo članov organizirala obisk v tovarni Tiskanina in Planika v Kranju. Zanimanje za ta obisk zuoeu smo... ■ Na o ir.i..c!J .... o*ra|fl se trenutno šola 366 vajencev, od tega 316 deklet in 50 fantov. Razmerje v spolu se torej v primerjavi s prejlnjimi leti ni spremenilo. ■ Ker le ni na razpolago primernih prostorov za ureditev stalne muzejske zbirke v Kra-iju, se bo delo muzeja razen arheoloških izkopavanj in zbiranja narodopisnega umetnostno in kulturno zgodovinskega gradiva usmerilo na prirejanje občasnih likovnih zgodovinskih in narodopisnih razstav. Število muzejskih predmetov se bo v letošnjem letu v primerjavi z lanskim povečalo od 7213 na 8220, Število razstav od 41 na 50, Število barvnih reprodukcij umetniških del pa od 7870 na 10.000. SI Solo za vodilni kader v obrti je v dveh izmenah od 17. oktobra lani do 9. februarja letos posečalo 60 tečajnikov, od tega 13 iz zasebne obrti in 47 iz družbene obrti. 7. odličnim uspehom je končalo lolo 7 shilatcljev, s prav dobrim uspehom 24, z dobrim uspehom 20, z zadostnim uspehom 5 in z nezadostnim uspehom 3 slušatelji. ■ Na seminarju za poslovodje gostin-skih obratov kamniške in domžalske občine, ki je tra>l dva tcJna, je vseh 38 udeležencev uspe'no pololllo izpite pred komisijo, ki so jo sestavljali zastopniki gostinske zbornice in gostinske šole. je bilo med članstvom tolikšno, da vsem sploh niso mogli ustreči. Prijavljenih je bilo okrog 100 članov, vendar si je tovarni ogledalo le 80 prijavljencev, ker Je bilo v avtobusu prostora le za toliko oseb. Krajevna organizacija Socialistične zveze delovnega ljudstva je zato sklenila, da bo v prihodnje take in podobne obiske še organizirala. PRED TEKMOVANJEM »MOJ KRAJ VČERAJ« Pionirji blejske občine se že dalj časa pridno pripravljajo za odredne ter za občinsko prireditev Spoznavajmo svoj kraj in njegovo preteklost. Občinski odbor 2a pionirske prireditve je pripravil za proučevanje zgodovine NOB štva) — vsi Imajo prav »1 5Partizan Igra doma proti Planiki — tudi -tu same »1«; in Tudi Tržič Mra doma v dvoboju s Prešernom — vsi »1«. — Bolj razgibane so napovedi za tekmo med Ijubljansklr- • rivaloma Slovanom In Ilirijo, kajti Slovanove zmage nad LJubljano na igrišču na Kodeljc-vem kar ne moremo pozabiti, zlasti še scd"V ko spet igrajo doma. Stanje naših »stavcev« pred srečanjem je 24:8 za Slovana. Peter Flnžgar Iz Škofje Loke nam Je pisal, da bi rad za naš list napovedal Ve* skrbi rekreativnemu V »redo popoldne je bila v Delavskem domu v Kranju manjša slovesnost, ki sta jo priredila Občinski sindikalni svet in športna komisija pri ObSS. Ob navzočnosti številnih športnikov in sindikalnih delavcev, je slovesnost otvoril član predsedstva ObSS Kranj tovariš Ivan Bečan, ki je na kratko ori>sal pomen športnih tekmovanj in rekreativnega športa med člani delovnih kolektivov. Predsednik iportne komisije, tovari! Pavel Novak, je med drugim poudaril, da st> bila pretekla tekmovanja množična in dokaj kvalitetna. Delavci so tekmovali v namiznem tenisu, streljanju in iogometu in kegljanju. Nedvomno bi bila udeležba na teh tekmovanjih še precej večja, če bi posamezne sin-:''kalne podružnice malo več skrbele za rekreacijo svojih članov. Zmagovalnim ekipam in posameznikom so podeliti diplome in pokale, v posameznih športnih panogah so prva mesta zasedli naslednji delovni kolektivi — NAMIZNI TENIS: Iskra Kranj, STRELJANJE Z ZRAČNO PUŠKO: Iskra I 911 krogov, od posameznikov je bil najboljši Vinko Peternetj iz Save, ĆLA- ZA DAN MLADOSTI »AVTODROM« Triiška mladina, zlasti tista, ki