Edini slovenski dnevnik »: t Zedinjenih državah i- Veija za vse leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. .. The only Slovenian Daily \\h < in the United States. > Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays. :— 50.000 Readers. TZLKPON PIS ARKS: 4687 CORTULNDT. Entered as Second-Class Matter, September H, 1903, at the Port Office at New York, N. Yn nate the Act of Congress of March 3, 187». TELIT ON PISARNE: «87 OORTLAHDT. NO. 44. — ŠTEV 44. NEW YORK, WEDNESDAY, FEBRUARY 23, 1916. — SREDA, 23. FEBRUARJA, 1916. VOLUME XXTV. — LETNIK XXIV Velike turške izgube. Kralj Nikita - jetnik. t • -■ O—'—«=» ZNAČILNA IZJAVA ČRNOGORSKEGA MINISTR SKEGA PREDSEDNIKA MIJUŠKOVIČA. — SRBI JA IN ITALUA STA IZDALI ČRNOGORO. — NEM CI PRAVIJO, DA JE BIL RUSKI PLEN V ERZERU MU LE MALENKOSTEN. — NAJNOVEJŠE PETRO GRAJSKE VESTI. — GENERAL SARRAIL IN GR S KI KRALJ KONSTANTIN. — BOLGARSKA BO BA JE SKLENILA SEPARATEN MIR. -o-1 Berlin, Nemčija, 22. februarja. — Črnogorski kralj Nikita je postal s tem, da je pobegnil v Francijo, francoski jetnik. Francozi mu ne bodo dovolili iti do kanea vojne v Črnotforo. zato. k»*r se j<- dognalo, da se r«-s pogajal 7. avstrijskimi oblastmi in da je sklenil separaten mir. j S Črnogorskimi diplomati, ki so ostali v Cetinju. ne sme imeti nikake zveze. Niti s svojim sinom Mirkom si ne sme dopisovati. Berlin, Nemčija. 22. februarja. Dunaj je dospel v strijski generalni konzul pl. Para. ki je bil pobegnil s Krfa. ko so ga zasedli Francozi. Izjavil je, da so Francozi izkrcali na Krfu svoje čete v noči od 10. na 11. januarja. V poslopje avstrijskega konzula je prišel neki častnik z močnim vojaškim oddelkom in odločno zahteval, da naj se od-trani s poslopja avstrijska zastava. Ker generalni konzul tega ni hotel storiti, je častnik zapovedal vojakom, da naj odstranijo zastavo. Atene, Grško, 22. februarja. — General Sarrail, vrhi »vili poveljnik zavezniških čet v Solunu, se je danes vrnil v svoj glavni stan. Pred no je bil odpotoval, jo rekel nekemu diplomatu: Kralj Konstantin je izvrsten človek in izboren vojak. On v«*, kaj nameravajo zavezniki in zato shnpatizira' žnjimi. Prepričan sem, da bo v najkrajšem času zavladali« me * < irsko in zavezniki zelo prijateljsko razmerje. Rim, Italija. 22. februarja. — "Giornale d'Italia" je dobil -z Bukarešta ]>oročilo, da ho Bolgarska prekinila I vse Zveze z Avstrijo in Nemčijo ter sklenila z zavezniki separaten mir. < V ho hotela imeti Nemčija tudi zanaprej Bolgarsko na svoji strani, ji bo morala dati vsak mesec 50 miljonov mark. Pariz, Francija, 22. februarja. — < Vnogorski ministrski predsednik Mijuškovie. ki je bil prišel iz Lvona v j Pari?, kjer je naprosil francosko vlado, da naj pomagal črnogorskim beguncem, je rekel zastopniku nekega ameriškega časopisa sledeče: Edino Srbi so zakrivili, da se nahaja Črnagora v ta kem položaju. Črnogorcem ni kazalo drugega kakor uda-ti se. Zavezniki so jim bili poslali v Solun veliko strel ji-va in vojnega materiala. Dobili niso ničesar, ker so vse zaplenili Srbi. Naša želja je bila. da bi ostali neodvisni, Srbi so bili pa odločno zoper to. Srbi sovražijo nas in našo zgodovino. Enako je z Italijo. London, Anglija, 22. februarja. — Sodeč po poročilu. ki je dospelo danes iz Petrograda, so izgubili Turki pri Erzerumu 40,fMH) mož. Desno in levo krilo ruske armade zasleduje sovražnika, ki se v velikem neredu umika. Ruska fronta sega od Ornega mora do jezera Van. Y k iv tke m času bo padlo mesto Trapezunt, Berlin, Nemčija, 22. februarja. — Sele pred dvema dnevoma je dospelo iz Carigrada poročilo o zavzetju Er-zeruma. Ko so razstrelili K tisi stare mestne utrdbe, so se umaknili Turki proti zapadu v svoje dobro utrjene postojanke. Rusi niso potemtakem zaplenili skoraj nič mu-micije in so vjeli komaj par tisoč mož. Carigrad, Turčija, 22. februarja. — Oficielno poročilo turškega generalnega štaba se glasi tako-le: Ko so naše čete razdejale večino utrdb pred Erzeru-mom, so se iz strategičnili ozirov umaknile zapadno od mesta. Poročila, da so Rusi zaplenili 1,000 topov in vjeli 80,000 mož, so neresnična. Berlin, Nemčija^ 22. februarja. — Tukajšnji vojaški strokovnjaki pravijo, da ne bo imel padec Erzeruma ni-kakega upliva na }X)ložaj v Kavkazu iii v Mezopotamiji. -Major Mora t h je pisal v "Berliner Tageblatt" sledeče: Zapadno in južno od Erzeruma je veliko gorovje, ki bo ze!o oviralo prodiranje ruske armade. Zavzetje Erzeruma je povsem lokalnega pomena. London, Anglija, 22. februarja. — Nocoj je bilo izdano oficielno poročilo, da so Arabci odvzeli Angležem v Egiptu tri važne točke: Sivas, Solum in Said Berad. Siva« je velika oaza, ki je oddaljena dvajset dni hoda od doline reke Nil. Dozdaj so Arabci napadali samo one angleške postojanke, ki leže ob morskem obrežju. Berlin, Nemčija, 22. februarja. — Italjansko časo-f pis je poroča, da je prišlo pred par dnevi v Kairi do velikih nemirov. 35 oseb je bilo mrtvih, 40 pa ranjenih. Meseca januarja je bilo v Kairi obglavljenih deset oseb. Zapadna fronta. Mnenje odličnega Rusa. Nemci so pri Souchezu nekoliko Ruski zunanji minister Sazonov, napredovali. — Napad na Verdnn. pravi, da je pruski vojaški duh od- Vroči artilerijski boji. govoren za sedanjo vojno. Berlin, Nemčija, 22. februarja. Dane*; je bilo izdano tukaj ofiei-jelnti poročilo o hojili na zapadni fronti. Poročilo se jrlasi: Zadnje dni je pokrivala ffosta megla vso okolico, včeraj se je pa nenadoma zjasnilo, kar je omojro-j veiikjožar. Velika železniška nesreča. Precej jnrtvih in ranjenih. Pet oseb mrtvih. Ognjegasci pravijo, da je izbruhnil ogenj v kleti. $20,000 škode. London, Anglija, 22. februarja. Včeraj zjutraj ob sedmih je za- "Daily Croniele" priobča nek po- čela goreti na 44. zapadni cesti, jrovor, ki jja je imel petro*»radski New York, hiša št v. 155. Ogenj se dopisnik tega lista z ruskim zuna- jo s tako naglico razširil, da se sti- njim ministrom Sazono^oni. ki je ri osebe niso mogle rešiti. 27-letni rekel med drugim: natakar Antonio, ki je tudi stano- "Oe bodo države po vojni raz- val v hiši, je po silnih naporih jdo- NA NEW HAVEN ŽELEZNICI SE JE PRIPETILA VELIKA NESREČA, IN SICER BLIZU NEW HAVE NA V CONNECTICUTU. — PRIZADETI SO BILI TRIJE VLAKI. — DEVET OSEB JE BILO UBITIH IN MNOGO RANJENIH. — KURJAČ IN STROJNIK MRTVA. — NEKATERI TEŠKO RANJENI BODO ŠE UMRLI. — ZA PRAVI VZROK NESREČE SE ŠE NE VE, KER JE STROJNIK MRTEV. t M ----I r ji--- — ----» » J.4 •* 9 tJ 1i11ijl Jiupvj. lil »J čilo nadaljuje vojne operacije. Po orožile, zavisi popolnoma od naše spel na gorečo streho. Videč, da uspešnem artilerijskem bom hard i- zmage. ČV bo strt prusijanizem. to mu ne preostaja drugega, je po sil-ran ju smo zavzeli z naskokom ne- zlo, ki je nadlegovalo ljudi že to- nih naporih dospel na gorečo stre-kaj francoskih postojank vzhodno liko časa, potem bo Tudi možno ho in je skočil na cesto: nesrečnež od Soueheza. Vjeli smo sedem čast- razoroženje, vsaj do gotove meje. si je zlomil tilnik in je par minut nikov in 319 mož. Xa celi fronti se To bi bilo popolnoma mogoče, ker, kasneje umrl. vrše vroči artilerijski spopadi. tce sta Anglija m Rusija v prija-1 Požarna bramba je bila takoj na Pariz, Francija, 22. februarja.' teljskih od noša jp h. je ostali svet licu mesta, pa ni mogla ničesar o-Nemel so z vso silo napadli naše lahko na varnem. Svetovni mir in praviti. utrdbe pri Verdunu, pa so se mo- sreča človeštva je odvisna popol-j Na cesti se je bila zbrala tako - » —___—«#______ rali 7 velikimi zgubami umakniti. noma od tega. če sta Anglija in Ru- velika množica ljudi, da so morale se jt-' pripetila velika Železniška nesreča Ba New Haveil Poškodbe pri utrdbah smo takoj sija prijateljici. To prijateljstvo delati red policijske rezerve. železnici pri Indian River, (Ivo mil]i vzhodno od postaie popravili med obema državama pa kaže. daj Ognjegasei so mnenja, da je iz- Ari If or d in osem milj zapadno od New Haven V državi Pariz, Francija, 22. februarja, bo trajalo za vedno." I bruhnil požar v kleti, oziroma v - • ± w mvcu v uizd\ i Včeraj popoldne je bilo sporoče-1 ' Ko so Nemci nam napovedali kuhinji, ki se je nahajala v kleti. no, da so napadli Nemci prvo fran- vojno, so storili to pod pretvezo. Po'leg ognjišča so našli velik lonec. --rv- New Haven, Conn., 22. februarja. — Danes zjutraj I eosko obrambno črto pri Souche- da jih mi ogrožamo. Že dobre zlo- v katerem je bila mast. Ljudje se 5e bil namenjen tudi v isto smer. Oba vlaka Sta skočila S zu. Na nekaterih točkah so vdrli činee se niso pokazali. Skoz štiri- zategadelj niso mogli rešiti, ker so tira., ker se je na sosednjem tiru ravno pomikal Zelo dol^ v franposk<* ctrplri<> i s t* k-.-- nr. cr. dcKft l^r cmo hili -t* vp^hohi T9 C* r» n "I »A»» t ■» rr 1 n ni/> t « a •• a • ♦ 11 Connecticut. Xek lokalni potniški vlak, ki je vozil v zapadni smeri, je zavozil od zadaj v nek ekspresni vlak. ki bil namenjen tudi v isto smer. Oba vlaka sta skočila v francoske strelne jarke, pa so deset let smo bili v vednem raz morali kmalo umakniti, ker so burjenju, ker so se Nemci vedno naleteli na preveliko premoč. pripravljali, da nas napadejo, da-Vzhodno od Sepois smo odbili si so se v lice delali prijatelje. Xom-dva francoska napada. ; ški cesar in njegovi državniki so --! se vedno lagali. In vsega tega je ! kriv nemški prusijanizem, ki je najprej zgorele stopnice, varnostna lestev je bila pa tako poškodovana, da si nobeden ni upal stopiti nanjo. Skoilo cenijo na 20,000 dolarjev. Smrt v ognju spravil celo Evropo v to velikan- Pittsburgh, Pa.. 22. februarja, sko in žalostno vojno." Danes je uničil požar hotel Slater v Woods Kun ter povzročil deset tisoč dolarjev škode. Nek mož je že tekom sedanje zgorel, šest malih otrok pa so rešili skoz okna. Frank Slater, ki je našel smrt v ognju, je bil 7G let star in je .spal ob času nesreče v svoji sobi. Pasi so se gasilci trudili na vse kriplje, Sazonov je znan kot precej da- tovorni vlak. Leseni in jekleni vozovi so ležali vse križem drug Čez drugega na velikem kupu razvalin, pod katerimi so se na • hajali mnogi mrtvi in ranjeni. Eksplozija kotla na lokomotivi lokalnega vlaka je povzročila smrt nekaterih. Od ranjenih jih bo devet skoraj gotovo tunrlo na nevarnih poškodbah. Razbiti deli vlakov so ležali vse eez štiri tire, ki vodijo vsporedno, vsled cesar je bil ustavljen ves promet za City kakih sedem ur. Tudi nocoj zvečer se še ni vrnil normal- ^Vraj popoldne Tla rova, kjer ui promet. Vsi trije možje, ki bi edini mogli popolnoma sta delala, so se dvignila ter ju je t .... ... . ® stisnilo k stropu in ubilo. Družbi- razloztti vso nesrečo, so bih ubiti pri nesreči. To so bili Rusijo, ki je dala svetovni litera ni uradniki so rekii, da je bil ta P1*1 ekspresnem vlaku in pa kurjač in strojnik na turi mnogo največjih mož, kakor slučaj nesreče najbolj čuden, kar lokalnem vlakll. * * ~~— ' ------------ J>,lškin' Dostojevski, Tolstoj in se jih je pripetilo v autracitnihj Neka i UTDft llpfirpči il sestavljen iz mešanih jeklenih in lesenih vozov briMiovja v bližini Guantanama. Dozdaj se «e ni moglo dognati, kak- ŠTAJERSKO, ISTRIJO, KORO-j Blldegport, Conjl., 22. januarja. — Železniški urad . šno škodo so povzročili. ŠKO, HRVATSKO, in druge kra- niki. časnikarski nmw'«valr-i „j' -i • i • - . ^ Požar v Kanadi. je v AVSTRO-OGRSKI bli£ 7 m i- mn zdravniki ki so ze videli Končana stavka. jlijonov Vse te pošilja- železniških nesreč, so se vsi strinjali v tem, da tve so dospele v roke prejemnikov, 010)0 Koinaj vrjeti, da je mogoča taka nesreča naenkrat ne tako hitro kakor prej v mirnem Pri eni koliziji, ker je ležalo vse križem. Toronto, Ontario, Kanada, 22. februarja. — Požar, ki je izbruhnil v skladišču za semena tvrdko Willington Renliie Company je povzročil za kakih $200,000 škode. Ozdravljenje kralja Georga. London, Anglija. 