168 Naši dopisi. z Dunaja 18. maja. [Ohrtnijski red. — Pazar,) Obrt-nijskega reda VI. poglavje začelo se je obravnavati v državnem zboru minuli petek, potem , ko je levičarje kuja minula in so se zopet vrnili v zbornico, s krikom, da jim je predsednik S molka storil krivico — v srcu pa vendar prepričani, da ni bilo tako. Ako so levičarji tudi v svoji „nemški'' jezi vse drugo pozabili; tolika računarske učenosti jim je menda vendar še ostalo, prešteti, da je 127 več kakor pa 108. Ostalo je namreč po odhodu levice v zbornici še 127 poslancev desničarjev in Coroninijevcev; v klubu levičarjev, ki je koj po izhodu zboroval, našteli so pa 108 udov. Ravno ta razmera glasov je toliko bolj verjetna pri oporečenem glasovanji, ker je bil tudi v ravno tem vprašanji dan prej predlog manjšine levičarske zavržen z večino 15 glasov. Ko je tedaj levičarje kuja minula, vrnili so se v petek po dvadnevnem počitku zopet v zbornico, in poleg nekega „zavitega" ugovora, katerega je Smolka takoj rečno popravil, vložili so prav v dokaz lastne krivice predlog, da naj se opravilni red predrugači tako, da se zabrani napačna izjava predsednika glede izida glasovanja in naj se v ta namen voli odsek petnajsterih. Pri obrtnijskem redu postavili so se pa levičarji tudi uže pri splošni razpravi na noge, so dva dni govorili večidel zelo strastno zoper postavo, posebno odlikoval se je v tem oziru jud Auspitz, konečno pa so včeraj popoludne krog pol 4. ure brez izjeme glasovali vsi za prestop v nadrobno razpravo. — Od desnice odlikovala sta se pri tej razpravi gališki profesor Belinski in pa knez Alojzij Lichtenstein. — Nadrobna razprava trajala bo bržčas ves prihodnji teden. Minuli petek popoludne imel je Dunaj zopet hud dan, deloma podoben 8. decembra 1. 1881. Pogorelo je namreč gledališče „Stadttheater'^ Ogenj pričel se je uže ob pol 4. popoludne, gledišče bilo je tedaj prazno, in ravno to je velik razloček med požarom tega gledališča in pa onim 1. 1881. Zgorel ni nihče, poškodovanih bilo je 18 gasilcev, ker je bil požar velikansk tako, da je zgorela tudi še sosedna hiša in je bilo celo poslopje „Gartenbau-Gesellschaft'% kjer je ravno razstava hišne oprave, v veliki nevarnosti. Škode je neki 300.000 gld., katera pa zadene zavarovalna društva. — Ogenj bil je tako velik, da so iskre pa tudi večji ogorki padali celo v precej oddaljen mestni vrt „Stadtpark". Goreti je začelo pod streho in prej ko ne zatrosil je ogenj delavec, ki je snažil pogrinjala. Iz Gorice 11. maja. (O avstrijsko-italijansJci komisiji. Konec.) Nek gosp. Vrancovich, ud dež. zbora dalmatinskega, je neki osebi v Gorici menda izustil se, „da beneške ribiče (kiodžjote) bi morali iztekniti, ko bi jih ne bilo, torej da le naj jim ostanejo še nadalje neomejene pravice, ribariti ob avstrijskih bregovih. Mi pa odgovarjamo, da Avstrija bi morala lastne ribiče podpirati, povzdigniti in vzgojiti, tudi ko bi jih doslej ne imela, in ko bi biloznano, da naše obmorsko prebivalstvo ni sposobno za ribarjenje. To zahtevajo vse analoge drugih vrst in strok državnega gospodarstva, za katere stroke se snujejo šole, se izdajejo velike vsote in se, dokler je treba, plačuje tudi hudi davek v obliki brambenega daca (col). Zakaj bi se kazala nedoslednost edino na toliko važnem polji domačega morskega ribarstva? Najbolj šepast in perfiden pa je izgovor onih izdaj-skih, avstrijskih italijanskih listov, ki opozarjajo na to, da pred 1866. 1. so beneški ribiči mirno ribarili ob sej danjih avstrijskih bregovih na Adriji, in da samo zda- 169 jim nasprotujejo avstrijski obmorski Slovani („croatofili'' Ravno temu možu gre pa tudi v prvi vrsti hvala, je zato irredentovski tetinični izraz). Tem ^^domolju- da seje golo ozadišče trga, letos uže šesto leto, na bom" („patriote'^ se v resnici imenujejo) bi morali v državne stroške pogozdovalo, — samo letos potrosilo se Avstriji zaresno vendar odgovoriti, da pred 1. 