Leto XX.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za 'It leta 60 din, za 'n leta 45 din, mesečno 15 din; za Inozemstvo: 210 din. — Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo
Številka 45.
Uredništvo ln upravnlitvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. St. 25-52.
vsak ponedeljek, •*■»«»*■ sredo in petek
Ljubljana, sreda 21. aprila 1937
Cena p°samenij|
*■*-•*** številki din •
Plenarna sela Zbornice za TOI
Vsi sklepi	so	bili
V torek dopoldne je bila plenarna seja Zborpice za TOI. Seja je bila zelo dobro obiskana in so se vsa vprašanja rešila soglasno. Jasen dokaz, da združuje vse zbornične svetnike ne le resna volja za delo, temveč ista ljubezen in skrb za napredek našega slovenskega gospodarstva.
Dnevni red seje je bil zelo obširen ter je bil posvečen deloma vprašanjem, ki se tičejo izpopolnitve zborničnega notranjega poslovanja, deloma pa splošnim gospodarskim vprašanjem. Zlasti pri teh vprašanjih se je še posebej pokazala soglasnost zborničnega sveta, ki z razveseljivo enotnostjo hrani vse temeljne zahteve in potrebe slovenskega gospodarstva.
Včerajšnja plenarna seja zbornice pa je tudi dokazala, da tvorijo vsi slovenski gospodarski stanovi eno celoto in da tudi hočejo, da ostane ta enotnost ohranjena. Vprašanje ločenih zbornic, ki ga je spravila na dan debata o novem poslovniku zavoda za pospeševanje obrta, se je obravnavalo le kot vprašanje, ki je nekoč bilo, ki pa danes nima več nobene eksistenčne upravičenosti. To se je zlasti vidno poudarilo pri sklepanju o Preje imenovanem poslovniku, ko so zastopniki vseh treh odsekov: trgovinskega, gostinskega in indu-
strijskega popolnoma prepustili obrtnikom, da odločajo v tem zavodu, da bo tudi na zunaj poudarjeno, da ima vsak odsek v svojih zadevali svojo popolno avtonomijo. Zastopnik industrijskega odseka zbornični svetnik Skubec pa je dal tej izjavi še poseben poudarek s tem, da se je v imenu industrijskega odseka odpovedal deležu, ki bi odpadel na industrijski odsek, in ga popolnoma prepustil obrtnikom, kar je plenum sveta sprejel tudi z glasnim odobravanjem.
Včerajšnja plenarna seja pod vodstvom zborničnega predsednika Ivana Jelačina je nudila razveseljivo sliko enotnosti slovenskih gospodarskih stanov ter dokazala, da so interesi slovenskega gospodarstva v Zbornici za TOT krepko in dobro zavarovani.
*
Sejo je otvoril predsednik Ivan Jelačin, ki je pozdravil vse na-vaočne, zlasti pa zastopnika banske uprave, banskega svetnika Vinka llorštnorja. Konstatiral je sklepčnost zbornice, saj je navzoč-nih nad 50 zborničnih svetnikov, in pravilno sklicanje seje.
Za zapisnikarja seje imenuje konzulenta Žagarja, za overovate-lja zapisnika pa zbornična svetnika Karla Kavko in Josipa Rebeka.
Nato je podal naslednje poročilo:
Predsedstveno poročilo
predsednika
Predvsem Vas obveščam, da je bil zbornični proračun, ki je bil sprejet na zadnji seji zborničnega sveta dne 8. januarja 1937, predložen kr. banski upravi v odobritev. Gospod ban dr. Natlačen je odobril zbornični proračun s pre-bminiraniini dohodki v znesku din 3,366.000'— ter izdatki v znesku din 3,285.161'—, torej s presežkom v znesku din 80.839'—.
Nadalje je odobril, da se v letu 1937 od zborničnih volilnih upravičencev pobira 8%na (oseinpro-centna) doklada od osnovnega davka na dohodek od podjetij, obratov in poklicev, kakor tudi od osnovnega davka na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov in od minimalnega davka od l'2°/oo, ki ga morajo po čl. 86., odst. 2. zakona o neposrednih davkih plačevati podjetja, zavezana javnemu polaganju računov. Zbornico predsedništvo se tudi pooblašča, da v primeru potrebe določi posebno lestvico za pobiranje letnega prispevka od podjetij, kate-rim je odmerjen družbeni davek Pd odstavku 2. čl 86. zakona o nevrednih davkih.
za
Imenovanje članov banovinskega odbora strokovno nadaljevalno šolstvo
lo v^eteklfhrefrSeh4nmtV° K ^
ne^ t ^ vkaterjh so Se reševale nujne tekoče zadeve V nr«; 1 •■ j
27. februarja je predUSo^ poziv kr. bauske uprave sklenilo Predlagati kot predstavnika zbornike v banovinski odbor za strokovne nadaljevalne šdle g. Ivana Ogrina, prvega .podpredsednika Zbornice za TOI, za obrtništvo,
g. Albina Smrkolja, predsednika trgovskega odseka Zbornice za TOI, za trgovino in g. dr. Cirila Pavlina, svetnika Zbornice za TOI, za industrijo. Obenem izreka zbornica zahvalo dosedanjim članom tega odbora: bivšemu podpredsed-niku zbornice g. Josipu Rebeku in zborničnemu tajniku g. dr. Ivanu Plessu za njuna prizadevanja in uspešno delo v odboru.
Imenovanje članov razsodišča Ljubljanske borze za blago in vrednote
V isti seji zborničnega predsed-ništva je na predlog Ljubljanske borze za blago in vrednote z dne 19. februarja 1937 ter v smislu § 14. pravilnika njenega razsodišča predlagala naslednje gospode za člane borznega razsodišča, in sicer:
Josip Zalta, lastnik firme Zalta Jos. & Co., trgovina z železnino, Ljubljana;
Kristjan Čermelj, lastnik firme Čermelj K., veletrgovina z žganjem in vinom, Ljubljana;
Fran Novak, lastnik firme Novak F. & Ko., manufakturna trgovina, Ljubljana;
Svetozar Hribar, lastnik firme Amerikan Motors d. z o. z., Ljubljana;
Slavo Simončič, prokurist firme »Lčsna« d. z o. z., Ljubljana;
Ivan Lazar, solastnik firme M. J. Lazar, Ljubljana.
Delegati v ustanovah za posredovanje dela
Nadalje mi je čast obvestiti zbornični svet, da je ministrstvo za socialno politiko potrdilo kot delegate delodajalcev v samoupravne
organe javne službe posredovanja dela za triletno periodo 1937 do 1939 gospode, ki jih je bila predlagala zbornica, in sicer:
1. V centralni odbor pri Središ-nji upravi za posredovanje dela:
član: Anton Krejči, ravnatelj Tvornice za dušik v Rušah,
namestnik: Dr. Ernest Rekar, industrialec na Jesenicah.
2. V upravni odbor Javne borzi' dola v Ljubljani:
član: Ivan Ogrin, stavbenik, namestnik: Josip Rebek, ključavničarski mojster,
član: Stane Vidmar, trgovec in industrialec, namestnik: Ivan Bahovec, trgovec,
član: Anton ltoiina. tovarnar, namestnik: Fran Hajnrihar, industrialec, vsi v Ljubljani.
3. V nadzorni odbor podružnice Javne borze dela v Mariboru:
član: Ivan Sojč, kipar, namestnik: Miha Valitar, knjigovez, oba v Mariboru.
4. V nadzorni odbor Ekspoziture javne borze dela v Celju:
član: Miloš Hohnjec, kipar, namestnik: Vinko Kukovec, tesarski mojster, oba’ v Celju.
5. V nadzorni odbor Ekspoziture javno borze dela v Murski Soboti:
član: Geza Vezir, gostilničar, namostnik: Fran Čeh, trgovec, oba v Murski Soboti.
Imenovanje sodnikov — laikov
Nadalje mi je čast naznaniti zbornici, da je ministrstvo pravde v smislu zborničnih predlogov imenovalo na področju apelacij-skega sodišča v Ljubljani za tekoče leto naslednje gospode, in sicer:
Pri Okrožnem sodišču v Ljubljani:
Ivana Bahovca, trgovca,
Dr. Janka Berceta, podravnate-lja Kreditnega zavoda,
Venčeslava Breznika, trgovca, Milana Česnika, trgovca, Dominika Čcbina, trgovca, Franja Erceta, pod ravnatelja Zadružne gospodarske banke, Benona Gregoriča, trgovca, Srečka Groma, špediterja, Ernesta Hienga, veletrgovca z lesom,
Viktorja Kozamernika, knjigovodjo tt. Stupica,
Janka Kreka, trgovskega zastopnika,
Dr. Frana Loretto, tajnika Delavskega konzumnega društva Ivana Martelanca, tajnika Vzajemne zavarovalnice,
Leona Ozimiča, ravnatelja Društva industrialcev in veletrgovcev Dr. Cirila Paulina, ravnatelja Združ. papirnic,
Dr. Frana Paulina, ravnatelja Ljubljanske kreditne banke,
Janka Popoviča, tajnika Društva industrijcev in veletrgovcev,
Janka Zemljiča, uradnika tt. Medič-Zankl — vsi iz Ljubljane;
pri Okrožnem sodišču v Mariboru: Miloša Oseta,
Ferda Pinterja,
Draga Rogliča — vsi trgovci iz Maribora;
pri Okrožnem sodišču v Celju: Frana Lukasa, trgovca,
Josipa Kramarja, drogista, Karola Loibnerja, trgovca — vsi iz Celja;
pri Okrožnem sodišču v Novem mestu:
Edmunda Kastelica, trgovca,
Josipa Paučiča, trgovca — oba iz Novega mesta.