22. februarja. Angleški kralj je zopet popolnoma ozdravil ter dobil dovoljenje od svojih zdravniških svetovalcev, da se zopet sme vrniti k svojim četam in nadzirati svoje čete na vežhali-ščih. Revolucija na Kitajskem. Peking, Kitajska. 22. februarja. I staši «0 napadli včeraj governor-sko palačo v (*'angša. glavnem mo- V North Hudson County, so se vsi delavci, ki so že dalj časa stav kali. vrnili v predilnice. Družbe časn, toda zanesljivo. Od tukaj se j Mrtvih je devet oseb, ranjenih pa nad sedemdeset so ugodile vsem njihovim zahte- vojakom ne more denarja pošilja- med njimi mnogo zelo lievnmn talrr> rlo u 1 • - ' vam, skrajšale ,0 delavni čas in ti, ker jih vedno prestavljajo, lah- umrlo vsled poškodb ' 2 b° neka) Se zvišale plačo. na nošlie sorodnikom ali-----^ ko pa se pošlje sorodnikom ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter priložite Vaš natančen naslov in na- Napredek tehnike. Tehnika je zadnji Čas silno napre-1w —— ■■ ■ —' ■ » naiupu V rneancnsnatim v ka- t* 1 ,. , dovala. — Vodljivi zrakoplovi in »lov osebe, kateri se ima izplačati.: teri so imeli štirje Zeppelini pro- ! n , d'P, baloni. — Rekordi. Cene: «lanca, ki je bil Bulgarija in Grška. Pred desetimi ali dvajsetimi leti 10! si ni nikdo mislil, da bo tehnika v j 15. kratkem času tako zelo napredo-j vala. Komu je prišlo pred leti na' 20. pa zavrnjeni in ujeti. Voditelje takoj kaznovali s smrtjo. Hunanska provineija se nahaja na južnem Kitajskem. To je prvo znamenje, da se je zanesla revolucija proti zopetni ustanovitvi monarhije na Kitajskem tudi v to provinco. no. ;i5. 40.. 45. 50., 50. . CO.. 65., 70.. 75.. 80., 85.. i*).. 100.. 110. Cene: S i .90 i 1.G0 I li.35 I O.05 i 3.S0 i 4.50 ! 5.25 ! 5.05 j fl.70 j 7.-10 I S. 15 j 8.85 I o.co I 1O.30 j 11.05 I 11.75 J 12.50 j 13.20 j 14.50 I 15.95 stu Huuanskc provincije. Bili so ivomu je prmo prea^ieii na pa zavrnjeni in ujeti. Voditelje so sc bodo ljudje lahko vo- zdi tako z zrakoplovi po zraku, kakor se vozijo z avtomobili po zemlji. Vakega človeka, ki se le količkaj zanima za napredek, bo gotovo veselilo izvedeti nekoliko podrobnosti o zrakoplovih in o rekordih, katere so zrakoplovci do-I segli. Posebno francoski zrako- Ameriški poslanik se je ponesrečil plovci 80 se ve^krat zel° odlikova-London, Anglija, 22. februarja n ia so doseSn rekorde, katerim se Neka tukajšnja brzojavna agen- i^J111 ves svet. tura je dobila poročilo, da se je! raznih poletov je dobiti v ponesrečil ameriški poslanik Ge- ^tosnjem Slovensko-Ameriškem B11I„ pnmunuu — ~Ako pride k vam Zottiiev airent rard pri drsanju. — Nesreča se je Koled&rJu- — PolcS tega 80 v računati po najnovejših cenah in ivaln,c'1' ^ izračunal, da je bilo iz- naj^j ^^ da mn nokSet^ zgodila v bližini Monakova. Di- ^^ lePe, Povesti, znanstve- bomo tudi nakazovali po njih. — h°disče potresa nekje v državi lili- mt& ker jT^rtvi •ni ČlnriH lrronilrn Vnino in ravno VmoiIi u Vrt »mJIIa J.u u nois. . - - _ gave se vam miLKO K. 120.... 330.... 140____ 150____ 100.... 170____ 180____ 190____ 200____ 250____ 300.... 350.... 400.... 450.... 500.... COO.... Poškodba Zeppelinove halupe. r Bern, Švica, 22. februarja. — Iz' At|1_A r a 00 , , Romanhorna poročajo, da je zad- 3f!kJ 22' ^ruarja _ nji torek vihar unifiil velikansko' ^T^ 1 ** T"*™0* halupo v Friedriehshafnu. v ka- ^ifn^J ^ tirali nekega diplomatičnega odpo- e , štora. Smrtnih nesreč ni bilo in ne ^TV W j® bU "a,PoUl v Cari" ^'ve se Se. če so bili poškodovani tu ^ ^ mU °dV2eh «• di zrakoplovi. Friedriehshafen. mosto v Vir- leži ob 20 "Ji 2175 temberpii na Nemškem, Umor matere. Frankfort, Ind., 21. februarja. star. je vee- Ses konstanžIcem jezeru in tam se na- Frankfort, Ind., 2 20.10 Iia-iaj° «lavne delavnice za srraje- Harry Oliver, 21 let_________ •^r.r.3 uie in popravijenje Zeppelinov. — Pri m^i ustrelil in ubil svojo 29.00 Prve poskuse z novimi Zeppelini 50-letno mater, ker ga je karala 3625 navadno vedno napravljajo nad vsled njegovega pijančevanja in 43.50 jezerom. Romanshorn pa je tudi lenobe. Potem si je z britvijo pre-5800 ležei?e ob jezeru, torla na Švicar- rezal vrat ter bo skoraj gotovo u-65/Ji skem ozemlju. tnrl. Dočim so oblasti mnenja, da 73.50 j Je storil to žalostno dejanje v 87..J0I Potres v Kansas. blaznosti, je rekel njegov oče, da —----- - —---- _ _ - —•>—- »^"t Lawrence, Kans.. 22. februarja. Je zločin posledica sinove hude 700.... 101.50 ________ 800 110 0^) " XL Ul Ui&l J(Z« ^ 900..*! 130.50 ^otresna opazovalnica na Univer- Jezo- 1000..!! 142.00 sit-v of Kansas je zaznamovala po- Ker se zdaj cene denarju skoraj *res 0,5 šestih zvečer sinoči. Profe-vsak dan menjajo, smo primorani Ror Kester, ki načeluje tej opazo POZOR ROJAKI! plomat si je zlomil nogo. Zdravili- i1" ^aki' kronika vojne, in razne Včasih se bo zgodilo, da dobi na. ki so izjavili, da bo kmalo okreval |druKe zanimivosti. | slovnik kaj ved, včasih pa tudi kaj E O JA II POKOSI-I Koledar krasi trideset krasnih manj. List dospe na zapad pona. te dobiti PBATIK is Ja. te rojakinja, mm) ta*-i TilHif. prigodi, da se boste kasneje kesali. Na tisoče rojakov se nam je pritožilo, kako jih je znani italijanski f akin pre varil za težko prislužene slik. — Onemu, ki ga naroči ne.vadi par dni kasneje in mad tem,! --prevaru ^ ^o prisna2ene — — Z ^ ^ dobf.7« naročniki v Pennsyl novce. Na tisoče hrvatririh družin 1 Naročajte ga pri: I 8LOVENC PUBUSHZNO 00, pri nas cene morda ie večkrat spre-. vaniji knjižico "Nova postava York, M. 7. V i TVRDKA FRANK New York. M. T .t,—............. je stradalo radi njegovih sleparij. I ponesrečene delavce v Pennsylva- Po toči ne p^mflga zvoniti njji" Spisal je to knjižico Kosto To naj velja vsem, k} so nas zad--Unkovic. pravnik. nji čas vpijali aa i^ ia^mifff. f GLAS NARODA, 23. FEBRUiAEjX 1916.----- —f—----- "GLAS NARODA" (Slovsni« D»Uy.) Ovnad ud pvbUalMd by CMI ■LOVENIO PUBLISHING (• eorporttko.) FBANK BAKSER. Presldaat, LOPLS BENFDIK, Trearorer. oo. n«r« oC Biutnaa of fcbe corporation and addreMM of a bor« officers: V Cortlandt Street, Borough of bat tan. New York City, N. T. i cmIo leto relja Llat aa Ameriko In Canado.. — — — $3.00 POl ICta ........................1JW telo leto wm. mesto New York.. 190 pol leta ia metlo New York.. 2.00 ■vrvDO ml tm leto 4.60 M „ pol leta________2.55 , Eetrtleta..........1.70 rtlsndt St., New Torf Olt* Teiefoa 4«H7 Cortlandt. Amerikanizacija priseljencev. :u vojne so dobile lave mnogo novili dr-števila onih ljudi, ki mislili postati držav-enib. držav ter so sc vrniti nazaj v avoje mesecih pa je ta val ljanov značilno upa-bojujočih *** držav že ene nrjev. ljanov in Ita »a ne te m v ljanov deželi jemljejo držav-Pos-ebno malo ■rst Nem- i pri V t«' ; Zdi nt i t za Na stvu, V fvt teča i /i je iz ijanov. abi samo novih c še veliko bolj Zato obračajo posebno pozor-dobitev novih državni smislu so začele de-nženih državah razno erze. Pojavile so se rganizacije, kojili named priseljenci, no-ni. zanimanje za A-amerikansko državne kater i h univerzah li posebno tečaje, kjer po-poslušulcc o državljan-, avtcah in dolžnostih, ki ko z državljanstvom. Taki ? vrše navadno zvečer, da se jih more udeleževati tem več ljudi, ki so čez dan zadržani po svojih opravkih. S posebnim navdušenjem deluje liga državljanov, rojenih v inozemstvu, potem katoliška liga, narodni amerikanski odbor in še nekatere druge organizacije. Vso te organizacije so odprle svoje odseke sirom Združenih držav, stem namenom, da pridobe kolikor mAVl^ -1 t' ii irv nlaXji -T — 1______-« w človek odloči ostati v Zdniženih. proge med Petrogradom in Ekate-državah, je najboljše postati član rinskim pristaniščem na severu, ameriške narodne družine. Za Vendar pa bo ta proga komaj do-amerikanskega državljana je od-J gotovljena v letošnjem letu. prtih tukaj več in boljših poti terj " mu je dane prilike, da se po- v< vspne naprej. Za navadnega pri-1 sel jenea-tujca pa so razmere manj j ugodne in težja je njegova življenjska pot. Za slovenske delavce je najboljše in najkoristnejše, da postanejo Dopisi. New York, N. Y. — Zaročil se .je Mr. Frank Koša k, doma iz dom državljani Združenih držav, nef žalske okolice, z gospodično Ivan-glede na to, če se bodo še kdaj vr-j ko Lavričevo, doma iz Ribnice. — nili v stari kraj ali ne. Ker živimo Naše najiskrenejše čestitke! - Po- kra j tukaj, smo itak že Aiucrikauei. hote ali nehote. Tukaj nas je Slovencev precej ročevalee. Greensburg, Pa. — Res nas je malo Slovencev tukaj in v okolici raztreseni po vseh toda Še ti le preradi samo čitamo snje število, Združenih državah. Razumljivo jej naš Glas Naroda, za dopise nam sicer, da se Slovenci kot delavci pa ni mar. Na društvenem polju ne morejo prav posebno zanimati prav dobro napredujemo, toda o torn boni poročal natančneje prihodnjič. Tudi delavske razmere so se toliko zboljšale, da je skoro 7a ono potrebno znanje angleškega jezika, ki je potrebno za pridobitev ameriškega državljanstva. Vendar pa je mogoče doseči tudi to z resno voljo. Vsakemu je jasno. da ima od ameriškega državljanstva samo prednosti, in eim več bomo poka/aH za to zanimanja, tem bolj bomo napredovali. povsod lahko dobiti delo. Plačo v prcmogorovih so nam družbe zboljšale povprečno za 10 odstotkov. toda kaj, ko hočejo imeti 20 odstotkov nazaj. Rojakom ne svetujem sedati na limanice. ki jih Združene držav- >e vedno potegu- družbe nastavljajo, kajti vse