8^54 AA 60100200 OSREDNJA K '<1 JI Ž. MIC A P.P.126 / PRUV.ukSKI DNEVNIK PoStnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 250 lir Leto XXXV. Št. 83 (10.302) TRST, petek, 13. aprila 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edim tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. URADNO SE VOLILNA KAMPANJA PRIČNE 4. IN 11, MAJA SOCIALISTI ODKLANJAJO VOLILNI SPORAZUM Z RADIKALNO STRANKO Kvečjemu so pripravljeni na omejene sporazume s PSDI in PRI v nekaterih deželah - Piccoli (KD) spet govori o spremembi ustave ZASKRBLJENOST IN NAPOVED IZREDNIH UKREPOV ZARADI ENERGETSKE KRIZE Konec meseca v veljavi Italijanska vlada že pripravlja restrikcije v Jugoslaviji Omejitev hitrosti na vseh cestah in delna prepoved prometa osebnih avtomobilov načrt za varčevanje z energijo Preglavice tudi zaradi stalnega naraščanja življenjskih stroškov RIM — Volilna kampanja se uradno prične 4. maja za parlamentarne in 11. maja za evropske volitve, vendar gre za golo formalnost, saj sc je začela že pred nekaj dnevi. Edini datum, ki še nekaj pomeni. Je zapisal v dekretu minister za prosveto Spadolini, ki je potrdil, da se bo šolsko leto zaključilo zadnjega dne v maju. Junija bodo odprti samo otroški vrtci. Stranke se medtem pripravljajo na volitve s polno paro. Včeraj je bila na vrsti socialistična stranka, katere vodstvo odklanja «globalni Splošna stavka konec aprila? RIM — Tajništvo sindikalne federacije bo predlagalo splošno mobilizacijo italijanskih delavcev in na splošno ostrejši nastop v boju za obnovo delovnih pogcdb. Gre za nekatere pomembne stroke (poljski delavci, kovinarji in gradbinci), za krizni položaj večjih industrijskih skupin (SIR, Liqui-gas, Maraldi) in za krizo, ki tare predvsem Neapelj z okolico. O vseh teh problemih se sindikalisti želijo tudi pogovarjati s predsednikom vlade Andreottijem. Tajništvo CGIL - CISL - UIL bo v sredo, na seji zveznega vodstva, predlagalo nekaj možnosti enotnega nastopa: ah razčlenjene splošne stavke po deželah ali pa splošen stavkovni nastop dne 24. aprila, ko naj bi se v Rimu zbralo na skupni demonstraciji pol milijona delavcev. volilni sporazum* z radikalci. Kvečjemu je pripravljena doseči posamične deželne volilne dogovore s socialdemokrati in republikanci. Uvodno poročilo je prebral Craxi. Najprej se je zagnal proti Andreottiju, ker ni spoštoval dane obveze, da bo napovedal politične in evropske volitve istega dne. Craxi ne verjame trditvam, da je ločitev datumov sprožil državni svet s svojim negativnim mnenjem in trdi, da ga je Andreotti «nesramno prevaral*. V isti sapi je Craxi napadel radikalce, ki so s svojimi grožnjami o parlamentarni obstrukciji dejansko o-Pi'avili «vlogo služkinje* krščansko demokratske vlade. Socialistični tajnik se je v svojem Poročilu dotaknil tudi sodnega postopka proti voditeljem bivšega «Po-tere operaio*. PSI «čaka na doka-Ze», je dejal Craxi, ki je skeptičen glede mišljenja, da so val aretacij v Padovi narekovali «predvolilni računi*. Sledila je razprava. Med prvimi Antonio Landolfi, ki je ha radikalom kongresu v Rimu omenil možnost sporazuma PSI-PR za senat. Landolfi je spet sprejel predlog, ki 8a je Pannella še včeraj ponovil, vendar previdno in omejeno na »nekatere dežele*. V resnici pa je Panela oblikoval svoj predlog o združitvi list tako, da je bil vnaprej nesprejemljiv. Predlagal je, na pri-•ner, naj bi na volilnih znakih bila °ba simbola skupaj (radikalna vrtnina in socialistični nagelj), skupne bate naj bi predložili tako za senat kot za poslansko zbornico. Predvsem Pa naj bi obe stranki pred volitvami »izključili možnost vstopa PSI v vladno večino, ki bi slonela na sporazumu s KD, tudi če bi v njej bili komunisti in drugi laiki*. Ko so prebrali Pannellov predlog *> socialistični voditelji razumeli, da J*m radikalni prvak ne ponuja sporazumevanja, pač pa skuša s temi Ponudbami «dvoriti» socialističnim KAMPALA — Tanzanijske čete in Pristaši «Nacionalne fronte za osvojitev Ugande* so torej zasedli jnpalo in rešili prebivalstvo večletnega krvavega tiranstva Idija A-mina Dade. Po zadnjih poročilih iz ugandskega glavnega mesta kaže, .® je ljudstvo z navdušenjem sprejelo osvoboditelje, na univerzi so ?el0 plesali pozno v noč, čeprav se Je Po mestu še slišalo streljanje, ki Pa je postopoma prenehalo. Ugandski uporniki so se nato zaradi maščevanja vrgli na vse tisto, kar je spominjalo na Aminov režim, pusto-sih so po mestu in zažigali poslopja. včeraj se je prebivalstvo Kampa-!e zbralo na ulicali in trgih mesta vzklikalo novi začasni ugandski volivcem v upanju, da bi ošibil PSI. Več problemov kot sporazum z radikalci pa so vzbudile na seji vodstva PSI kandidature. Predvsem i-me nosilca liste v najmočnejšem socialističnem volilnem okrožju — v Milanu. Vsa povojna leta je bil prvi milanski poslanec Riccardo Lombardi. Craxi naj bi na seji zahteval, naj Lombardiju prisodijo drugo mesto, nato pa celo četrto ali peto. Tedaj naj bi Lombardi zagrozil, da sploh ne bo kandidiral na volitvah. Po ostrem soočanju naj bi dosegli kompromis: v Milanu bo nosilec liste Craxi, Lombardi pa bo prvi kandidat, vendar ne v Milanu, pač pa v Genovi ali v Rimu. Demokristjani nadaljujejo medtem s svojo protikomunistično kampanjo, ker vedo, da se lahko «volilno širijo* predvsem na desnico, kjer tako rekoč nimajo konkurence, posebno še po dokončnem razsulu «demona- THIENE — Strahovita eksplozija, ki je v sredo kmalu po 17. uri skoraj popolnoma razdejala majhno dvosobno stanovanje v pritličju stare hiše v središču Thiena, je zahtevala tri smrtne žrtve: 22-letno Mario An-tonietto Berno, hčerko krajevnega načelnika postaje, 24-Jpuiega Angela Dal Santa iz Chiussana in 28-letne-ga študenta Alberta Grazianija. Vzroki so bili preiskovalcem in gasilcem, ki so prišli na kraj, takoj jasni. Vsi trije, znani somišljeniki in tudi aktivisti «avtonomije», so postali žrtve peklenskega stroja, ki so ga pripravljali za kak atentat. Ta jim je eksplodiral v kuhinji in razmesaril mlade teroriste ter porušil notranje in delno tudi zunanje stene stanovanja. Zračni pritisk je poškodoval tudi parkirane avtomobile, medtem ko so na sosednjih hišah popokale vse šipe, omet pa je prekril dvorišče in tudi pločnike. Karabinjerji in funkcionarji Di-gosa so nemudoma uvedli preiskavo in medtem ko so priprli tudi najemnika stanovanja, 27-letnega delavca Lorenza Bartolija, ki se je po ogledu prizorišča nesreče zate- vladi in njenemu predsedniku Yu-sufu Luleju. Novo vlado sestavlja 14 ministrov, zastopana pa so vsa največja ugandska plemena. V tej začasni vladi pa ni Miltona Oboteja, ki ga je Amin strmoglavil pred o-smimi leti in ki sedaj živi v izseljenstvu v Tanzaniji. Novi predsednik vlade je torej Yusuf Lule, bivši poddekan univerze v Makereru, ki ga opazovalci prištevajo med zmerne. Lule je tudi novi predsednik republike in obrambni minister. Včeraj je imel govor, ki ga je neposredno prenašal tudi radio Kam-pala in v katerem je novi 66-letni predsednik dejal, da bo sklical v najkrajšem času volitve. Lule je tudi pozval ljudstvo, naj se ne ma- cionalov*. Piccoli je tokrat ponovil, da KD ne bo sodelovala s komunisti v vladi, ne sedaj, niti v bodoče, ker gre za «istovetnost» stranke, za njeno «obličje». Zato, da bi bilo v Italiji mogoče vladati v pogojih stabilnosti se Piccoli ponovno vrača k zamisli o spremembi ustave, ki naj bi zagotovila večinskim koalicijam nekaj več od proporčne-ga zastopstva. Vendar je zahtevo omilil s sklicevanjem na nujnost vnaprejšnjega dogovarjanja z ostalimi strankami «ustavnega loka*. Fanfanijev sodelavec Giampaolo Cresci pa je napisal za glasilo struje 'izvleček sklepov sestanka, ki so se ga med drugim udeležili Fanfani, Forlani, Malfatti in Bartolomei. Predvsem poudarja, da »antikomunizem KD ne pomeni gole obrambe oblasti, pač pa želijo ohraniti svobodo*. Zdi se, da bodo s takimi toni šli tudi v volilni spopad. P.P. kel v krožek avtonomistov v Bassa-no del Grappa, so izvedli številne hišne preiskave. Me 1 iskanjem elementov, ki bi jim pomagali ugotoviti vrsto eksploziva. pri čemer je sodeloval tudi vojaški miner, so preiskovalci našli tudi nekaj propagandnega materiala in tudi brzostrelko ter samokres in precej nabojev, zaradi česar so Bartolija obtožili ne le posesti orožja in eksploziv.iega materiala, temveč tudi pripadnosti prevratniški o-boroženi skupini, česar so naprtili tudi Dal Santovi vdovi Marii Chia-ri Sinico, Lucii Dal Bra, ki so ju priprli v pričakovanju izsledkov preiskave, 23-letnemu Corradu Chiari in 25-letnemu Tagliapietru, katerega pa še niso izsledili. Po mnenju funkcionarjev Digosa in karabinjerskih preiskovalcev so vsi trije pripravljali atentat verjetno v Padovi. Domnevajo, da je prav ta skupina, znana po aktivnem političnem delu, pripravila in izvedla številne atentate ne samo v