se navdušuje za motorizacijo (te je verjetno precej), bo za Dan mladosti dobila nov objekt, ki mladim n« bo le v razvedrilo, temveč v veliko vzgojno korist. Za Dan mladosti bo namreč v Tržiču otvoritev Slo- v domačem kraju vrsto zgodovin-. skih ter literarnih tem, ki jih« P'™'"«««' ».kodroma«, drugega pionirji in mladinci pridno pro-< veniji (doalej ga Imajo le v Ljubljani), k učujejo. Da pa jim gre pri tem< g* gradi AMD Tržič. Društvo p je m delo bolje od rok, jim pomagajo J s predavanji in pripovedovanjem dogodkov iz NOB stari borci in aktivisti, ki prihajajo v razrede* in jih 6 tem seznanjajo. F Odredne prireditve, na katerih*/**-*-se bodo mladi kandidati pomerili s svojim znanjem, se bodo zvrstile že prihodnji teden. Zaključna javna prireditev pa bo v četrtek, 20. aprila. Predvidoma se bo na občinskem nastopu zvrstilo deset najboljših skupin različnih stopenj, in to z vseh šol v občini. -jb OPERETA NA DUPLICI DPD Svoboda na Duplici pri Kamniku je v režiji dirigenta Ernesta Kvartiča uprizorilo tro-dejansko opereto Jaka Spicarja »Svojeglavček«. Ob prenapolnjeni dvorani je imela prireditev veli!" uspeh. Vlogo gostilničarja Poto-karja je tolmačil Jelo Krivorotov njegovo hči Polonco pa Slavk Dražem. Gorskega vodnika Toneta je igral Franc Rode, profesorja Bidra Stane Krivorotov, turista Kohna Alojz Stros. V ostalih violah pa so nastopili Franc Stefe, Milena Zmavc in Brigita Dolenc. Igra je vzbudila toliko zanimanja in je bila tako dobro sprejeta od občinstva, da bi jo kazalo ponoviti. To nedeljo bodo Dupličani gostovali v Mostah pri Komendi. Sodelujoči, zlasti dirigent in kot ftost veliki zabavni orkester iz Mengša, zaslužijo vse priznanje. »avtodrom« kupilo ie tudi prva vozil*: majhen avtomobilček, moped in dve kolesi, v kratkem pa bo kupilo le po en avtomobilček in moped. RAZSTAVA MLADIH PLANINCEV Mladinski odsek pri Planinskem društvu Jesenice je te dni odprl posebno .razstavo, kjer prikazuje delo mladih planincev v lanskem letu. Čeprav je bil ta odsek ustanovljen šele pred leti, ima že 429 članov. Na razstavi je prikazano taborjenje v Dolenjskih Toplicah, o tečaju rta Vršiču, o izletu na Velebit in Plitvice, o udeležbi njihove brigade na proslavah v Sutjeski, o orientacijskem teku v Završnici in o drugih prireditvah in pohodih, kjer so lani sodelovali mladi planinci z Jesenic. To je prva razstava tega odseka. Nameravajo pa, da bi tako razstavo prirejali vsako leto in tako čimbolj razširjali med mladino ljubezen do prirode ter jih izvabljali v prostih nedeljskih dnevih na svež planinski zrak. športu Leto* bo Občinski sindikalni -svet -v S***' nju organiziral še eno podobno tekmo*** .ijc v okviru 20-letnice ljudske revolucij** Kaže, da bo to Je Bolj množično, kot j* bilo lansko. NIČE: Iskra 419 krogov, najboljša je bila Marinka Rahonc Iz Tiskanirte a 137 krogi, KEGLJANJE: Sava 1182 podrtih kegljev, NOGOMET: Podzveza nogometnih »odni-sov Kranj, itd. DANES IN JUTRI V KRANJU j KOŠARKA - TRIGLAV : MLADOST Drevi se bosta na košarkarskem Igrišču t Savskem lo- % gu prvič srečali ekipi domačega Triglava in zagrebške Mla- % dosti v okviru hrvaško-slovenske košarkarske lige. Kaže, gj da bo srečanje zanimivo in bodo ljubitelji košarke res % prišli na svoj račun. Tekma bo ob 18.30 uri. ROKOMET - MLADOST : SLOVAN Kranjčani sprejemajo jutri v goste rokometno ekipo s p Slovan iz Ljubljane. Ekipi sta dokaj izenačeni in zmago- S S valca vnaprej skoraj ne moremo napovedati. Tekma bo % §j ob 10. uri na igrišču Mladosti. Ob 11. uri pa se bodo prav § §j tako v okviru