do-j«-jo za svoje državljane, kjer se bre plače, ki jih obetajo, dobe le nahajajo v stiskah, kar so zadost- <»—T odstotkov delavcev. Onemu, ti o pokazale tekom sedanje vojne, ki ima delo, ne svetujem hoditi dočim j«* evrop» jskim državam in ker kakor povsod, tudi tukaj njihovim vladam le za dolarje svo- j primanjkuje v lih podanikov in za njihova živ- mi bodo znan ljenja, kolikor jih rabijo na bojiščih v dosego svojih namenov. Steer tudi tukaj v Ameriki delavce kot tak ne more trditi, daje bogvokaj deležen vseli ugodnosti. ozn v. Kakor hitro ne vse natančne po- drobnosti glede plače, bom poročal. Pozdrav! — Naročnik. White Valley, Pa. — V štev. 39 "Cilas Naroda"' smo čitali velik __ oglas, tičoč se premoga rje v. dela To lit napaka n - leži v vladnem si-rn mastne plače. Resnici na ljubo stemu, temveč drugje. Oni, ki se povedano, bi mi radi toliko zaslu-bolj potrudi, doseže večje uspehe J žili v Favetto in Westmoreland Tndi priseljenci imajo priliko in County, ko smo že tukaj, a ko bi dolžnost, da pokažejo, da niso'nam družbe to dale. Nesmiselno vat v ar jen i samo za uboganje, je v teh slabih časih toliko rekla-temvee se morajo potruditi, da si me za pridobitev delavcev, ko se izboljšajo svoje razmere in da jih za malo ceno in v vsakem kotu pride enkrat čas. ko bodo res uživali prednosti, ki jih nudi ameriška ustava, ki le radi tega ne pride do svoje veljave, ker se vsi sloji ne potegnejo z enako vnemo in zanimanjem za svoje pravo. Cim večja izobrazba bo med delavstvom. tem manjša bo postala sila kapitalizma, ki ima le tain najtrdnejšo podlago, kjer je tema med delavskimi sloji. Nas list je rojakom vedno na razpolago za vsa tozadevna vprašanja, ki se tičejo ameriškega državljanstva. Izvoz iz Združenih držav. Dasi je pobil ameriški izvoz v preteč enem letu vse dosedanje rekorde, vendar nedavna vojna naročila niso igrala v njem odločilne uloge. Pokazalo se je, da n. pr. Canadian Car Foundry Company še zdaj ni poslala v Rusijo prve partije šrapnelov, dasi bi bila morala to storiti že v decembru preteklega leta. Tivdi večina drugih velikanskih družb še ni izpolnila svojih velikanskih naročil od evropskih bojujočih se držav. Če ta naročila ne bodo preklicana, bo videl o leto 1M16 največji izvoz, kar jih je kdaj bilo iz Združenih držav. A' letu 191.1. je bil ameriški izvoz šestkrat večji, kakor so bili navadni v mirnih časih, ne glede da velikanske težave in ovire, ki so h*' bile pojavile. Tovori v pristane Baltijskega morja in Črnega morja niso mogli skozi, ker so bili oni pristani radi vojne zaprti za rusko blago. Na ta način, so mogli dobivati Rusi svoje potrebščine edino-le skoz Vladivostok v Aziji in Arhnngclsk v severni Rusiji. Ta dva pristana sta bila tudi edina in največja, ki sta prišla vpoštev za ameriško blago, namenjeno za Rusijo. Ker je bil pred nekaj časom zaprt za trgovske parnike Panamski . prekop in je postala tudi vožnja poslednjih ca.s!h sko? tSlleški prekop precej otežko- eena vsled delovanja avstrijskih podmorskih čolnov, je skoro edina pot, ki je še pripravna in na razpolago za blago v Rusijo, ona krog rta Dobre nade v Vladivostok. Arliangeisko pristanišče je zamrznilo, vsled česar more dobivati Rusija svoje blago edino-le prek Vladivostoka, ki je oddaljen od New Vorka 17,030 milj prek Magellanov e ga preliva, 15,500 milj krog rta Dobre nade, čez Sueški prekop je daljava lo 13,117 milj, čez Panamski prekop 10,000 milj, po ameriških železnicah in potem čez Veliki ocean pa samo 7,500 milj. V Rusijo pošiljajo največ blaga, ki sestoji iz železniških vozov, tračnic in drugih železniških potrebščin, ki jih bodo večinoma u- šava jo plačo delavcem-drža v-oin in takim delavcem, ki se angleškega jezika. vomno je boljše biti ame-i državljan, kakor pa ži-in ostajati še vedno poda-cesarjev, carjev, ali katerega- evropejskega vladarja. 0e se poraTnli dobi. Gori navedena dva okraja sta vsa polna brezposelnih in še tisti, ki delajo, delajo komaj 3—i dni v tednu. Svetujem vam. da vdragie prej opozorite delavce, prodno bo oglas v javnosti. Delavci po oglasu lakoj sem pridejo in potem so bogatejši samo za. veliko blamažo. — Josip P.rie. Opomba uredništva. smo o-•rlas šel«' t^daj priobčili, ko smo bili u ver jeni, da v vašem kraju ni stavke. Tudi mi smo vašega mnenja. da so ne sme na slepo srečo nikamor hoditi, ampak da se. nio-ra vsak rojak prej prepričati, kakšne razmere vladajo v kraju, kamor se namerava podati. Iz Avstrije. Avstrijski vojni izdatki L 1914. V zadnjih peterih mesecih, t. j. ok v tem. da j«* čeljustniea premajhna. da bi bilo na njej mesta za vzravnalne mišice; razen tega ima dvojni vzvod, ki pregibi je čeljustnieo. to prednost, da imata dolgi krilnici prostora za silno krepke mišice. Vzravnana čeljustniea stoji zato tako trdno, kot da j«' stalno v tej legi pritrjena na lobanji. Ker je strupnik precej dolg m tanek, se kaj često prigodi. da se krhka zobovina odlomi; toda tndi za ta slučaj je skrbela priroda v naprej: neprenehoma poganjajo novi strupuiki na čeljust niči. Za prvim strfip n ikoni ie cela vrsta nadomestnih zob. Po gotovem času strupnik izpade in na njegovo mesto se pririne nov zob. Ze pri najrazličnejših živalskih skupinah smo se seznanili z rodovi in vrstami, ki se poslužujejo pri svojih napadih otrovov ter so zato sposobno pobediti nasprotnike mnogo večje od njih samih. Pa vse načine razvoja otrovnih žlez. ki smo jih dosedaj spoznali, prekaša izdaleka otrovno orožje, ki so z njim opremljeni oni zavrat-ni roparji, ki veljajo radi tega že od nekdaj kot simbol hudobnosti, kače. Strupeno orožje kač, ki sestoji iz otrovne žleze in zobov-sirupni-kov, je stvorjeno po istem načelu kakor injekcijska štrcalka, s katero vbrizgajo zdravniki razne le-ko pod kožo ali v žile. Zoba-strup-nika, ki ju nahajamo v gornji čeljusti, delujeta enako kakor votla igla št realke. Siljasti strupnik je namreč ali popolna cevka, ki ima spredaj na gornjem in dolnjem koncu malo odprtino, ali pa je o-premljen s podolžnim globokim žlebom, čigar robova sta maloda-ne strnjena* in le na gornjem in dolnjem koncu režita. Po ustroju stropnikov ločimo strupene kače v cevozobnice (solenoglypha) in žlebozobnice (proteroglvpha). Prvi skupini pripadajo vse evropske strupene kače, pa tudi velika množina inozemskih, med njimi severo-ameriška klopotača in juž-no-ameriška žara raka; žlebozobnice pa nahajamo le v toplejših pokrajinah. Najbolj poznana je med njimi strašna naočarka ali kobra in egiptovska ščitarka, ona kača, s katero se je otrovala kraljica Kleopatra. Cela kačja lobanja je prilagojena otrovanju. Zob-strapnik je pritrjen na posebni kosti kockaste oblike, gornji čeljnstniei, ki je s prednjim delom temena gibčno zvezana; zavrtiti se more za šestino kroga okoli povprečne osi, tako da kača lahko zob-strupnik pritegne k nebu ali pa ga postavi navpično. Priprava za vzravnanje čeljustnice in zoba-strupnika sestoji na vsaki strani iz dveh koščenih prepon, iz notranje daljše prepone (tvorita jo kost krilnica in nebniea), ki drsi na spodnji strani lobanje v podolžni smeri semtertja, in kosti preenice, ki se razpenja med krilnieo in gornjo čeljustnieo ter prenaša podolžno gibanje in je pretvarja v krožno gibanje čeljustnice. Če pogleda- Vihar in poplave. Na Nizozemskem so vsled vi harjev v Severnem morju nastale velike poplave. Prebivalstvo j« moralo bežati iz celih okrajev in j( odgnalo živino seboj. Voda š \edno narašča in se je zlasti bati. la preplavi tudi mesto Emden. — Skupina otokov, imenovanih 'Mar ken', je vsa preplavljena, šest najst ljudi je utonilo in so uničene skoro vse ribiške ladje. Dunajska igralka Ana Dirkens ie v vojni bolnišnici v Lnblinu. kjer je bila za strežnico, nalezla legar in j<> umrla. Ana Dirkens je igrala na raznih dunajskih gledališčih kakih 20 let in je bila pri občinstvu zelo priljubljena. Za eetkom vojne je šla za svojim možem baronom Hammersteinom na Poljsko. Baron Ilammcrstein je padel v vojni, njegova žena pa je šla za strežnico in je delovala v mno-zih bolnišnicah, dokler je ni ugrabil življenja zavratni legar. Kri kot nadomestek za meso. Nemška mesarska zveza si je zagotovila postopanje za proizvajanje mesnega nadomestka iz krvi. Ta nadomestek se more porabiti kot cenen dodatek k juhi in vsem mesnim jedem, zlasti klobasam, Nemški mesarji so uvedli posebno "vojno klobaso", ki je napravljena iz tretjine krompirja, tretjine masti in jeter iu tretjine mesnega nadomestka iz krvi. V londonskih glediščih dovoljeno kaditi. Londonski glediščni ravnatelji so dosegli, da se je odpravile prepoved kajenja v gledališčih. Že prej so se znali tej prepovedi o-gniti na ta način, da so uvrstili v programu varietne točke, med katerimi se je smelo kaditi. Z este-tičnega in varnostnega stališča se kajenje v glediščih pač ne da o-pravičiti. Vest iz Italije. Italijanski minister je določil maksimalne cene za rekvirirano žito na 40 do 42 lir za 100 kg in na 29 lir za turšico. Za uvoženo žito se ravna cena po špedicijskih dokumentih. Maksimalne cene so naperjene proti izkoriščevalcem, katerih mrgoli po Italiji. Nemško nadomestilo za strelilno bombaževino. Iz Bremena se poroča: V trgovski zbornici je izjavil predsednik Lohmann, da je uradno dognano, da se že osem mesecev ni niti cn kilogram bombaža predelalo v nemških tvornicali za 'Smodnik. — Posrečilo se je namreč, pridobivati iz nekaterih gozdnih rastlin po- trebno snov, ki je boljša za izdelavo .smodnika kot pa bombaž. So-liter se pridobiva izključno iz zraka. Nemčija je vsled tega popolnoma neodvisna od inozemskih snovi za izdelavo potrebnega streliva. Vihar na Dunaju. Te dni je bil na Dunaju velik vihar. Razbil je mnogo šip in odbil tu in tamkaj od streh. Viharje pa zahteval še drugih žrtev-. Ena oseba. 541eten J. Z wicker, je bila ubita, kakih 100 oseb je bih. težko poškodovanih. Znano ine nažerijo Kludskv je vihar po vsem podrl. Draženje papirja. Na Dunaju je bilo zborovanje založnikov časopisov, ki se je posvetovalo, kako od pomagat i pomanjkanju papirja in vednemu draženju. Zastopnik čeških in nemških časopisov iz Prage, po stance Nemec, je ostro ožigosal postopanje papirnic in pojasnil, da vladajo na Nemškem dosii boljše razmere, kakor pri nas. Zastopnik papirnic se je sieer nekaj izgovarjal, a zborovanje j spoznalo, da so njegovi izgovori piškavi iu je sklenilo storiti vse kar je mogoče, da se ustavi j m vsem neopravičeno draženje p.j pirja. Parižanka, vredna tri velblode. V pariško vojaško lioJnico prišla odlična dama, ki je razde l je vala ranjencem darila. Nalete la je tudi na zamorskega ranjen ca. Ta ji je rekel: — Ti si res prisrčna in lepa deklica. Dama: Saj nisem deklica; o možen« sem in imam otroke. Zamorec: To nič ne dene. Prav prisrčna si! Tri velblode si vre Ina. — Dama se je čudila tej cc-nitvi, a strežnica ji je stvar hitro pojasnila: Zamorci cenijo vsako stvar na ta način, da povedo, ko-tiko velblodov bi zanjo dali. Vi ste lahko prav zadovoljni, kajti meni in mojim tovarišieam je rekel ta mož. da je vsaka izmed nas vredna le enega velbloda. Gospodarske zadeve v Romuniji. Iz Budimpešte poročajo: Ro-liunska vlada je dovolila poštni in železniški tranzit za Turčijo. Romunska paketna posta iz uma prihaja čez Bolgarijo in Turčijo na Romunsko. Zlati agi jo je narasel v Bukareštu na 4"» odstotkov. Za izročitev Besarabije. 