Thienu, temveč tudi v bližnji Vicenzi. Pripominjajo, da so v zadnjem času zabeležili atentate na kvesturo, ne- ščuje in naj preneha s pustošenjem, pri tem pa poudaril, da «bo kriminalcem Aminovega režima* sodilo sodišče. Zato je nova ugandska vlada priredila včeraj pravi lov na moža, kajti nova oblast namerava čim-prej iztakniti Amina in mu soditi. Neki vojaški glasnik je včeraj po radiu pozval vse vojake, ki so še zvesti bivšemu trinogu, naj se v 12 urah vdajo ter pristavil, da je «Idi Amin pobil na stotisoče naših bratov in sestra, pustošil je po državi kot nihče drug na svetu, zato pa zasluži za vse to vislice*. Vojaški glasnik je zato priporočil ljudstvu, naj pove kje se Idi Amin Dada skriva. In res, vsi se sedaj vprašujejo, BEOGRAD — Tudi Jugoslavija se je, tako kot številne države, soočila s težavami zaradi podražitev nafte ter čedalje večje porabe nafte in njenih derivatov, zlasti bencina. Ker tudi zadnje podražitve v lanskem letu niso prinesle pričakovanih rezultatov, kar zadeva porabo nafte in naftnih derivatov, je zvezni izvršni svet na včerajšnji seji sprejel posebne ukrepe, ki naj prispevajo k varčevanju bencina in pogonskega goriva za dizelske motorje. V soglasju z izvršnimi sveti republik in pokrajin je zvezni izvršni svet sklenil, da bo od konca aprila naprej na vseh magistralnih cestah in avtocestah v Jugoslaviji hitrost omejena na 100 km na uro, na regionalnih in drugih cestah pa na 80 km na uro. Z istim sklepom znanci so s streli iz samokresov u-strahovali industrijce in podjetnike, sterilne molotovke pa so eksplodirale pred sedeži strank in združenj, skupina bojevitih avtonomistov pa je ob sobotah zastražila dohode v tovarne in preprečevala delni m 'izvedbo nadur. Za vsa ta teroristična dejanja so si izmenoma prevzemale odgovornost skupine «Proletari armati per il comunismo*. cNuclei comunisti combattenti*. «Ronde pro-letarie*, »Organizzazione operaia per il comunismo*, predvsem pa je bila vedno na manifestacijah v prvih vrstah prav skupina, ki je sedaj izšla zaradi eksplozije peklenskega stroja, aretacij in prijav sodišču, poražena in zdesetkana z »bojišča*. 17 «avtonomistov» aretiranih v Rimu RIM — Med izredno hudimi izgredi v središču Rima, ki so sledili zborovanju pripadnikov »delavske avtonomije*, je policija aretirala 17 oseb. Nad 300 »avtonomistov* se je namreč včeraj zjutraj zbralo na protestnem zborovanju proti valu a-retacij njihovih pripadnikov v Padovi. Po zborovanju pa so se skrajni levičarji razpršili po mestu in z molotovkami napadli nekatere sedeže demokratičnih strank, zažgali avtobuse in avtomobile, razdejali nekatere trgovine. Med spopadom s policijo,'ki je odgovorila na nezaslišane provokacije s solzilci, je bilo tudi nekaj ranjenih. Sporazuma SALT 2 letos ne bodo podpisali WASHINGTON — Kljub temu da se pogajanja za sklenitev sporazuma SALT 2 o omejevanju strateškega orožja med ZDA in Sovjetsko zvezo bližajo koncu, pa je razprava kod se sploh bivši ugandski trinog potika in kakšna je njegova usoda. Včeraj zgodaj zjutraj so ga opazili pri kraju Soroti, 170 kilometrov severno od Kampale, pozneje pa so dobro obveščeni krogi javili, da se je Amin z nekaj sto zvestimi in do zob oboroženimi pristaši utaboril v Jnji, kjer skuša nuditi še zadnji odpor neustavljivemu prodiranju tanzanijskih čet in ugandskih upornikov. Seveda, Amin ne priznava poraza in se je tudi včeraj oglasil od neznano kod ter pozval svoje vojake, naj ne klonijo in naj se borijo proti sovražniku. «Jaz, Idi Amin Dada odločno demantiram vesti, da so ugandski begune, strmoglavili mojo vlado. To je laž. Nikogar v Ugan- je uvedena tudi prepoved za promet osebnih avtomobilov, ki imajo parno registrsko številko vsako prvo soboto in nedeljo v mesecu in vsak ponedeljek, mdtem ko bo za osebne avtomobile z neparno registrsko številko takšna omejitev veljala vsako zadnjo soboto in nedeljo v mesecu in vsak četrtek. Ukrepi ne veljajo za vozila s tujo registracijo. V Jugoslaviji je bilo lani registriranih več kot dva milijona osebnih avtomobilov in približno 400 tisoč tovornih in posebnih vozil. Računajo, da bodo uvedeni ukrepi zmanjšali letošnjo porabo tekočih goriv za o-krog 300 tisoč ton, (vb) RIM — Italijanski zunanji minister Forlani je včeraj sprejel veleposlanika sovjetske zveze Nikito Ri-jova. v ameriškem kongresu glede tega vedno bolj ostra in kaže, da sporazuma ne bo mogoče podpisati v tem letu, ker ga ameriški kongres ne bo ratificiral. Načelnik republikanske manjšine v senatu in republikanski kandidat za predsedniške volitve Howard Baker je včeraj namreč dejal, da je proti sporazumu s Sovjetsko zvezo. To pa je vsekakor bistveno, kajti Carter je upal, da bo v senatu razpolagal z dvetretjinsko večino in se je zanašal prav na Bakerjev pozitivni odgovor, ki bi prepričal tudi o-stale republikance. Skratka, sporazuma SALT 2 letos po vsej verjetnosti ne bodo podpisali in je tudi vprašljivo, če ga bodo sploh tudi prihodnje leto. BEOGRAD — V zveznem sekretariatu za zunanje zadeve je bila včeraj redna tiskovna konferenca. Predstavnik sekretariata Svetislav Vujovič je časnikarjem sporočil, da bo 23. aprila prispel na obisk v Jugoslavijo nizozemski zunanji minister Christoph Van Der Klaauw, nato pa je odgovarjal na vprašanja «Položaj na Bližnjem vzhodu je očitno še bolj zapleten,* je poudaril Vujovič. »Po našem trdnem prepričanju trajnega in trdnega miru na Bližnjem vzhodu ni mogoče doseči brez rešitve bistvenih vprašanj. S di ne sme zaslepiti tako imenovana revolucija,* je izjavil bivši ugandski lfeader ter dodal, da ima ves položaj pod svojim nadzorstvom. Medtem se je po pričevanju nekega ameriškega novinarja zvedelo, da je bilo prejšnji četrtek in petek, ko se je bila odločilna bitka za Kam-palo, ubitih nad 400 libijskih vojakov. Novinar je še dodal, da so libijske čete utrpele tudi ogromno materialno škodo. Novo ugandsko vlado so že priznali Tanzanija, Mozambik in Zambi ja, medtem ko je britanski zunanji minister David Owen dejal, da gle da z veliko «simpatijo» na novo u gandsko vlado, ki je zamenjala dik tatorja Amina, (mč) RIM — Po podatkih statističnega urada ISTAT so se v marcu življenjski stroški povečali za 1,2 odstotka. Sedanji povišek j_ letos najnižji, saj so se stroški januarja povečali za 1,9 in februarja za 1,5 odstotka, kljub temu se je draginjska doklada zvišala že za 8 točk (19.112 lir), do maja meseca pa bo povišek še večji. V gospodarskih krogih z zaskrbljenostjo sledijo razvoju dogodkov, saj so povečanju življenjskih stroškov v marcu botrovale predvsem podražitve v tekstilnem in prehrambenem sektorju .položaj pa se bo v prihodnjih mesecih še poslabšal'zaradi podražitve nafte in obnove cele vrste delovnih pogodb. Že januarja je bilo jasno, da Italija ne bo izpolnila predvidenih načrtov gospodarske rasti in preprečevanju inflacije, sedaj pa je popolnoma gotovo, da se u-resničujejo napovedi najhujših pesimistov, čeprav bomo kot običajno pred volitvami zasledili tudi optimistična predvidevanja. Podražitev nafte bo namreč sprožila pravo verižno reakcijo podražitev od sintetičnih vlaken do električne energije in prehrambenih izdelkov. Če k temu dodamo še vremenske neprilike, ki so prizadele povrtnine, vstop Italije v evropski denarni sistem (le 6-odstotno nihanje vrednosti italijanske lire), nam je popolnoma jasno, da bo treba krepko zavihati rokave, ali bolje: stisniti pas, da lahko preprečimo italijanskemu gospodarstvu polom. Kot običajno se je vlada zganila šele ko sili voda v grlo. Prihodnji teden bodo pripravili načrt za energetsko varčevanje. Ministrstvo za industrijo je pričelo z načrtovanjem že predvčerajšnjim in do sedaj se je izvedelo za predloge, ki so že sprožili negodovanja. Ministrstvo namreč predlaga podobno kot za časa energetske krize leta 1974, zaporo bencinskih črpalk ob sobotah in nedeljah .omejevanje svetlobne reklame in krajši nočni urnik zabavišč. Vse namreč skrbi, da ne bi varčevanje prizadelo produktivnih dejavnosti, marsikdo pa trdi, da so volitve glavni vzrok vladne opreznosti. Prave «sankcije* in manj prijetne pobude, naj bi prišl na dan šele po izidu volitev. Po vsej verjetnosti bodo tudi takrat prizadeli predvsem zasebno porabo, drugih oblik varčevanja in iskanja nadomestnih virov energije pa ne bodo upoštevali. Izpadi e-lektrične energije v zimskih mesecih so bile le dobrodošle nevšečnosti za zahtevo po uresničitvi jedrskega tem mislimo na umik Izraela z vseh ozemelj, zasedenih v vojni leta 1967 in na uresničitev zakonitih pravic palestinskega ljudstva, vštevši pra vico do samoodločbe in vzpostavitve neodvisne palestinske države. Taks ne rešitve ni mogoče doseči brez udeležbe vseh neposredno zainteresiranih strani, vključno PLO kot e-dinega zakonitega in splošno priznanega predstavnika arabskega ljudstva Palestine. Očitno je, da z dvostranskimi aranžmaji tega ni mogoče doseči. Na to opozarja še enkrat sedanje stališče Izraela, izraženo v nedavni izjavi premiera Begina v knesetu.