ženske republiške rokometne lige rokomc- H tašlee Mladosti pomerile z ustrezno žensko ekipo Rudar- M S Ja Iz Trbovelj. NOGOMET - TRIGLAV : MARIBOR Najzanimivejše srečanje jutrišnje športne nedelje bo I a prav gotovo v slovenski conski nogometni ligi med doma- fs II čim Triglavom in prvim na lestvici, Mariborom. Zaradi a 3 sodelovanja mladincev Maribora v reprezentanci Slovenije, S J J« predtekma med mladinci Triglava in Maribora prelo- h s žena na sredo popoldne. Jutrišnja tekma bo ob 16. uri % p na igrišču Mladosti. Več žena v strelsko organizacijo Poročali smo ie, da je bila te dni v Kranju skupščina Okrajnega strelskega odbora, na kateri je bilo sprejetih kar 38 pomembnejših sklepov za razvoj strelske organizacije na Gorenjskem. Okrajni strelski odbor združuje sedem Občinskih strelskih odborov, in sicer v Kranju, Tržiču, Skofji Loki, Bledu, Bohinju, v Radovljici In na Jesenicah. Vseh Tudi v Zireh sc močno uveljavlja industrija. V tovarni Alpina, v konfekcijskem podjetju »Kroj«, v Trafotkalnici in drugod je zaposlenih tudi mnogo žena. Zato jc postala vse bolj pereča potreba po otroški varstveni ustanovi, kjer bi zaposlene matere lahko pustile svoje malčke v delovnem času. Zato so se občinski organi skupno z delovnimi kolektivi zavzeli, da odprejo prvi otroški vrtec v tem kraju. Tovarna Alpina je skupno z ObSS kupila ustrezno hišo, »Remont«, »Mizarstvo« in druga podjetja pa so obljubila, da . bodo hišo ustrezno preuredila in opremila. Kot obljubljajo, bo v tej il» 1«P° do**iena gol. Bn Mja (Mlafost), hiši že l.maja začel poslovati otroški vrtce, kjer bo imelo ustrezen /medtem ko tekma nI bila preveč lena prostor za igranje, za malice itd. približno 70 otrok \ TRIGLAV (LJubljana) t \ PARTIZAN (Sk. Loka) 4:1 (2:0) P Skofja Loka, 14. aprila — Včeraj popoldne jc bila na puštalskem nogometnem ■ igrišču v Skofji Loki prijateljska tekma med ljubljanskim Triglavom (Odredom) in } domačim Partizanom. Po slabi igri so zmagali gostje z rezultatom 4:1 (2:0). Gole za Triglav so dosegli: VavpetiČ, Virant, Plav-jlilč In Pivk, ca domačine pa je bil uspešen "tojanovič. V predtekmi pa so mladinci "kofje Loke premagali Triglav z 2:1 (1:1). 2. GORENJSKA NOGOMETNA PODZVEZA MLADOST : TRIGLAV B 3 : 2 KRANJ, 14. nprila — Včeraj popoldne )Je bila na Igrišču Mladosti prvenstvena I tekma Gorenjske nogometne lig« med (Mladostjo ln Triglavom B. Ker Je bila I tekma med tednom, so v drugi ekipi ) Triglava nastopili tudi nekateri Igralci (prvega moštva. Srečanje so Trlg!avanl lisublll z rezultatom 3:2. Zlasti sta bl- strelskih druiin je na Gorenjskem sekcij pa 47 in je skupaj vključenih v °f ganizacijo 4820 članov in članic. V strel' ^ organizacijo na Gorenjskem je na)0""^ vključenega kmečkega prebivalstva, ,n cer samo 143. Zaradi tega so delegati pra^ o tem problemu precej govorili. " drugim so sklenili, da bodo ustanovi 1 več strelskih druJin na podezeliu pra* tako bo potrebno ustanoviti strelske Oft nizacije tudi na osnovnih in druVn . lah. Nekaj strelskih druila P» b" ustanovili tudi pri odredih prcdv°J» vzgoje. Vključevanje žensk v strelsko organ'7^ cijo je na Gorenjskem že dlje čac» 9* blem. Sedaj je vključenih lc 362 ^'Jjo Da bi ta problem vsaj delno teiuii z.ačcli v strelske vrs:c vključevati P'° ^ ke ln m'adinke. Zaradi tega bodo rr> finskih strelskih odborih ustriovil' sebne komisije za delo z ženami. ^ 45 i ori' Košarka NEZASLUŽEN PORAZ ASK »Tivou« : Triglav 50 V sredo zvečer je bila ..!.','*• usPe L še cd0 trvla Trirlav se jim je up'iral in je bil nekaj časa boljši.