1/. Bukarešta poročajo: V političnih krogih vzbuja veliko pokornost knjiga bivšega ruskega ministra Kasa. ki se zavzema za to. da naj bi Rusija izročila l!»-sa rabijo Romuniji. Italjanska fronta razširjena. Secolo je poudarjal interes Italije na Albaniji. Pomenljivo dostavlja. da kdor se dotakne Albanije, se je dotaknil ostrine italjanskcga meča. Končuje pa. da italjanska fronta ne sega sa mo od Stilfserskega sedla Krasa, ampak tudi * od Skadra d«> severnogrške meje. Torej so raz širili fronto po tolikih neuspehih, da jih bo še več. POZOR, GOZDARJI! Delo dobi 4<» mož za dejali diva. Plača j.* >1.40 do $1.50 od klaftre. Katerega veseli, naj pride na Alexander l ane ali na Czar. \V. Vii.. kjer se dela za Buchanan Peuilkn Co. dolin Keržišnik, Box 20._Czar. W Va. OGLAS KAKAVNA VIKA Cenjenim rojakom priporočam rroja lz najboljšega grozdja. Najboljše staro belo vino Riesling 10 gal. $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdečt vino Zinfandel 27 do 28 galon $14, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec gal. $12, 10 gal. pa $25. Pri omenjenih cenah, jo vštet tudi vojni davek za rino. — Potovala! agtat j« rojak M. ŽugeL 1 S »pošto vam jem ' 8. JACKS J, l»l, 11 geluu. M, __________ GLAS NABODA. 23. FE ERF ARI A, IHjn. katoliško podp. društvo svete Barbare ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. lok orpor i r* bo dae 21. j*aa»rja 1902 v dritii P««MyIr»Dii GIAVNI URADNIKI: PreUseiln!k: JOŽEF PETERNEL, Bos 05, Wlllock, Ta. I. |kaluati svet. Xo- ii bil tako trd. da bi itepel v glavo. In kai ?dnega. je to, da ima ''halupo rajši nego ledtem ko rajši 'štur-laskaktije, rajši "an-> napada. rajši **fori-odira in ima več spo-<1 " ge feh toni" nego Hintera*" um je vse nego žična ovira in raj še "»para ii n strelivom. ili. kar se kla i kakor >.veto zmerom tam. trza v ne meje . kako s.- živi , lahko lo mi-i s»» ljudje že tudi VSi Št«' tu not« jm kujejo MI ga obraza. Saj ii. Ktiinur so jo povi iu puške s«* te inuzike kakršna je. — avditoriju, mu ne ra^odenejo iih solz smejal •»e j.- enkrat v in v miru bož razmahnila v Grme pot i rušijo se kaj zato! "P.hI R< tui d svod top tuovi. »vi t m hut Bo i lepi dno , sem zašpiml to klobaso v vsej lomušno&ti, ko sem jo eitaI it r mi grehe odpusti, zakaj pre močen sem bil do kože m ves prezebel, u^ta pa /e peti dan niso okusila gorke jedi f Puitimo topove! Mi smo. ki jil ne poslušamo samo. ampak snu njihov eiljs zadene ali izgreši. živ ali mrtev, ali pohabljen na vse več lie ease. Kavno to je, kar nas delu moške, m ko prihranimo te gro-zote zase. Pustimo jih v sreu, kakor jih je kdo občutil. Piskaj, tu li, hrušči, brni. bumfaj, kakor hočeš, nikdar ne boš dopovedal, kako vsekata granata ali šrapnel. F'a je toliko hvaležne snovi iz našega vsakdanjega življenja. Se humorja ne manjka tu tam. Saj vendar takega življenja prej nikdar nismo živeli, torej je že za ii.is same nekaj novega, zanimivo p.i je se posebno za tiste, ki blio jih pustili doma. Zdaj, ko za pa i la sneg, ko mrzle vihre tuli jo med drevjem in skalovjem, zanima domače naša usoda bolj. kako se borimo s tem mrzlim sovražnikom, neko kako nabijamo Lahe; zakaj, to vedo, da imamo za polento" prav dosti "ocvirkov drobnih in debelih. Ampak tudi proti generalu — zimi se varujemo, kamor pridemo. Večinoma dobimo že zgrajene ha-lupe, če ne, so pa brž postavljene. To gre kar hitro. Inženir si je vsak um, parcelo pa kar izbereš, kjer se ti zdi bolj varno mesto pred iz- voljenje ni treba moledovati, tudi stavbni ogledi, proračuni in druga taka mirovna šara odpade. To je kar prijetno! Ce pre dobro, pa je v enem dnevu halupa pod streho. Koliko sem jih že imel! Vsaka Irugačna. Samo to je bilo. da se v nobeni nisem imel časa vdomačiti. ker je vedno prezgodaj prišla seli tev. V Galiciji je šlo s halupo kar igraje. Kjerkoli sem hotel, sera stal kar naenkrat meter globoko v zemlji. <'o ni bilo za streho desk, ■»em pa šotorno plahto napel, malo slame po tleh, pa je bilo. Kaj bi veliko onegavil. poglavitno je. bila streh«, gorko je bilo spomladi in «>oleti. 7.daj je pa že drugače. Pa še malo razvadi se človek, ali dobi boljši okus. vsakega nekaj. Vsaka nova halupa je popolnejša od prejšnje. če j.- materiial na razpolago, fa, ki j<> iniarn zdaj. je res že eela koča in vredna, da je opišem. I K* o je ogromnih skal. Kakor *ia visoki in široki, tako daleč si stojita nasproti bogzna koliko stoletij že. z vrha gore ju je gnala u-~oda morda skupno po strmih pe-inah in tu v žlebu sta se ustavi-I1. dvoje okaiileuelih sester. Nikdar si nista mislili, da se bo živ lovek zatekel k njima po zavetje Tako gladko sta odrezani na zno-raj. da si lepših sten ne morem mi-diti. N'a vrhu so ju pijonirji zve-'ali s težkim brunom. \e vem. kje >o ga posekali. Sveža orehovina je, morda -.o še lani lučali otroei krc-ueljca v veje in se pričkali za plen nikoli se ne bodo ve«' od tega drevesa, ki nosi zdaj vso težo moje strehe. Spredaj in zadaj s kame-iiov zložen zid in nanj se stekajo deske od bruna, vsakovrstne dc-ske, ozke in široke, tanke in debe-'e, kakršne se je pač dalo dobiti. Nekaj so jih je porabilo za oboje skromnih vrat. ki so istotako zbi- rn pripravijo naši ljudje. Nasprotno pa se vselej posrečijo nenadni napadi. ki jih izvajajo z veliko O # jči. Ljudje pripovedujejo na vpra- Že dolgo časa nI bilo Trve ovirne vrsto, ne daj O priliki enega zadnjih izletov i bi bile dobile le en strel. Ko je na- "takega eetujoeega poveljstva ^o | to zapraskelal ogenj, ^-e j.' ozračje presenetili naši ljudje pol stotine j napolnilo z bolestnim krikom in alpincev v v bre/skrbnem počitku, j Hletvino. čemur je večinoma sledil. V kratkem ročnem metežu je bila j paničen beg. A prišlo je tudi do' dvanajstoriea ubila, ostali so se u-I ročnega boja. Do boja s kopitom dali. Ljudje so vsled tega, ker jih j in bajonetom. / nožem iu s pestjo sovražnik sedaj zanemarja, skoraj | v kosili jarka, kamor je m in tam razžaljeni in ničesar ne žele bolj | udrla nadvladajoča premoč. Toda nego skorajšnjega napada. Pošto iz jarka se ni nikdar vrnil živ no- janke zapustimo s ponosno zavest-ben Italijan. j jo. da bodo ti ljudje, pa naj pride Sedaj razen artileriiskega ognja karkoli, vztrajali do konca. "EDtM PHOrci SERVICE Avstrijske čete pri vhodu v neko jamo na Krasu. to, da peč ni nikdar lačna, seveda, ker se kanalja sam rad greje, ampak po listje ga že gonim ne vem koliko dni, pa ga še danes ni pre-skrltel in ne vem. kdaj se mu bo zljubilo, rešiti me te pokore na trdih deskah. To je res. da so se mi kosti ze vsega navadile in da sem že davno pozabil na vse udobnosti i/, mirnih časov, kakor: blazine, rjuh<\ prevlake, ampak vse kut jc prav; zakaj bi pa ne imel malo listja pod kostmi, če se ga tako lahko dobi! Bo treba ušesa naviti Andrejeu. Drugače čisto pripraven dečko. Vsak dan kaj izpopolni v halupi. Prevlekel mi je obe zgrajeni steni s strešno lepenko in zadelal luknje z ruševino, tudi ob postelji pri steni mi je postavil tako lepenko, napravil je obešalnih in prav čeden svečnik, v-resantno življenje in kdor ima kaj smisla za opazovanje, zagleda ko kdaj poprej. Se bolj jih zanima, lahko mnogo originalnosti. Ljudje sami se po veeiuj .ie zavedajo tega. Njim je vs.-emt, ee s«- dane?> Irenjajo na deskah ali listju, odelo pod sabo in zahrtbtiik za zglavje. samo da so pod streho, da jim ii mraz iu da ni>«» gladni, pa jin je, kakor da so doma, kakor da š< nikdar niso »Irugai-e živeli iu d; so med sabo od nekdaj. Zato << mi nemaio čudijo, da jih tako po gosto obiskujem. Ne pojmi j o. d i je njih življenje zame nad vse za uiniivo. Mož sivih las se razgovar ja s fantotom, ki se mu je koma; mah pokazal pod nosom, Gorenjec Kraševec in Belokranjee. samci in Iružin.ski očetje, v razgovoru n? razlike. Skupni napori in doživlja ji. skupne vesele in trpke ure so jih združile, da so kar ena druži na. Taka vez je bila kdaj v .šol »kih letih, zdaj jo bo napravili vojna. Saj ne čujem malokdaj: — "E. • Krikskolega*. kam greš?"' £r tudi na dopisnicah sem že mnogo krat čil al. kako se je Janez po hvalil domov, da ima *;prou fajr krikskolege". Po hudih napori! nač ni mnogo besedičenja v kritjih. Vsak komaj čaka, da mu u trujeni udje najdejo počitka, drugače pa je kake večere v ha (upal tako živahno kramljanje, kakoj med sejma rji. Zdravi dovtipi sole pogovor. Povsod se dobi kaka pristna grča, da skrbi za humor če ne kje tam doma od Ribnice, je pa kaka gorenjska korenina. Rav-notako je v halupi eden, ki skrbi v*edno za ogenj. Sveča služi za razsvetljavo. Sam pa imam v svoji halupi ved-no goste. Zlasti pod večer je časi) cela "ofcet \ Sicer ne vem, ali se jim zdi pri meni res tako kratko časno, ali vse se steka k meni. No, kisle vrste človek nisem bil v družbi še nikdar, tudi šiba vojne, ki lomasti po meni že deveti mesec me ni izpreobrnila. To je, da imam časih "sanjave muhe", ali kadat sem v družbi, me puste hvala Bo £ru vedno pri miru. V vojni se tre ha akomodirati, pa gre. E, časih jr vražje pasja. Prej kedaj bi ne bil nikdar verjel, da je živ človek zme žen toliko prestati. Od vraga snv trdni! Tista gospodična, ki mi j-pisala nekoč, da ' kopriva ne po 1 zsbe", jo je kar pogrutala. Kom pliment sicer to ni in kak filiste* bi jo za to. morda še pravdi izro eiL, ampak ona je že vedela, ko- bila njena trditev resnična. Le •ast resnici: v moji halupi je kak vceer res od samega zlomka prijetno. Ta ali oni pove kako veselo dogodbo i/, dneva, če pa te ni. pri dejo na vrsto kake bolj 'okrogle' :z prejšnjih časov. - saj smo sami med sabo! Najživahnejše pa je, kadar nas pride kratkočasit godec s svojo ve-!iko harmoniko. To mu pa gre izpod prstov! Pa že tako ureze, da Ti mora privzdigniti pete. Star lisjak ! Bogzna kolik^ podplatov ima že na vesti! Puške in harmonike bi ne dal od sebe. prej življenje! Pravi, da kakor je oboje prinesel v vojsko, tako bo nesel oboje iz vojske. Bog mu daj! Marsi-\-ak večer nam je že krajšal čas. To so tekle ure kakor blazne, kolikokrat so sicer, kakor da se vlečejo v večnost! — S pijačo se baš jie moremo pobahati. Pa se že prestali.'