* »V zvezi z izvršitvijo smrtne kazni nad nekdanjim pakistanskim pre-mierom Alijem Butom je glasnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve Svetislav Vujovič dejal, da je predsednik Tito, tako kot mnogi državniki sveta, pozval pakistanskega predsednika, naj smrtne kazni nad Butom ne izvršijo, vendar žal ta poziv, ki so ga narekovali humanitarni motivi, ni bil upoštevan. Časnikarji so zatem Vujoviču zastavili vprašanje v zvezi z intervjujem članice bolgarskega partijskega politbiroja Cole Dragojčeve, ki ga je 5. in 6. aprila nekajkrat ob javila bolgarska televizija. Nanaša pa se na odnose med Bolgarijo in Jugoslavijo. Uradni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve je glede tega izjavil: »Čeprav nisem sezh„ s celotnim besedilom intervjuja cianice politbiroja CK BKP Cole Dragojčeve na bolgarski televiziji, lahko — žal — ugotovim, da je tudi v tem nastopu potrdila in še naprej razvijala znane velikobolgarske teze. Nerazumljivo je, kakšne so lahko pobude visoke partijske funkcionarke sosednje Bogarije, ko dandanes zatrjuje, da makedonskega naroda ni oziroma da so Makedonci Bolgari. Vztrajno zanikanje in prisvaja- programa elektrarn, z izboljšanjem vremena in z nesrečo v jedrski e-lektrarni v Pennsylvanii vsi raje molčijo, da ne bi izzvali negodovanja. Medtem skušajo pristojne oblasti jamčiti čimvečjo varnost v. italijanskih jedrskih elektrarnah, da bi prepričali prebivalstvo, da se v Italiji kaj takega ne more zgoditi. Prihodnji meseci bodo torej odločujoči, saj so se vse zahodne države odločile za energetsko varčevanje, kot običajno pa bo Italija med zadnjimi, ki bo sprejela ustrezne pobude, (voc) Tito sprejel Santiaga Carrilla HERCEGNOVI - Predsednik Tito je včeraj v Igalu sprejel generalnega sekretarja Komunistične partije Španije Santiaga Carrilla in se z LJUBLJANA — »Prepričani smo, da je realizacija proste industrijske cone na italijansko-jugoslovan-ski meji velika priložnost tako za Trst kot tudi za Ljubljano, tako za Italijo kot za Jugoslavijo, da se okrepi vsestransko medsebojno sodelovanje, v interesu prebivalstva na ooeh straneh meje kot tu£i v interesu obeh držav in so med-narodnega sodelovanja nasploh.* Tako je dejal predsednik izvršnega sveta SRS dr. Anton Vratuša v razgovoru s časnikarji po koncu obiska delegacije tržaškega pokrajinskega odbora v Ljubljani. »Dodal bi še, je dejal Vratuša, da so predstavniki nekaterih azijskih in afriških držav, držav z onstran Sredozemskega morja, že pokazali veliko zanimanje za to prosto co- nje naroda opozarja na nespremenjene pretenzije do SFRJ, kar je v nasprotju z večkrat izraženimi željami bolgarsKe strani po dobrih odnosih. Ne glede na takšne nastope, ki so v nasprotju z določili sklepne listine evropske konference o varnosti in sodelovanju ter v nasprotju z dolgoročnimi in trajnimi interesi narodov obeh držav in ki negativno vplivajo na jugoslovan-sko-bolgarske odnose si bo Jugoslavija s svoje strani še naprej prizadevala za razvoj dobrih sosedskih odnosov in sodelovanja z LR Bolgarijo ter se zavzemala za odpravljanje spornih problemov, vendar vedno na podlagi svojih načelnih stališč.* Glede pisanja vietnamskega partijskega glasila Nan Dan* je Svetislav Vujovič odločno dejal, da so napadi tega časnika na jugoslovanski tisk, v bistvu pa na jugoslovansko zunanjo politiko v očitnem nasprotju z dejanskim stanjem, saj je dobro znano, da Jugoslavija v svoji zunanji politiki dosledno izvaja temeljna načela neuvrščene politike in konstruktivno prispeva h krepitvi enotnosti in akcijske sposobnosti neuvrščenih držav. Napadi časnika tNan Dan* so po besedah Vujoviča tudi v nasprotju z normami obnašanj • med prijateljskima državama. Carter namerava obiskati SFRJ BEOGRAD — Glasnik jugoslovan ske vlade je javil, da predsednik ZDA Carter namerava priti na o-bisk v Jugoslavijo. V teku so pogajanja za določitev datuma. Politični opazovalci so mnenja, da bo Carter obiskal SFRJ šele po sestanku z Leonidom Brežnjevom ob priliki podpisa sporazuma «Salt 2». Tudi predsednik Tito se bo medtem se stal s sovjetskim predsednikom njim, kot pravi sporočilo, zadržal v daljšem prisrčnem in prijateljskem pogovoru. Tanjug poroča, da je Car-rillo ob tej priložnosti govoril o pogledih španske KP na aktualna vprašanja razvoja v Španiji in o dejavnosti partije v domovini in v delavskem gibanju. V okviru pogovorov o mednarodnih problemih je predsednik Tito posebej spregovoril o pripravah na naslednje srečanje voditeljev neuvrščenega sveta in v zvezi s tem o dejavnostih Jugoslavije za dosledno u-resničevanje načel in politike neuvrščenosti. Predsednik Tito in Santiago Car-rillo sta izrekla zadovoljstvo nad vse širšim jugoslovansko - španskim sodelovanjem in poglabljanjem prijateljstva med narodi obeh držav, k čemur pomembno prispeva tudi dolgoletno tesno sodelovanje med ZKJ in KP Španije, prežeto z vzajemnim razumevanjem in spoštovanjem. no. Po drugi strani pa nam krogi iz držav članic EGS postavljajo čedalje konkretnejša vprašanja o tem. kdai bo stekla pobuda.* «Mislim, je nadaljeval Vratuša, da bi morali obe državi skrbeti predvsem zato. da bi stekla pobuda, ki je bistveni del osimskega sporazuma. Kar zadeva ekološko zaščito Krasa lahko rečem, da ne Občine SRS o sodelovanju s tujino LJUBLJANA — Skupnost slovenskih občin je podrobno proučila stike, ki jih imajo občine v Sloveniji z lokalnimi skupost-mi v tujini. Redne letne konference te organizacije so se u-deležili tudi predstavniki zamejskih Slovencev. Ugotovili so, da je večina občin to možnost že izkoristila z različnimi oblikami stikov in na ta način prispevala uresničevanju načela o podružbljanju zunanje politike. Poudarili so, da so stiki slovenskih občin z lokalnimi skupnostmi v tujini še posebno pomembni tedaj, ko v teh skupnostih živijo pripadniki slovenske manjšine, izseljenci ali zdomci ali pa ko so takšni stiki zanimivi zaradi gospodarskega sodelovanja. Pri tem so ponovili jugoslovansko načelo, na katerem je Jugoslavija gojila dobre sosedske odnose z vsemi državami, na katero meji. V teh prizadevanjih imajo pomembno mesto prizadevanja za odprte meje, maloobmejno sodelovanje in ne nazadnje tudi stiki slovenskih občin in krajevnih skupnosti s podobnimi skupnostmi na drugi strani meje. (jp) more biti dvoma o tem, da moramo za to vprašanje vsi skrbeti v enaki meri in preprečiti vse, kar bi lahko poslabšalo sedanje ekološko ravnovesje na Krasu. O tem sem že govoril s predsednikom Co* mellijem, ko sem še sestal z njim v novembru in tedaj sem predlagal, naj bi ustanovili skupne organizme, ki bi podrobno proučili to vprašanje, tudi zato, da se odpravijo špekulacije in demagogija na ta račun.* Po drugi strani pa je predsednik tržaške pokrajine Lučio Ghersi v intervjuju, ki sta ga skupno z izjavo dr. Vratuše oddajala koprski in tržaški radio, tako slovenski kot tudi italijanski, nadvse pozitivno ocenil obisk tržaške delegacije v Ljubljani, ki je bil koristen še zlasti za «proučitev nekaterih ključnih vprašanj, ki zadevajo Trst in Ljubljano. Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo*. Ghersi je pri tem poleg industrijske proste cone omenil še zlasti avtocestne povezave ter v prvi vrsti avtocesto Fernetiči Razdrto, ki je nujno potrebna, tudi kot dopolnilo tovornega postajališča pri Fernetičih. V Beogradu umrl Djuro Pucar-Stari BEOGRAD — Včeraj je po kratki bolezni umrl v Beogradu Djuro Puear - Stari. MS« f «w ....