Št. 7. V Gorici, dne 24. januvarija 1899. Izhaja dvakrat na teden t Štirih izdanjih, in sL ;r: vsak torek in potok, /jutranje izdanje opoldne, večerno izdanje pa ob 5. uri popoldne, in stano z »Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško izredno prilogo vred po posti prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.......gld. Trpel leta ... ......» 3-— ceftt leta .V. T. . . * =-1-50 Posamične številke stanejo G kr. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. 1) v Gorici v .Oor&ki Tiskarni« A. Gabršček vsakdan od 8. ura zjutraj do (5. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. MPH15lOItKC*"i/Ha^t neodvisno od »Soče« trikrat n>.'.s"ono in stane vse leto gld. I •*/(L' «S\iiia- in »Primorec« se prodajata v Gorici v točkami S«hwar/. v Šolski ulici u. Jellersitz v Nunski ulii:j; — v Trstu v tobakarni Lav renči L na lrov, Slovenci pa sovražniki vsega r-da. S takimi slepili so si znali dosedaj obdržati nadvlado v dvh-j, ki ima prav britke Roman ix tatov Krlitutsvih. ANGLEŠKI SPISAL LUDVIK WALLAGE Poslov. Podravski. (Drugi zveze k). (Dalje). OSMA KNJIGA. »O Gospod, o Bog!* zakiiče Ben-Hur bolestno. »Rimljan je usmiljenejši nego Izraelec do svoje krvi. Ako... oh! ako Ta, ki trna umreti enako lopovskemn tolovaju, je pravi Sin božji, kaj premore zbrisati krivdo Njegove smrti z bodočih pokolenj? Ne, to se ne sme zgoditi! Napočil je čas za boj.* Zaploskal je z rokami. »Konja! urno!" je zaklical vstopivšemu Arabu. »Treba je sklicati legijone.'* je nadaljeval, obrnivši se k Galilejcema. »Že jih več ne skličeš", odvrne starejši. »A kako to?" »Gospod*, odvrne Galilejec, zarudevši sramote, »samo dva sva ti ostala zvesta, ostali pa so se pridružili duhovnom ter kričali ž njimi z velikim glasom: »Križaj Ga! Križaj Ga!" Ben-Hur je prenesel svoj zbegan pogled posledice za Goriško, zlasti za slovenski del, kateri je baš vsled italijanske nadvlade in zlovolje zanemarjen, silno zanemarjen, tako da bo treba dolgo, dolgo časa, prodno se le najvažnejše reči urede. Italijani so slepili vlado, in ta jim je slepo verjela, vse v kvar deželi, posebno Slovencem, dajala pa jo Italijanom vse, kar so hoteli! Stvar je taka, Če se zanemarja jedcu del dežele ter skrbi samo za drugi, tedaj se tudi slednji ne more tako razvijali, kakor fai bilo pričakovati; pač pa je potrebo, da se skrb razdeli jednako na vso dele, ako se v obče res hoče delati v povzdigo in procvit dežele. Skupnost jo tu neizogibna. V tem oziru se je pač pri nas grešilo toliko, kolikor menda nikjeri drugod!! Vlada ima pri tem na svoji vesti grehov, za katere bi morala delali pokoro skozi leta in leta, da vsaj deloma popravi zonemarjenja na sploh. Ne vemo, kakega mnenja je ,,\ida, ali misli gledati še nadalje, da dežela propada, ker Italijani tako hočejo, ali mislili posredovati, da reči na Goriškem krenejo na drugo pol! Ne vemo, kaj mislijo storiti oni činitelji, ki so poklicati čuvali deželo, da uspeva, ter da v njej kraljuje mir in sporazumljenjc, ne vemo, ali nameravajo streti laške brezobzirnost, — vemo le, da Italijani na Goriškem so napovedali boj vladi na vsej črti! Prisilili so dež. glavarja, da je odstopil, vsled česar načrt zakona o dež. šol. zalogu niti v razpravo ni prišel. Italijanskih poslancev ni bilo v zbornico in izjavili so, da jih tudi ne bo, dokler bi se sploh hotelo postavili na di: vni red šolsko vprašanje, katero pa je tdko, da bi rešitev istega prišla prav tako Furlanom kakor Slovencem! Ali Italijani tega nočejo, oni so odločno proti vsakemu skupnemu delovanju, :u zalo tačas, kadar govore o skupnih inler sil* tako, da so jim ti pri srcu, le nesramno k žejo, zavijajo in skupni interesi so jim tačas le puhla fraza! Po želji Italijanov vendar no more in ne s m e iti dalje, ker do skrajnosti n c-č u v e n o n i b i 1 o, d a bi „z g o r a j" p o z n a 1 i le F u r I a n i j o, d a bi b i 1 e še nadalje slovenskim poslan-c c ni vezane roke, ter bi d e ž s 1 a bolj in bolj propadala. Tako ne sme iti dalje, temveč mora priti do nekega od jednega na drugega svojega tovariša in v ušesih so mu zazvonele žalostne besede, ki jih je začni včeraj iz ust tesarjevega Sina: »Ali mar naj ne pijem keliha, ki ga mi je dal Oče?" in svoje besede, na katere ni dobil odgovora: »Ako ti pripeljem oboroženo krdelo, ali ne zavržeš moje pomoči?" On, Mož miru, ni potreboval in ni želel nikake pomoči. Šel je po trnjevi poli življenja, vede, da ga čaka sramotna smrt, Šel je k njej sam, ker Mu jo je naznačila višja volja in On je bil pokoren tej volji. In čegava volja, ako ne Gospoda krdel? A ta Gospod je bil Njegov Oče, ki premore — kakor je včeraj povedal sam Nazarenec — „poslati Mu več nego dvanajst legijonov angeljev." In ker je tako prostovoljno šel h koncu svojih dnij, kdo premore rešiti Ga smrti? On, Ben-Hur, gotovo ne s tema dvema svojima tovarišema. Krdelo, oboroženo s takim trudom, ga je sramotno zapustilo uprav ta dan. Mar ni tičal v tem prst božji? Po telesu mladeničevem je preletel trepet pretirane bojazni. Njegovo prizadevanje, trud in stroški za postavljenje na noge teh krdel — kaj jo biln vse to drugega nego upor proti volji Gospodovi, velik upor glede na Njegovo moč ter pregrešen zoper voljo Očeta, ki sam skrbi najbolje za svoje otroke ? skupnega delovanja. In v tem pogledu je dolžnost vlade, da pritisne vmes, in sicer na italijanski strani, ter omogoči delovanje v deijlni zbornici. Seveda jo težko vladi, stopiti pred italijanske poslance, ter jim reči: »Prijatelji, tako ne pojde naprej! Vi s t e z a v o z i li z d o s e d a n j i m svojim gospodarstvom, treba bo, pričeti zato drugače! Zadeve skupne dežele se morajo skupno obravnavati, nepristransko, za vse jednako, ne pa tako kakor doslej, ko sem božala Vas in Vam na ljubo tepla Slovence!" Težko jej bo, ali biti mora! Slovenci so tu, in zahtevajo, kar jim gre, zahtevajo red in