. No. za potrebo se žo dobi "mokrote"; ampak pijača ni vse. kdor ne verjame, naj pa i: meni pride. Ampak kavarno imam. Kavo pa kolikor komu drago in kadar hoče; čaja tudi. Take porcijo. za pot ran božjih, pa vse zastonj. Saj to je! Tam zadaj take jcrenii-iade z draginji*, pri nas pa vse "muhte"', kakor bi dejal Belokranjee. Pisal sem o tem že temu ali [stila. Dopolnjevanje onemu v Ljubljano in vsakega prav iskreno povabil na skodelico. Ali mislite, da se jo komu zasko-minalo? Kaj še! — Kakor so bili kdaj različnih misli, zdaj som jih iašel vso edine, zakaj nihče se ni odzval, ampak vsak mi je enako -kdpisal. da je bolj zadovoljen v Evropi" z manjšimi poreijami •etudi jih je treba drago plačati Kadar pa se mi večerna družb/ azgubi, sežem na polico po debe o knjigo: nek nemški roman, sko *o dolgočasen. zato glojem ne | tjem že par tednov. Ko bi me do ">ri doktor Š. dobil kdaj prej pr akem mre varjenju duha. bi ob ipal nad mano. Pa kdo mi bo zda' j •ameril! Zdaj jo poglavitno, da sr j 'as ubije. ... Kaj pa hočeš vraga jj na fronti jo mir. v halupi dolg ve ? 'ter. spati ne morem vso noč. pa š< 1 losebno na trdih deskah, to se raz ' ime. Ja. ampak Andrejca kar ne j norem spraviti po li.slje. Kanalja! j lavno zdaj jo imel izgovor, da je! noral drva napravljati. Kaj mu j n krilnih naprav, ki preprezajo se norem ? Drva so res še bolj po- j skoro golo višino kakor paj robna nego listje. Naj kar na en-' :ova mreža. Nekdanji lopi zeleni erat žamete____? Rajši pa že po-; roztl- ki se -if* raztezal tu. je sko- :oro delam na trdih deskah, nego "a-i popolnoma izginil. Sovražna ^i bi me zeblo. Presneti Andrejo irtilerija ga jo s svojimi težkimi >a mo jo zopet ugnal! Krepko koračimo. Kakor hitro po-;t.'ine svetlo, je pričakovati železnih pozdravov neugnanega snub-"a "mesta vrtov". Mimo razstre-ljenih hiš in koč, globokih granatnih jam in strmih sten nas vodi Dot, ki je na sovražniku vidnih mestih izvrstno maskirana z drevjem in grmovjem. Pred nami se prikaže novonapravlj.no pokopališče, *i hrani zimske ostanke onih junakov. ki so padli v bojih na višini. 2 ljubeznipolno pieteto negovan in oskrbovan je ta kosec zemlje bolj podoben vrtu. Tu in tam se sveti iz lovorjevega zelenja marmorjev kamen, ki krije grob častnika, križe ovija bršljan. LTstavi-Ko se za trenutek h kratki molitvi. nato spemo dalje. Kar je čete tu storila za pot, je občudovanja vredno. Poleti je bilo treba mučno n ležati po kamenitih ozkih stezah, kjer vodijo sedaj udobne, cestam podobne, v serpentinah zgrajeno romeiii" poti gor k podzemskemu mestu, ki jo medtem nastalo na vi-i šini 240. slavno/na ui po žilavi hrambi proti mnogokratni pfemo-ei. T dobni, zračni prostori, vseka ni v skalo ali razstrvljeni, nudijo častnikom in moštvu Varen dom Vsouiožna sredstva so se pri tem na vzoren naein izkori-in preskrbo-vanje čet se vrši brez hibe pravdo ozadja borečih se skupin. V skalo vsekane shrambe krijejo za več tetlnov z;idostiijoče zaloge živil, obleke, orožne opreme in vseh drugih vojnih potrebščin za četo. --Zgrajene so kuhinje, v katerih do-mujejo iu se sučejo kuharji ka-ior (loma v vojašni.ti. Vo.lovodi in rezervarji dajejo pitno in vodo za kuhanje. In vse to je nastalo od avgusta sem, ob katerem času je otova lje po labirintu strelskih jarkov CENIK KNJIG katere ima v zalogi ( SLOVENIC PUBLISHING CO \\ // 82 CORTLANDT ST. NEW YORK N Y MOLIT VENIKI: ^krbi za dušo, v platno vez. —..r»0 barija Varliinja, v platno vezano —XiO Marija Varhinja, v usnje vez. $1.20 >veta Ura, v usnje vezano $1.20 tajski Glasovi, v platno vez. —.43 POUČNE KNJIGE: V. M. izstrelki podrla, zdrobila in zravnala z zemljo: le tu in tam še štrli kvišku razcepljen štor. to jo vse. car jo ostalo. Postojanke so veličastno zgrajeno. jarki preskrbljeni s tlakani- __sii odtoki. V plečobranih line za j municijo. pred fronto mnogo vrst Ob jutranjem svitu odrinemo ne :ičnih ovir Na primorski fronti. Vbecednik slovenski _or. \becednik nemški —.25 \hnov nemško-angleški tol- mač, vezan —.50 Angleščina brez učitelja —.40 Berilo prvo, vezano f—.31 Berilo drugo, vezano .40 •"'erkvena zgodovina i—.70 Domači zdravnik •—.50 Fizika 1. in 2. del —.45 rlitri računat* —.40 *atekizem vez. veliki i—.40 Catekizem vez. mali v'ova kuharska knjiga —.90 »bčna zgodovina $4.0ti *^smarica, na grobnice fl.CKi *oljedelstvo —.50 'opolni nauk o čebelar- stvu. vezan tl.00 'ostrežba bolnikom —.20 >adjereja v pogovo^h ■—.25 ^ehimpffov nemško-sloven- nki slovar $1.20 ^lovensko-angleški in angl.- slov. slovar $1.50 ;lov. angl. in angl. slov. slovar —.50 Slovenska Slovnica, vea. $1.20 Spretna kuharica —.75 'Vtna uš in trtoreja —.40 (Jmna živinoreja t—.50 Umni kmetovalec i—.50 'eliki slovensko-angiuški tolmač $2.00 vrošeilni listi —.25 vreliki vsevedež —.40 'godba sv. pisma —.CO ^irovnik, narodne pesmi, '. 2. in 3. Evezek, vei., po »—.50 Muzolino, ropar Kalabrije Na jutrovem Na različnih potih Nedolžnost preganjana in poveličana O jetiki Odvetniška tarifa Pavli ha Pod Turškim Jarmom —.25 Pregovori, prilike, reki —.23 Revolucija na Portugalskem —.20 Rinaldo Rinaldini lioparsko življenje Sroeolovec 1 Strelec ; Sv. Gcnovefa ! Sv. Notburga : Titanik | Troj a k, povest i Turki pred Dunajem Vojna na Balkanu, 13. rvez. $1.83 Zgodovina c. in k. pešpolka —.50 —.30 št. 17 b slikami Ejodba o povišanju 'odgoro. ki loži onstran Soče za-mdno od Gorice. Pot nas vodi skozi vedno zeleno v najsprednejših so po colo dneve viseli v poletnem solncu italijanski mrliči, ki so sej , bili ondi ujeli, in s svojim stara-■roščavo lovor ja in mirt. Nočna 1e-| dom neznosno mučili branitelje v ia se umika dnevnemu svitanju strelskih jarkih. Iiazeu tega so tu 'rak je soparen in vlažen. Tako je, akor bi se porajala pomlad in endar smo še sredi zimo. Toda roči d ili. ki gre po dolini, stavi toledar na laž in tu in tam kuka zemuje objestna trobentica. Na lagnolijah še napenjajo popki rnndlji, breskve in smokve izpu itevajo sladek vonj. S«1 pred malr 1nevi je žvižgala burja čez gol* Cras in ledeno kameno morje erut mraz je pretresal ude in tam •d blestečih se triglavskih ledeni-:ov so se podili težki oblaki proti »enecemu se morju* Sedaj se je veter obrnil, prihaja volčje jame, kakor se jo sploh vse, kar si je mogel izmisliti iznajdljivi duh tehničnih čet, uporabilo tukaj. Vtis imaš, da stojiš na nepremagljivi fronti, ki se vrhu tega brani z minometalei, ročnimi granatami in dobro merjenim pehotnim ognjem. Tu ne bo nikdar plapolal savoj- kolajna. pa tudi po dve in tri niso j redke. I NABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: 'litka pri Yisu —.30 božični darovi —.15 'iganova os veta —.25 Črni bratje — .25 Deteljica, življenje treh kranjskih bratov i—.25 Don Kižot i—.20 Doma in na Ptujem —.25 Erazem Predjamski —.20 Fabiola «—.33 George Stephenson, oče že- leznic i—.20 Gočevski katekizem —.25 Hedvika —.25 Hildegarda —.25 flirlanda —.25 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po «—.20 Ilustrovani vodnik po Go- renjskem —.20 Izanami, mala Japonka —.20 Izdajalec domovine —.20 Jaromil —.20 Jeruzalemski romar —.45 Knez črni Jurij —.25 Krvna osveta —.20 Leban, 100 beril —.20 Malomestne tradicije —.25 Mesija, 1. in 2. zvezek —.80 Miklova Zala —35 Mlinarjev Janez —.45 Mrtvi gostač —.25 i zvezek —.40 Zlate jagode, vei. —.30 Življenja trn jeva pot —.50 , Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.71 8PILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite »voje »OTral- nikc —.28 2. zv. Maron, krščanski deček —.21 4. ev. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, lin indijskega kneza <—.25 9. zv. Kraljičin nečak >—.30 11. zv. Rdeča in bela vrtnica p—.80 12. zv. Korejska brata —.30 14. zv. Prisega huronskega glavarja ;—,30 15. zv. Angelj sužnjev ,—.30 TALIJA. Zbirka gledaliških iger Pri puščavniku «—.20 Idealna Tašča •—.29 RAZGLEDNICE: Newyorške i cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po i—.09 ducat po i—.25 Z slikami mesta New Yorka po —.2a Album mesta New Yorka ■ krasnimi slikami, mali —,8i ZEMLJEVIDI: Združenih držav, mali i—.10 veliki —.23 Balkanskih držav ^—.13 Evrope, vezan .—.50 Vojna stenska mapa $1.59 Zemljevidi; New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ogrske mali veliki vezan Celi svet Velika stenika mapa U. S na drugI strani pa celi svet «—.28 —JO •—.50 »iS tut va a a • . - , , . —- .—--------------le od juga sem in prinaša s seboj ziuaj uuua mu, uasproiniKa ni t* stavb no do- biuga Andrej prav pridno skrbi xa mu je pisala. Jaz bi le želel, da bi gorki zlačni tok z afriških obali, videti, tudi njegova artilerija mol- OPOMBA: NaroČilom je prilt žiti denarno vrecraost, bodisi v go Zdaj vlada mir, nasprotnika ni[ to vini, poftai nakaznici, ali poitaih znamkah. Poštnina ja prf timI muk te ___...■. ... . _______ GLAS XAJiQDA. 23. FEBRUARJA, l!ll«. JttgislovBnska I B== a Katol. ieftneta B Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad- doe k, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALA XT, 112 Sterling Ave., Barberton Ohio. Glavni tajnik: CEO. L. BROZIC1I, Ely Minn. Blagajnik: JOHN* GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN IVEC, 000 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: MIKE Zt'NICn, 421—7th St.. Calumet, Mich. PETER S PEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kan«. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa. POROTNIKI: FRAN .TT'STIN, 1708 E. 28th St., Lorain. O. JOSEPH PISHLAH. 308—Cth St., Bock Springs, Wyo. O. J. PORE N'T A, Box 701, Black Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štev. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva sv. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. .10MX GRAHEK, st., od društva Slovenec, štev. 114s Ely, M to n. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA/' Muhoborci. Opisal Pran Milčinski. (Nadaljevanje.) Ziip;m j.* po^luš«! in pil in «"-im j dalj j" poslušal iu čini je več; pil. t.*in bolj mu je liiia stvar ja- i a. Kešii v. ki so jo pri občin-• ki j-«*ji zastonj iskali, tu je le-; Žida na dlani ! Sploh le sej«* v pt-varni vsi*m s.* tako mudi v gostilno. kako m1 iii'j kaj pametne-1 ga oklene \ pisarni! \* u'o^ti'.ni.' tan. se rode nt t v! i! Kar se je pa ta večer v jrostilnii pri Pikapoloiiiei'' dogovori'o. skl-nilo. potrdilo in z vinom za-1 lilo. ni bilo nič manj nego n it «• r t . [ kako se Muhoboru pribori s o d n i i a : ■ • 1. I važuje, tla ustanovitev j od u i je v Muhoboru ovira zg >lj pr< pičlo število so« 1 ni h opravil, je *.veta dolžnost zavednega A[i>1 lioboru. da to število digne. 