Imenovanje članov Uprave pokojninskega sklada
Končno mi je čast obvestiti Vas, da se je konstituirala uprava pokojninskega sklada zborničnih nameščencev s tem, da sta poleg mene kot zborničnega predsednika bila imenovana v upravo za industrijski odsek zbornični podpredsednik Rihard Skubec in za obrtni odsek pa Ivan Ogrin.
Redakcijski odbor za poslovnik Zavoda za P. O.
V smislu predloga članov obrtnega odseka je zbornično predsedništvo na svoji seji dne 27. februarja imenovalo posebni redakcijski odbor, kateremu je bila poverjena izdelava novega osnutka poslovnika za zavod za pospeševanje obrta. V ta odbor so bili imenovani: zbornični podpredsednik Ivan Ogrin, predsednik trgovskega odseka Albin Smrkolj, predsednik gostinskega odseka Ciril Majcen ter zbornični svetniki Miloš Hohnjec, dr. Ernest Rekar in Josip Rebek. Odbor se je konstituiral dne 7. aprila 1937 in takoj pričel s poverjenim mu delom. Imel je dve seji in izdelal pod predsedstvom Ivana Ogrina načrt novega poslovnika, ki je postavljen na dnevni red današnje plenarne seje.
Akcijski odbor za zgradbo nadaljevalnih šol
Za uspešno izvedbo predloga gospoda zborničnega svetnika Miroslava Urbasa je bil tudi imenovan v omenjeni seji predsedništva poseben akcijski odbor, sestoječ iz podpredsednika g. Ivana Ogrina ter zborničnih svetnikov gg. Karla Kavke in Miroslava Urbasa.
Poslovanje nadzorstvenega odbora
Končno naj omenim, da se je zbornični nadzorni odbor po za-ključitvi zborničnih računov za preteklo leto sestal dne 25. februarja, skontriral zbornično blagajno in pregledal zbornične račune in knjige ter Vam bo o izvršenem pregledu podano pod točko 3. dnevnega reda podrobno poročilo.
Ob zaključku predsedstvenih naznanil naj omenim, da sem prejel na brzojavne pozdrave, ki smo jih poslali z zadnje plenarne seje, zahvalo ministra dvora, predsednika ministrskega sveta in ministra za trgovino in industrijo. Istotako sem prejel pozdravne brzojave ob priliki podpisa pakta večnega prijateljstva z Bolgarijo od trgovinskih in industrijskih komor v Sofiji, Plovdivu in Burgasu, na katere sem enako brzojavno v imenu zbornice odgovoril. Ob priliki svojega bivanja v Ljubljani je počastil zbornico s svojim obiskom bivši bolgarski predsednik vlade in dolgoletni poslanik na našem dvoru minister Dimov Kazasov, ki sem ga v imenu zbornice kot najvišjega predstavnika bratskega
III. plenarna seja predsedništva Zveze trgovskih združenj bo v torek, dne 27. aprila 1937 ob 10. uri dop. v dvorani Trgovskega združenja za mesto Maribor v Mariboru, Jurčičeva ulica 8/1. s tem dnevnim redom:
1. Poročilo predsednika.
2. Letošnja zvezna letna skupščina.
3. Kvalifikacija tajnikov trgovskih združenj.
4. Inozemski kapital in veleblagovnice.
5. Krošnjarstvo v zvezi s predlogom kr. banske uprave o prepovedi krošnjarjenja z ina-nufakturnim blagom.
6. Skupne banovinske trošarine in nove obremenitve po državnem proračunu za 1. 1937/38.
7. Način samoobrambe proti kartelom (modra galica, bencin itd.).
8. Akcija o spremembi pravilnika za prodajo soli na drobno.
9. Zvezna doklada in kritje potnih stroškov članom zveznega predsedništva za udeležbo na predsedstvenih sejah in delegatom trg. združenj na zvezni letni skupščini.
10.	Slučajnosti.
Opozarjamo gg. člane zveznega predsedništva, da se bo seja, v kolikor se dnevni red ne bi mogel dopoldne izčrpati, prekinila s kratkim opoldanskim odmorom ter se po kosilu nadaljevala.
V Ljubljani, dne 20. aprila 1937.
Podpredsednik:
Ferdo Pinter s. r.
Tajnik:
Milko Gornik s. r.
bolgarskega naroda prisrčno pozdravil.
*
Ker je bilo predsedstveno poročilo brez debate in soglasno odobreno, je plenum takoj prešel na
2.	točko dnevnega reda, na poslovno poročilo. Ker je bilo to razdeljeno vsem svetnikom, se poročilo ni čitalo ter je bilo soglasno odobreno. Zbornični svetnik Šimenc je v debati izrekel željo, da bi se čimprej sklicala seja finančnega odbora in se zadovoljil s pojasnilom, ki ga je nato dal predsednik Jelačin. (Poslovno poročilo, ki je zelo zanimivo, bomo priobčili kolikor mogoče izčrpno v petkovi številki »Trgovskega lista«.)
Nato je podal zbornični svetnik dr. Paulin poročilo
zborničnega nadzornega odbora o zborničnih računih za leto 1936.
Zbornični zaklad je imel v letu 1936. 3,363.663 din dohodkov in 3,435.356 izdatkov; primanjkljaj v višini 71.652 din se je kril iz blagajniškega ostanka, ki se je zato znižal na 364.885 din.
Zbornične doklade so dale 2 milijona 457.780 din, za 42.219 din manj, kakor je bilo preračunano.
Zbornične takse pa so dale 803 tisoč 823 din, za 303.823 din več, kakor so bile preračunane.
Takse za mojstrske izpite so dale 90.817 din (+40.817 din).
Celotni dohodki so bili za 297 tisoč 663 din večji, kakor so bili preračunani.
Izdatki zborničnega zaklada so znašali 3,435.356 din, in sicer: za osebne izdatke 1,618.731, za stvarne 453.646, za prispevke in usta-
nove 1,072.977, za plačilo dolga za adaptacijo zbornične palače 290 tisoč dinarjev.
Čisto premoženje zborničnega zaklada se je zvišalo za 28.307 na 2,024.078 din.
Sklad za muzej kralja Aleksandra I. Zedinitelja se je povečal za 34.814 na 286.478 din.
Drugi zakladi so se povečali le za obresti.
Zaklad za volitve znaša 253.131 dinarjev, od katerega pa je 212.757 dinarjev naloženih pri Kmetski posojilnici, ki je pod zaščito.
Zaklad za izdajanje učnih knjig se je povečal za 1.905 din na 44.464 din.
Obnovitveni fond za centralno kurjavo je narastel na 169.965 din.
Zavod za pospeševanje obrta je imel 231.718 din dohodkov in 186 tisoč 724 din izdatkov. Čisto premoženje zavoda je znašalo koncem leta 1936. 619.565 din.
Zaklad za nadaljevalne šole je imel 47.665 din primanjkljaja in se je zato znižal na 67.497 din.
Sklad kralja Aleksandra za podpiranje osiromašenih bivših pripadnikov zbornice je prejel dota-
cijo 25.000 din, ki se je v celoti porabila za izplačilo podpor. Obresti so se dodale glavnici, ki znaša 1.802 din.
Predlaga, da se vsi računski zaključki vseh zakladov vzamejo na znanje in predlože banu v pristojno revizijo in odobritev, zborničnemu generalnemu tajniku Ivanu Mohoriču pa podeli razrešnica.
Debata:
Zbornični svetnik Avsenck se pridružuje temu predlogu, predvsem zato, ker njegova skupina pri teh zaključkih še ni sodelovala in se naj likvidira, kar je bilo. K besedi pa se je oglasil predvsem zato, ker je po njegovem mnenju v zbornici že preveč fondov. Da imamo 13 fondov, ni niti knjigo-vodstveno dobro, niti stvarno priporočljivo. Če kritiziramo v državni upravi, da ima preveč fondov, ne smemo sami delati te napake.
Generalni tajnik Ivan Mohorič: Kot računopolagaču naj mi bo dovoljeno, da podam nekaj pojasnil. Večino fondov sem podedoval, ko sem prevzel leta 1931. mesto šefa zborničnih uradov. Večina teh fondov bazira na sklepih zborničnega
sveta in so torej statutarični. — Tudi on je za to, da se zlije čim več fondov v enega in s tem poenostavi poslovanje.