mir v deželi, ter pravico za vse. Kaj stori vlada?! Al! se uda italijanskemu uplivu, da ostane vso po starem, kakor doslej, da bo italijanska premoč prevlada-vala v deželi, ali stopi na stran Slovencev, ter pomore pošteni stvari do veljave? Kaj stori, kdo ve?! — Ce hoče bili pravična, če hoče sprevideli svoje dosedanje grehe in one, katero so storili Italijani z njeno po* močjo, če hoče imeti mir in red v deželi, naj stopi na prste svojim dosedanjim bonja-minčkom, kateri so od njo tako odvisni, — in videla bo, kako kmalu zavlada mir pri nas. Par „Katzolmacherjev* naj pošteno, po-tiplje, in deželna zbornica bo v kratkem sposobna za redno delo! — Ali pa bo hotela vlada to storiti?! Mi jej povemo to: Sedaj po zadnjih dogodkih v dež. zbornici ima ugoden treno-lek, rešiti razmere na Goriškem tako, da bo mir. Skrajna nezadovoljnost se širi po deželi, in sicer po slovenskem delu povsem opravičena skozi in skozi, po Furlaniji pa, kar je nezadovoljnosti, je narejena umetno. Italijanski kolovodje v Gorici slepijo Furlane na vse mogoče načine ob vsaki priliki, in nekateri jim gredo na limanice, češ, že mora tako bili, kakor pravi gospoda v Gorici, ne pa da bi bili pri tem le količkaj poučeni o resničnih razmerah v deželi! Ves nemir, ves odpor, vsa zanemarjenja po Goriškem, imajo na vesti goriški »kaporijoni«, podprti od zgoraj! Tam naj vlada očisti zrak, dobi naj za deželnega glavarja moža, ki se ne bo dal terorizovati italiiansko-irredenlovsko kliki, pa V Judovi je nastala zmešnjava. Silil se je k delu, toda ničesar ni mogel storili; zadajal si je na tisoč vprašanj, toda kje je bil na nje odgovor? Nestrpen, prestrašen je pograbil (uzdo Aldebarana. »Na pot, brala!" je zaklical, »pojdimo na Golgato." Jezdarili so med razburjeno množico, ki pa je bila, kakor oni, namenjena proti jugu. Doznavši, da bodo vodili obsojenca mimo Herodovih Velikih stolpov, so trije prijatelji, pustivši na desno pot v Akro, pohiteli proti tej stavbi. V dolini, nad ribnikom preroka Ece-hija, je bila gnječa tako velika, da so bili primorani razsesti konje ter se nastaniti v neki zapuščeni hiši, čakajoči, da se tolpa nekoliko razide. Minilo je pol ure, jedna ura, dve uri, a tolpa se še ni zmanjšala. Videl si v njej vse rodove Judeje, vseh dvanajst pokolenj Izraela, ki so dospela semkaj od vseh štirih slranij sveta. Se* je Žid libijski, žid iz Egipta ter žid iznad obrežja Rena, ki je zašel tjekaj z rimskimi, in šli so peš ter jezdarili na konjih, velblodih, vozili se v vozovih, ali pa so jih nesli v nosiluicah. Obleko so iriieJi različno. bo vse drugače! —Nekaj prav posebno avstrijskega je to, da se na jugu zatira dinastiji zvesti in udani slovanski živelj, ter da se podpira oni živelj, ki je državi' toli nevaren. In zakaj je nevaren? Za to, ker škili preko luže, in v tem ga podpirajo sinovi »blažene Italije", ki preplavljajo primorske pokrajine. Ti ljudje, namesto da bi bili hvaležni,*, da jedd v Avstriji dober kruhek, hujskajo proti njej, in Avstrija gleda vse to mirno! Nemčija iztirava nedolžne nenemške ljudi, delavce itd. iz sebe, Avstrija pa trpi, da narašča število priseljencev iz Italije vedno bolj in bolj, priseljencev, ki so skoro brez izjeme sami hujskači! Kdaj uvidi vlada v teh ljudeh ono nevarnost, katera preti državi ?! Ali bo še vedno slepa nasproti njim ? Ven ž njimi, z onimi kujskuči preko luže, strani z irredentovsko kliko, potlačiti par italijanskih kolovodij v F.'imorjn, spremeniti sistem v namestniski palači v Trstu, drug veter naj zavejo z Dunaja, v z n a m e n j u p r a* v i ee i n r e s n i c e n aj se p r i C no d o-lati na jugu, in kmalu pridemo do skupil i h i n t e r e s o v ! Vlada vse to dobro ve, zato pa je tudi njena dolžnost, sedaj se pobrigati, da se vse reči na Goriškem urede. Da se pa te reči urede, za tč je dvojna pot. Vlada ima sedaj priliko na povsem miren način, po gorenjih izvajanjih, posredovati, da pridemo do rednega delovanja na splošno korist deželi* in ona tudi ve, kaj ima s t o rit i! Če pa kljubu temu noče, pobrigati se za pošteno stvar, katera bi bila v blagor celi deželi, v kateri naj bi zavladal mir in spo-razumljenje, če vlada noče stopiti na stran onega življa v Primorju, kateri misli pošteno avstrijsko, temveč hoče še nadalje podpirati pro ti-a vstrijske goriške Italijane, sebi in Slovencem na kvar, potem jej povemo, da Slovenci na Goriškem, tvoreči večino prebivalstva, so pripravljeni na vse slučaje, kateri jih ne strašijo prav nič! Če vlada noče urediti razmer na Goriškem z lepa, jih bo morala urediti pa z grda! Ona ve, kaj se godi, in kaj vre med trpečim Ijud- Toda po obrazu si lahko spoznal, da je to številno potomstvo jednega očeta, vejevje jednega skupnega debla. Šli so, govoreči vse jezike-takratnega sveta; šli, suvaje se vzajemno j vsem se je mudilo videti, kako bo umiral Nazarenec. In tako so se pomikali tisočeri od sinov Izraela, toda oni niso bili sami. S sovraštvom in preziranjem do onih so šle med njimi še sekte tisočerih Grkov, Rimljanov, Arabov, Sirijcev, tako, da se je zdelo, kdor je Zrl na ta shod, da je ves svet na jugu in na severu, na vshodu in zahodu, zapustil svoja stanovanja ter šel gledat, kako bo umiral jeden Nazarenec, kako bo umiral sramotne smrti, s tolovajema.na svoji desnici in levici. Pohod ta je bil čudovito tih in miren. Nad množico se je povznašal šum zamolklih glasov in razločno se je slišalo samo ropo-tanje koles ter udarci konjskih kopit ob ka-meniti svet. Raz lica teh ljudij se je čitala resnobnost, kakor da so šli gledat kak «e-navaden prizor, kak velik boj ali požar, — no, oni so šli samo gledat, kako bo umiral jeden Nazarenec — tako kakor je živel -• tih in miren. Naposled jo od strani Herodovih velikih stolpov jelo doletavati nekako klicanja-in krič. stvom na Goriškem, zat6 naj bo pozorna, da jej morda ne bo še žal v prihodnjosti da je zamudila pravočasno varovati meje na jugu!! Končajtno! Ali pojde še tako k?',,,J aH no pjjde več, ali vlada misli .