1866. tudi je samo za delo čez 2000 gold. — in ravno tako gre brambenega daca niso Avstrijci plačevali za blago iz temu možu hvala, da se bode prav v kratkem v trgu onih dežel, ki so dotlej pripadale k Avstriji, da ga pa lepo, s potrebnim vrtom prevideno bolnišnico zgradvati zdaj morajo prav visoko plačevati, potem pa, pričelo, za katero bode pa srenja le majhni del stroškov da mora Avstrija najprej za svoje prebivalce skrbeti, ki nositi morala. ji dajejo gmotni in krvni davek, ne glede na to, da Iz vsega navedenega je razvidno, da je vipavski ima Italija okolo in okolo sebe morske bregove, tedaj župan, gosp. Karol Dollenz mož, kateri za srenjo tako dovolj pogojev za njeno ribiško prebivalstvo. Pa ne skrbi, kakor prej ko ne nobeden njegovih prednikov za razgovarjajmo se dalje z ljudmi, ki škilijo vedno čez njo skrbel ni, in da nosi pač zasluženo zlati križec s meje avstrijske, dasiravno pogoje za življenje iščejo in krono, katerega mu je presvitli cesar podeliti blagovoHL nahajajo v državi, katero drugam prodajajo. Žalosten Previdni del vipavskega prebivalstva ga tudi zarad za- pa je pogled v bodočnost, ki nam slika uže naprej hude slug za srenjo in dolino čisla, dasiravno je gola res- prizore, ko bi se boji na jugu nasproti sosedni nam dr- niča, da ni mož glede narodnjaštva na najboljšem glasu; žavi ponovili. Glede na sklepe mednarodne komisije pa no, se najdejo pa uže tudi taki srenjčani v Vipavi (trgu), upamo, da veščaki onega shoda niso stvari izgubili iz- kateri ga le vedno sumničijo, kateri mu, kjer le mogoče, pred oči, in da bo še kdo drugi poslednjo besedo iz- polena pod noge lučajo. To godi se pa iz gole zavid- pregovoril, predno se bodočnost avstrijskih ribičev na nosti, osoblto ker take Ijubeznjive osebe za pregovor: Adriji stalno določi. Bodi poslednjim Avstriji in njim „čevljar ostani pri svojih kopitah" nič vedeti nočejo, v prid osoda mileja! Pri vsem tem je najboljši to, da se župan za vse zlob- Iz Vipave 14. maja. (Izv. dopis.) Srce se je za- i^osti še niti zmeni ne, ampak srenjske zadeve čisto smijalo vsakemu Vipavcu, osobito pa Tržanu, ko je flegmatično, pa po pravi poti, naprej vodi. prošli teden iz časnikov zvedel, da je za reguliranje po- Iz Ljubljane. (Trzni red za ljubljansko mesto) Svoj toka Močilnika od visoke deželne vlade 6000 gold., in čas so „Novice" v obširnem članku izrekle upanje, da od si. deželnega odbora pa 1000 gold., toraj skupaj se bode s trte zvito ^veliko narodno vprašanje" o 7000 gold. privoljenih. Je pa res uže sKrajni čas, da tržnem redu za mesto ljubljansko od druge strani, kot se Močilnik regulira, kajti škandalozno je uže videti, finančnega odseka mestnega zbora prav kratko in do- kako dobrih 12 let sem zaporedoma, pri vsakem količ- konečno rešilo, tako se je tudi zgodilo, kakor piše „Lj. kaj večjem dežju pod Dobradom iz struge izstopi, ter List". — Tukajšnja c. kr. deželna vlada ni čakala, da se čez seuožeti in čez cesarsko cesto proti Gradišči raz- ji mestni magistrat naznani nov sklep mestnega zbora lije. Pri vsaki taki priliki — in v enem samem letu v tej zadevi, ampak izdelala je sama tržni red ter ga našteje se jih lahko do 10—12 — razorje ta voda čisto je v slovenščini in nemščini sostavljenega poslala mest- pod Dobradom, in večinokrat tako, da se na gotovem nemu magistratu, da ga tako tudi razglasi. — S tem mestu s težkim vozom niti naprej ne more; ob enem činom rešila je naša c. k. deželna vlada omenjeno vpra- oblati in zanese sosedne