—— Razdejanje po eksploziji peklenskega stroja v Thienu, kjer so našli smrt dva fanta in eno dekle BIIHIIiiiii,,,|„||||||||||||t||||||1||,|„„m,ml,Hillu,H,IIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIN iaiiHiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiuiniiinaiitiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|g,|||||||||||||||||||||l,|l|||||||||n|||||||||||||||||||(||1||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||||||||l|l| PO UMESTITVI NOVE UGANDSKE VLADE Po vsej Ugandi lov na Idija Amina Novi predsednik republike je Ymuf Lule, vlado pa sestavlja 14 ministrov Navdušenje prebivalstva v Kampali - Amin zbežal na sever niiiiiiaiiiaiiiaaaiiiiaaaiaaaiiiiaaiiaaaiiaiiaaaaaiaaaaiaaaaaiaaMaiaaaiiaiiiiaaiiiiiaaiiiaiaaaiiiiiiiiiaiiiuiiiiiiiaaiaiaiiiaaiiiaiaiiiaaiiiaiiiiiiiaaiiaaaniaiiiaiiiaaaiiiiiiiiiaiaiiiiiiiiiiiiiiiiiianaiiauiiiiiiiiiiiaiiiiaaiiiaiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiliiii V SILOVITI EKSPLOZIJI V THIENU NEDALEČ OD VICENZE TRIJE A VT0N0MISTI IZGUBILI ŽIVLJENJE PRI PRIPRAVLJANJU PEKLENSKEGA STROJA V razdejanem stanovanju tudi propagandni material in strelno orožje - Vee somišljenikov «autonomie venete» v zaporu uiiiiaiii»iiiiiiinaiiiiaiiiiiiaiaiiaiiiaiii»aiiiiiiaiaiaaiHiinii«iiiiiiiaiiiaaiiiiaiiiiinaaaaaiaiiiaaiaiaiiiii»iii»iiiaiiiiaiiaaaaa»aaaaiiaiaaaaaipaiiii»iia»i»i«ifniiiiiiiaiiaiaaaaaiaaiaia»iiiiiim BEOGRAJSKI ODGOVOR NA BOLGARSKO TELEVIZIJSKO ODDAJO Velikobolgarske težnje v nasprotju z izjavami o prijateljstvu s SFRJ Glasnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve je odgovarjal tudi na vprašanja o stanju na Bližnjem vzhodu, o usmrtitvi Ali Buta in o napadih vietnamskega tiska na Jugoslavijo uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiuiiiiii« ANTON VRATUŠA PO OBISKU TRŽAŠKE DELEGACIJE NA MEDNARODNI RAVNI IZREDNO ZANIMANJE ZA INDUSTRIJSKO CONO Gre za edinstveno priložnost za tržaško gospodarstvo - Skupna prizadevanja za zaščito Krasa - Ghersi pozitivno ocenil obisk S SREČANJA MED PREDSTAVNIKI SKGZ IN DOLINSKIMI UPRAVITELJI Napori za skladen in uravnovešen razvoj teritorija dolinske občine Nove potrebe narekujejo izdelavo variante k regulacijskemu načrtu, ki bo upoštevala spremenjene razmere V torek zvečer sta se na sedežu občine Dolina sestali delegaciji občinskih upraviteljev in Slovenske kultumo-gospodarske zveze. Srečanje spada v vrsto posvetovalnih pobud, ki jih namerava občina izvesti na srečanjih z občani in predstavniki javnega življenja glede izdelave širše variante k splošnemu regulacijskemu načrtu občine Dolina. U-prava si namreč prizadeva, da bi se na podlagi široke razprave izdelal za naše kraje in potrebe učinkovit urbanistični inštrument. Delegaciji sta v široki razpravi obravnavali vsa vprašanja, ki so neposredno v zvezi z novim urbanističnim posegom, in pri tem izhajali iz temeljne ugotovitve, da mora nova varianta upoštevati razvojne potrebe občine na vseh področjih njenega življenja, hkrati pa preprečevati nastajanje neravnovesij, ki bi škodovala skupnim interesom Slovencev in naporom za ohranitev teritorija in nadaljnjo uveljavitev kmetijskih in gospodarskih dejavnosti domačih ljudi. V tem pogledu vsekakor izstopajo nekatera vprašanja, katerih smotrna rešitev bi ob upoštevanju navedenih principov predstavljala jamstvo za uravnovešen razvoj. Sem spadajo ugotavljanje stanovanjskih potreb in umetnosti stanovanjskih gradenj, kar je treba oceniti v luči dejstva, da je treba skrbeti za o-hranitev etničnega ravnovesja v občini. Nadalje je treba opraviti analizo normative za kmetijska področja, upoštevajoč nujnost pospešitve kmetijskega razvoja s, sodobnimi o-blikami. V okviru prizadevanja, da se pospeši gospodarsko rast domačih dejavnosti, je potreben pregled razvojnih teženj krajevne obrtniške in trgovske proizvodnje, pri čemer mora nova varianta te potrebe upoštevati. Delegaciji sta soglasno poudarili, da je treba z odločnimi, normami onemogočati, da bi še naprej prihajalo do nezadržnega odtujevanja slovenske zemlje. Pri tem je pomemb- 24. t. m. proslava v Rižarni Osrednja proslava 25. aprila, osvoboditve in zmage nad naci-fašizmom, bo tudi letos v Rižarni v skupni priredbi tržaške občine in pokrajine. Manifestacija v prostorih edinega uničevalnega taborišča v Italiji, ki je zato narodni spomenik, bo v torek, 24. t.m., z začetkom ob 17. uri. Svojcem žrtev nacističnega zverstva, borcem za svobodo in demokratičnemu občinstvu bodo spregovorili župan Cecovini, predsednik pokrajine Ghersi, zastopnik deželne uprave (najbrž predsednik deželnega sveta Colli in slovenski svetovalec, za katerega se bodo dogovorile svetovalske skupine občinskega in pokrajinskega sveta. Kot običajno, se bodo žrtvam poklonili tudi s krajšimi verskimi obredi, katoliškim, židovskim in pravoslavnim. no, da so ljudje obveščeni in da organizacija in društva naredijo vse, kar je v njihovi moči, da z raznimi pobudami informativnega značaja seznanjajo prebivalstvo s to problematiko, ki je za bodočnost občine življenjskega pomena. Prav tako sta delegaciji ocenili srečanje kot izredno pozitivno in izrazili potrebo po še pogostejših medsebojnih sestajanj. PDUP za globalno zaščito Slovencev v Italiji Tržaška federacija PDUP je objavila dokument, v katerem izraža solidarnost s slovensko manjšino ter obsoja sramotno šovinistično in nacionalistično kampanjo, ki »jo vodijo MSI in široki sektorji Liste za Trst, tiho pa jo favorizira tudi Krščanska demokracija*. PDUP poziva vse demokrate k mobilizaciji in boju proti tej kampanji, za mir in sodelova- nje s sosednjo Jugoslavijo, za globalno zaščito slovenske manjšine in za izvajanje osimskih sporazumov. Kmalu ustanovitev odbora KPI za zahodni Kras Prejšnji teden so se sestali člani vodilnih odborov štirih krajevnih sekcij komunistične partije zahodnega Krasa in sicer iz občine Devin-Nabrežina, iz občine Zgonik, s Proseka - Kontovela in iz Križa. Govor je bil predvsem o ustanovitvi koordinacijskega odbora štirih sekcij, ki bi upravljal skupno partijsko i- movino. Dalje so se strinjali s predlogom, da bi bilo nujno čimprej organizirati posvet o globalni zaščiti Slovencev v Italiji in predloženih zakonskih osnutkih, da bi nudili prebivalcem tega predela stvarne in jasne poglede o tako pekočem vprašanju. Vsaka sekcija se stalno sooča z določenimi vprašanji (kot mladinska problematika, politično izobraževanje itd.), ki so si med sabo podobna. Zato so sklenili, da bodo za rešitev teh nastopili skupno. Med razpravo je prišlo na dan dejstvo, da je sodelovanje med sekcijami potrebno in pozitivno. Kljub vsemu pa ima vsaka sekcija še svojo stvarnost in svoja specifična vprašanja, ki jih mora sama reševati. PRIPRAVE NA EVROPSKE VOLITVE «Union Valdotaine» odložila sklep o volilnih zavezništvih Šele prihodnji teden izbira med «melonarji» in SSk - c* T ‘ er : - r -t POSLUH DOUNSKE UPRAVE ZA POTREBE SKUPNOSTI ..fs Občinski dom in nova telovadnica pri Domju Telovadnico bodo dogradili še pred začetkom novega šolskega leta - Dom bo namenjen prav vsem V zastareli telovadnici osnovne šole pri Domju je bil sinoči javni sestanek, na katerem je župan dolinske občine Edvin Švab v spremstvu podžupana Marina Pečenika ter odbornika za šolstvo Stojana Sancina postregel res zajetni množici domačinov in prebivalcev La-kotišča, Frankovca in Krmenke z razveseljivima novicama. Ob poslopju, ki zajema v pritličju slovensko ter italijansko sekcijo otroškega vrtca in oddeljene razrede slovenske osnovne šole «1-Trinko Zamejski* (ki pa se van bodo preimenovali v osnovno šolo »Mara Samsa* pri Domju), v prvem nadstropju pa italijansko o-snovno šolo, oziroma v neposredni bližini zgradbe, v kateri je indijanska nižja srednja šola, bodo do Včeraj se je srečala z Abrahamom ALMA iz Križa Ob tem jubileju ji toplo čestitajo in ji želijo mnogo sreče in zdravja v nadaljnjem življenju sin Peter, mama, brat z družino, Danica in prijateljica Alma. •■IfllMItlllimitlllllllUltlllllllllllllltiillliillMIIIItlimiltlllltllllimillllllHIIIIIIIHIIIIIMItMlllltllimHIIIIIMlIll SLOVO OD IGNACA MARCA Včeraj so v Nabrežini pokopali Ignaca Marca, uglednega sloveiv-skega trgovca in požrtvovalnega delavca v korist slovenske narodnostne skupnosti, še posebno pa v korist najmlajših. Skozi tri desetletja je namreč kot eden najbolj aktivnih odbornikov Slovenskega dobrodelnega društva bil glavni organizator kolonij najprej v Repentabru, nato pa v Devinu in v Nabrežini. V to svoje delo je vložil ves svoj entuziazem, pa tudi svoje strokovno znanje, ki mu je bilo potrebno, da bi kolonija lahko shajala ob pičli podpori italijanskih oblasti. Ignac Marc je bil tudi kmalu po vojni med ustanovitelji Slovenske demokratske zveze, nato pa aktiven član Slovenske skupnosti, pozneje pa tudi med soustanovitelji Slovenskega gospodarskega združenja. Toda tudi v političnem in javnem delovanju mu .je bilo gibalo isto: pomagati sočloveku. To je de lal tiho, skoraj neopazno: otepal se je prestižnih funkcij, a se ni nikoli umaknil, ko .je bilo treba trdo delati. Prav zaradi njegove skromnosti, skoraj bi rekli boječnosti, je njegovo ime le redkokdaj bilo o-menjeno v časopisju. To pa samo še povečuje njegove zasluge in pomen njegovega vseskozi nesebičnega dela. Te njegove odlike sta na včerajšnjem pogrebu v Nabrežini podčrtala tudi prof. Artač v imenu Slovenskega dobrodelnega društva in dr. Zorko Harej v imenu Slovenske skupnosti. Ignac Marc je odšel tiho, kot je tiho živel. Kljub svojim 75 letom je bil do zadnjega zelo aktiven, tako da je njegova nenadna smrt še bolj hudo prizadela vse, svojce in prijatelje. Na koncu naj še omenimo, da je bil pokojni velik prijatelj našega dnevnika, ne samo kot bralec, ampak tudi kot reden obiskovalec naših izletov. Prav na dan pred smrtjo je prejel vizum za Poljsko, ki jo je nameraval obiskati s Primorskim dnevnikom. Pokojnikovi ženi Stani ter hčerkama Mariji in Živki tudi naše iskreno sožalje, (tm) Na pobudo tržaške pristaniške u stanove in v sodelovanju s šolskim skrbništvom so te dni predvajali na