2. Dvigniti se morajo predvsem kazenska opravila. Kar /morejo druge občine, zmore rudi prt bn jen i Muhobor in ni mu treba, da zaostaje v kateremkoli pojil« du za katerokoli občino. -Tudi za l.u.ani ne. ki imajo po .1 uboje na teden! Navzlic temu pa pričujoči odsek po resnem preudarku v svoj program ne sprejema ubojev, nasi v sedanjem važne m trenotku ne nakoplje neljubih zamer iti razdirajo«"* i h iuis-protstev. Pač se pa vsi pričujoči v prid obči koristi svečano zavezujejo. da bodo do preklica po vsaki kolikaj zabavljivi besedi razžaljeni in bodo tožili. — Vsi navzočni se zavezujejo, da si do preklica drug drugemu ne blaga, ne dolga ne plačajo i zlepa : vsak mora tožiti. 4. Vso škodo, ki tako uastane temu iu drugemu članu odseka, poravna občina in sicer na ta i mi <• hi, da nakloni potrebno svo to Olepševalnemu društvu kot izredno po« I poro. načelnik Kregar pa bo skrbel. «ht pride v prave roke. 5. - O vseh teh ukrepih — jezik za zobmi! Vsi .so podpisali in župan ji spravil listino. Globoka ginje-n«,»st je obšla zarotnike, vstali so •* *gli si v reke. objeli s«* okoli vra tu in ?.ap«di: *'Mi pa ostanemo, kakor smo b*li____" Zunaj j«- vohal po trgu črevija« Ko«, kapelnik trškega orkestra. m stavljenega iz nj»-ga in dveh sinov. Bilo je v pre«Ipustu in vohal je okoli ogalov. kje h' kazalo kaj ... t&loika. Ko mu je tor» j na uho zadonelo prijazno petj.* o. i 1 . srečni desni razbojnik zasukal j valeev že zjutraj z »loma: kdo bo stvar ravno narobe! j delal, ko ima v glavi pravdo, in Toda ena pravda izgubljena, j kdo bo klejj^l doma sok. zelje in kaj to Civhi! Koliko jih jc pa i z- j krompir, ko se nudi tak lep izgubil nasprotnik Smerajec. še t govor za kosilo v Lučah. enkrat toliko gotovo kakor Civ-j Prvi je š*d z doma Civha. Poka! Prezgodaj s«' je širokoustil gledal j«' proti Smerajčevi hiši. Smerajee okoli po krčmah: Civha jc spoznan za krivo-prisežnika, nol>ena prisega se mu n e bo več dala. vse pravde bodo zdaj moje! Civho. strokovnjaka, ni bilo tako lahko ugnati! izgubil je prl- kjer je pri oknu kukal mali Ton ček: zamrmral je nekaj in plju-'pol literčka nil in jo enakomernega. tr«le^.1 koraka vsekal po cesti. ■ | pa se jc vsedel na klop ob st ! sredi obeh gostov. bo kaj kosila. Rezi. Rezi! Pa pol literčka vina. kaj ne: — C)€•• J Smerajec. kmalu bo kosil«> go'o-| vo, ne bo pol ure bo juha mehka. | dadada. medtem pa malo golaža, da ne bo želodcu dolg čas. kaj ne! — že vem. kako imate radi p < ! vina. Hezika je stregla. "Zlati volk "j ■ioho Župan je mignil proti kuhinji ] sego. to je res. ali preskrbe! si je 1 <*rni i*os, za po j! — ga je v-sevprek pozdravila živahna družba. Koj grem po kljun. — j«* odgovoril in smuknil domov. Iv na, .Ive je bil nazaj s fantoma in z godali in že so zabučali "Mladi vojaki", da so kar šipe zabrneb* v oknih. Tačas s«* je župan spomnil svojih uradnik dolžnosti. Ustavil je godbo kar v sredi komada in j-* ukazal poklicati gostilničarko. Polona. — je rekel. -— red mora biti. jaz pa sem za to postavljen. da zanj skrbim. Policijska ura je potekla, ti pa imaš šv odprto gostilno in ne ]e. or Sel prezirat, ko se je poganjal za sodnijo! Tisti čas se je pletla med Civho in Smerajccm slučajno ena sama pravda — drugače jih je bilo rado več h kratil — ta prav da jt šla zaradi motene posesti Civha je bil peljal gnoj na njivo in je prazni voz tako obrnil, da je zadnje kolo steklo črez vzare Smerajčeve — hitro ga je šel Smerajec tožit in danes sta imela dan. Klicana sta bila na tretjo uro popoldne, odpravila sta se po le- Tonček je zakiical — Ata. že gre! Ata Smerajec je bil že naprav-jeti za pot. hitro je ženi zabičrh — Na očeta pazi. da ne bodo šli jajc krast iz gnezd! — in jo j.< ubrisal za Civho. Tako sta hodila že od nek d . i na sodnijo: Smerajec ni zaupal Civhi. da ne bi že pred zapisano.* uro stopil na soilnijo iu bogve s kako zvijačo zasukal pravdo na svojo stran. Civha pa ni zaupal šmerajcu. Ta vzjamena nezaup ljivost je bila tudi vzrok, zakaj sta v Lučah vsakikrat krenila «>-ba v isto gostilno; sedla sta seveda drug čim dalj od drugega. Tako je bilo tudi danes. Pri "Zlatem volku" sta bila. stara znanca iu ljuba gosta. Zlasti kadar sta napajala vsak svo je priče, sta puščala lepe denur-ee v gostilni. Njuno sovraštvo j. bilo gostilničarju dobro znano, upošteval ga je. pa nikdar omenil. — Oče Civha. Bog tla j. daj! — je hitel pozdravljati. S'aba pot. kaj ne Imate opravke. nonono, to jc lepo. le no:« r. le noter! Kako pa kaj zdrav ji . dadada? — in že se je ozira" neizogibnem nasprotniku. Civha je odzdravil, nezauphi-j vost pa ga je zadržala v veži. dokler ni začutil za sabo Smer;-p ' ca. Potem šele j«' vstopil v so;.., I in se stisnil v kot. ^ "Zlati volk" pa je pozdravljal j Smerajca : — Bog daj. B«»g tla j. oče Sili rajee. slaba pot, kaj ne. imate pravke — nonono — zdavi kaj pa k, dadada. Le noter! Potisnil ga jc prijazno v stilniško sobo in Smerajee j. del v drugi kot. — Malo golaža najprvo, ne, oče Civha? — je nadaljeval 'Zlati volk' svojo službo. — Kakor po navadi, nonono, medtem NaskwrnoS, Mlnm.? S«o. HattrM, New Dulnth, Minn.: John Jerlna.-TJrginia, Mina.: Frank Hrovatltfe Bt. Lotila, Mo.: Mike G r«. brinja Klein, Moni.: Gregor Zobec. Great Falls, Moot.: Math. Urltfh Red Lodge, Mont.: 3. KoprlvBe*. Roan dap, Mont.: TomaŽ Paull*. Gowanda, N. ¥.: Karl Sterniša. Little Falls, N. Y.: Frank GregorE*. Cleveland, Ohio: Frank Sakaer, J, MarlnClč, Chas. Karlinger. Jako* Km. nlk In John Prostor. Barberton, O. ia okolica! lant. (Pride še). i Bridgeport, O.: Frank Hogera5i Collinwood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, O. in okolica: J. K omit, Yoongstown, O.: Ant. KlkeiJ. Oregon City, Greg.: M. Jostla, Allegheny, Pa.: M. Klartch. Ambridge, Pa.: Frank Jak*« Bessemer, Pa.: Louis Brlbari Braddock, Pa.: Ivan Germ. ( BridgeviUe, Pa.: Rudolf Pleterlo^ Burdine, Pa. la akoliea: John K«n ; llšntk. t Caoonsburg, Pa.: John Koklleh. Coneman;h, Pa.: Ivan Pajk la ; John Zupančič. Claridgc, Pa.: Anton Jerica. ! Brought on. Pa. la okolica: A. D«s. i Sar. Darragh. Pa.: r»rae^tln Slt^U. tiunlo, Pa. in ukoliea: Jostp Sohofi Export, Pa. la okollea: rrank Tr* See. Forest City, l a.: K. EaUr ia rraal Leben. Farell, Fa.: Anton Valentin««. I Fits Henry, Pa.: F. GottUcher. Greensburg, Pa. la okolica t Josstk .Nnvfck. Waukesan. IU.: Frank PetkovfcS ia lrwin, Pa. In okolica: Fr DoeJUl?. Math. O grin. Johnstown. Pa: Frank Gabrwoja 14 So. Chicago, BL: Frank Oera« »a; John Polann. ! Rudolf FoZek. Luieme, Pa. in okoUea: Antoa (> Springfield. 111.: Matija Harbor ti. i polnlk. Cherokee, Kans.: Frank Iležisulk. Columbus, Kans.: Joe Knafel«. Fraoklin, Kans.: Frank Leskove«. Frontenac, Kans. (a okolica: rti ni Kerne in Rok Firm. Kansas City, Kans.: HA*I ZASTOPNIKI, kateri so pooblaščeni pobirati aaroS-nino sa "Glas Naroda" in knjige, kakor tndi aa vse druge v naao stroke spadajoče posle. Jenny Liod, Art tm ekoUea; Klhaal Cirar. Ban Francisco, Cal.: Jakob Lovila, Denver, Colo.: Frank Skrabee. Leadville, Colo.: Jerry Jamnllč.-Pueblo, Colo.: Pecer Cuilg, J. M. ftojtz. Frank J a ne ali ln John Ueno. Salida, Colo, in okolica: Lools Ca-stello (The Bank Saloon). Walsenburg. Colo.: Ant. Saftleh. Clinton, Ind.: Lambert Bol star. Indianapolis, Ind.: Alois Rudman. Woodward, Ia. la okolico; Lukas Podbregar. Aurora, III.: Jernej B. VerMi, Chicago. 111.: Frank Jurjorao, Depue, HL: Dan. Badovlna*. La Salle, III.: Mat. Komu. Juliet, 111.: Frank Laurlcb. Joba Zn ietel 1n Frank Bamblcb. Oglesby, 111.: Matt. Hrlbernlk. •ro- kaj Mineral, Kans.: John Stale. Mulberry, Kans. la okolica: Martle Kos. Ringo, Kans.: Mike Pencil. Calumet, Mich, la ekoilea! Fav»? Shalt* In M. F. Kobe. Manlstlque, Mich, ia akallea! Trtuxi Kotzlan. So. Range, Mich, la okolica! 1£. O Likov Ich. Aurora. Mini«.: Joed p F-uglnm. Chi s holm, Minn.: K. Zgone, JakoH Petrlch. Bui .ik, Minn.: Joseph Sharabou. Ely, Minn. In okolica: Ivan Goaže. M. L- Kapsh, Joa. J. Peahel In Ix>ul» M. PeruSek. Evcleth, Mlna.: JariJ Kotae. Gilbert, Minn, in okolica: L. Yea*J. HJbbing, Minn.: Ivan Pou^e. UtivUli, Ulaa. la afeoUaat Jofi ill *ict. Meadow Lands, Pa.: Georg Bchaitc Monessen, Pa.: Math K.lkelj. Moon Run. Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. In okolica: Z. Jafshfc I. PodvaSnlk, L Magleter In U. K. Jm^ Peter Schnelicr ! sot,iCb. Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta., Pa.: Joseph gkerlj. West Newton, Pa.: Jo«ip Jovan. WUIock, Pa.: Fr. Seme ln J. Fata* nel. Tooele, Utah: Acton PalSI«. Wiuterquarlcrs, Utah: L. BlasleK. Black Diamond, W»»b.: G. J. P+ r«nta. Davis, W. T a. la okolica: J. Broclslj Thomas, W. Va. ln okoUea: Itus Kocljan ln A. Korene han. Grafton, Wis.: John Stiuspfel. Kenosha, Wis,: Aleksander Feadlr* Milwaukee, Wis.: Joelp Tratnik K Frank Meh Sheboygan, Wis.: Heronlm Pretil* W"Rt Alii3, Wis.: Frank Skok. Ruck Spring*, Wyo.: A. Jntttn. Vak StalJcb in Valentin Marclna. KfmniiTfr. Wv® : Jt># Molf t SLOVENSKO-AMERIKANSS KOL za leto 1916. Velja s poštnino vred 35 centov. Obseg berila: Domovini in narodu. (Pesem.? — Običajni Koledar. Strašne Številk« — Krogla. — Maska. — Eazkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. — PraB-eija v vojnem času. —* Jasna noč. — Moja ura, — Svetovna vojna in katoliška Cerkev. — Duševni blisk. —. Pri sanitetnih kolonah, na bojišču. > Eksplozivne snovi. — V lekarni "Avstrija". *—- Iznajditelj podmorskega eolna. Galipolis in Dardanele. • Julija Romain. •— Rmena pošast. <— Doživljaji t zraku. — Podzemljsko mesto v Wieliczki. •— Oustvena udo\a. • Kovač. • Kolonijalna posestva Nemčije. « Bodočnost Evrope. —> Urednik. <—• Pohabi ljenee. «— Le Betail. —i O vzrokih svetovne vojne. ♦— Petindvajset frankov, — Kako nastane strelni jarek.• Kdo je bil? — Klasični topovi. , Pes v vojni. —- Belgijska armada. — Pri generalnem štabu. — O podobnosti dvojčkom •— Ljubi denar. =— Srečanje. Mobilizacija v Venezueli, i—■ Specialitete. » Prvi polet iz Evrope v Ameriko. ^ Čudne zgodbe. • Rdeči trak. Pregl«# dogodkov svetovne vojne, ^ Kitaj ski tipi. Smeiniee. — Oglasi, BUke: Italijanski vodljivi zrakoplov nad Benetkami. ■— Sestanek nemškega avstrijskega cesarja. . Prevažanje avstrijskih čet preko reke Ban. ■— Turška artilerija na Galipolisu. > Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpalč-ne avstrijske granate. —■ Potop angleške ladije "Majestic" v Dardanelah. — Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih. — Italijani so vjeli avstrijskega ipijona. — Avstrijski oklopni vlak v Galiciji. Italijanski bersaljeri v boju.'