*- *?* v korist svojim sovražnikom **1* v **r* sebi in pošteni st-ri!?!Kdotoveu? Nikdo ne ve ¦+>* mi zahtevamo jasnih računov brez «*¦* zviJaC' ml *elim0 m,m in spr^i n" žem»° delovanja za skupne j«re'rese v deželi, zato naj se nam pojasni, kako in kaj se misli za v prihodnjost. — „Clara pacta, boni amici!" Sicer pa, če vse vrvi popokajo, če se nam vse odreče, je moč slovenskega naroda na Goriškem tako velika,... da n a^ t a al i on i način prisilimo merodajne činilelje do reda, miru in sprave! Kaj se zgodi vse v to švrho, tega danes ni mogočo označiti, če bo kaj-nezakonitega, bodo imeli na vesti vse oni, ki so vedoma zamudili priliko, napraviti mir in red deželi ter ki so ovirali prebivalstvo v svrhi delovanja za skupne interese........ DOPISI. Iz RUieinberga. — V dneh od 19. dee. do 24. dec. min. leta smo imeli v Rili e m b e r gu občinske volitve. Komur je znano, kako bojevite so bile volitve zadnji dve dobi, bode se čudil gotovo, ako zve, da so bile letošnje popolnoma mirne, brez vsakega boja, brez vsakih strank. To je menda tudi najbolj pametno, saj bojevite volitve navadno ne prinesejo mnogo dobrega. V novo starešinstvo so izvoljeni večinoma prejšnji možje, le devet je novih. Kakor volitve v starešinstvo, enako mirno so bile tudi volitve g. župana in gg. podžupanov pod vodstvom g. nadkomi3arja Prinčiča dne lt>. t. m. Gospoda Jožefa Pavlico so kar z vsklikom zopet postavili na županski stol. To ga prav lahko prepriča o hvaležnosti ljudstva za njega dosedanje delovanje, ob jednem mu pa tud; daje pogum za nadaljnje delovanje v zmislu dosedanjega. Po dokončanih volitvah se je zbralo novo starešinstvo k skupnemu obedu v prostorih g. podžupana Ant. Gržeja. To priliko je prav dobro porabil tudi rihemb. zamorec. Požrl je gosp. županu 2 gld., gg. podžupanom po 1 gld., gg. starešinam pa po zmožnosti njihovih žepov. .S Pcfcin, dne 18. januvarija. — (Izv. dopA — Čudno se zdi vsakemu, in mora se tudi : Jeti čudno to, da imamo svoje obfm ške ceste in poti v takem slabem stanji, da akoiT/ niso Iste sposobne za promet. Da, res čudno je to, in malomarnost v tej za občo korist prevažni zadevi presega že vse meje! Letj za letom se stavi v obč. proračune za popravo obč. cesta in poli v službah po 50°/0 na vse izravne davke brez izjeme. To važno postavko v obč. »roračunih pa ostaja navadno le na papirju, kot kaka »nedotakljiva" reč, kajti isto se že vrsto let ni doneslo, čeprav je to bilo vedno skrajno potrebno. Nekaterim, katerim delo smrdi, to jako ugaja, »To so oni", pošepeta Ben-Hur svojima tovarišema. Ljudje so se ustavljali, poslušaje; zrli so drug na drugega in, kakor bi hoteli zbežali pred temi odmevi, ter šli dalje. A ti odmevi so se čimdalje bolj bližali. In zdelo se je, kakor da se je sramovalo i ozračje, da je moralo donašati takšen trušč, ter prestrašeno trepetalo. Med tem je Ben-Hur zapazil Simoni-desa, ki so ga nesli služabniki v naslonjaču, poleg njih je šla Eslera. Drugi služabniki pa so nesli na ramah zakrite nosilnice. »Mir s leboj, Simonides, in tebi Estera !* reče Juda, stopivši jima nasproti, »ako greste na Golgato, obstojte tukaj, dokler se gnječa ne prerine naprej. Glej, dovolj je prostora za nas vse". • Trgovec dvigne svojo pobešeno glavo. »Nasvetuj to Baltazarju", reče, „jaz storim, kakor bo on hotel. On sedi v no-silnicah". Egipčan je ležal pod zaveso kakor mrtev. Njegovo lice, je otrpnilo od strašnih bolečin. 9AH hočeš, častivredni* — ga vpraša Ben-Hur, „ali hočeš se umakniti gnječi v bližnje stanovanje?" „Ali bo mogoče videti Ga od ondot?'' vpraša, ne dvignivši očij »Nazarenca ?tt ... naše obč. zastopnike, da tako lepo ul.hvavse naprej potiskajo, ne da bi ljudem ""ostij delali. Večina nas pa je, ki se ž njimi ne strinjamo ter se laku aanikernosti naravnost sramujemo. Vsak ptujec, ki v naš kraj zaide, se čudi blatu, ki je po naših obč. cestah. In kako bi se ne! Povsod vidi cele kuDe kamenja, ki bi se prav lahko, ako bi se le količkaj hotelo, dalo porabiti za cestni grušč. To se pa nikakor ne ukrene, kajti, n i tega, ki bi ukazal; prostovoljno pa nikdo v »roboto" ne gre. Bog da ni treba! Koliko bi se dalo lahko v dolgem zimskem času za popravo obč. cesta storiti, ko večinoma vsi možki so skoro od meseca novembra pa do konca marca brez vsakega dela, ter romajo od hiše do hiše, preganjaje z burkami in adimko" tobaka dolg čas po gorkih, zaduh-lih sobah. Posebno to zimo, ko ni še do sedaj bilo snega, bilo bi še prav mnogo lahko popravilo, alt vsem je ljubši „il dolce far niente", in tako preide čas, kar pa ni občini, še manj obč. predstojnikom v čast! Nebroj pritožb se je že podalo v tej zadevi na merodajno mesto, in tudi jo "bilo" že jeseni m, 1. ostro zaukazano, cesto v dober stan spraviti, a ostalo vse pri starem: začeto in nič dovršeno! Ako ne bode vse opominjanje nič izdalo, treba bode pojasniti vis. dež. odboru, da isti nauči prizadete, kako se mora delati z vsemi že od treh (in še več) let zastanimi »robotami* po 50% na vse izr. davke. 