Kar se tiče lanskega poslovanja, mora omeniti, da smo imeli skoraj vse leto vladnega komisarja, ki je vidiral vsak izdatek. Moramo imeti do njegovega poslovanja zaupanje in že zato bi bilo treba vzeti računski zaključek na znanje.
Pripominja pa še, da so računski zaključki definitivno odobreni šele potem, ko bo vse račune pregledala in odobrila banska uprava.
Nato sta bila predloga zborničnega svetnika dr. Paulina soglasno sprejeta.
Sprememba pravil
Predsednik Jelačin je nato poročal o potrebi, da se pravila Zbornice spremene v tem smislu, da dobi tudi gostinski odsek svojega podpredsednika in da bo torej Zbornica imela 4 podpredsednike. Predlog je bil soglasno sprejet. Prav tako je bil soglasno sprejet tudi predlog, ki ga je utemeljeval predsednik Jelačin o spremembi poslovnika zborničnega razsodišča.
Debata	zaradi
vsa zbornica. Nad štiri leta smo vodili boj proti ločenim zbornicam in treba je zato pokazati, da je bil ta boj utemeljen. Vsak odsek naj ima svojo popolno avtonomijo.
Predlaga zato, da se načrt v celoti sprejme.
Predsednik Jelačin: Že ko je sestavljal dnevni red, je vedel, da bo šlo vse gladko, da pa bo pri točki dnevnega reda boj. In v resnici! Debata traja že nad eno uro. V interesu nas vseh je, da začne Zavod za PO čim prej delovati. Zato smo izvolili poseben odbor, ki se naj bi zedinil v tem vprašanju. Toda do soglasja ni prišlo. Tudi odseki niso v tem vprašanju soglasni. Pripomniti pa mora, da se to nesoglasje nikakor ne sme tolmačiti tako, kakor da bi. bil kateri odsek proti obrtnikom. Da smo vsi za sodelovanje z obrtniki, smo dokazali že s tem, ko smo nastopili za skupne proti ločenim zbornicam.
V debati je bilo podanih toliko predlogov, da ne more dati nobenega na glasovanje. Zato odreja 5minutni odmor, da se v tem času zedinimo, ali gremo na glasovanje ali pa da se vse vprašanje odloži do prihodnje seje. Pripominja le še, da ima zavod od 1. 1934. naprej že svoj poslovnik.
Živahna debata pa je nastala glede predloga o novem poslovniku Zavoda za pospeševanje obrta.
Na kratko je poročal o načrtu novega poslovnika Zavoda za pospeševanje obrta, ki je bil med tem razdeljen vsem zborničnim svetnikom, podpredsednik Ogrin. Naglašal je, da je nujno potrebno, da dobi Zavod svoj poslovnik, ker je sedaj dejansko brez poslovnika in se rešujejo vse zadeve, ki se tičejo zavoda, v prezidialni seji. Poleg tega je poslovnik potreben, da se vidi, da imajo obrtniki v Zbornici svojo avtonomijo. Nato pojasnjuje glavne točke poslovnika.
Posebno važen je čl. 4., ki govori o upravi zavoda, širšo upravo zavoda tvorijo vsi člani obrtnega odseka ter po en član drugih odsekov. Slednji pa imajo le posvetovalen glas. Za reševanje tekočih poslov pa izvoli širša uprava ožji odbor, ki šteje 6 članov. Kaj je delokrog širšega in kaj ožjega odbora je v načrtu natančno povedano. Načrt predvideva nadalje, da se ustanovi v Mariboru posebna poslovalnica zavoda. Za poslovanje zavoda veljajo isti predpisi ko za zbornični urad, vse knjigovod stvene in blagajniške posle pa opravlja zbornični urad. Zavod bi bil po novem načrtu popolnoma avtonomen, vendar bi ostal last Zbornice. Pomen novega poslovnika je v tem, da bi obrtniki svoje zadeve upravljali čisto samostojno. Zato predlaga, da se načrt v celoti sprejme.
Predsednik trgovinskega odseka Smrkolj sporoča, da je imel odbor za sestavo novega načrta dve seji, na katerih pa ni prišlo do popolnega soglasja. Zato se je na seji trgovinskega odseka soglasno sklenilo, da zahteva trg. odsek za sebe 2 člana z glasovalno pravico. Trgovinski odsek je mnenja, da se more sklepati o tem vprašanju le v soglasju z drugimi odseki.
Zbornični svetnik Rebek pravi, da tudi v obrtnem odseku ni prišlo do popolnega soglasja. V imenu manjšine se ne more strinjati s tem, da bi mogel postati Zavod nekak dis pozicijski fond večine obrt. odseka. Zato je mnenja, da ostane Zavod institucija vse zbornice. Zavrniti mora očitek, da bi s tem svojim stališčem nasprotoval avtonomiji obrtnega odseka. Ta ima itak znatne zneske, s katerimi čisto prosto razpolaga. Zavod pa naj bo institucija vse zbornice in zato naj tudi vsi odseki v njem sodelujejo. Predlaga, da se sklepa nje o načrtu odloži do prihodnje seje, med tem pa se naj najde rešitev za soglasen sprejem načrta Predsednik gostinskega odseka Majcen sporoča, da je gostinski od sek razpravljal o načrtu. Pravilno
bi bilo, da se med proračunskim letom določbe o zavodu ne bi smele izpreminjati, ker je poslovanje zavoda določeno že s proračunom. Novi poslovnik bi zato smel stopiti v veljavo šele z novim proračunskim letom. Ker pa je gostinski odsek mnenja, da se tiče zavod predvsem obrtnega odseka, ne nasprotuje, če se novi načrt sprejme takoj, vendar zahteva v tem primeru, da se znesek 15.000 din, kolikor je določeno v proračunu Zavoda za gostinstvo, takoj odkaže gostinskemu odseku.
Za industrijski odsek poroča zbor. svetnik Avsenek. Želi najprej, da bi obrtniki prišli v tej zadevi sami do soglasja. Da se obrtnikom olajša njih stališče zaradi propagande z ločenimi zbornicami, je prav, če jim drugi odseki nekaj dajo. Industrijski odsek zato rad resignira tudi na posvetovalni glas, katerega jim daje načrt v širšem odboru in naj se zavod čisto prepusti obrtnikom za eno leto. Če bi se v tem času izkazalo to kot slabo, pa bi se moglo to iz-premeniti. Zato je mnenja, da članov s posvetovalnim glasom ni treba. Ustanovi naj se posebni nadzorni odbor, vse pa naj velja do konca leta.
Zbor. svetnik dr. Rekar predlaga, ker ni soglasja, da se odloži načrt do prihodnje seje.
Zbor. svetnik Fazarinc omenja, da se je na raznih obrtniških zborovanjih pojavila agitacija za ločene zbornice. Obrtnikom je treba zato pomagati, da bodo mogli to agitacijo zavrniti. Naj se prepusti obrtnemu odseku zavod, v tem primeru pa se naj odstopi trg. odseku njegov delež v višini 15.000 din.
Zbor. svetnik Iglič naglasa, da ni danes agitacija za ločene zbornice nič več tako močna, ker obrtnika tarejo predvsem gmotne skrbi. Predlaga odložitev vprašanja do prihodnje seje. Prav tako je za preložitev vsega vprašanja do prihodnje seje zbor. svetnik Rojnik.
Zbor. svetnik Kavka priporoča v toplih besedah sprejem načrta, ker bodo potem mogli obrtniki z lahkoto zmagati agitacijo za ločene zbornice.
Zbor. svetnik Kavčič omenja, da presoja vse vprašanje kot nevtralec. Stvar se more rešiti na več načinov. Po njegovem mnenju vsa zadeva še ni dovolj zrela. Naj se ne pozabi, da je zavod določen za vse obrtne panoge v smislu obrtnega zakona, torej tudi za pospeše vanje trgovine, industrije in gostinstva. Gre torej za to, ali naj bo zavod samo za pospeševanje obrta v ožjem pomenu besede ali pa zavod za pospeševanje vseh gospodarskih panog. Če hočejo imeti obrtniki svoj zavod, potem bi se to
moralo urediti šele z novim proračunom.
Zbor. svetnik Rebek konstatira, da noben odsek noče posegati v pravice obrtnikov. Vsi so tudi za to, da imajo obrtniki večino. Pripominja pa, da se na deželi širi agilacija, kakor da bi bili dve vrsti obrtnikov. Če bi bilo to res, potem novi načrt ne bi bil v korist obrtnikom. Ni med obrtniki tako velikih nasprotij, -da se ne bi mogli sporazumeti. Mi smo lojalno sklenili sporazum in smo ga pripravljeni tudi braniti.
Zbor. svetniki Cukala, Šimenc in Kavka odločno govore za sprejem načrta v predlagani obliki. Zlasti poudarjajo, da bi odklonitev načrta napravila v javnosti vtis, kakor da gospodarski stanovi ne bi bili soglasni. Zbor. svet. Kavka opozarja na odgovornost, ki jo prevzame tisti, ki bi glasoval proti načrtu. V tem bi se videlo nasprotovanje obrtniškim interesom.