—< Mrtveci v zavzetem belgijskem za kopu. — Italijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. — Ranjeni Rusi, zapuščeni od svojih ob priliki bega iz Varšave.*— Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane od avstrijskih topov. — Avstrijski vojaki, katere so vjeli Italijani na goriški froD* ti- — Učinek avstrijskih granat v Zagradu. — Ameriški podmorski Čoln, • Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. — Fort itv. 10 pred Przem^fslom, katerega bo Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. —< A v* strijska havbična baterija v akciji. — Pogled na del Varšave. «— Bolgarska čete na gorskem prelazu ob srbski meji. — Avstrijske prednje straže v Bih siji. — Italijanska poljska bolnica dve milje za fronto. -—> Prizor iz Lvova. — Učinek avstrijske granate v Anconi. — Avstrijska invazija na Poljskem. — Ruski vojni jetniki. —< Vodljivi angleški zrakoplov. — Bovec m Prestrelj« nikom.Triglavsko pogorja, ^ ^ ~ -"--^JtSd^f SLO VENIC PUBLISHING CO. I! «2 GOSTLAHDT 8TBEK% «W TOSS, V. T ga zadeli stroški. Pa je oni ne- pi navadi mnlioborskik kmeto- mmm^ NOVICE IZ STARE DOMOVINE. : Pod ta- J prinašajo •kib, dni ir. ivan lavrap | enakimi na^Ui -nji listi -»daj iz.trgov iz pekovskih. M-daj iz rogov vesii. ki nimajo v tej ni dobi drugega u*}»eha, i obi"'iiištvo ie bolj razdraži-^'sak list bi moral delati na ti občinstva ne vznemirja in ><:in«itvo predvsem pouči, da ino v vojnih časih Šteti si za dolžnost, biti potrpežljivi do uosti. Kar so tiče aproviza ! moko. magistrat teden za in razdeli med trgovce, molje in pekarij? predvsem toliko ke. da je z njo pokritih 70.000 lšnih kart. da* i dosed a j mesto glavarstvo na teden še i izdala 70.«KM krušnih rtu •ajn :d 'lik m« d i »ju mor: ti, tla bi krušno uha. t e naj se ce. ki torej po kri-rušuih kart, pa se šnja množina med •arje itd. Pri tem bi torej izključe-ali oni lastnik na »vojo kiu*»no Karto ne «lobil moke j »a to v/lie temu tičniki takoj priložijo na magistrat, mesto da.svo-jo zadevo v liste zanašajo, ne da bi navajali pri tem preciznih dat. tiik<» da magistrat ni v položaju vpeljati pr» iskrivo. — Tudi s*4 a-pa/a, da -»o ves?i dostikrat w resnični'. Tako se je že večkrat v li-stih poročalo. da j«' bila ta ali ona • i»i'ba poškodovana pri navalih na p>*karije ali prodajaln«*. Itavno sedaj se razna*« novica, da je bil pri navalu na vojno prodajalno na Brega poškodovan n«*k deček. Poizvedbe pri policiji so pokazale da j« ta stvar neresnična in mora neresnična biti, ker je tisti dan. ko se je baje /godila nesre-< i vojna prodajalna že bila vGo- ski uliej m ne na iJr>-gu, Tudi druge netreče, o katenh se jc do, ve po poizvodhah pri politiko nikdar pripetile. Zatorej • ivoro verjetno, da tiči v raz-anju takib ve>ti tendenca, a-vizaeijsko delovanje mestnega v slabo i m* •P' spravit». a drugo KRANJ8&0. j popolnoma čvrst in zdrav. Ko je Boj aa niolcc. Ljubljanski žn-| izbruhnil« vojna z Italijani, hitel svojo »tntuijo na soško boji-*če. kjer -»«> ga sovražne granate » skalovjem popolnoma zasipale, da *>n i>!t komaj živega rešili. A' pričetku druge ofenzive v Srbiji je moral zopet na srbsko bojišče, kjer je našel svoj kotiček miru. svoj grob med svojimi tovariši na bojnem polju. Pokojnik je bil miroljuben človek in skrben gospodar tej- zapušča žalujočo vdovo in otroke. — Od Sv. Urbana pri Ptuju poročajo: Zelo nas je pretreslo žalostno poročilo, došlo z južnega bojišča, da je padel 15. decembra 24l»tni vrli mladenič Fran Bračič, posestnikov sin v Janešovcih. Pokojni j'- bil od začetka vojne na ln»jii'u. in sicer najpoprej v Cia-'ieiji. v poletju je pa odrinil na italijansko fronto. In tukaj ga je zadela italijanska granata. Hud udarec je to za sta riše, posebno zato. ker je bil padli edini sin. Kamorkoli je prišel, povsod so ga imeli radi. — i/. Št. llja v Slov. gor. poročajo, da je v boju padci I i- vjniški >in Kari Celeer iz Selnice ob .Muri. Padli je bil pred kratkim odlikovan s srebrno lira-! brostuo kolajno. Počiva v goriški zemlji. — S Sladke gore poročajo: T.oli iz naš*' župnije se žalibog mnogo fantov in mož ne bo več vrnilo z bojišč v svoj ljubi domači kraj. Tako «mo tudi dobili po-io"i] ». da \ ?-le ■><• postavili na -ita-iisče, da so zemljišča prenizko cenjena, nakar j«' Mlakar primaknil lO/HtO K. a s pogojem, da smejo teli ln.««n> K dobiti samo ne-doletni d«*diči. Kar je bil Mlakar kupil za okroglo sii. K. t«» je potem prodal za !M1.000 K. Pristojna oblast mu je predpisala, da mora plaeati :{."r<»o K iz. naslova prirastka na vrednosti. če>, da primaknjenih 10.000 K ni šteti v kupnino. n«-go jih j«* smatrati za darilo. Makar s«' j«* pritožil na u-pravno sodišče, češ, tla je plačal z.*i z«*mljlšča 74.0 oi^:i'-et> pkuuaj zavitih v trd pajjir za ll.Oii. Nujno priD<>r<->čam i ta zavoj za o v Trstu: P.atič .Marija. oO let. — Ivodennac Eliza, l! 1. —: aje.Ritd bi izvedel za naslov svojega go.; prijatelja ANTONA JKNKO. Doma je iz Volč [>ri St. 1'etru na Notranjskem. Pred nedolgo me je iskal v listu. j:iz sem mu pisal, pa ne dobim odgovora. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi javi, alt naj se sam oglasi. — Alois Man koč, I>.>x 1S3, Mnr rav, Utah. (19-23—2) Slovensko - Amerikanald KOLEDAR ZA LETO 1 9 1 f Gena mu je 35c. Dobi se pri: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 82 Cortlandt St., New York. U zalogi ga imajo tudi I nekateri naši zastopniki: Frank Sakser podružnica. 16104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Charles S^arlinger, 3942 St. Clair Ave. Cleveland, 0. Fr. Leskovic, Box 44, <— Franklin, Kans. Ivan Pajk, 465 Chestnut St., Conemaugh, Pa. L: Balant, 112 Sterling Ave., Barberton, Ohio. M. Ogrin, 12 - 10th St., N. Chicago, 111. H. Svetlin, 1016 St. Clair Ave., Sheboygan, Wis. Alois Rudman, 737 Hoi ; mes Ave., Indianapolis, Ind ; M. Klarich, 832 E. Ohio i St., Pittsburgh, Pa. M. Perpiek, Ely, Minn, in | več drugih naših zastopnikov po drugih naselbinah. Fr. Cherne, 9534 Ewing Ave., So. Chicago, HI. Eck Firm, FronteDac, Kansas. Jakob Petrič, Cliisholm Minn. Frank Gabrenia, Johnstown, Perm?.. Louis Vesel, Gilbert, Minn. Mat. Kamp, La Salle, 01. Frank Skok, 438 - 62 Ave West Alii s. Wis. St. l!i v Slov. gor. m .Sv. Kriz nad t- » ^ i • «r .r " . kra\o se oddajo za ceno K "2.20 do Mariborom sta imenovali poveljnika armade ob Soči generala Svetozarja Doroeviča pl. liojna svojim častnim občanom. Granata se razletela. Iz Maribora. One 11. jan. se je pripetila v bližini sole v koloniji velika nesreča. Nekaj vojakov je bilo zaposlenih pri spravljanju težke granate. Pri tein se je granata razletela. 1'smrtila je enega v«ija-ka, pet vojakov pa je težko in tri pa hiliko J-anila. Smrtna kosa. Nagloma j«1 umrl ponoči od 12. na l-i. jan. kanonik Simon (Jaberc. dekan pri Sv. Mag-tlab'ui v Mariboru. — liistrica pri Limbušu, Dne 11. jan. je nenadoma umrl Andrej Moder, star 75 l«'t. — Sv. Marjeta ob Pesnici. I"-mrla j«* bivša posestnica 3Iagdale-na Nerat v 1^4. letu svoje starosti. Sede ni dolgih let j«* udano trpela na bolniški postelji. —- Sv. Križ na Murskem polju. X Iljaševcih je j)o dolgi, mučni bolezni umri kmečki posestnik Jožef Petovar; 7. njim je padel zopet star, pošten in zvest steber naše župnije in našega naroda. Poleg bolezni (že-1 odčnega raka) je bila žalost, ki je pospešila njegovo smrt: dva njegova sina sta vojaka, a nista mogla k pogrebu. Razen teh zapušča tudi žalujočo z dvema hčerama. — Celje. V zadnjih dneh sta umrla v tukajšnjih vojaških bol-nisnieah pešca 87. pešpolka Jakob t'eh in Janez Miličcvič. Zelo nevarno cbolel je mariborski okrajni glavar pl. Weiss. Mila zima. Iz Maribora poročajo : Tako gorkega zimskega vremena. kakor ga imamo sedaj, še stari ljudje ne pomnijo. Radi izredno milega vremena so po sol učnih robovih začele eveteti razne spomladne cvetke. V šumak pa se opaža, da je leska, ki evete šele navadno meseca marca, pognala svoj;* rumene cvetne pogan k e, s katerih zbirajo čebelice voščeni prah. Na polju se ljudje prav živahno gibljejo: orjejo, sejejo ozi-mino, režejo in kopljejo v vino gradu itd. Star slovenski pregovor sicer pravi: "Januar gorak. bo kmet siromak.*' Sedanje toplo vreme pa je po mnenju st rokov- 4. maršstotnija, 14. marsbataljon. vojne ved no na bojišču. Najprej 87. pešpolk. Odrini! je na bojišče njakov ugodno za razvoj rimskih aa Srbtkem, odkoder »e je vrnil meaeca geptembra 1915 in od ti*'setev, posebno pa zaradi tega, da S<» se zimske strni močno popra-1 Duriana Ana, 76 l«-t. — (Jennizzij ^ule. Napravilo se je tudi precej Fran. tin let. — <'assig Josip. ST 1»™'»°- let. — Jakolin Ivan. r.7"1«-t. — Ker-. Oddaja živine. Osrednji odbor to Ana, 40 let. — Devescovi Mar« štajerske kmetijske družbe bo od-lgareta, 80 let. _ liombač Julija, dal letos 1">0 j»inegavskih krav. I »7 let. — Marizza Bruno. 4 leta' ki so se nakupile na Tirolskem; PREKMURSKO. K l. 'M /m 1 kg žive teže. Oddaja plemenskih merjascev se vrši kakor prejšnja leta; za uierjaščka s«- mora plačati -'10 K. Ovne koroške pašne bo kmetijska dimžba oddajala za znesek 20 K za vsak komad. Natančni pogoji za nakup krav, mer ja cev in ovnov se dobe pri okrajnih odborih ali pri načel-stvih kmetijskih podružnic. Oddaja trt. Spomladi tega leta se bodo oddajali iz državnega nasada v Dvoru nad Šmarjem pri Jelšah trtni hibridi. ki se tam gojijo v poskusne namene, in sicer brezplačno. Posameznikom se more podeliti, dokler bo t rs je na ■razpolago, do 300 ključie, oziroma do l!»m1 korenjakov poedinih vrst. Po«loljeni hibridi s«^ morajo posaditi v novo rigolano zemljo, vsaka sorta zase (ne pomešano med seboj a'i pa z drugimi trtami). Jajca. Celjski mestni urad pi-o-daja jajca komad po 1(J vin. Jajca se prodajajo samo mestnemu prebivalstvu. Vlom. V Teznem pri Mariboru jo v kuhinjo bolnišnice za vojaške konje v'omila neznana oseba ter odnesla iz kuhinje razne predmete v vrednosti 80 K. Osebna vest. Profesor na mari-borski gimnaziji dr .Ivan Arnejc, prideljen v službovanje naučne- V Crenovcih so pri Franu Mar koja udrli uzmoviči v kokurič-njak ter odnesli mnoso komze. POZOR ROJAKI: P0UE1 V ANGLEŠČINI l To je gotovo lepa prilika, kakor t::di v korist nam tujcem. Piše lahko za brezplačna pojsi-nih-i na: Slovensko korespondenčno šolo, »U19 St. Clair Ave., Cleveland, O. ISCE SE delavce delati v usnjarni. l>o-bra plača in stalno delo. C. Moeneh Sons Company. Najuspe^nij«f mazilo 7% "^rib'ie iaf--. t:.i!:or ti..: 7.a mažke brkt- in i-rudo Od tc;-n -r;^". ■• i «>tih tednih krasni fronti in dolv'i io--*» kal.or tu-J "loikim krasni l.