7j Libušnjcga. — V »Soči* je bilo citati dopis s Kobariškega, v kojem se omenja naša župnija Libusnje, da ni hotela dovolili nobenega prispevka k letnej piači zdravnika v Kobaridu. •'"¦ ; Prosim, blagovolite mi dovoliti,' da k 2j prežalostni resnici naslednje pripomnim: Takoj, ko je vis. dež. odbor doposlal okrožnico tuk. županstvu za prispevek k letni plači zdravnika, se je bili sklicala star. seja, pri koji so pa starešine (18) sklenili, da ne do-prinaša občina nobenih prispevkov, vkljub termi jih je tajnik na vso moč k temu silil, pojasnil, koliko bodejo doprinašali letnih i. d. Odgovorili so mu, naj ga plača Kobarid, če ga hoče imeli, Kamnčani pa, da pojdejo raje v Tolmin po zdravnika itd. Tajnik je naprosil župana, vkljub temu, da se je sklep odposlal že dež. odooru, naj stavi stvar zopet na dnevni red. Stvar je potem zopet razložil, koliko bodejo morali plačevati letnih prispevkov od 8, (Ladra Vršno, Smast, Kamno) 11 ~ 20 — 24. (Tako pri-lično, bi bile obč. donašale glede izred. davka). Dalje, da ne bodejo plačevali za pot toliko, kot sedaj, če kličejo zdravnika — drugo, a govoril je zaman. Rekli so mu, če plačamo,, naj pride potem zastonj. Povedal je, da to ne gre tako, saj tudi sami Kobaridci plačajo, če kličejo zdravnika. Sploh so rekli, zakaj je zopet ta stvar prišla na dnevni red, ker smo že odklonili. Slišati je bilo jednega reči, da zato, ker je tajnik Kobaridec ali tako nekako slično govoričenje! Naše starašinslvo je tako, če je stvar še bolj koristna in potrebna, če je pa dati za to kak majhen krajcar, jo brez premisleka odklonijo. Župan je bil dal ta predlog glede zdravnika na glasovanje, ali dajo kaj ali ne. Glejte čuda, vsi udje (17) so odgovoili z .Ne!" Potem pa si človek pomagaj! Iz Ljubljano. — Pišem Vam po redko, a včasih mi zdivjana strankarska in osebna strast neslovenskega »Slovenskega Naroda" vzbudi opra vičeno jezo, ki mi je ni moči prikrivati. Obrni! bi se do tega starega grešnika sarnegi. in ga poučil, a to so že drugi zaman poskušali, ponesrečilo bi se tudi meni; je-diao zdravilo je: da umre! Ta list naj umre! ta klic doni po Ljubljani med samimi pristaši napredne stranke, koliko glasneje še med nasprotniki! In ta klic mora biti vseh pravih Slovencev bojni klic, odkar je .zapisal »SI. N." v uvodnem članku dne 21. januvarja t. 1. besede: »Proč od »Naše straže", odkar je .s temi besedami prodal slovenske reči eni ali drugi užaljeni osebi na ljubo: zgraža se človek, ko bere to v slov. listu — sklep sledi tej grozi, da stori domoljubno deio, če izpodkopuje tla takemu glasilu narodne stranke, če ga ne naroča! Da je z novim letom povečal obliko, to je pesek v oči onim, ki ne vidijo njegove notranje pritlikavosli; tej oholi bahavosti v obra,; bije novoletni uvodni članek, ki ne more podati drugih načel za vodilo v novem letu, nego skrb za samega sebe: seveda sam je v sebi gnil, zato ne more misliti na druge! Takemu trpinu muke skrajšati, z odločno roko zadati zadnji udarec je človekoljubno delo! O goriškem vprašanju se je »Narod" postavil seveda na ozko stališče jednega stanu, ali boljše nekaternikov iz tega stanu — popolnoma v svojem duhu, ki ne zre čez posameznika nikdar! Bilo je o vseh svetnikih preteklega leta; sedela je v neki tukajšnji kavarni družba, pomešana iz »liberalcev" ~ »klerikalcev" in iz takih, ki niso zapriseženi pristaši strank, vsi so kakor iz jedne duke obsojali »Narodov" podlistek »Dober človek"; nekdo je že prej podčrtal one besede v njem, ki so bite izmed podlih najpodlejše in ,take, da jih v celi Evropi menda ni najti v listu, ki prihaja kot političen list v najširše sloje in med vse ljudi; cela družba je bila jedina v tem, da je »Narod" zlezel v blato, in težko, da ga kdo ven potegne! Ona neumna ideja —pes — dober človek — mož! Poznam ljudi, ki verujejo v »Narod* — a to narodnjaki: samo »Narod" ima, druge slov. knjige ne kupi, pač pa berlinske in iz Lipskega, seveda to je bolj mastno, njih »mi-iostive" imajo le nemško znanje, otroke b\ pa ko dorastejo, radi poslali v oni zavod, kjer Slovenci ne smejo poučevati, — v zavod Irme Iluth! Potem pa še naj očita »Narod" klerikalnim odvetnikom in deželnim odbornikom, da imajo tudi vse otroke v istem zavodu •— sredi germanskega morja in VVol-fovega heil-anja! Ali bo še dolgo mogoče, da živi v Ljubljani zobozdravnik Paiehcl, ki komaj razume eno slov. besedo, kojega asistent pa je nem in gluh za slov. besedo? »Da". »Mora iti mimo nas". »O ljubljeni Gospod !" zakliče egrrtovski modrijan, »o Gospod! m f~ nevredju. oči te bodo še enkrat gledale, enkrat — po-slednjikrat! predno se zapro na veke. Ti Mož v najboljših letih greš v grob pred menoj. O Gospod, Gospod! ne daj mi preživeti Tvoje smrti!" Starec, trepetajoč od ganutja, je s po-J močjo služabnikov stopil z nosilnic. A med tem je po vodenj človeška plavala proti Golgati. Od strani mesta pa so čimdalje razločnejše dolelavali kriki, divji in okrutni. »Glejte!" je rekel Ben-Hur z grenkobo, »to, kar prihaja, je iz Jeruzalema". Spredaj je dirjala tolpa pobalinov. »To je kralj židovski! Prostor za kralja židovskega!" so vreščali, skakaje in plesaje kakor oblak poletnih mužic, migajočih pred očmi. Simonides jih je otožno gledal. »Kadar ti, Hurov sin !" je dejal, »pridejo v leta, takrat gorje mestu Salomonovemu !* Za to druhaljo so ponosni in malomarni kakor navadno korakali rimski vojaki. Peljali so Nazarenca na prostor, kjer bi imel umreti nasilne smrti. Bil je komaj na pol živ. Grede je padal ; njegove noge niso mogle nositi niti tako neznatne teže, bose noge so zapuščale krvav sled po kamenju. Revno, shujšano postavo je komaj pokrivala oguljena obleka. K vratu je imel obešeno tablico z napisom, a na senci so mu bili pritisnili venec, spleten iz trnja. Roke je imel spredaj zvezane. Bila je navada, da so obsojenci sami nesli poprečnice križa na prostor križanja; ker pa je Nazarenec stopajoč skozi mesto, padel pod njega težo, torej so legijonisti prisilili nekatere poleg gredoče, da so nosili križ. Šlirji vojaki so obkoljevali Kristusa, da so ga zaslanjali pred besno tolpo, toda po-guumejši, odrivajo jih, so tepli jetnika ter mu pljuvali v obraz. Iz Njegovih ust se ni uda pritožba niti stok; zamaknjen v to, česat- niso videli drugi, ni niti gledal * jih ra^eljev. Še le, ko se je L približal k hiši, kjer se je bil nastanil Ren-hur in njegovi tovariši, je Mož iz Nazareta dvignil oči. Ti ljudje so zrli nanj s sočutjem. Estera je se med solzami stiskala k očetu in on, dasi se je odlikoval z močno in neupogljivo voljo ter ni trepetal pred rimskimi rabelji, se je tresel sedaj kakor ženska. Baltazar je omahnil na tla. Tudi Ben-Hur