senožeti tako, da je groza sanje najbolje. Naravno je, da mestnemu zboru ni ho- videti. tela v sile vati prilike, tudi na nemške besede trž- Skoro tikoma pred trgom, po starem pri tako zva- nega reda merodajno vplivati , odkar se je zoper ono nem Mikolavem mlinu, in po novem pa pri gosp. De- ponudbo tako odločno po robu postavil. — Upamo, da peris-ovi vili stopi ta iz Močilnika utekla voda, spojena bode sklep te dogodbe vendar marsikomu v poduk za 6 potočičem Hacka imenovanem zopet na cesarsko cesto, prihodnost. kjer jo v drugič razorje, zraven pa tudi še toliko na _ (Kamniška železnica.) Iz dobrega vira se nam globoko in dolgo preplavi, da se kar po več dni zapo- naznanja, da vlada namerava letos na jesen državnemu redoma na gornji strani peš v trg ali pa iz trga ven zboru predložiti načrt postave o podpori za zgradbo priti ne more. železnice iz Ljubljane v Kamnik. Zdaj bode te nadloge vendar enkrat konec, in komu _ (Razglas) 26. junija t. 1. vršila se bode v tu- gre v prvi vrsti hvala za to? — Nikomu drugemu, ka- kajšnji podkovski šoli skušnja iz podkovstva. Oni ko-kor vipavskemu županu, gosp. Karolu Dollenzu. Ako vači, kateri niso obiskali podkovske šole, pa se vendar bi se ne bil on za reguliranje Močilnika „na pravem ^ele podvreči skušnji, naj se oglase do 15. junija pri mestu in osebno tako energično ne potegnil; sam Bog podpisanem vodstvu. 1. julija se začne polletni poduk ve, koliKO let bi še svoje škandale uganjal. iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa v Ravno temu možu gre pa tudi hvala, da se je velik, tukajšnji podkovski šoli za učence, kateri so se oglasili na Nanosu ležeči, dosti čez sto oralov mereči planinski pri vodstvu. pašnik Ravnik, z vsem potrebnim ovčjim stanom, prav Vodstvo podkovske šole v Ljubljani. po ceni vipavski srenji v vlast pridobil, kateri jej vsako Dr. vitez Bleiweis-Trsteniški. leto blizo do 1000 gold. najemščine donaša. _ (^^ov vozni red Eudolfove železnice) razglašen je Ravno temu možu gre pa tudi v prvi vrsti hvala, za čas od 20. t. m. naprej; potem da se je, in to izključljivo na vladne stroške, hudournik a) odhajajo vlaki za osebe z Ljubljane na gorenjska Bela nad Vrhpoljem s potrebnim, dragim, ter umetnim stran: ob 7. uri zjutraj, ob 11. uri 40 minut do- jezom pregradilo, in da se ga je tudi na mestu , kjer poludne, ob 7. uri zvečer in ob 12. uri in 15 vipavski trg tangira, iztrebilo, ter s potrebnim, jako so- minut ponoči. Omenjeni vlaki doidejo v Lesce ob lidnim in lepim obzidjem obdalo. Tako je zdaj zabra- 8. uri in 28 minut zjutraj, 1 uri 13 minut popo^ njeno, da ne more voda, kedar vsled deževja silno na- ludne, ob 9. uri in 9 minut zvečer in ob 1. uri raste, iz gore kamenje v dolino valiti, zabranjen je tudi in 48 minut ponoči. trg pred katastrofo, kakoršna je Szegedin na Ogerskem b) Z Lesec odhajajo vlaki proti Ljubljani ob 6. uri zadela, kajti Bela teče dosti višje nego največi del trga in 24 minut zjutraj, ob 1. uri in 26 minut popo- leži, in ubogo, vsled neprestanih slabih letin osiroma- ludne, ob 8. uri in 21 minut zvečer in ob 2. uri ščeno ljudstvo je pri delu dober zaslužek imelo. in 57 minut ponoči. 170 c) v Ljubljano dohajajo z Gorenjskega: ob 8. uri in 30 minut zjutraj, ob 2. uri in 56 minut popo-ludne, ob 10. uri zvečer in 5. uri zjutraj. — {Pri dražbi plemenske govedi muricodolskega plemena), nakupljene iz državne podpore, kupili so minulo soboto v Ljubljani pri javni dražbi sledeči gospodarji: Sušteršič Ivan iz Semiča, Lakner Iv. iz Zgornjega Mozeljna na Kočejskem, g. Krsnik Janko z Brda in Kavčič Ivan z Zirov, vsak po enega plemenskega bika; Majdič Franc z Vira in Tolaci Tomaž z Logatca, vsak po eno plemensko telico.