nekaterih italijanskih in sloven skih osnovnih in srednjih šolah film o tržaškem pristanišču. Pobuda je žela velik uspeh, saj so film predvajali kar 82-krat, skupno pa si ga je ogledalo 7.720 učencev in dijakov. Sindikalne vesti Na svoji zadnji seji je sindikalno vodstvo podjetja FIAI - CGIL - ACT obravnavalo obrekovalno in neutemeljeno kampanjo proti omenjenemu konzorciju in poudarilo, da se je v tej kampanji zlasti angažirala Lista za Trst s podporo fašistov in kakega samozvanega avtonomnega sindikalista. Res je, poudarja vodstvo, da se konzorcij srečuje z nekaterimi težkimi vprašanji, to pa terja še večjo podporo političnih in sincjljkalnih sil ter ..delavcev samih. Pri tem sindikalno vodstvo opozarja uslužbence, da otistaja možnost komisarske uprave air spremembe v vodstvu ACT, in to ne v prid u-službencev ali za rešitev številnih vprašanj, temveč za vzpostavitev prejšnjih klientelarnih odnosov. začetka prihodnjega šolskega leta 1979/80 zgradili novo, občinsko telovadnico. Ustrezna finančna sredstva so že bila zagotovljena: od skupnega potrebnega zneska 150 milijonov lir bo 56 milijonov prispevalo prosvetno ministrstvo, 70 milijonov je obljubil vladni komisariat, ostalo vsoto pa bo krila dolinska občina. Gradbena dela se pričnejo že prve dni prihodnjega meseca. Z uresničitvijo novega objekta bodo občinski upravitelji ujeli dve muhi na mah: vsaj za nekaj let bodo rešili žgoče vprašanje utesnjenosti otroškega vrtca. Ta sestoji le iz dveh manjših učilnic, ki pa (tudi zaradi nezadostne sončne svetlobe) ne ustrezata potrebam; vrtec se bo raztegnil na zdajšnjo telovadnico, ki jo bodo razdelili na dva dela. hkrati pa ohranili sedanje prostore vrtca. Občinska uprava seveda že misli na izgradnjo novega vrtca, toda zaenkrat ji primanjkuje denarja, saj bi pobuda terjala kar 200 do 250 milijonov lir. Novo občinsko telovadnico, ki bo trajno na voljo šolarjem, so nameravali prvotno zgraditi kot prizidek k italijanski srednji šoli, s čimer bi bili izdatki nižji, vendar to ni mogoče; s prizidanim-bi bilo tre ba seči v globino pol metra na zemljišče, ki je last države ter ga upravlja avtonomna ustanova za ljudske hiše, pristojni funkcionar pa noče izdati zadevnega dovoljenja. Nič manj ni pomemben načrt za občinski dom, ki bo pomenil ideal no dopolnilo k osredniima občinskima družbenima strukturama, to je športnorekreacijskemu in kulturnemu centru v Dolini in Boljun cu. Dom bo stal na površini 700 kvadratnih metrov (zemljišče bo, žal, treba razlastiti) med staro in no vo, hitro cesto, ki se vijeta proti Dolini, med restavracijo Sonja in spomenikom. Župan je izrecno naglasil, da bo objekt namenjen vsem brez razlike, s čimer je očitno ho tel poudariti, da tudi italijanskim prebivalcem tega območja, ki jih je tu čedalje več. Na sinočnjem sestanku sta bila tudi arhitekta Giovarruscio in Lu parelli, ki jima je bila zaupana izvedba načrta za občinski dom Po udarila sta, da gre za prvi primer uresničitve s Kino SPDT prireja v foyerju balkona Kulturnega doma fotografsko razstavo znanega slovenskega fotografa JAKE ČOPA pod naslovom RAJ POD TRIGLAVOM Otvoritev razstave bo ob prisotnosti avtorja v petek, 20. t-m., ob 18. uri, trajala pa bo do torka, 24. aprila. Vabljeni vsi! Pje za otroke v Zg. Gorjah in Savudriji. Informacije in vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/III od 9. do 12. dfe, tel. 744-249. Razstave La Cappena Underground 18.00— 20.00—22.00 «Una calibro 20 per lo specialista*. Režija Michael Cimi no. Clint Eastwood. Ariston 16.00 «Lo specchio* Andreja Tarkovskega. Barvni film. Ritz 15.30-17.40-20.00-22.15 «Giallo napoletano*. M. Mastroiani, D. Muti, R. Pozzetto, M. Piccoli. Barvni film. E Jen 16.00-18.00—20.00—22.15 «11 te-stimone*. A. Sordi, F. Noiret. Barvni film. Grattacielo 16.30 «L'Umanoide». Fan tastični film. Excelsior 16.00 «California suite*. Jane Fonda, \Valtei Matthau, Bill Crosby. Michael Caine. Fenice i5.30—22.00 «11 cacciatore*. Robert De Niro. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Nazionale 15.00 «Pete:- Pan*. Sledi «11 cavallo tatuato*. Walt Disney. Mignon 16.00 «Ufo robot contro gli invasori spaziali*. Filodrammatico. Danes zaprto. Cristaiio 16.00 «Taverna Paradiso*. Silvester Stallone. Barvni film. Moderno 16.30—19.00—21.30 «Super-man». Marlon Brando. Barvni film. Aurora 16.31 «11 gatto e il canarino* Barvni film. Capitol 16.30-19.00—21.30 «Super-man*. Marlon Brando. Barvni film. Vittorio Veneto 16.00—21.30 «Dove vai in vacanza*. Barvni film. Volta Milje 17.00 «Forza dieci da Navarrone*. Barvni film. Verdi - Milje 17.00-19.00—21.00 «L’uomo che fuggi dal futuro*. Režija George Lucas. Donald Plea sance, Robert DuvaU. Izleti Planinska sekcija Sloga vani na velikonočni ponedeljek, 16. aprila, na izlet na Slavnik. Zbirališče ob 9. uri v Skadanščini (desno od ceste Kozina-Reka). SPDT prireja 16. aprila tradicionalni velikonočni izlet. Zbirališče bo ,(}b 7J50 pred glavno avtobusno po Letaj jo, cilj izleta pa je Slavnik. Hoje od, Skadanščin« je- peibližno 2 uri. VaUljeni vsfV T»!tobMd'T}ttižme. < Slovenskem klubu, Ul. sv. Fran-ska 20, I. nadstr. razstavlja svoje novejše risbe Ivo Petkovšek. Ur-od 8. do 12.30 in od 14. do 19. ure v galeriji Kulturnega doma v Tr-r.u’ GL Petronio 4 razstavlja Jože uha 31 grafičnih listov. Razna obvestila Rdeča zvezda in ŠK Kras fic eiata na velikonočni ponedeljek n • 1979) s pričetkom ob 15. uri 1 . dvorišču gostilne Grilanc v Sa-o d. ples z ansamblom L. Furlan, vnfif™ že^ta društvi obuditi stari .kl običaj. Poskrbljeno bo za pi-nahin jedač0- Vabljeni! ured i f Sindikata slovenske šole je za svoje člane vstop v gro-ln u trgovino Ingros v Trstu, v • Macelli 3. Kogar zanima, naj zglasi v tajništvu Sindikata BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P.'A. TRST - ULICA F FILZI 70 - S 61-4,36 SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 12. 4.1979 Ameriški dolar 840,50 Funt šterling 1761).- Irski funt šterling 1650.— Švicarski frank 480.— Francoski frank 192,5 Belgijski frank 26,50 Nemška marka 436.- Avstrijski šiling 60.— Kanadski dolar 670.— Holandski florint 403.— Danska krona 150.— Švedska krona 185.— Norveška krona 155.— Drahma 22,50 Mali dinar 39,- Veliki dinar 39.— MENJALNICA vseh tujih valut Včeraj - danes Danes, PETEK, 13. aprila Sn 1DA i«1]? vzide ob 5.24 in zatone ob n» V' -T Dolžina dneva 13.34. — Lu-Vzide ob 19.50 in zatone ob 6.05. Julri. SOBOTA 14. aprila VALERIJA y^me včeraj: najvišja temperatura 19» St®pinie, najnižjc. 12,2, ob 13. uri u-L.^topinje, zračni tlak 1011,1 mb "Jen. vlaga 28-odstotna, nebo 5/10 fjOblačeno, veter 27 km/h se-Vzhodnik, sunki 38 km/h, morje rahlo raze" 12 stopinj. rahlo razgibano, temperatura morja ROJSTVA IN SMRTI si,, j.*? D- in 12. aprila se je v Tr-oseb^1*0 ^ otrok, umrlo pa je 34 Pi^DILI SO SE: Lorenza Villini, N apet Krumi, Cristina Cassio, ci»n?y Gaspari, Anna Šušteršič, Lu-r» rJ°B,erGd°, Michela Frau, Chia-lesoo Giovanni, Michela Grassi, A-Dnip ?dra Tedesco, Maria Silvia T Arte, Sandro Bettoso. GMRU SO: 74-letni Stefano Mo-letni '"'etni Michele Mancuso, 79-rvr., ‘Guigi Tecchi, 76-letni Giuseppe poi- ardo- TLletna Angela Trento • Giassi, 69-letna Giustina Pan-mnfi Vd' K°e°i- 75-letna Fioretta To- toni,!r"n.por- Moliterni, 72-letna An-isani vd. Mura, 82-letn ria Tuzzi vd. Luisa, 78-^fgri vd. Veronesi, 55-ni a~ ,°vacic vd. Kermolj, 7i-ici-7ai.ngeo T°nini, 81-letna Caterina r. vd SimAnin OO I/iDrtrio Simonic, 93-letna Vittoria aneta vd, Ferrante, 54-letni Vladimiro Koscica, 71-letna Valena Mokole por. Cossutta, 77-letnj Vittorio Scamperle, 70-letna Anna De-pangher vd. Cavallini, 80-letni Olin-do Pascotto, 80-letna Giacomina Pe-truzzi vd. Rubieri, 65-letni Mario Cavalieri, 66-letni Armando Picek, 79-letni Giovanni Guarnerj, 66-letni Fabio Tedeschini, 74-letni Antonio Massarotto, 92-letna Giovanna Mac-nich vd. Štolfa, 50-letni Dulio Boc-chi, 93-letna Giovanna Južna vd. Ciacchi, 74-letna Olga Rossi vd. Anastasia. 64-letni Renato Zancan, 52-letni Bruno Verita, 71-letna Anna Pelos vd. Benci, 72-letna Laura Fac-canonj por. De Palma, 84-letna Anna Tuljak vd. Tugliach. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Ul. Soncini 179, Ul. Revoltella 41. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.3Q) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como 1. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732-627. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228 124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225 141 Božje polje: Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 200-121: Sesljan: tel 209-197: Žavlje-tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. V prosvetnem domu na Opčinah so razstavljene partizanske grafike. Razstava, ki sta jo priredila PD Tabor in openska sekcija VZPI-ANPI, bo odprta do vključno ponedeljka, 16. aprila, po sledečem urniku: ob delavnikih od 17. do. 19. ure, v nedeljo in ponedeljek pa od 10. do 12. in od 17. do 20. ure. Mali oglasi TRI LETA ŽE ČAKAJO NA POIMENOVANJE ŠOLE Medrazredni svet želi osnovno šolo v Štandrežu poimenovati po Franu Erjavcu OSM1CA — Dušan Radovič iz Nabrežine 138/A toči belo in črno doma-- čo kapljico. PRODAM dva nova šotora za štiri osebe češkoslovaške izdelave. Naslov: Milan Modrijan — Tržaška : 30 — 66230 Postojna. PRODAM ali zamenjam lesene smuči, izdelane med NOB v partizanski delavnici. Ponudbo na uredništvo Primorskega dnevnika v Gorici. GOSPODINJAM, ki imajo popoldne dovolj prostega časa (in denarne probleme), nudimo možnosti dobrega in takojšnjega zaslužka. Ponudba velja tudi za moške. Telefonirati na (0481) 882-112 ob delavnikih med 13. in 15. uro. V ŠTANDREŽU prodajam enostano-vanjsko hišo. Načrt za dograditev hiše je .le odobren. Prostor v pritličju je pripraven za skladišče ali obrtno delavnico. Telefonirati na štev. 89-479. ODDAM v najem majhen vinograd nad Grljanom lahko dosegljiv z vozilom. Ponudbe pod šifro — Vinograd. ZA 60.000 lir mesečno oddam pošteni osebi v najem opremljeno sobo s kopalnico in telefonom. (Predmestje). Ponudbe pod šifro — Soba. ZAMENJAM dvosobno družbeno stanovanje v Novem Beogradu za večje na slovenski obali. Pisati na ADIT (Sedmak) P.P. 9 — Sežana. UGODNO prodam trisobno prazno stanovanje Altura. Tel.: 227372. KDOR IMA doma šotor ali opremo za taborjenje, ki ju ne rabi več. naj stopi v stik s TPK Sirena, telefon 417697. Iščemo tudi gumi ! jasti čoln (gommone) po možnosti | z motorjem. V DOLINI na št. 320 dam v najem ! dobro vpeljan frizersk: salon. Za- I interesirani lahko telefonirajo na številko 228213. PRODAM motorno kolo «ducati 350» v zelo dobrem stanju. Telefonirati v jutranjih urah na šte Vilko 200407. JUKEBOX «AMI» v dobrem stanju 450.000 lir, prodaj bar »Canari nn» na Opčinah. PRODAM dobro ohranjeni otroški voziček. Telefonirati 272595 po 20. uri. PRODAJAM zvočniku Whaffrdale glendale 3XP v zelo dobrem stanju. Telefonirati 794672 int. 23 v večernih urah (po možnosti četr-tek cjli petek). RIHARD ŽIVEC iz ^olildrovice je odprl osmico; toči" pristno črno in belo vino. KUPIM rabljeno ženski kolo. telefon 213034. ZARADI bolezni v družini oddam psa boksarja 2 leti starega osebi (ljubitelju živali). Tel. 825049. MLAD zdravnik išče v najem pro store primerna za ambulanto. Rojan Greta - Barkovlje. Tel. 416615 ODBOR ljudskega ooma iz Križa išče novega najemnika za gostilno. I 'JI V spomin na Stanka Franoviča daruje Albina Bavčar 10.000 lir za spomenik NOB iz Skednja, s Kolon-koyca in od Sv. Ane. Namesto cvetja na grob Zore Preši daruje Olga Ban 5.000 lir za Glasbeno matico. Za PD Rovte - Kolonkovec darujejo: N.N. 5.000 lir, Marija Fabjančič 6.000, Olga Sluga 5.000, N.N. 10.000, Lozar 5.C00, Zorka Debeliš 5.000, N.N. 5.000, N.N. 5.000, Anica Sluga 10.000, N.N. 10.000, Pepca Švara 1.000, Jakomin 10.000, druži- na Sgubin 20.000, družina Stančič 10.000, družina Starc 10.000, Gior- gia Žiberna 10.000, Ana Flego 10 tisoč, Pepca Švara 2.000, Pepca Luin 2.000, Olga Sluga 10.000, Mal-vina Zoren 2.000, Roža Komar 5.000, N.N. 10.000 Jakomin 4.500 in družina Cergol 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Zore Pre-slove darujeta Danica in Aleksander Giorgi 10.000 lir za Dijaško matico. Ob priliki festivala Unita in Dela 1978 v Saležu daruje sekcija KPI «Just Pegan* - Zgonik 30.000 lir za spomenik padlim v NOB v Repniču. Ob priliki praznika 8. marca darujejo žene iz Repniča 40.000 lir za spomenik padlim v NOB v Repniču. Namesto cvetja na grob Ignaca Marca darujejo za Slovensko dobrodelno društvo: dr. Stanko Pavlica 20.000, dr. Drago Gantar 20.000, Sonja Šajn 20.000, družina Libera Po-lojaca 50.000, Miranda Srebernik 10 tisoč, prof. Ivan Artač 10.000, Majda Ostan 10.000, Irena Srebotnjak 10.000, Josipina Pertot 10.000 in On-dina Pavletič 10.000 lir. V počastitev spomina Zore Preši darujeta Majda in Irena Srebotnjak 10.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V počastitev spomina Emilije Pe-taros iz Boršta darujeta družini Pe-taros in Rojc 10.000 lir za PD Slovenec. Namesto cvetja na grob Ignaca Marca darujeta Rudi in Neva Pahor 20.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V počastitev spomina Ignaca Mar-t daruje Pavla Kukanja 10.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. Namesto cveria na grob Zore Preši darujeta Dana in Boris Možina 10.000 lir za poimenovanje o-snovne šole v Skednju po Ivanu Grbcu. V počastitev spomina Ignacija Marca darujeta Učka in Dušan Ker že 10.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Ignaca Marca daru jeta Livio in Silva Valenčič 10.009 lir za Šentjakobsko kulturno društvo. Šolsko poslopje v Štandrežu Medrazredni svet štandreške slovenske osnovne šole je na . svoji seji 2. t.m. preučil do sedaj opravljeno delo v zvezi s poimenovanjem šole po slovenskem pisatelju Franu Erjavcu. Svet ugotavlja, da je bila ustrezna prošnja poslana pristojnim oblastem že pred tremi leti, in sicer 22. septembra 1976. leta. člani sveta se zato sprašujejo, kje je njihova prošnja obtičala in komu koristi, da prošnji niso še ugodili. Vse kaže, da je zaradi malomarnosti kakega uradnika, hote ali nehote, obtičala prošnja v kakem u-.radpiškeu} vreda-ki. T?ato.. pozivamo PrisJpjti&Shl&sth ifbj.čimprej ugodno odgovorijo na zahtevo v prošnji, da r,e bsmo prisiljeni sklepati, da je vse,, kar je slovenskega, drugorazi reduo in da zato lahko čaka v nedogled. Naj omenimo še to, da je država v okviru pooblaščenih odlokov dala možnost staršem in učiteljstvu, da z medsebojnim sodelovanjem pripomorejo k najboljšemu uspehu šole. Ko pa do takšnega sodelovanja Prtoe,. vse skupaj obtiči na mrtvi točki in to zaradi malomarnosti odgovornih dejavnikov. Končno imenovanja v upravni svet konzorcija Po večmesečnem zavlačevanju je prišlo te dni končno do imenovanja predstavnikov članic v upravni svet konzore ja za industrijski razvoj Tržiča. Predsedniško mesto -bo zaenkrat (menda do prihodnjega meseca) obdržal Romani, medtem ko je bilo podpredsedniško mesto zaupa-no Paolu Padovanu, ki je obenem tržiški podžupan. V konzorciju bo zastopal manjše občine tržiškega območje, medlem ko bosta predstavnika tržiške občine Bruno Zuppan in Franco Marzano. Predstavnik IRI je Roberto Balestra, trgovinske zbornice Delio Lupieri, pokrajine pa Pio Barbariči. V razsodišču sta En-zo Volli in Marco Zannolla. Razprava o deželnem razvojnem načrtu Goriški občinski svet se bo znova sestal v petek, 20. aprila ob 18.30. Obravnaval bo dokument dežele Furlanije - Julijske krajine «Predlo-gi za sestavo razvojnega in finančnega načrta 1972 - 1982». nastopil v monologu Jaz in Maja-kovskij, «I0 e Majakovskij*. Predstavi bosta v mali dvorani Ginnastica Goriziana, s pričetkom ob 21. uri. OBVESTILO Med velikonočnimi prazniki bo občinski bazen zaprt od sobote, 14., do vključno torka, 17. aprila. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE v TfcSTirv" ;“T v sodelovanju • — in ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA Slawomir Mrožek GRBAVEC (Garbus) Igra v dveh dejanjih Prevod NIKOLAJ JEŽ Scena SVETA JOVANOVIČ Kostumi ALENKA BARTLOVA Glasba DARIJAN BOŽIČ Jezikovno vodstvo JANKO MODER Dramaturg MOJCA KREFT Režija MILE KORUN V sredo, 18. aprila, ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v GORICI (goriški abonma) Srečanje delegacij ANPI iz Tržiča in San Rema V nedeljo, 15. aprila pride na uradni obisk v Tržič delegacije sekcije ANPI - VZPI iz San Rema, ki jo bo vodil župan tega mesta. Delegacijo bo v Tržiču sprejel enotni protifašistični odbor. Delegacija iz San Rema bo obiskala tudi županstvo, kjer jo bodo sprejeli župan, odborniki in svetovalci ter predstavniki strank. Srečanje sodi v okvir praznovanja dneva odporniškega gibanja ter stikov med obema mestoma, ki so se pričeli lani, ko je na pooblastilo prefektumega komisarja, ki je takrat vodil občinsko upravo, delegacija enotnega protifašističnega odbora v septembru obiskala ta kraj na Rivieri ter njenim predstavnikom prinesla pozdrave Tržiča. Gostje bedo položili venec k spomeniku padlim za osvoboditev, potem pa bodo odpotovali v Trst in se poklonili žrtvam v Rižarni. NA POBUDO GORIŠKE OBČINSKE UPRAVE Vodič o zgodovini in nrhitekturni vrednosti stavbe županstva Tekst je napisal Fulvio Monai, slike pa posnel Arduino Altran Goriška občinska uprava je izdala deseti zvezek posoških turističnih potovanj, ki prikazuje županstvo. Tekst je napisal Fulvio Monai, s fotografijami v čmobeli tehniki pa opremil fotograf Arduino Altran. Na tridesetih straneh majhnega formata je v zgoščenih besedah opisan nastanek občinskega sedeža, njegova notranjost ter kasnejše prizidave. Kakor je v u-vodnetn tekstu