je bil močno ganjen. (Dalje pride). A kaj zdravnik! naši ljudje se klanjajo tudi nemškim natakaricam ter njim na ljubo na pr. pri Hafuer-ju nemški pijejo pivo nemškemu gostilničarju na ljubo; na kolodvoru je seveda tudi lepo sedeti, ker tam se vsaj izključno nemški govori— v obmejnih mestih pa, kakor slišim, nemške gospe niti ene dekle ne sprejmo, ki se ni že spreobrnila — na nemško stran! To je jasno za obmejne, goriške inšta-jersko-koroške Slovence. »Narod" za nje nima ne krajcarja vrednosti; saj je žezdavna pozabil, da bi mu bilo skrbeti najprej za teh pokrajin faktično svobodo pred tujimi nasil-niki, potem bi si lahko privoščil tudi kako svobodoumje v drugih rečeh, ki pa je nevarno dvorezno orožje, če ga ne znaš ročno vrteti. Slovanskega duha že zdavna v njem ni nič, list „Slovenec" je bolj slovenski in pozna več slovanske vzajemnosti nego za prazno frazo »napredek* zagrizeni »Narod*, ki za nič da kranjsko »slogo" «n »Našo stražo!" »Slov. Narod* pa pozivam, da naj ponatisne ves ta članek, če hoče odgovarjali — iz tega in potem hočem presojati njegciv pogum, gledali nam v obraz, ne da bi radi opravičenega očitanja zardel X. Opomba uredništva: Dopis priob-čujemo, kakor jo namdoSel. Lansko leto v maju smo iz istega peresa priobčili dopis h Ljubljane, ki je psi „SI, Nar." vzbudil mnogo hrupa. Bomo videli, kaj poreče »Narod* k temu?! Domače in razne novice. Dolžnika čakamo le i« do konca togo meseca. Kdor list Še dobiva, mu ga potem ustavimo, vse take nastanke pa potem poterja za nas v to določeni odvetnik. Zastankov je več tisočakov, dočlm ima list deficit. Tako ne more dalje! Vsakemu svoje ! Kdor se hoče izogniti nepotrebnim stroškom, naj Izpolni svojo dolžnosti .AdriutlHcUo Post* -2. štev. jo i/.Ma danes z bogatim gradivom. Ta list je zbudil veliko zanimanja v tistih krogih, katerim je namenjen. Doslej se je oglasilo že precejšnje število naročnikov iz onih vrst, katerim hoče list odpirati oči. To dejstvo nam daje upanje, da se list polagoma udomači in da bo uspešno izpoluoval postavljeno nalogo. Toda listu treba vsej za prvi čas zagotoviti obstanek. Ni dovolj le, da slovenski rodoljubi odobravajo to lepo misel, ampak da se na list tudi naroče, vsaj za začetek. Ko bo list dovolj razširjen, že povemo, tla ga lahko opusti vsakdo, kateri ga naroča, le iz rodoljubja. Iz tega razloga smo poslali tudi drugo številko na ogled raznim naročnikom »Soče*, in sicer taki m. n a k a t e r i h j» o d p o r o računamo. S suhim odobravanjem nam ni nič pomagauo. Imenovanje. — Gosp. Josip Janov-s k y, učitelj na nemški mestni ljudski šoli v Ljubljani, je imenovan telovadnim učiteljem na c. kr. ženskem učiteljišču v Gorici. Odlikovana slovenska profesorja na Kitskcm. — G. Fran Š t i f i a r, profesor v Kaltigi na [luškem, je dobil ob novem letu red sv. Aru? 11. vrste: g. M. M. Ho s t n i k, profesor v Rvlsku na Ruskem, znani slovanski jezikoslovec, pa je dobil red sv. Stanislava It. vrste. Kako izvrstne moči sU imenovana dva Slovencu, priča to, da ima g Štiftar že 4, g. Ilostnik pa 3 rede, Premešfenje. .....- <•• kr, avskultant g. Fran S i m č i (• ji* premeščen iz Vodiijaua n.i Volosko. Spremembe pri neiteljstv« v Tolminskem šolskem okraju. — 15. t. m. so nastopili službe : gg. Ivan Krajnik, kot def. nadučitelj na slirirazrednici v Kobaridu, Ivan Hrast iz PodmeSea, kot def. nadučitelj na trorazrednici v Girknem, Viktor Uršie h Št. Viškegore, kot def. nadučšteij na dvorazred-nici v Podmetcu, Andrej Trebše iz Cirkna, def. nadučitelj na dvorazrednico na Srpenici. — Na enorazrednicah: gg. Jožef Kenda iz TribuSe, na Idriji pri Bači, Ivan Trebše iz Žage, v Dol. Trebuhi, Peter Kogoj iz Bukovega v Podbrdo, Rudolf Jelinčič iz Podbrda, na Št. Viškigori. Gg.čne: Fran i ca Zupančič iz Kobarida v Podmelcu, Franica Slres v Volčah. Vipavska železnica. - Pretekli teden se je vršit politiSki obhod od 20.o do 283/t km. to jy do Ajdovščine. Sprejeli so spremembo, namesto prvotno črte na Ustje čez Cesto v Ajdovščino. Načrt za kolodvor v Ajdovščini se je spremenil v toliko, da bo kolodvor za 70 m bližje trga, kakor je bilo prvotno namenjeno. 1000 gld., katere je uplačala občina Šmarije pri Ajdovščini, povrne ajdovska občina Smarijski radi opustitve črte na Ustje. Kakor smo lansko leto že obširneje poročali, dela goriški deželni odbor z vsemi silami proti vipavski železnici, in nikakor ni pripravljen prispevati s 100.000 gld., katera svota so je bila v to svrho določila že leta 1892 v deželnem zboru. Gotovo pa je, da ga prisilijo do tega prispevka kljubu vsemu •zvijanju. Italijani delajo Slovencem povsodi škodo, in tako ovirajo tudi gradenje vipavske železnice. Obširneje poročilo prihodnjič. Slovenska mestna šola v Gorici. — D.r Graziadio Luzzatto je vpraša! župana v zadnji občinski seji, kaj je s slovensko mestno golo v Gorici, ker na znano sodnijsko razsodbo na Dunaju še ni nobenega odloka. Župan je odgovoril, d'» okr., glavarstvo in namestništvo ne ve ničesar, da nima še ni« kakega odloka v rokah, temveč reči stoje tako, da mora mesto ^določeno svoto plačevati. To je — kakor pravi „Rarjolu" — vzbudilo splošno začudonost in nevoljo. Reč je paetaka, da še ni Lila izgovorjena poslednja beseda o lem, ker vendar do skrajnosti nečmvno bi bilo, ako laske lupovviiu* v U'in oziru premagajo pošteno sluvi-u«ko stvar. D.r Luzzatto bi pač rad tisto svoto, katero plačuje ninsto za slovensko Šolo, imel za la*ko vseučilišče v Trstu ! -- D.r Luzziitto > torej vpra4.il župana, ka; ic s .»!uwn-ku ^o!o v mestu, uu pa vpra-Mino s 1 o v«- ii > k c kli>nb'lo l-ya zidm-skrga dnklnrja-pravdaria : Kdaj poiM-li.i t«- nositi zidu dr. C razi a ti iti 1, u z z altu v (J o r i v i g r o '••, t k a 11> r i ti, i s .• ž i v i. .i ;i p o t c tu uganja po mestni h i i i in na .-hodih s v o; o politiko proti s. | i,-s e n Oifiu !? ¦ • Dajte m u pri mere u od-o v ur ! Slovenska kmetijska Šula v (torlvl. Z ch.nikega p.