Zbor. svet. Ambrožič je mnenja, da so ločene zbornice le neki bav-bav, ki se ga ni bati. Je za odlo žitev, da se zacelijo rane prejšnjih bojev in da se ohrani sloga med gospodarskimi ljudmi.
Zbor. svetnik Senčar odločno zavrača insinuacijo, da bi bili trgovci proti obrtniškim interesom Odločno smo za to, da se obrtništvo okrepi, zlasti v obmejnih krajih Toda mi imamo tudi 5000 trgovskega naraščaja in hočemo, da se tudi ta naraščaj podpira. Zato za htevamo zastopstvo v zavodu.
Zbor. svetnik Gorjanc je za načrt, ker je za načelo, da se vsakemu da svoje. Obrtniki naj imajo zavod.
Zbor. svetnik Stane Vidmar: V industrijskem odseku so bili vsi za predlog obrtnikov in dali so ce lo več, kakor so obrtniki zahtevali ko so se odrekli posvetovalnemu glasu. Toda mislili smo, da ste obrtniki soglasni, sedaj pa vidimo, da je med vami »državljanska voj na«, v katero pa se ne moremo vtikati. Zato je za odložitev vsega vprašanja do prihodnje plenarne seje.
Nato je dobil predsednik obrt odseka Ogrin kot referent zaključ no besedo. Uvodoma je omenjal da nikakor ni nobene namere, da bi postal zavod dispozičijski fond za večino. Takšne trditve odločno odklanja. Načrt novega poslovnika je potreben, ker smo sedaj dejan sko brez poslovnika in se mora vsaka stvar reševati v prezidialni seji. Ne moremo biti brez vsakega statuta, ker to vodi v anarhijo. Obrtniki moramo zahtevati, da imamo svoj proračun. Če se naše stališče ne bi usvojilo, potem pa se naj tudi vse druge dotacije, ki jih je približno za 100.000 din, zdru žijo v en fond, o katerem odloča
Sporazum
Med odmorom je s posredovanjem predsednika Jelačina in zastopnikov drugih odsekov prišlo do sporazuma in po zopetni otvoritvi seje je predsednik Jelačin naznanil plenumu, da je sporazum dosežen, kar je sprejel plenum zbornice z odobravanjem.
Naznanil je, da so se vsi trije odseki: trgovinski, industrijski in gostinski, sporazumeli v tem, da se prepusti Zavod za PO v upravo obrtniškemu odseku.
Širši odbor uprave naj tvori vseh 20 članov obrtnega odseka,
ožji odbor 6 članov pa naj bo sestavljen iz 3 članov večine in 3 članov skupine Rebek in Šimenc. Vsi odseki si pridrže pravico na svoj delež 15.000 din. Sporazum velja do konca proračunskega leta. Če bi se izkazala potreba po nekaterih korekturah, se bodo te izvedle.
Apelira na voditelja večine, g. podpredsednika Ogrina, da bo delo zavoda lojalno, prav tako pa apelira tudi na skupino g. Rebeka, da sporazum sprejme, ker je pač nam vsem na tem, da zavod dobro dela.
V imenu manjšine v obrtnem odseku izjavlja nato g. Rebek, da sporazum sprejme in da bo zanj glasoval.
V imenu industrijskega odseka izjavlja njegov predsednik Skubec, da toplo pozdravlja doseženi sporazum in da industrijski odsek prepušča obrtnikom svoj delež 15.000 din v prosto uporabo. (Odobravanje.)
Zbor. podpredsednik Ogrin izjavlja, da gre njegovi skupini le za delo in za nobeno strankarstvo.
Sporazumni predlog je bil nato soglasno sprejet, prav tako pa tudi načrt novega poslovnika z izpre-membami v smislu doseženega sporazuma.
Predsednik Jelačin je nato poročal o dopolnitvi pristojbenika zborničnih taks. Plačane takse, če se ne izkoristi potrdilo v 4 mesecih, ko je bilo izdano, se vrnejo z odbitjem manipulacijskih stroškov. Poleg tega se spremene določbe glede taks, ki se izdajo za več trg. strok in za industrijske filiale.
Predlog je bil soglasno sprejet.
Zbornični svet je nato razpravljal še o vseh drugih točkah dnevnega reda ter o samostojnih predlogih odsekov in zborničnih svetnikov. Sledila je tajna seja. O samostojnih predlogih ter o drugih točkah dnevnega reda bomo poročali v prihodnjih številkah.
Zaradi poročil o seji Zbornice za TOI in o občnem zboru Društva industrijcev in veletrgovcev smo morali vse drugo gradivo odložiti na prihodnjič. Prosimo cen j. bralce, da to upoštevajo.
Proti privilegijem
Po poročilu in debati, ki se je vršila v seji trgovinskega odseka ZTOI glede načrta zakona o gospodarskih zadrugah, je predsednik odseka gosp. Albin Smrkolj predložil plenumu zbornice naslednji predlog:
Po časopisnih poročilih je skupščinski odbor, kateremu je bilo poverjeno podrobno proučavanje zakona o gospodarskih zadrugah, končal svoje delo in bo načrt predložen plenumu narodne skupščine v najkrajšem času v uzakonitev. Po prejetih informacijah prvotno besedilo osnutka v odstavkih, ki se nanašajo na obrtno-pravni odnošaj poslovanja zadrug do privatnih obratov ni bil v ničemer izpremenjen, marveč je v predloženi obliki usvojen. Tako grozi nevarnost, da bo položaj trgovstva v odnošaju napram^ zadrugam v bodoče ostal isti ali pa še težji, kot je bil doslej. Izgleda, da vsi naši dosedanji apeli, spomenice in sklepi zborničnih konferenc niso nič zalegli. Zato imamo pravico in dolžnost, da sedaj ponovno apeliramo na g. ministra za trgovino in industrijo, da upošteva naše predloge in zastavi svoj vpliv, da se podredi poslovanje gospodarskih zadrug enakim predpisom in dolžnostim, kakor veljajo po obrtnem in ostalih zakonih za privatnega trgovca. Videz in navedbe, da konsumi ne poslujejo z dobičkom, oz. da doseženega dobička ne delijo med svoje člane, ne sme služiti za pretvezo, da se dovoljujejo kon-sumnim zadrugam olajšave, ki spravljajo poklicno trgovstvo v nevzdržen položaj in mu jemljejo zadnji kos poslov borega obstanka. Blagovno zadrugarstvo obvla-
da v nekaterih banovinah, kakor v dravski, že skoro polovico trgovskega prometa v živilih in življenjskih potrebščinah in govorijo zato tehtni državni in splošni razlogi, da se pogoji poslovanja in javne dolžnosti za trgovce in gospodarske zadruge uredijo na enaki pravni podlagi.
Prosim plenum, da ta sklep trgovinskega odseka usvoji, da se pošlje v tem smislu predstavka na g. ministra za trgovino in industrijo in da se obenem na to akcijo opozorijo vse zbornice v državi.
A. Šarabon
UUBUANA
e
Uvoz kolonijalne robe
Veletrgovina s špecerijo
Velepražarna za kavo
Hlini za dišave
Glavna zaloga rudninskih vodd
Brzojavni naslov:
ŠARABON UUBUANA
Telefon St. 26-66 Ustanovljeno leta 1886
Obini	zbor	Društvaindustrijcev
in veletrgovcev v Liubliani
V ponedeljek dopoldne je bil
11.	redni letni občni zbor Društva veletrgovcev in industrijcev, ki ga je otvoril predsednik Stanc Vidmar. Za zapisnikarja je imenoval ravnatelja Ozimiča, za overova-telja zapisnika pa gg. Bezjaka in Teršana. Nato je pozdravil vse navzotne, zlasti zastopnika oblasti dr. Uršiča, zastopnika apelacij-skega sodišča sodnika dr. Juvan-ea, zastopnika Združenja trgovcev v Ljubljani podpredsednika Romana Goloba in tajnika Šmuca, tajnika Zveze industrijcev Danila Gorjupa, zastopnika trgovskega društva »Merkur« tajnika Agnolo, zastopnika velesejma ravnatelja dr. Dularja in zastopnike časopisja. Opravičili so svojo odsotnost predsednik Zbornice Ivan Jela-
čin, ki piše, da se ne more udeležiti občnega zbora, ker je istočasno seja trgovinskega odseka Zbornice za TOI. Občni zbor so pozdravili nadalje Zveza trg. združenj, gg. Joško Povh, Urbanc, Pugelj, Jug. društvo za zaštito Verovnika v Zagrebu in podružnica Kreditorenvereina v Zagrebu.
Nato se je predsednik Vidmar v toplih besedah spominjal umrlih članov, in sicer veletrgovca Josipa Kunstlja na Vrhniki, tovarnarja Karla Thome v Mariboru, veletrgovca Franca Crobatha v Kranju, dr. Janka Kersnika v Ljubljani in Josipa Kvedra v Celju. Spomin vseh so zborovalci počastili s trikratnim Slava vzklikom.
Nato je podal naslednje predsedniško poročilo.