-rki iti brada -i-, uri. jdoni;; ad.i , _ . . Oiivtli. Reimatizefli. tiostibul ah tnranj*'v m1 al V Dolnji Lendavi je kupila iia ,u?*lll'!'vkri'u- v.^mih dt^h ^.imiTn* ! vini. ran*. up^Kiinc. •»•.ile. tu:t-, ; rafU- iti >T;r,!- trgll neka gospa gosko za K: potne notre. kurje oC-et,c. ozeblir..- v^-r ■ n- p.. ■t . . . ... j polnoma odutranim. Kt-ilor l>i rr.u;.' ?.|ru-. ili h •■ ko .10 .je doma razpravila. _je na-!«wpeh«rabi:mu junu-tmPb.u. i »i i ■ -ii .».ii i - i fenik. knjižico in žepni KuleOar in inj*lj:*t" i -t. sla v goskmem želodcu JOkronski I v ma^hza po^trin.. zl-it. JACOB WAH0IC, V Soboti .vj na lovu grofa Ladi-j slava Szapaiyja ustrelili zaj-j c« v in 12 jerebic. i 02-2 v d) Gowanda, N. V. ŽID INI tLOVjCNlKI »ILLOO* v Duluth, Mian. Kojskom Slovencem £aeaaajaoQ| dn ie nahaja moj SALOOM pol bloka od Unioii poitajt aa deol itrani W. Michigan Kt, «tev. 411. Za ohilen poset se prinoročam, JOS. SCHARABON. i Rad bi izvedel za naslov JOHNA' (t 1'UŠA, ki je bil krojač v Chis-' holinu, Minn. Slišal sem. 1 1092 E. 64. St.. Cleveland, O. F irtij rfot Zadnja novost. r" Vtakevrste žganje, brinjevec. Biivovec, tropinovec it>J.. kakor tudi razne ii^erje, n*re ofra? r^fti ^a i tf LJEV VELIK ZEMLJEVTD voj mu ministrstvu, je bil pomaknjen jSkujo5ih se držav, g katerim ie za v osmi činovni razred. |more pokriti celo steno V stalni pokoj je stopila Nina ALOIS SKULJ, Ivančič. učiteljica v Ljutomeru. p< Q Bqx ^ ^ ^^ ^ y KOROŠKO. (5-1—29-2 v 2 d) Umetne oči za invalide. Povelj- j Iščem svojega hrata 3IIKE MA- stvo celovških vojaških bolnišnici razglaša: Vsi na Koroškem s«- na-! hajajoči vojaki-invalidi. ki so iz-i gubili v tej vojni eno oko in ima-j jo torej pravico, da dobe umetno 1 oko. se pozivljejo, da se takoj pis-! meno prijavijo pri e. in kr. oddel-' ku za oči (rezervna bolnišniea Št. 1 v Celovcu, poslopje stare hiralnice). Vojaki-invalidi pa, ki sej nahajajo sedaj v kakem zdravili-i CI. Doma je iz Gostinca, fara j Dol pod Ljubljano. Poročati1 mu imam nekaj važnega, zato j prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi. ali naj se sam oglasi svojemu bratu: Valentine Maci, 417 Virginia St., Milwaukee, Wis. (17-23—2) IftCE SE šču. naj se takoj priglasijo po-; 100 drvarjev za delati drva po x____ _____•_____ _____Jf________OS 1.1.£l__1-»___l _ • t(Mii svojega poveljstva. PRIMORSKO; Dan nezgod se lahko reče so imeli Tržaeani 7. jan. Na rešilno postajo so se zatekli: SvetiČ Da- $1.35 od klaftre. Dober les in vea v ravnini. Dva moža prav lahko napravita od 4 do 6 klafter oa dan. Pridite! Ward & Gtmcheon, (21-12 10x lx y t) Norwich, Pa. Kadar j« kako OroStro namenjeno kopiti bandero, nvtaro, cac&lj* godbene lnitrumente, kape ltd., ali pa kadar potrebujete aro, verižico, prlveak* prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene m cene Tpralat«, UprešeaH Vmm stane le 2c. pa al bodete prihranili dolarje. Cenile , vefl vrat pofllljam bresplačno. Plilti poali l IVAN PAJK & CO., Conemaugb, Pa: Box 328. . ...:,. jI . ,1 ič. ' i. —ir^ QLASNARODA. 23. FEBRUAJU.A, if>l6. s\ EMILE OABORIAU: GOSPOD LECOQ s; i:t Xadaljovanje). Od \ • r .'i j ia do i!aii> s mi /o trikrat rekli, da to ni mojro-• e, Pa j v» »no tak>>. <*> l>i bil lažnik. bi vam lahko rekel: — jaz -< m Peter, .b/.1* .fakob. Toda lajrati ne znam. — R hitro na prostem, če boste f»vorili v takem tonu. — Vasi odgovori so zelo nejasni. Morile«- je postiti žalosten. — i »h, saj vas nisem hotel žaliti, (»ospotl sodnik — je zastokal. \ t- s 'in vam odgovoril kar ste me vprašali. — Ce mi dovolite, da \ani povem nekaj iz svojepa življenja, boste takoj uvideli, da govorim resnico — To ni dovolj, to ne zadostuje. — Povejte nam kaj natančnejše o vašem gospodarju Simpsonu. — Gospod Simpson je bogat mož, ki ima najmanj 200,000 frankov premoženja. — V Nemčiji in v Angliji ima svoje podružnice — Ta človek bi torej lahko pričal za vas? V tistem trenutka sc jc zdelo Lecoqu da pa je nekdo polil z vročo vodo po vsem telesu. — V desetih besedah mora obtoženec potrditi vse njfgove sumnje ali jih po popolnoma ovreči. — Seveda — je odvrnil morilec — pospod Simpson bi lahko pričal zame. — Ničesar slabega ne bo mogel povedati o merfi. — Samo precej časa bo trajalo, predno pa boste našli. — Zakaj ? — Zdi se mi. da potuje v Ameriko. — Ravno zaraditepra potovanja sem ga zapustil. — Jaz se namreč silno bojim morja. Lecoq se je oddahnil. — Ah. ah. ah — je rekel sodnik trikrat, pa vedno z drugačnim ulasotn. — t e sem rekel, da je na poti v Ameriko, se morda motim. — Mogoče se še ni vkrcal. Tega mi ni povedal. — Kje sta st* ločila ? - V Lipskem na Saškem. Kdaj? — Zadnji petek? Preiskovalni sodnik je skomignil z rameni in vprašal: (Nadaljevanje prihodnjič). dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in po- "^S stavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila s bojišča in rasne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne trni je. nrlvaaljl ttfoiMM, l4»Kf kratka* akSakal aal »etafltti » stopal* Veliki vojni atlas | vojskujočih se evropskih držav in pa kohnij 1 skih posestev vseh velesil, f Obsega 11 raznih zemljevidov ■a tttik straneh In vsaka stran js lO^fc pri IS% pa)«« »slika || Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas devet runih lemUarMo- SEDEMNAJSTO POGLAVJE Pa I»ovejte — je odvrnil sodnik. Morilcu >o zableščale oči, postavil se j< v govorniško pozo, z ji-zikoui je oslinil ustnice iu vprašal: T'»r«j želite, da vam povem svojo življenjsko zgodbo? — Da, le povejte. N»-k.-g«: dm* mi . d |>etinštiridesetiiui leti je potoval cirkuški ravnatelj oče Tringlot proti Saint Bri.-uxu. Potoval je z velikim vozom, \ katerem je bila seveda njegova žena, njegovi umetniki in vse priprave. — Za vasjo i hatelaudren j«* pogledal skozi okno in opazil iia b-vi strani pctb-g e. ste nekaj In lega. — Pogledati pa le moram, kaj j. pravzaprav — je rekel >am pri sebi in stopil z voza. — Kaj mislite, kaj j-- naš.! dobri mož? — Nečesar drugega kakor vašega udanega slu/abniks. ki stoji /riklc>nil in nadaljeval: Nes.'I me j. \ svoji ženi. ki me je pogledala in izjavila: — Krepak deček j« to. Ho pa pri nas ostal in se izučil za umetnika.! Dali so mi me Maj, ker ><> me našli prve dneve meseca maja. P l iV lal j. n.it koli. uii-le»\ da mu bo kdo pritrdil. — Ker so vsi ■ molčali, je nadaljeval: t O.'e Tmglot je bil navaden človek in se ni razumel na posta-1 ve. Ni vedel, da mora iti na sodnijo naznanit, kaj je našel. — Tako em živel, ek>istiral pa niseiu. - Kdor hoče eksistlrati. mora biti aj.i.taii v vladueiu registru. — Ko sem postal malo večji, sem bil več-i '.rat /. l.i v.' —-I, k r mi j.- rekel oče Tringlot: — Ti ne boš vojak. Maj. ker ni>i zapisan v nobenem registru. Tako sem vam torej prsjas-uil, gospodje, zakaj sem brez imena. i 'e ima . e.suiea r.-s ^-nj poseben naglas — učenjaki to zatrjujejo J je moril« i;t n.-'j^as popolnoma pogodil. — Vsaka beseda, ki jo je oil izgovoril, je bila na svojem mestu. /.daj mi pa povejte je rek«-! sodtlik — od česa živite? .la/ imam posebno obrt, katero me je naučila mati Tringlot. Od sv..j,- olirti živim in - m živel od nje v Franciji ter v drugih deželah. — Torej ste živeli tudi v inozemstvu* — Da, kakih šestnajst l*t sem bi! v Nemčiji iu na Angleškem pri gospodu Simpsonu. — Vi ste potemtakem potovalni umetnik. — t'udno se mi zdi. • I:i imate tako bob in line roke. Morilce, ki ni bil vsled te opazke čisto nič presenečen, je začeli ogledovati roke in govoriti sam pri sebi: , To ji res; U jm- roke imam. pa jih tudi čuvam. — Vi ste torej plačani, ne da bi delali? .la.: sem samo zalo pri cirkusu, da nrgovarjam in pozdravljam goste. • V tem imam prav dobro vajo. Preiskovalni sodnik, si je pogladil brado. — Bil je prepričan, da bo spravil obtoženca v past. Ali hočete na tem mestu povedati, kako pozdravljate goste? — Oh - je vzkliknil morile.- kot da bi smatral to povelje za salo. — Oh! — No. kaj -eni rekel! Morilec se ni več ustavljal V njegovem izrazu se je pojavil čisto nov izraz: neka zmes neumnosti, nesramnosti in zaničevanja. — V. mi/e je vzel ravnilo m zaeel govoriti s hreš/-eeim glasom: — Mirujte godci * — In ti. veliki boben utihni! — <*enjeno ob-■ instvo. zdaj j« nastopil trenutek! - Videli boste največje umetno- ti na trapezu, videli boMe najboljše plesalce na vrvi! — Kaj takega ni na svetu.... — Dovolj — ga je prekinil sodnik. Rekli ste. da ste bili v Nemčiji. — Kako ste govorili tam? - Po nemško. — No le povejte. Saj znam nemško.... < »btoženec jc začel: — '/. dovoljenjem vrhovne oblasti br.mo nocoj priredili spoštovanim meščanom igro "Oenovefa ali....** Dovolj! j«- vzkliknil sodnik. — Na obrazu se mu je poznalo, iia j« razočaran. Pravite, da znate tudi angleško. — Tajnik, pokličite tolmača. Ni treba — je rekel Lceo«{. — Angleško znam jaz, Obtoži-nce -e je prij«-l Zii stol in pričel govoriti: — Mame in gospodje! — Živela naša kraljica, živel župan tega mesta. Nobena dežela na svetu — samo velika Anglija je izvzeta .... Govoril je še celo minuto brez prestanka. — Sodnik si je podprl t rokami glavo in gledal v mizo. Lceoq ni mogel zatajiti svojega začudenja, samo debeli tajuik se je dobrodušno smehljal. OSEMNAJSTO POGLAVJE. — Dokazali ste — je rekel sodnik po kratkem molku, da govorite angleško, nemško in francosko. — Zelo ste talentirani. Morilec se je priklonil in se ponosuo nasmehnil. — S tem pa še niste dokazali, da ste v resnici to, kar zatrjujete. - Ali imate v Parizu kakega človeka, kateri bi pričal za vas? — Ali imate koga, ki bi garantiral, da ste artist Maj? — Gospo«I, pred šestnajstimi leti sem zapustil Francijo in od onega časa sem živel samo po sejmih. V8AXOVBSTNE TISKOV M* HVfciUJE PO NIZKIH CENAH S«lt • DELO OFUBHO » * a k ■ IXVBAUJE PREVOD« ? DRUGE JEZIKE. t m m 9 m UHIJ8KO ORGANIZIRAVA j«. » rMisNom MI DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — CENIKI I T. D m NAKo(nu foium m SLOVENIC PUBLISHING GO. 83 Cortlandt St., New York. N.T Kaj pravijo pisatelji, nCenjakl In državniki o knjigi Berte pl. Suttner. "Doli z orodjem \jtv Nikolajevič Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim užitkom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjig* zelo vpliva n» človeka in obsega nebroj lepih misli.... Friderik pl. Bodeustedt: Odkar je umrla madame Stael nI bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva. l»rof. dr. A. Dodel: 'Doli z orožjem' je pravo ogledalo sedanjega Časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nebote pomisliti, da •e bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lu