-uja^a pt>-t t.«kun /a^tav;.-m ,N.ir." v sobnim ?u-\i;kt dopis v k.itt-rem pr.ivi mi',1 dtu^Jiu: „V re>un i muo >,• y..it';i-d::;, ko stj:(t t/vuielt ;.• t<.> i/. ,lva/. i pi» ta", d.i in;a k:ov. kmrt. š.»!a W-U>* - ¦ reci f .-iih pet učriiiev. N.,i| gl.i-iL, ki >e wm-;;;ir» nad ts.ikim pid'.i.'m*.kim krikom v ;'..•-.',(! in uko>i, p,» t..ko m«.-dr«» im.IiV oh l.s^ih r.izniciah u.i Mov«'!i«.ki km.'ti,>k: ^h'." G!ed.'- n;« to reu-mn, d.i f>-!.i laii-kn li-to prav uslro <; -lov. kmet. ~»u v (Joi-ici | n piv.id. ti go-podi najb p.-uik z Gori^k^vM ne u- i ly-: .pjknii* zopet, kakor je nj.yov.i navada? Gorica za la*fco vviirlilsiV v Trstu, V .-.-ji i.h.'-iii-;..-r'., /.i.toju itn si • cJ.irie.- v .vtr.Vk/• dr. Gra.«; »•!..• l.a.'..«a 1 io. iiio> k •- živi s lJann, Novomesto, Kranj m nižji gimnazij? Ljubljani) na paralelfce na nemškem drž. gimnaziji! v Mariboru in v Celju, ki vise med nebom in zemljo. Slovenskega gimnazija pa ni v celi državi! Kar se tiče realk, pa nimamo niti jedne utrakvistične realke! -675.305 (?) Italijanov ima G srednjih Sol tako, da prihaja na vsakih 112.550 Italijanov po jedrni e. kr. drž. srednja šola. Nasproti temu pa nima 1.170.700 Slovencev nobene srednje Šole! O ti preljuba pt^mn o ravnnpravno?ti, kedaj te vendar začujemo tudi po slovenskih pokrajinah?!? Društvene vesti. 1'reUpust i tiorlef. ¦ - Plesne zabave v »Gnrfcki Čitalnici" in v ..Sokolu' so prav živahne, kakor doslej že dolgo niso bilo. Kdor tega ne verjame, naj pride v soboto v Čitalnico in v nedeljo k Sokolu. — Za pustno nedeljo (¦- veliki ples r.ilalniee ¦ ) in pustni torek v - v Sokolu -) je najet orkester tukajšnje vojaške godile. Glasbena Milu. — V .Sokolu* prične v po.-tu glasbena «ola za vse |is|e mladeniče in miadelike, ki bodo pozneje delovali huiiLsi v prvskem ali tambur.iškem zboru in v orkestru, kateri nameravamo ustanoviti, da ne bomo nave/.aiii na milost iu ne-milo-,1 tif.eev. — Ug!a-,e za to-o!o sprejema starosta. (Mi.Vm-i bodo plačevali po I krono na mesec Za raxne potrebnim-. ,regn;cole" v Pulju, kako se morajo obna-šuti v Avstriji, nego da. iulerpekijo! , Iz učiteljskih krosrov" eitamo v »Slov. Nar.* od srede med drugim: „Zato z veseljem pozdravljamo sklep i t al. poslancev, ki so slednjič vendar le uvideli potrebo, da se učiteljstvu zboljša gmotno stanje. Naše poslance pa prosimo, naj ž njimi glasujejo, da na ta način doka-f.ejo, da so naši prijatelji in prijatelji omike in napredka". Ta dopisnik mora imeti pač najožje zveze z italijanskimi poslanci, ker ve za sklep, za kateri ne vedo slov. poslanci, in sploh nikdo na Goriškem J To vztrajanje tra;e pa že dolgo ča: kdaj ima še trajati ?! Destia-a, in ž i«,o jugoslovanski po.-ianci, po I piratu \\mUi in jo tudi nadai.,«* mishjo pofpirati, a'i «Už.ivui zbor v svoj sedanji sestavi ni za rabo. We zaman, vsak po-ku* se izjalovi, olistrukcija triuiofuje ker t«:r«rizu/' večino. Dtžavni zbor se mora zaključili ati razpu-titi. K vi potno? Nekaj fa-a bo vladal J; li, poteiii pa po volitvah, ali pokaže državna zbornica druiro lice, ali .*e huj-e ? Ali ostane s.e grof Thun na čelu minister.-!va, ali |»ride »Iru^i ? Ali bodo potem jugoslovanski poslanci gotovi, da se spremeni na? položaj, ali bodo .-.<* nadalje del di ti »ko vladi? Kdo ve, kaj utegne priti. Težko kaj dobnva za nas. Poslanci zapuste najbrfce v kratkem Dunaj, in tam bodo vladali dalje kakor bodo vedeli iu znali; pri nas pa ostane vse lepo po starem ! Mislimo, da se ne motimo, Bog daj pa, da bi se motili v tem pogledu ! Na Ogerskem. — Ministerski predsednik Banffv se vozi iz Budimpešte na Dnnaj, pa zopet nazaj. Sedaj poroča kroni o položaju, sedaj državnemu zboru. Pogajanja z opozicijo, ki ovira redno delovanje v zbornici, se vrže ali ne pridejo do liika-kega zaključka. Zahtevajo, da Banffv mora odstopili pred vsem, potom se položaj spremeni ; prej se pa ne menijo za nobeno reč. Kdo zmaga, aH opozicija, ali Banffv P! i Novejše vesti. — Brzojavna poročila o državnem zboru pravijo: Dunaj 23. januvarja. Vse stranke se pripravljajo na slučaj, da se odloži zasedamo državnega zbora, kar se baje zgodi že prve dni meseca februvarja. Državnega zbora zasedanje bo čez kakih U dmj preloženo. - Vprašanje o nagodbi se bo potem na podlagi § 14 vršilo in poskusilo se bo še jedenkrat doseči neko spo-razumljenje mej Nemci in Cehi. >•»• Dunaj. 23. januvarja. Grof Thun je izjavil v izvrševalnem odboru desnice, da njegovo ministerstvo hoče iti z desnico, in da bo v smislu desnice voculo svoje posle tudi tedaj, ko se državnozborsko zasedanje preloži. Ako se vladi posreči pc vravnanih razmerah na Ogerskem vrediti nagodbeno vprašanje po g 14., potem se bo poskusilo napraviti neko zblizanje mej antisemiti in katoliško ljudsko stranko, ki sta si uprav radi nagodbe sedaj zelo nasprotni. O ogerski krizi pravijo zadnja poročila: Obče se misli, da se v kratkem izreče odločilna beseda. Ako se kompromis vlade z opoziejjo ne doseže, zaključi vlada zasedanje državnega zbora. Na razpust parlamenta ne misli, nego hoče najprej državni zbor še jedenkrat sklicati, :>. če bi opozicija "tudi tedaj nadaljevala z obslrukc.ijo, polom se državni zbor razpusti in se bodo koncem marca vršile nove vuJitve. Razgled po slovanskem svetu. V svohodni lukl tržaški ni vso tako. kakor bi moralo biti. V tamošnjih e. kr, javnih skladiščih so prišli na sled tako zva-nim »rapo-haugar^em, da ko si ti, ko so izplačevali na večer zaslužek za izkrcavanje ali vkreavauje blaga, služili v sporazumljenjn /. blagajuičarjem prav lepe novce s premikali |em .