Poročilo predsednika
Staneta	V
V uvodu svojega, ponovno z odobravanjem pretrganega govora, je omenil predsednik Vidmar vpliv izredne politične napetosti v Evropi tudi na naše gospodarsko življenje. Čeprav ni naša država pri vseh teh napetostih aktivno udeležena, so vendar te vznemirjale tudi naše gospodarstvo in povzročile številne motnje.
V tem napetem položaju je pred kratkim sklenjeni pakt z Italijo dal izvozni trgovini novo upanje. Čakamo le še na pozitivne uspehe tega pakta. Posebno pa nam je bil simpatičen pakt z Bolgarsko, zlasti pa pozdravljamo vesti, ki govore o poglobitvi tega pakta, o gospodarskem zbližanju z Bolgarsko in celo o sklenitvi carinske unije. Iz vsega srca bomo pozdravili državnika, ki bo združil vse jugoslovanske narode v eno kolo.
A tudi vsi drugi pakti, ki so se že sklenili ali se šele pripravljajo, morejo ugodno vplivati na naše gospodarstvo že zato, ker prinašajo nujno potrebno pomirjenje. Zlasti želimo, da bi ti novi dogovori napravili
konec negotovosti in nestalnosti,
ki ovira ves naš gospodarski raz-v°j- Zlasti naša industrija je silno trP«da zaradi te nestalnosti, zlasti °nih strok, ki so še na uvoz na-Vezane. Tako so sankcije zaprle Uvoz surovin iz Italije. Komaj so našli naši industrialci nadomestilo v Češkoslovaški, je bil tam izvoz že kontingentiran. Treba je bilo poiskati novih zvez v Angliji, Švici, a komaj vzpostavljeno zvezo je ubila »zabrana uvoza« in odpoved kliringov.
To večno izpreminjanje predpisov povzroča največje težkoče v gospodarstvu. Posebno še, ker se izdajajo te prepovedi dostikrat, kar čez noč, da si podjetje sploh ne more pravočasno drugod nabaviti potrebnega blaga. Že celo pa je napačno, kadar se ne dovoli oca-rinjenje niti pošiljk, za katere je dokazano, da so bile ob izdaji nove odredbe že v državi na carinarnici. Proti tej praksi moramo Pač najodločneje protestirati.
Zadostikrat je bilo dokazano, kako škodljivo je, če se izdajajo ukrepi o gospodarskih zadevah le Za zeleno mizo in brez sodelovanja praktičnih gospodarskih ljudi. Kljub temu se to stalno ponavlja
senečen^a^in^n niC> nePrestan0) pre'
nikdar ne " Sltuaci]e, da se vrtincu vednore„mVnaiti V ^ naredb. Go^se^ „°d,:?db “
ki tnva ™ |„L .nam» ko človeku,
ko misli dfl\ lntU °eledal- Baš ko misli da se Je pritipal do izhoda, udari z glavo v ogledalo Nimamo časa, da se izkopljemo iz Prve zadrege, ko nas že čakT no va in še težja zadrega. Gospodarstvo pa potrebuje mir in red
in zato moramo zahtevati, da se ta presenečenja nehajo! Pravočasno naj se z zastopniki gospodarstva pretrese vsako vprašanje, ne pa da se z njimi razpravlja šele potem, ko je napaka že storjena. Ogromno narodnega premoženja bi bilo prihranjenega, če bi se tako postopalo, kakor zahtevamo že leta in leta. Posebno nerazumljivo pa postaja to neuvaže-vanje gospodarskih ljudi, če se upoštevajo usluge, ki jih ti stalno | izkazujejo državi. Gospodarski ljudje smo vendar že postali patentirani zbiralci davščin ter je skrb za državne dohodke v veliki meri že popolnoma naložena na naša ramena. Če bi kmet tako slabo negoval svojo molzno kravo, kakor se pri nas dela z gospodarstvom, bi nikdar ne videl kaplje mleka.
Težka napaka je bila, da so se nove banovinske trošarine naložile brez predhodnega zaslišanja gospodarskih ljudi. Zlasti trošarina na fabrično obutev in obleko more imeti katastrofalne posledice. Ne gre tu le za višino trošarin, temveč posebno škodljivo je, ker se mora ta trošarina plačevati tudi od izdelkov, ki se sploh ne morejo več prodati. Posebno napačna pa je določba, da se pobira ta trošarina tudi od blaga, ki je na zalogi. Nihče ni s to možnostjo računal. Kje vzeti denar za te ogromne izdatke?
Zanimivo je tudi
vprašanje banovinske trošarine na papir
Plačati morajo to trošarino po uredbi producenti in prodajalci. Pri nas pa so popisali vse zaloge tudi po tiskarnah, in sicer ne samo papir, marveč tudi žc izgotovljene tiskovine. V Beogradu jih niso popisali, v Zagrebu so na intervencijo zbornice popisovanje ustavili, v Celju itd. sploh niso popisovali. Pri nas pa tudi intervencija zbornice ni nič zalegla in so tiskarne že dobile plačilne naloge. Časopisni papir je po uredbi prost, toda ni še navodil in zato — plačajmo. Če bo prišlo pojasnilo, bo že prepozno! Tako se ne sme delati, če nimamo namena uničiti gospodarstvo.
Takšne ostrine ubijajo voljo do dela in onemogočajo zdrav razvoj. Pred nekaj meseci nas je nepričakovano udarila taksa na svileno prejo, sedaj so nas presenetile »banovinske« trošarine, jutri nas more zadeti zopet kaj drugega. Ali sploh kdo misli, kako naj zmrcvarjeno gospodarstvo vse to prenese?
V proračunski debati je g. fin. minister podprl svoj predlog povišanega proračuna z utemeljitvijo, da se je narodni dohodek povečal za 4 milijarde din ali za 11'8%. Davčna obremenitev pa se
je z novim proračunom povečala le od 540 na 570 din na prebivalca ali za 6%. Fifi. minister sam priznava, da se je od teh 4 milijard povišal dohodek pri kmetijstvu za 3,7, pri vseh drugih gospodarskih panogah pa za 0‘3 milijarde din.
Razveseljivo je, če se je narodni dohodek res tako povečal. Toda v Sloveniji žal ne čutimo nobenega zboljšanja in nobene konjunkture. Poudariti pa moramo poleg tega, da je gospodarstvo Slovenije tako zelo izčrpano, da potrebuje nekaj, in res dobrih konjunkturnih let, da sc opomore. Niso to prazna tarnanja, temveč posledica davčne preobremenitve in prevelikega izkoriščanja Slovenije. Sicer pa moramo opozoriti na ugotovitev kr. banske uprave, da je narodni dohodek Slovenije lani padel za pol milijarde din.
Pri tem pa je
obdačenje Slovenije silno naraslo.
! Na posameznega prebivalca je prišlo lansko leto neposrednih davkov v vrbaski banovini 37 din, v vardarski 46, v zetski 51, v primorski 54, v moravski 61, v drin-ski 65, v savski 166, v donavski 200 in v dravski 233 din. L. 1930. je plačala mala Slovenija 9'7 % l vseh neposrednih davkov, 1. 1934. že 12*1 % in leta 1935. že 14%. Če leta 1937 ne bomo plačali več, bo vzrok v absolutni nemožnosti in oslabelosti našega gospodarstva. O tem smo skušali prepričati j tudi letos finančnega direktorja in 1 njegovega pomočnika, ko smo v i večji delegaciji pod vodstvom predsednika zbornice Jelačina po-j jasnili obupno stanje našega go-i spodarstva in poudarjali nujno | potrebo znižanja in olajšanja i davčnih bremen. Gospod finančni | direktor je priznal, da je situacija pri nas res takšna, kakor smo jo mi opisali in orisali in je obljubil s polnim razumevanjem razmer postopati tudi pri oceni dohodkov. Mi želimo, da se tudi višje gori že enkrat prepričajo o tem, da je bajka o bogati Sloveniji le iznajdba beograjskega »Narodnega blagostanja«, ki bi menda rado videlo Slovenijo do kraja izčrpano in osiromašeno. Mi pa tej želji ne mislimo ugoditi in prepustiti golemu naključju svoje ysode, usode slovenskega gospodarstva, ki je hrbtenica tudi slovenskega kulturnega napredka in politične sile. Z združenjem vseh sil se moramo postaviti v bran vsaki nepravičnosti in vsakemu zapostavljanju! Izvojevati moramo boj za pravično razdelitev bremen in tudi pravično razdelitev državnih dohodkov. Enaki pri dajanju, enaki pri prejemanju. Slovenija je po krivici uvrščena med tako imenovane aktivne banovine. Zato je njen delež pri razdelitvi davka na poslovni promet naravnost smešno majhen, zlasti če upoštevam plačila Slovenije na tem računu. Tudi tako imenovane banovinske trošarine so centralizirane, pa se ne vrača denar po ključu vplačil, marveč po številu prebivalstva. Tako smo tudi v tem oziru tepeni in prikrajšani.
Kamor koli se ozremo, povsod smo pri plačevanju med prvimi, pri prejemanju pa med zadnjimi.