zapisal župan De Simone, je knjižica namenjena mladim. študentom in gostom našega mesta. _ Goriškega županstva ni težko najti. Obiskovalec, ki je prvič prišel v naše mesto, ga zagleda z glavnega goriškega križišča, ob katerem stojijo Verdijevo gledališče, poslopje hranilnice in hiše neke zavarovalnice, ki jo bodo, ravnokar ponovno in v prenovljeni obliki odprli. S tega križišča se kot skozi daljnogled odpira pogled na pročelje občinskega sedeža. Poslopje so po načrtu Nicola Pacassija zgradili 1740. leta. Svoje delo je Pa-cassi opravil po naročilu grofov Attems. v Zanje je zgradil tudi palačo na Kornu, kjer je- sedaj vojni muzej, slikarska galerija in dvora- niuiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|lnill|,l|IMI|„lt1|llinilfrlllll|||n||||||||||||||H||||||m|||||n||||n PO NEDAVNEM SREČANJU V TOLMINU Trdnejše vezi med mladimi s Tolminskega in iz zamejstva Na sestanku so se dogovorili o bodočem sodelovanju, posebej pa o mladinskem seminarju, ki bo maja v Bovcu Globlja preučitev možnosti sodelovanje med mladimi s Tolminskega ter Beneške Slovenije, oziroma Goriške, je bila tema razprave, na sestanku, ki se je vršil pred dnevi v Tolminu, med predstavniki mladinskega oidbora pri Slovenski kul tumo-gospodarski zvezi ter člani predsedstva OK ZSMS Tolmin ter Komisije za mednarodne odnose pri občinski konferenci Delegaciji sta na sestanku pregledali dosedanje opravljeno delo in to še posebno v zadnjem štirimesečnem obdobju, ter ugotovili, da je sodelovanje doseglo zadovoljivo raven. Dovolj zgovorno je pač dejstvo, da so stiki in skupne akcije postale stalne in vsestranske. Posebno vzpodbudno pa je. da je prišlo do večjih in zahtevnejših skupnih pobud med-, mladimi iz Benečije in TolrfuHa/' ^81 katŽfrb tolminsko področje geogrerskmčiprer redno gravitira. Opaziti pa je tudi pri vsem tem naraščanje zainteresiranosti mladih Tolmincev za sodelovanje z mladimi iz zamejstva. Predsednik OK ZSMS Drago Podobnik in predsednik komisije za mednarodne odnose, Jože Holč, ki sta vodila tolminsko delegacijo, sta ugotovila namreč, da posamezne o-snovne organizacije ZSM na Tolminskem se neposredno v zadnjem odboju zanimajo tudi za probleme slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, posebno na za vprašanja v Beneški Sloveniji. Člani cbeh delegacij so naknadno izdelali glavne smernice bodočega sodelovanja. Med konkretnimi pobudami naj omenimo le mladinski seminar, ki bo meseca maja v Bovcu in na katerem bodo prisotni tudi mladi iz Benečije. Pred sestankom z OK ZSMS sc član; mladinskega odbora SKGZ na šolskem v centru v Tolminu imeli daljši razgovor s tamkajšnjimi di- jaki o sedanjih vprašanjih slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. na za komorne prireditve, ter poletno rezidenco v Podgori. Pacassi je nadalje avtor vodnjaka na Travniku ter spomenikov na dvorišču Attemsove palače na Komu. 1907. leta je poslopje kupila občinska u-prava ter v njen namestila svoje urade. V osrednjem poslopju je vrsta reprezentančnih uradov, h katerim vodi dvojno stopnišče. Zelo lepa je veranda v prvem nadstropju, od koder je dohod v belo dvorano, kjer se sestaja občinski zbor. Na obeh straneh so še druge reprezentančne sobe, vštevši pisarna prvega občana. Po stenah visijo oljnate slike prvih občaoGv. Ob glavnem objektu so zgradili še nekaj novih. Na trg pred županstvom je obrnjeno pročelje sejne dvorane, na dvorišču pa sta nova objekta, v katerih so uredili številne občinske službe. • Goriško občinsko podjetje sporoča, da bodo avtobusi v nedeljo, 15. t.m., vozili po prazničnem voznem redu, z opoldanskim premorom približno od 12.30 do 14.30. Na progi 6 (za pokopališče) bo veljal poseben vozni red. • Ravnateljstvo bolniške blagajne za obrtnike sporoča, da so te dni začeli razdeljevati članom prospekt, ki pojasnjuje, kako bo delovala osnovna zdravstvena služba. Ravnateljstvo nadalje opozarja obrtnike in upokojence, ki ne razpolagajo s potrdilom o vpisu v blagajno ali ki niso poskrbeli za vsakoletno žigosanje, da to lahko uredijo v uradih bolniške blagajne. Veljavno potrdilo o vpisu je namreč pogoj za izbiro zdravnika pri osnovnem upravnem centru zdravstvene oskrbe (SAUB). Urnik trgovin za bližnje praznike Zveza trgovcev je objavila umik trgovin za veliko noč, 25. april, prvi maj ter za dneve med temi prazniki. Tako bodo na velikonočno soboto vse trgovine odprte, mesnice bodo odprte tudi popoldne, peki pa bodo spekli kruh za tri dni. Na veliko noč bodo vse trgovine zaprte. V ponedeljek, 16. aprila bodo zaprte vse trgovine razen cvetličarn, ki bodo odprte samo dopoldne. V sredo, 18. aprila so trgovine, ki imajo ta dan prost,, laldto ,odprte., Prav tako so -feftlo-v i«bb v« v Irsic EXCELSIOR 16.30—22.00 «Superman» PRINCIPE 17.30—22.00 «11 paradiso puo attendere» Nova Gorica in okolica S°ČA — Nova Gorica: 18.00 «Sne-guljčica in sedem palčkov* — risanka in ob 20. uri «Charleston». Ital. film. SVOBODA — Šempeter: 18.00—20.00 »Človek iz Virginije*. Italijanski film. DESKLE: 19.30 «Ljubica». Jugoslovanski film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Pontom & Bas-si, Raštel 52. tel. 83-349. Prispevki Namesto cvetja na grob Valerije Košute daruje vzgojno in tehnično osebje Slovenskega dijaškega doma v Gorici 30.000 lir za ŠD Dom in 30.000 lir za RMV. 13. aprila 1979 POVZETKI IZ RAZPRAVE NA NEDELJSKEM OBČNEM ZBORU SLOVENSKE KULTURNO-GOSPODARSKE ZVEZE Odločno odklanjamo ugotavljanje manjšine na osnovi štetja ker je to najbolj perfidno sredstvo nasilja nad manjšino V sredo. 11. t.m., smo objavili v izvlečku del posegov v razpravo na nedeljskem občnem zboru SKGZ. Danes zaključujemo s posegi ter na koncu dodajamo še kratek povzetek zaključkov, ki jih je dal predsednik SKGZ Boris Race. Mirko Primožič: SKGZ je enakopraven partner Mirko Primožič je v svojem posegu podal kratek pregled delovanja tei itorialnega odbora SKGZ za Goriško. Goriški tovariši so bili neposredno zadolženi za nove in zahtevne naloge, vendar pa .je decentralizacija zveze dala odločilen zagon vsestranskemu manjšinskemu delovanju v gpri-ški pokrajini. SKGZ se je izkazala za enakopravnega sogovornika in neposrednega političnega partnerja t seh demokratičnih strank, sindikatov, javnih uprav in ostalih družbenih dejavnikov. Ta dva aspekta, poglobitev odnosov med SKGZ in članicami ter vključevanje zveze v tok snovanj, odločanj in dogajanj v pokrajini, pa sta nedvomno pozitiven obračam dela teritorialnega odbora za Goriško v komaj pretekli mandatni dobi. V nadaljevanju svojega posega je Primožič na kratko razčlenil politično stanje na Goriškem in ugotovil, da v tej pokrajini ni bi>o takih protislovenskih izpadov kot v Trstu in v Benečiji. To je posledica strpneiših odnosov med manjšino in večina, za kar gre zasluga demokratičnim strankam in sindikatom, sodelovanju med Gorico ii. Novo Gorico, med slovenskimi in furlanskimi občinami, predvsem pa naši narodnostni skupnosti, ki se je stalno borila za uveljavitev načel enakopravnosti med tu živečima narodoma. Vendar šovinistična kampanja, ki se stopnjuje na Tržaškem in v Benečiji, je imela nekatere negativne posledice , tudi na Goriškem, kjer Lega nazionale ponovno dviga glavo in se bojevniške organizacije oglašajo z gesli in stališči, ki so jih vzele iz ropotarnice žolčnega nacionalizma. Slovenci na Goriškem so nad tem upravičeno zaskrbljeni in pričakujejo, da sc bodo demokratične sile zoperstavile gonji in naklepen razkosanja goriške pokrajine. Tamara Blazina: Telesna kultura ima pri nas tudi narodnoobrambno vlogo Tamara Blažina, ki je prebrala načelna stališča odbora za telesno kulturo, je v svojem posegu izhajala iz ugotovitve, da je vsaka družba, ki je zadostila svojim primarnim potrebam, posvetila telesni kulturi največjo pozornost. Zato je vloga te dejavnosti zadobila vse večjo težo v vsaki družbeno-ekonomski strukturi, ne glede na njeno politično ureditev. Spričo specifičnosti položaja naše skupnosti ima naša telesna kultura poleg splošnih nalog kot so vzgoja, zdravje, sprostitev in prirejanje športnih manifestacij tudi zelo pomembno narodnoobrambno vlogo. Zato morejo društva poskrbeti, da bodo masovno vključevala ljudi v svojo dejavnost. Dolžnost pa imamo tudi, da razširimo šport in rekreacijo v tiste kraje, kjer je ni, ali pa je zamrla. Ni dvoma, da nam je potrebna tudi kvaliteta, ker se je naša skupnost s kakovostjo uveljavila tudi v pokrajinah, kjer ne živi. Vendar kakovost moramo doseči predvsem z masovnostjo, ker je že masovnost sama po sebi kvaliteta. Športna dejavnost mora zajeti vso študirajočo in delavsko mladino, rekreacija pa pretežni del ostalega prebivalstva. Ustanavljanje posebnih, kakovostnih ekip ali vlaganje v posameznike sta upravičeni ie, če ti zadostijo pogojem kakovosti v vseh smislih in ne zgolj v tehničnem. Ob koncu svojega posega se je Tamara Blažina dotaknila tudi vprašanja športa in telesne kulture na šolali ter ugotovila, da so bile mnoge pobude že uresničene, potrebno pa bo še znatno delo zlasti na osnovnih šolah. Prav tako bo treba nameniti večjo pozornost tudi ženskam in do-raščajoči mladini. Adrijan Sosič: Strokovno usposabljanje naše mladine Adrijan Sos.