številk na izkazih, koliko se je naložilo ali izložilo, in koliko je plačati za tako delo« Preiskava se vrš-i in utegne prinesli na svetlo mnogo podatkov o „de|ovanjuu teh ,a'apohangarjev\ ki soljudje ponajveč dvomljive pr«'leklosti, ali strastni sovražniki našega naroda po rreeplu iiKiuHtratmfh mogotcev. Monla se tu pokaže, odkod izvira dolini pri težakih vsako leto, in kam gre denar, ker zavod hi vendar moral imeli veli-kansk dobiček. I'a tisti prizadeli lički živ«; tako imenitno in povsem n e p r i m e r n o uradno izkaz mi mesečnim! Laški listi n lom molče! Tifus v l»ulju. - pišejo nam iz Pu-!ja: Nezdrava poljska voda ter okužen zrak, sla vzročila, tla se je ta huda bolezen zopet ponovila. Kakor se splošno trdi, je zbolelo že do 7(> oseb na tifusu, iu sicer mej temi je do 00 v mornaričm bolnišnici. Gospodje na magistratu bi torej bili zopet bolje storili, «la so poskrbeli raje, kako priskrbeli prebivalstvu zdravejo pitno vodo k«r da hi dali pravočasno vsaj o.-trugali ono nesnago od blata, po kateri se mora ves dan gazili. V drugih mestih, je za take slučaje poskrbljeno, tam so pometači, ki osnažijo ceste vsakega blata, le v Polju tega ni, ker gospodje svetovalci se malo brigajo za svoje vo-Iu-e, iriiu je tu srcu več. kako b; so znebili ,«čavov* v Istri, nego li zdravje sinov avstrijskih narodov, kateri služijo v puljskih posadkah. JI IMeealo* in laži. — Pišejo nam v. Pid;a: V svoji .šievilki z dne 2L t. m. hoče ,Pi(colo* pobili navode dunajskega pol-t.ra«'neua iista, katcii je priobčil članek v upravičenje vlade v pogledu hrvatskega gimnazija v Pazimi. Hoče ovreči dejstvo, tla je hrvatskih u.-encev za gimnazij premalo ter navaja, mej tem ko je na Hal. gimnazijo v Kopru in na nemškem v Pulju bilo 407 italijanskih učencev, da je bilo na obeh le 57 ^ovejiskih, ju radi tega števila učencev hoče uada ustanovili gimnazij. Ta tožnik po po-f.iicu, namreč »II p i c c o I o", pa popolnoma prezira dejstvo, da vsako leto obiskuje hrvatski gimnazij na SuAaka do 120 u Č e n-<• e v iz Istre in sicer iz razloga, ker hrvat-kega gimnazija ni v Istri. Ko bode gimnazij otvorjen, tedaj se prepriča „11 Pie-tolu" in njegovi somišljeniki, da je hrvatskih kujejo!" &e imi0g° Večl neg0 si lam PrICa- n* a1 XSil Šlevilki in v istem clank» Hoče pa dokazat., da uradni statistični podatki za 1st™n\so zanesljivi, kajti da mej tem, koso našteli s80. v Plominskem okraji'veliko 1 1-°Bilt^an0V' Ieta 189°« so se i« krčili na ničlo. To mu ne gre v glavo, da je le v enem desetletju izginilo laško pleme iz'hrvatskih vasij|v pazinskem polit, okraju. Kako se je zgodilo to, mu povemo mi: Leta 1880 so bile vse tamoSnje občine še v italijanskih rokah m laški župani in pisači so vse hrvatske prebivalce zapisali za Lahe. Leta 1890. so občme bile v slovenskih rokah in tako so hrvatski župani in pisarji popra vi li le krivico, katera se je godila desetletja v Istri na škodo slovanskega naroda: da so vpisali hrvatski govoreče ljudstvo za Hrvate m ne za Lahe. To je faktum. »Piceolov" pisač je poleg tega še tako neumen, da je napravil iz laškega imena lianona in hrvatskega prevod.vPlomin dve občim, namreč piše n.pr.:Bmentre a Fianona era tanti aPlomni era poi tanti«. Iz tega se vidi, kako so zanesljivi »Piccolovi« in sploh laških časopisov poročevalci. 0 hrvatskem simnazlju v Paainu. — «Wiener Abendpost« je bita priobčila lep članek o hrvatskem gimnaziji! v Pazinu ; ponatisnila je članek tudi „Reichswehr" in za nje .Triester Zeitung". Iz istega posnemamo 0ir,eblval8tvo v Ist,'iii se razdeli tako: 140.000 Hrvatov, 44.000 Slovencev in 118.000 Jialijanov; slovanska večina znaša torej 184.000. Italijansko prebivalstvo ima že višji gimnazij v Kopru, in poleg tega je še nemški višji gimnazij v Pulju; slovanska večina pa doslej nuna nikake srednje šole. V takem slučaji se ne da oporekati potrebi slov. gimnazija, temveč jo umestno le ogledati si ze. to primeren kraj. In tak kraj jo Pazin. Politiški okraj pazinski šteje okoli41.000 prebivalcev; izmed teh je 34.000 Slovanov in 7000 Itar lijanov. V mestu samem je Slovanov dve tretjini (1900 Slovanov in 1100 Italijanov), razmerje, ki se vidi tudi v tamkajšnjem sta-rašinstvu. Lo pa upoštevamo občino v celoti, tedaj dobimo 13.300 Slovanov in samo 1500 Italijanov. Upoštevati je dalje potrebno, da gimnazija v Trstu in v Pulju sta prenapolnjena, m nekaj hrv tskih dijakov študira na Suša ku, torej ne več v Avstriji. Le ti bodo v prihodnjo rajši doma študirali, kakor so.bo primerno znižalo preveliko število dijakov naprej omenjenih dveh gimnazijih. Dalje stoji Pazin v sredi dežele ob železniški črti: Di-vača-Pulj, ima močno obiskovano hrvatsko ljudsko šolo, lepo in za gimnazij prav primerno šolsko poslopje, ter je v zdravstvenem pogledu ugoden kraj. Hrup Italijanov je torej le izraz zbesne-losti; niti najmanjšega povoda nimajo, pro-tiviti se hrvatskemu gimnazija v Pazinu, pač pa so vsi oziri taki, da hrvatski gimnazij mora biti v Pazinu in nikjer drugodi?. Kakor znano, Slovenci nimamo nikake srednje šole, če prav jih krvavo potrebujemo. Cuje se, da vlada hoče v Ljubljani razširiti slovenski spodnji gimnazij v višji gimnazij s slovenskim učnim jezikom. Zadnji čas! Ali treba bo tudi »drugodi slovenskih srednjih Sol, iu v Gorici po tr ebuje m o tudi prav nujno slovenski gimnazij. Italijanske prepotence in zahteve nam dajejo povoda za akcijo za slovenski gimnazij v Gorici, katerega je vse drugače bolj potreba, kot pa laškega vseučilišča v Trstu! Vseslovenska delavska slavnost bode dne 28. maja t. 1. v Ljubljani. Želeti je, da bi društva ki so se lani prijavila takoj spo-roče, ako še ostanejo pri svojem prvotnem sklepu, da se more slavnost aranžirati na kolikor mogoče široki podlagi. Bratska društva in prijatelje po Slovenskem prosimo naj takojprično s pripravami. S primerno upeljapim varčevanjem n. pr. tedenskimi doneski, bi bilo mogoče dosedaj ogla-šeno število slovenskih delavcev pri slavnosti še potrojiti. Hrvatje in Cehi bodo na slavnosti jako častno zastopani. Spominjajte se t"di z blagohotnimi darovi zastave BSlovenske krščansko-socijalne zveze", katero tedaj slovesno blagoslovijo! Vsi