To se zlasti vidi pri železnicah. Do 1. 1935. se je zgradilo v Jugoslaviji 1310 km novih železnic, od teh na ozemlju beograjske železniške direkcije 856 km, zagrebške 233, sarajevske 120, ljubljanske 60 in subotiške 41. Pred vojno se je zgradilo v Sloveniji povprečno na leto 20 km novih železnic, po vojni pa celi 3 km.
Vseh potnikov na jugoslovanskih železnicah je bilo leta 1935. 38'1 milijona. Od teh odpade na
ljubljansko direkcijo 10 milj., na zagrebško 9'4, na beograjsko 7'7, na subotiško 6'8 in na sarajevsko 4’2 milj. potnikov. Torej glede potnikov je ljubljanska direkcija na prvem mestu.
Glede števila nameščencev pa je bila beograjska direkcija prva ljubljanska pa zadnja. Zato je pa prišlo na enega uslužbenca v ljubljanski direkciji 1066 potnikov, v zagrebški 640, v beograjski 471 in v sarajevski 420 potnikov. Največ dela so torej morali opraviti železničarji v Sloveniji.
Povprečni dohodek na km je znašal 207.000 din, v zagrebški direkciji 227.700 din, v beograjski 183.400 din, v subotiški 193.700 dinarjev, v sarajevski 111.300 din, v ljubljanski pa 355.000 din.
Relativno največje dohodke je imela torej železniška uprava od železnic v Sloveniji in celo absolutno več kot v direkcijah, ki imajo mnogo več prog ko Slovenija.
Zapostavljanje tudi (pri denarnih zavodih
Če bi pogledali statistične podatke o pošti, bi bila slika ista. Pri tem pa je naša pošta tako mačehovsko dotirana s službenimi mesti, da se niti mesta umrlih ne zasedejo. O privilegiranih denarnih zavodih pa ne bomo izgubljali besed. Preveč smo že premlevali kreditno politiko Narodne banke, ki raje izgublja ogromne vsote drugod, ko da bi oplodila s svojimi krediti zdravo in solidno slovensko gospodarstvo. Denarne proge drž. denarnih zavodov so menda enotirne in usmerjene od nas stran, nazaj pa prihajajo večji-del prazne garniture.
Zal ti zavodi ne objavljajo pregledov v svojem poslovanju po banovinah. Tako vemo le, kako so rasla njih sredstva. Pri Drž. hip. banki so se vloge v 11 letih dvignile od 190 na 1200 milijonov, splošni rezervni fond od 10 na 174 milijonov.
Pri Poštni hranilnici so narasle hranilne vloge od 8 milijonov din v 1. 1926. na 982 milijonov v letu 1936.
Nas bi vsekakor zanimali pregledi o poslovanju zavodov po banovinah. Toda ti pač mislijo, da je previdnost mati modrosti. Kako pa bi izgledalo, če bi nakrat videli naravnost nepojmljiva razmerja med vlogami in posojili v posameznih banovinah. Toda vsaka pesem je lepa le en čas in tudi nas more miniti potrpljenje.
Poglavje za sebe so
privilegiji tujih družb.
Te uživajo vse mogoče ugodnosti. Zahtevamo revizijo teh privilegijev, a tudi perlustracijo vseh nameščencev teh družb.
Silne težave povzročajo gospodarstvu devizni predpisi. Ti naraščajo že v nedogled in v njih se izgublja tudi izkušen izvoznik. Vsako podjetje bi moralo imeti že posebnega uradnika, da bi študiral te predpise. Največja ovira za poslovanje so že ti predpisi.
Nič bolje ni z drugimi upravnimi predpisi, zlasti carinskimi! in •davčnimi. Vsak čas je treba napraviti novo deklaracijo ali napoved in odgovarjati na razne pomisleke ter vlagati prošnje. Vse to pa je •treba seveda vedno tudi' kolkovati. In vsi ti nešteti podatki, ki ijih zahtevajo ministrstva in tudi vojaška oblast. Dostikrat pa je treba odgovarjati tudi na tiskovine v cirilici. G. ban, na katerega smo se obrnili, je nam obljubil, da bo zahteval tiskovine v slovenščini. Pravilno pa bi bilo, da tudi mi pripišemo na neslovenske tiskovine, da odklanjamo vsako odgovornost, če bi zaradi slabega razume-
vuiiija usKovin o-in odgovori ne-točni.
Birokratizem pa se je naselil tudi v naših socialnih ustanovah. Minister za soc. politiko je sam dejal, da so se v teh ustanovah utaborili gosposki birokrati. Naše gospodarstvo in naši delavci s težkimi žrtvami vzdržujejo te institucije, kil pa nastopajo, kakor da bi bile same sebi namen.
Toliko je predpisov, da se
bomo zadušili v papirju.
Ni čuda, da se je papir že dvakrat podražil.
Obrnimo se pa še h tistim par žarkom, ki se mnogo obljubljajoče svetlikajo. G. fin. .minister je govoril o konjunkturi. Tudi od drugod se čujejo takšni glasovi dn poročila govore o dviganju cen surovinam in polizdelkom. Tudi pri nas se že izjavlja dvig cen.
Toda mi pridobitniki gledamo na dvig cen tudii z očmi odjemalca, ki dostikrat smatra sklicevanje na višje trošarine dn povišanje cen surovinam le za jalov izgovor. Mislimo pa tudi na one odjemalce, ki povišanih cen ne zmorejo. Nista to le kmet in delavec, temveč tudi državni uradnik, ki je moral že pri sedanjih cenah živeti v pomanjkanju. Sedanji dvig cen zahteva zato kategorično,
da se uradniške plače zvišajo!
Če se je našel denar za manj važne stvari, se mora najti tudi za regulacijo plač drž. nameščencev! Naj pa se tudi' poskrbi, da ne bo nihče neupravičeno prejemal plače ali pokojnine.
Ker smo že pri tern poglavju, naj omenim še uredbo o minimalnih mezdah in o zavarovanju delavstva za primer starosti in onemoglosti.
Konstatirati moramo, da se ni sprejela naša zahteva, da morajo biti minimalne mezde v vsej državi enake. Ne gre, da bi se na račun delavskih plač ustvarjala konkurenčna sposobnost podjetij. Žalostno je, če so naši tovariši nekje na jugu izjavili, da so nizke mezde edino sredstvo proti konkurenci iz Slovenije.
Glede starostnega zavarovanja pa bi želel, da tudi to ne bi zalezlo v močvirje birokratizma. Tudi naj bi se vodilo brez onega ogromnega aparata, ki velja skoraj več, kakor pa dobi tisti, kateremu je zavarovanje namenjeno. Iz srca tudi želimo, da bi se uresničila napoved min. za soc. politiko, da se bo pocenila režija v vseh socialnih (institucijah. Ni nam lahko pri srcu, ko plačujemo ogromne zneske, a čujemo dostikrat uničujočo sodbo naših delavcev, kako malo jim te institucije nudijo.
Potrebno je, da odkrito povemo svoje mnenje o vseh teh vprašanjih. Iskreno želimo, da bi bili naši sodelavci čim bolje plačani in da bi se izpolnile vse njih pravične zahteve. Če jih danes ne moremo, potem zato, ker je gospodarstvo Slovenije z davščinami in s socialnimi bremeni mnogo bolj obremenjeno kakor gospodarstvo v drugih pokrajinah. Ne sme se z novimi bremeni konkurenčna sposobnost in eksistenca podjetij v Sloveniji ubijati. Dokler se naša gospodarska politika ne znajde na trdnih tleh dobro premišljenega gospodarskega načrta, ne moremo dati več, kakor že dajemo.
Boljše možnosti življenja se mo-' •rajo ustvariti za vse, fci delajo in v vseh delih države. Plače od 8 do 10 din na dan so naravnost sramotne! V Jugoslaviji ni treba, da bi kdor koli trpel pomanjkanje. Vemo tudi, da bi moglo biti pri nas drugače, če bi ai naši odločujoči činitelji postavili jasno začrtan cilj, kakor si ga ije postavil veliki državnik Roosevelt.
Nepozabne besede predsednika Roosevelta
V svoji socialni poslanici je dejal predsednik Roosevelt:
prostranem prostoru obdarjen z naravnimi zakladii. Istočasno pa vidim mnogo milijonov Amcrikan-cev, ki nimajo niti najpotrebnejšega za življenje. Vidim milijone, ki nimajo niti vzgoje, niti odpočitka. niti možnosti, da zboljšajo svojo in svojih otrok usodo. Vidim milijone brez vsake kupne sile za proizvode farm in tvornic, iki zopet bas zaradi tega ne morejo dati drugim nobenega posla. Viidim tretjino prebivalstva našega naroda v slar bih stanovanjih, slabo oblečenega in slabo prehranjenega. Te slike, kakor sem ijo orisal, ne slilkam iz obupa, temveč v upanju, (la jo bo narod izbrisal dri postavil lepšo na njeno mesto. Hočemo skrbeti za vsakega ameriškega državljana in nikdar ne bomo smatrali niti ene skupine, ki lojalno izpolnjuje zakone, v mejah naše države za od-višno.«
Pogumno je izrekel te ugotovitve predsednik ene najbolj mogočnih držav na svetu in svet se ni podrl, ko je priznal, da so milijoni državljanov te svetovne sile v največji bedi. Im Roosevelt misli resno, on hoče svoje načrte izpeljati do konca!
Rooseveltova spomenica je kakor za nas napisana. Predolgo že drvimo mimo perečih problemov, predolgo tavamo po starih nemogočih potih in skrajni čas je, da se resno poprimemo reševanja teh težkih vprašanj, ki ne prenesejo več odlašanja. Kljub ogromnim zamudam še ni prepozno, toda časa
batina
mi obupali, obmolknili in brez-, val o kmetski zaščiti in obdelal brižno gledali napake in brez od-1 to vprašanje z njemu lastno teme pora prepustili gospodarstvo propadanju. Zato smo se borili, se borimo in se bomo borili za ozdravljenje in očiščenje, ker smo pre-
minjanja. Številna vplačila dokazujejo uspešnost teli opominov. ljitostjo in točnostjo. Mene je za- Žal se nekateri člani poslužujejo
dela naloga razpravljati o davčnih vprašanjih, davčni napovedi itd. Poleg tega pa smo vpeljali za pričani, da je to ne samo naša pra-1 te naše večere še posebno poro-vica, ampak tudi naša dolžnost. j čilo, nekak tedenski ali štirinajst-
(Živahno, glasno in splošno odo-; dnevni pregled bravamje.)
društvene pomoči prepozno.
Davčna informacijska služba
posluje šele od 1. novembra 1935.
| dogodkov gospodarskega značaja. . v j V zaposlenosti in skrbeh svoje-1,-anskl sestanki društva : ga poklica marsikdo ne more ved-Predsednik Vidmar je nato po-! no zasledovati vseh vesti in poja-ročal, kako se je že na lanskem! vov. Zato je tembolj važno, če se občnem zboru poudarjala potre-j tukaj zbirajo vse takšne vesti in ba pogostejših stikov in razgovo- j jih dobimo potem lepo servirane rov med članstvom. Društveni od- v prijetnem kramljanju. Tako smo bor je zato organiziral članske se- vedno o vsem informirani, preda-stanke, ki so se prirejali v naših vanja naših najboljših strokovnja-prostorih, da bi bilo njih obeležje kov pa nam odpirajo vpogled v
vseh važnejših j članom daje vse informacije v
čim bolj nepristransko. Postrežbo pa je prevzela za te sestanke kavarna »Emona«. Sestanki so bili po možnosti vsak drugi ponedeljek. Teh sestankov je bilo dose-daj 8 in njih obisk je bil prav lep. Glavna zasluga za uspeh večerov gre seveda predavateljem.
G. minister Mohorič je bil kar dvakrat naš gost, in sicer je pre-
najrazličnejša vprašanja in nas seznanjajo s sodobnimi problemi in načrti v svetovnem in domačem gospodarstvu. Zato mi dovolite, da se tudi ob tej priliki naj-iskreneje zahvalim vsem gospodom predavateljem.
Gospoda! Mi smo organizirali te sestanke v želji, da se razvije) zahtevajo zelo veliko pazljivosti.
davčnih, taksnih, pristojbinskih in trošarinskih zadevah. Proti zmerni odškodnini prevzema za člane tudi vsa dela v davčnih zadevah. Tudi intervenira pri fin. oblasteh, pri davčnih in reklamacijskih odborih. Oddelek je lani uspešno opravi! številne pritožbe proti odmeri pridobnine, sestavil pa tudi številne pritožbe na upravno sodišče. Oddelek je nadalje izdal 18 obsežnih okrožnic glede najrazličnejših davčnih vprašanj. Oddelek je šele v razvoju, vendar pa stalno pridobiva na zaupanju članstva.
Intervencije pri insol-vencah
: iz teh sestankov nekaj stalnega,
tudii tri več za cincanje! V svetovnem gospodarstvu se čuti rahlo izboljšanje in oživljanje, pri nas se izboljšanje še ne čuiti. Ce bi se pa vendar enkrat odločili za reševanje gospodarskih problemov namesto malenkostnih strankarskih prepirov, bi se hitro pokazalo zboljšanje. Tudi veliki problemi bi bili lahko rešljiVi, če bi se pri nas gospodarilo pametno in če bi bilo pri nas v vseh teh stvareh manj šušmanjev, pa stokrat več poštenosti. Sram nas je, ko čitamo neprestano o umazanih zadevah, ki požirajo milijone. Še bolj pa nas hiora biti sram, da ni v nas dovoilj odločnosti in zavednosti, da bi take aferaše iztrebili iz vseh javnih mest.
v Vse te razmere smo morali orne-, niti za pravilnejše presojanje dela našega društva. Vsako leto pregledamo na občnem zboru to delo in pri tem moramo registrirati tudi vse, kar pospešuje in kar ovira naš gospodarski napredek.
Kakor smo videli, so razmere še vedno takšne, da je mnogo več ovir in neugodnih pojavov, kot pa ugodnih in napredek pospešujočih.
Na te ovire moramo opozarjati in na nje bomo opozarjali, pa čeprav smo običajno naleteli le na nerazumevanje. Pri nas se je udomačila pogubna praksa, da se vsakogar, ki ima pogum pokazati na napake, takoj osumi defetizma in novačenja itd.
Toda, gospoda, mi se teh ne zdravih metod ne smemo ustrašiti! Nas vodijo v naši kritiki čisti in pošteni nameni. Mi slovenski go spodarstveniki se točno zavedamo svojih dolžnosti do države in svojega naroda, pa baš zatbo ne popuščamo v boju za ozdravljenje našega narodnega gospodarstva, boju za rešitev tega našega gospodarstva. Slabo, stokrat slabo za državo in narod bi bilo, če bi tudi
daval prvič o raznih aktualnih go-j nekakšno shajališče gospodarstve-spodarskih vprašanjih, drugič pa! nikov, kjer bi lahko pokramljali je poročal o novih uredbah fi-: o zadevah, ki nas zanimajo, skrat-nančne narave in o državnem ka, predstavljali smo si te sestan-proračunu, obakrat pri nabito ke kot začetek nekakšnega go-polni dvorani. G. univerzitetni i spodarskega kluba. Zato smo tudi profesor dr. Milan Vidmar je po-j sklenili, da so dostopni ti sestan-ročal na izredno zanimiv način oj ki za člane in po članih vpeljane Novi Ameriki in njenih gospodar-1 goste iz gospodarskih krogov. 2e-skih problemih. G. univerzitetni; lim le, da bi vsi uvideli koristnost docent dr. Murko nam je preda-jte naše namere!
Delo društvenega urada
Iz poročila tajnika Jeleniča
Že v 24 urah
barva, plesira in kemifno snaži obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere. suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. S Telelon št. 22-72.
Društvena pisarna vodi svoje posle samostojno, toda po navodilih društvene uprave. Vse delo pisarne se deli v štiri oddelke: v informacijsko službo, opomi-njevalno, v davčno informativno službo ter v intervencijske posle pri insolvencah.
V vseh teh panogah delo narašča, da ga pisarna komaj zmaguje. Delo pa postaja tudi vedno bolj težavno, ker je vedno bolj komplicirano. Preje so izvirale te težave odtod, ker nismo imeli enotne zakonodaje, sedaj pa izvirajo težave iz nestalne zakonodaje. Najbolj se občutijo te težave pri reševanju davčnih vprašanj in pri izterjevalni službi. Pravilno se more zato delo pisarne oceniti e, če se upoštevajo tudi vse te težave.
Najmočnejši oddelek pisarne je danes
informacijski oddelek,
ki zaposluje 7 stalnih uradniških moči in 2 stalna rešeršerja za Ljubljano in okolico. Oddelek je lani izdal 7.032 novih informacij in 1.922 prepisov. Kvaliteta dela oddelka se je zelo zboljšala, kar se vidi tudi v vedno večjem povpraševanju članov po društvenih informacijah. Mnogo so k temu pripomogli novi in svetli društveni prostori, ker sta sedaj pregled in sistematična razdelitev dela mnogo lažja.
Delo oddelka je zelo delikatno in zahteva mnogo takta in mnogo razumevanja poslovnih razmer. Zahteva pa tudi mnogo sposobnosti za presojo vseh informacij. Društvena uprava se zato stalno trudi, da zboljša razmere v oddelku in da nastavi nove sposobne moči ter se osebje vedno bolj usposablja za dobro opravljanje poslov.
Zelo so se obnesle vprašalne pole za lastna podjetja, ki se redno pošiljajo vsem večjim tvrdkam in katerih odziv je vedno bolj ugoden. Vsi podatki postajajo s temi osebnimi podatki bolj popolni.