dopisi naj se naslove na g. Luko Smolnikarja, stolnega vikarja v Ljubljani — P r i p r a v 1 j a v n i odbor. Wilhelmova tekočina za mazanje „Bassorin" c. kr. privilegovana 1871. Gene: 1 vrček 1 gld., 6 vrčkov 5 gld., 12 vrčkov & gld, poštnine prosto na vsako poŠto po vsej Avstro-Ogersku . Wilhelmov c. kr. priv. „Bassonn" je sredstvo, čegar pomoč je dokazana po znanstvenih preiskavah iu praktičnih skušnjah in se proizvaja edmo le v lekarni Franca Wi 1 h e lm a v Neunkirchen. Kot mazilo koristi s tem, da je pomirljivo, ohladi in vtolaži bolečino pri boleznih na živcih, v žilah, udih in kosteh. Zdravniki je vporabljajo v teh slučajih, posebno ako se is bolečine pokažejo po velikih naporih na 'markiranju ali pri zastarelih boleznih; radi tega se je poslužujejo tudi hribolazci, gozdarji, vrtnarji, telovadci in kolesarji z najboljšimvspe- Dunajska borza ----------------23. jaTiiTvaTTJa 1899. Skupni državni dolg v notah ... 101 gld. 40 kr Skupni državni dolg v srebru .... 101 « j*0 , Avstrijska zlata renta...... . 120 , J» » Avstrijska kronska renta 4% . . . 101 , 90 » Ogerska zlata renta 4# ...... 119 . % » Ogerska kronska renta 4-% ..... 97 • 95 , Avstro-ogerske bančne delnice ... ''37 , > Kreditne delnice.........358 , 7» , London visla...........120 * 5"i * Nemški drž. bankovci za 100 mark . f»8 , 95 , 20 mark.............11 . 78 , 20 frankov............ 9 , 55>/a. ltnnjanake lire..........44 » 40 , C. kr. cekini ..... ..... a , 69 , Roj aki! Kupujte le pri svojih somišljenikih! Nalagajte denar le v svoje ^narnezavode! Spominjajte se povsod svojih uč.iih zavodov! kovač in in<-Ii.tiuk v Gorici, Gledališka ulica 17. Vpeljava luči ,.AeetHen" j>o n«i j novejših sistemih kakor tudi vodovodov, pump itd. Izvršuje točno in solidno ter jamči vsako delo, katero izvrši v najkrajšem času. Ima zalogo vseh k tej stroki spadajočih potrebščin. (Priporočen od vodstva * Šolskega doma* radi dela tam izvršenega). Priporoča se najfopleje stavnemu občinstvu v mestu in na deželi. ij| vdofoe 4 komade in katalog zastonj pri J. N e u n k i r c h n e r, Gorkau, Češko. i ODLIKOVAN fotografski atsliei na Travniku štev. ff v Goriei, podružnica na Ae litrov nar ej. Na zahtevo poSilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena. Do.siavlj: vse lraje avstro <»* ** '¦»* »* * -v-5 »* »*vj*-yci4fe-f«^»*3*??j Trgovina z jedilnim blagom G. F. Resberg v Gorici, t Kapucinski ulici št. 11 ter podružnici na Kornu štev. 2 priporoča to-le blago: Sladkor — kavo — riž — mast — poper — sveče — olje — škrob — ječmen — kavino primeso — moko — grl« -- drobne fn debele otrobe — turšico — 26b — sol — moko za pitanje — kis ~ žveplo ~ cement bakreni vitrijol itd. a m 3 Zalog?, pristnega dalmatinskega žganja na debela ter pristnega etaesa. in belega vina. Peter Princič, krriuur vinars.kejM in sadjarskega v Gorici v ulici Sv. KLii't' šiv. 7, toči izvrstna vina te zadruge in ima vedno dobro kuhinjo, katera postreže goste /. mrzlimi in gorkimi jedili v vsakem času dneva. Priporoča se svojim rojakom v mestu in na deželi /.a mriojrobrojen obisk. Obljubuje ločno poslrežbo in jako ccuo. ||^^^^^^*^^^^-$^^^^-S^^^St-§t^^-$.-^^-^^.-^^ Dobroznana gostiln ANTONA; VOOOPIVCA pri Trstu ulici Ghcga St. 7. jo v Nižini ju/.- a<-,«,'a kidodvora jedlna narodtu ».»stilna S prCnOGiŠGi, kuu-ra tn.:i pristna l«*ia in mit vina iz Vipavske doline. Kuhinja dimnica z okusim pripravljenimi jedrni *##vv#-vvvvVv»*vTfl Špcdicijskii poslovnica 1 Mw HnB T Gorici i v ulici Morelii 12 se toplo priporoča Slovencem v ] Gorici in z dežele. ^ Anton Potatzky v Gorici. >",-i sredi HaStelJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DLBEf.O. Najceneje kupovalilče niroberškeSJa in drobnega blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za kroj aH e in čevljarje. Sveti»Jlee. — Rožni venci. — MitSne knjižiee. Hišna obuvala za vse letne zase. Po se h nosi: Semena za zelenjave, frave in detelje. Najbolj«' «i.-,krldji'i(j» zaloga /a kramarje, krosnjarj«'. prodajalce po s.-jmih in trnih Meji saniookrii C. kv. priviio^. M a 1*1 i n Pov^nij v Gorici na Travniku št. 22» I. nad* stropje. Edina slov. zaloga dežnikov, solčnikov in rokovico za dame, gospoda in uradnika. iSn-zala /al.i-;i \s,'»k«.vr-tn.vM K*:'.;, ^.I.iviii ob!.'k, perila. Vsi h priprav /a obleke \saktps -.lanu. iilavo -v prodaja tudi na jia-h-r I»n.v po ni/.ki r.-ni in sher le v prvem nadtfropjti Krak ol.leka.....tn\ i)\ 1'. naprej Salon ., ........., 1'overšnji'k a!i Snki>;a . . . 1«' ., S.iki» oJ.leka /a VMk.t'!i iii.iira H) ., „ D.vui |d«M ali Ha-.-lok . . . 7.'d)t, „ Illaie.........J7,u„ ,. mi U- t-»-ii«> tiaprej 7M\u>Ut\tu\ da !nub: wak- tt-ri zadovii!;« ti toliko /a robo kol >'.a dr!o. Špirit-inaai .-«* »iar«)<'ila /a izdetovanie oblek tiitii /a d.iror- tnvja vr>\t> \vt najno- vejsciiiu kioju iti modi. Trpi-crl nu plurali. v !*iiu. na ihilm in trukcititu! kdor se ho,'e \,>m biti t-nkr.it ?.;i v^U-i f rc! • nili ali lr..k. h. bule/tli a!t:ii I:a ln\v/.ui Judi /asla-lilil.H, kab-iV sn do -.stcv.ro m n; :tora itlast v zrenju, kr pi prenavljanja, pr v« r i množino mfeka ::t moč za delo Ur -i,. izvrstno meso. Za vso ^ovt-jo živino |'i» pri !'dosii;i|t slabih pi.';di uiikr* va/tiosti. N,;\< df;.i poii! a <» s«' na /ahU-vo z K-donj. Na |.i skušji-,, ;, u^ ;,u j ,,;,(. M. Barthel & Comp. Dunaj x.. n.- ¦ UA*^A*A ZiitilMieuiU: SI011 A^A^A^AmA« LIN-MENT. CAPSICICOMPOS. Iz Richterjeve lekarne v Pragri pripoznano kot izvrstno bol ublazujoeo mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. iti 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. N'aj se zahteva te splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno !e v orig. steklenica« z našo zaščitno znamko, s „$idrom" namreč, iz RIC H T L R J EVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. re^s RicIiterjBva lekarna Mpri zlatem levu" f .TJ v PRAGI. kJ4^>