Vedno več pažnje se polaga tudi na katastrske in zemljeknjii-ne podatke, ki se izpisujejo na jtOsebnib društvenih tiskovinah z istimi razpredelnicami, kakor jih imajo uradne knjige. To povzro
ča sicer večje stroške, ki se pa ne zaračunavajo članom ter je zaradi tega tudi deloma nastala pasivnost oddelka. Vendar pa so ti podatki nad vse koristni.
Zelo se je izpopolnilo tudi notranje poslovanje oddelka ter se podatki zbirajo iz vseh mogočih zanesljivih virov ter nato stalno kompletirajo. Nastal je tako velik informacijski arhiv. Ker se ves stari material tudi shranjuje, more društvena pisarna ugotoviti za vsako informacijo v zadnjih 12 letih, kako je zbralo za njo podatke. — Material v informacijskem oddelku se torej ne zbira le za trenutno uporabo, ampak tudi za leta naprej. V pičlih 12 letih je društvo zbralo zanesljiv informacijski material v korist domače veletrgovine in industrije, da more društvo konkurirati glede informacij z velikimi mednarodnimi informacijskimi inštituti. Kako velike važnosti so podat ki oddelka, se posebno vidi v in formacijah pod naslovom »način plačevanja«, ko se natančno po roča, kako plačuje posamezna tvrdka svoje nabave. Želeti je, da se člani še bolj poslužujejo ugodnosti, ki jih jim nudi informacijski oddelek.
Opominjevalno in izterje-valno službo
opravlja pisarna že od vsega po-četka. Na dolžnika se pritiska s »zelenim« in z »društvenim opo minom«. V zelenem opominu se opozarja dolžnik, da bo prišel v spisek slabih plačnikov, kar bo postalo znano v najširših krogih upnikov. Ti opomini se dobivajo v pisarni po 1 din. Društveni opomin ima pa že oficialen značaj. Z njim je. zaključen izvensodni postopek in sedaj sledi tožba in izvršilno postopanje. Ti opomini se razpošiljajo na pod-lagi posebnih opominjevalnih na logov, ki so pregledno sestavljeni in vsebujejo vse potrebne podatke. Ti nalogi so članom brezplae no na razpolago.
V Ljubljani in večjih krajih pa društvo tudi inkasira terjatve up nikov proti malenkostni odškod nini.
Člani se v vedno večjem obsegu poslužujejo obeh načinov opo-
Mnogi upniki ne pazijo na roke ter jih oddelek s pravočasnimi informacijami obvaruje težke škode. Vsaka insolvenca je v svojem bistvu drugačna. Poslovanje oddelka mora biti zato strogo individualizirano. Če se pojavijo posebni interesi nekaterih upnikov, ki n-iso skladni z interesi drugih, potem mora oddelek nastopati tudi avtoritativno. Obravnavanje insolvenc je zato težavno in zahteva mnogo znanja in mnogo temeljitega študija za vsak primer posebej. Poslovanje oddelka trpi dostikrat tudi zaradi nekaterih članov, ki mislijo, da sami varujejo svoje interese najbolje, kar pa je zmotno, ker je uspešna obramba proti insolvenč-nemu zlu le v skupnem postopanju večjega števila prizadetih upnikov. Za člane same bi bilo v največjo korist, če bi svoje posle vsem zaupanjem izročali društvu v obravnavanje.
Število insolvenc je po društveni statistiki zopet padlo. Število conkurzov je v vsej državi padlo od 143 na 128, število prisilnih poravnav pa od 210 na 201. Društvo je 'lani sodelovalo pri 31 konkurzih in 129 prisilnih poravnavah. Poleg tega je sodeloval oddelek pri 13 izvensodnih insolvencah. Pri konkurzih, pri katerih je sodelovalo društvo, je šlo za 334.419 din, pri poravnavah pa za 1,8 milijona din.
Upravni posli
H koncu še par številk o internih poslih društva. Najbolj obsežni so bili knjigovodstveni in blagajniški posli, kjer je bilo 14.040 vknjižb. Celotni denarni promet je znašal 5,39 milijona din, promet pri Poštni hranilnici 1,16, v gotovini pa 1,019 milijona din. Poravnalnih obrokov za člane je bilo izterjanih za 835.895 dinarjev.
Z odobravanjem je sprejel občni zbor to poročilo na znanje.
Blagajniško poročilo
je podal ravnatelj Josip Ljubič.
Račun bilance izkazuje 112.605 dinarjev aktiv, pasiva pa 110.190 dinarjev. Med temi znašajo rezerve 31.934 din. Blagajnik je nato podrobno pojasnil posamezne postavke.
Račun izgube in dobička pa izkazuje naslednje dohodke: članarino din 143.780'— in razne dohodke din 106.052'—.
Izdatki znašajo skupno 203.577 dinaTjev, od tega splošni upravni stroški 193.810 din. Izguba inf odd. 4936 din, davčnega pa 4700
Posamezni oddelki se skušajo vzdrževati z lastnimi dohodki in so zato med splošnimi upravnimi stroški navedene le plače in pri padajoče javne dajatve za vodstvo in administracijo.
Prosi Občni zbor, da predloženo bilanco odobri ter predlaga, da se
prebitek 2.475 din pripiše -rezervi, ki bo s tem narasla na 34.410 din. Oba predloga sta bila soglasno sprejeta.
V imenu nadzorstva predlaga ind. Anton Žnidaršič razrešnico upravi, kar občni zbor odobri.
Sledile so volitve ter je bila soglasno izvoljena naslednja, od g Bezjaka predlagana lista: predsednik: Stanc Vidmar, industrialec v Savljah;
podpredsednik: Ivan Jeras, ravnatelj tt. »Sladkor«;
v odbor:
Anton Agnola, veletrgovec,
Josip Čcmažar, tiskarnar,
Franc Ileinrihar, industrialec, Jernej Jelenič, industrialec, Franc Kham, industrialec, Zdenko Knez, industrialec,
Josip Lavrič, industrialec,
Josip Ljubič, ravnatelj Jugoslav. banke,
Oskar Schmitt, veletrgovec,
Albin Smrkolj, veletrgovec, vsi v Ljubljani;
kot namestniki:
Ferdo Pintor, veletrgovec v Mariboru,
Evgen Ivanc, industrialec v Sodražici,
Ivan Miklavc, industrialec v Ljubljani;
v nadzorstvo:
Franc Urbanc, veletrgovec, Avgust Volk, veletrgovec,
Anton Žnidaršič, industrialec, vsi v Ljubljani.
Ker se pri slučajnostih ni nihče oglasil k besedi, je predsednik Vidmar zaključil lepo uspeli občni zbor.
Doma in po svetu
V Beogradu je bil 20. t. m. slovesno otvorjen vojni muzej.
Bolgarski listi toplo pozdravljajo, da so odpravljene bodeče žice na bolgarsko-jugoslovanski meji.
Berlinska vojna revija »Die Wehrmacht« piše, da je češkoslovaška zgradila oziroma gradi tri obrambne pasove proti Nemčiji, ki so podobni znameniti francoski trdnjavski liniji Maginota.
V Nemčiji se je pojavilo silno pomanjkanje mleka. Nemčija bo zato za več milijonov nabavila koz v Jugoslaviji in v Švici. Te koze bo dala revnemu prebivalstvu.
Vodja nemških narodnih socialistov v Argentini Hans Riedl je bil v Buenos Airesu pri nekem spopadu ubit.
Ameriški parlament je sprejel zakonski načrt o prepovedi linčanja. Poslanci iz južnih držav so se načrtu silno upirali, ker da se z njim uničuje avtonomija posameznih ameriških držav. Pričakujejo zato, da bo v senatu proti zakonskemu načrtu posebno hud odpor, ki bo morda tudi preprečil sprejem tega, sicer nujno potrebnega zakona.
Radio Ljubljana
četrtek, dne 22. aprila. 12.00: Koncert na wurliških orglah (plošče)   12.45: Vreme, poročila —
13.00: čas, obvestila — 13.15: Virtuozi igrajo (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Radijski orkester — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič) —19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: Predav. min. za telesno vzgojo — 19.50: Zabavni kotiček — 20:00: Plošče — 20.30: Orkestralna ura Josipa Vidošiča in Rahe Raj-heniča (izvaja radijski orkester) — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Narodne pesmi s spremljevanjem harmonike in kitare.
Petek, dne 23. aprila. 11.00: Naša narečja v razlagi in živi besedi  razgovor z učenci iz raznih krajev Slovenije (prof. Jakob šolar)
  12.00: Plošče — 12.45: Vreme,
poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vreme, borza — 18.00: ženska ura: Vzhajalna in pralna sredstva (ing. Marija Ahačič) — 18.20: Klavir solo na ploščah — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben) — 19.00: čas, vreme, poročila —	19.30:
Strossmajer in Staričevič — 19.50: Zanimivosti —20:00: Gregorčev pihalni kvintet (A. Jermol-flavta, B. Flego-oboa, J. Gregorc-klarinet, J. Turšič-fagot, I. Hafner-rog) — 20.45: Plošče — 21.00: Radijski orkester — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.30: Angleške plošče.
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek. vsi v Ljubljani.