č je osredotočil svoj poseg na nujnost vsestranskega izobraževanja in strokovnega u-sposabljanja slovenske mladine. Pri tem je izhajal iz ugotovitve, da slovenska študirajoča mladina trpi v večji meri od italijanskih študentov zaradi posledic krize univerze, ker je leta strokovno ix>manjkl.jiva in ne odgovarja specifičnim manjšinskim potrebam. Zato je treba poleg univerzitetne izobrazbe poiskati novih poti in sredstev, da se študentje strokovno pripravijo in kulturno ter politično obogatijo. Narodno osveščen in strokovno pripravljen mlad človek si bo lahko iskal svojo pot tudi v strukturah večinskega naroda, ne da bi se asimiliral, nasprotno njegove so manjšini potrebne. SKGZ se zaveda te potrebe, kot dokazujejo delovanje komisije za kadrovanje, razni seminarji tudi v matični domovini, okrogie mize in podobno. Vendar to delovanje je bilo doslej preveč razpršeno in občasno, zaradi česar bi morala SKGZ v sodelovanju z mladimi [»iskati nove bolj ustaljene oblike dopolnilnega strokovnega izobraževanja in zagotoviti večjo kontinuiteto, istočasno pa bi morali biti elastični in odprti pobudam, ki jih narekujejo potrebe našega časa. Boris Siega: Slovenski študenti so dvakrat oškodovani Boris Siega je v svojem posegu omenil krizo, ki jo doživlja v Italiji študirajoča mladina. Poudari] je krizo univerze, ki mladih ne pripravi tako, da bi se lahko brez posebnih težav vključili v proizvodnjo, hkrati pa je Siega opomnil na dejstvo, da mladi diplomiranci vedno težje najdejo delovno mesto. V Trstu je kriza v tem smislu zelo huda, poglabljajo pa jo povrhu vsega še tiste sile, ki se upirajo gospodarskim perspektivam, ki jih o-mogočajo osimski sporazumi. Slovenski študentje so dvakrat oškodovani, sa j univerza ne ustreza specifičnim manjšinskim potrebam. Zaradi tega je Siega podčrtal važnost strokovnega izpopolnjevanja, ki naj še vršir tffdi V sodelovanju z matično domovino. Slovenski študent bi se po takšnem strokovnem izpopolnjevanju laliko bolje vključeval tudi v strukture večinskega naroda, a bi pri tem ostal narodno zaveden. Govornik je omenil prizadevanja SKGZ za kadrovanje in strokovno izpopolnjevanje mladih, dejal pa je. da In bilo treba najti še boli ustaljene oblike omenjenega, izvenšolskega izpopolnjevanja. Igor Komel: Mlade je treba osveščati in aktivizirati Igor Komel je opredelil namene mladinskega delovanja v okviru slovenske narodnostne skupnosti z osnovno mislijo, da je treba mlade osveščati in aktivizirati. Nadalje je dejal, da je treba ločiti dve stopnji angažiranosti in sicer mobilizacijo mladi«! za reševanje svojih osnovnih piifc-blemov in vključevanje mladih v širše družbene procese. Glede težav. s katerimi se srečujejo slovenski mladinci in njihove organizacije, je Komel omenil tok prevladujoče kulture, ki usmerja mladino v pasivnost, in specifične težave, s katerimi se srečujejo slovenski mladinci. Ne glede na to. je Komel ocenil delovanje slovenske mladine v deželi kot pozitivno, saj se v zadnjem obdobju vidno razvija in krepi. Na Goriškem in Tržaškem je raven pozitivna, nove možnosti pa se odpirajo v Beneški Sloveniji. Komel je v svojem posegu o-menil še vprašanje širše mladinske organizacije in delovanje MO SKGZ, Med prvenstvenimi nalogami, s katerimi se bodo morali srečevati mladinski odbor in druge organizacije, je govornik podčrtal vprašanje kadrovanja in sodelovanje z mladino v matični domovini, mladinskimi strankarskimi organizacijami v naši deželi in s študentskim gibanjem. Ob zaključku svojega posega je Komel poudaril, da se morajo mladi vedno intenzivnejše vključevati v boj Slovencev za dosego pravic. Marko Kravos: O razvojnih perspektivah naše kulture Marko Kravos je spregovoril o razvojnih perspektivah naše kulture, ter o njenih funkcijah in nalogah v našem prostoru in času. Omenil je vprašanje oblik in ambientalnih pogojev naše ljudske kulture, vprašanje odprtosti in kcmunikac:jskih kanalov naše ustvarjalnosti predvsem do itali janskega in jugoslovanskega kulturnega okolja. Kravos je poudaril potrebo po večjem razvoju posameznih panog, kot so na primer umetnostna zgodovina, etnografija, jezikoslovje itd. Govornik ie opozoril tudi na vprašanje položaja, vloge in organiziranosti umetniških delavcev pri nas. Med drugim je Kravos dejal: «S svojim posegom želim le opozoriti, da bi morala naša kulturna politika ne samo reševati sprotna vprašanja kulturnih institucij, ampak tudi razbirati družbene funkcije manjšinske kulture in kulturne potrebe naših ljudi, morala bi biti pozorna do vseh ustvarjalnih potencialov in do novih kulturnih pobud.» Kravos je nato poudaril potrebo, da bi morali biti kulturni delavci vedno bolj soudeleženi pri razpravljanju in odločanju, ko gre za reševanje perečih problemov na področju kulture. Miroslav Košuta: Da Trst ne zaigra zadnje karte V svojem posegu je Miroslav Kc-šuta med drugim dejal: «Trst mora najti način, da se prebije iz sedanjega stanja odnosov do Slovencev, in to ne samo zaradi nas samih, temveč zaradi svoje prihodnosti, zato da ne zaigra verjetno zadnje karte, ki se mu ponuja. Pri tem pa mi ne smemo biti pasivni opazovalci in kvečjemu obtoževalci, temveč moramo razumeti trenutno stanje, analizirati njegove vzroke in storiti vse, kar je v naših močeh, da pomagamo zadihati v drugačnem, strpnejšem, kulturnejšem ozračju.* Košuta je nato dejal. «če Italijani včasih tako malo vedo o nas, se moramo tudi vprašati, kolikšen del krivde je tudi na nas samih.* Govornik je opozoril tudi na «tra-gično* resnico, da niso Italijani, Nedeljskega občnega zbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze so se, poleg delegatov društev članic ter somišljenikov, udeležili tudi številni predstavniki krajevnih oblasti, političnih strank, gosti iz matične domovnic, dopisniki krajevnega, jugoslovanskega in italijanskega tiska ter radijskih in televizijskih postaj. Zaradi tega jc bilo poskrbljeno za simultano prevajanje iz slovenščine v italijanščino ter iz italijanščine v slovenščino in so temu služile številne slušalke, ki so jih zainteresirani imeli na razpolago razen izjem, ničesar storili, da bi nas spoznali. Košuta je sicer pohvalil «nekatere bele vrane*, ki nas organsko vključujejo v svoje poročanje, vendar je v mestu vzdušje takšno, da «ko italijansko gledališče igra Cankarja. mora pripisati kot soavtorja Tomizzo, čeprav je v bistvu samo prirejevalec, in naslov ne sme biti «Martin Kačur*, že zaradi strešice ne, ampak ga je treba spremeniti v «Idealist». Če Spacalu ne morejo odreči te časti in mu priredijo veliko antološko razstavo na Gradu, skušajo zamolčati, da je Slovenec.* Košuta je nato poudaril potrebo po splošni duhovni prenovitvi Trsta, za katerega pravijo Furlani, «da ima kulturne ustanove, nima pa dovoljšnje kulturne o-snove*. ttiimiimviiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiimitiiiiifiiiiiiiiimiii KULTURNA DOGAJANJA IZ PRETEKLIH DNI ro uoKajšnjem presledku je tržaški slovenski folklorni ansambel «Stu ledi* v nedeljo ponovno nastopil in sicer v Sežani, kjer je v veliki telovadnici izvedel bogat program. Na sliki tržaški plesalci med izvajanjem slavonskih plesov Preteklo soboto so imeli v Medji vasi pomembno svečanost. Domačo šolo so, kot smo že obširno poročali, poimenovali po prvem učitelju, ki je v tej kraški vasi v samem začetku stoletja prenašal znanje svojim učencem. Bil je to Jožef Št ant a, ki je prišel v Medjo vas leta 1908. Tamkajšnja šola je nato doživela isto usodo kot vse šole v naših krajih v času prve svetovne vojne in fašizma, nakar so jo po zrušenju fašizma obnovili. V kulturnem programu ob poimenovanju šole po Jožefu štanti so sodelovali tudi šolarčki iz Deviuu, Sesljana iu Nabrežine Filibert Bene de tič: Lažne so teze o prevladi Slovencev Dr. Filibert Benedetič je ostro ožigosal nacionalistične poskuse, da bi izničili slovensko prisotnost v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Za najbolj perfidne sredstvo nasilja je dr. Benedetič označil zahtevo po ugotavljanju manjšine na esnevi ljudskega štetja. Nesprejemljiv je namreč namen, da bi dodeljevali osnovne človeške pravice na podlagi številčne konsistence nek? narodnostne skupnosti. Govornik je odklonil tudi «nekakšno uradno teorijo o etnični pripadnosti na osnovi svobodne izbire posameznika. «Takšna teorija izkrivlja resnico in zavaja ljudi v zrn at Olimp .»-i-m«.*. «Višek - kulturnega - navdiha*, je dejal dr. Benedetič «pa predstavljajo iniciative s podpisi in referendumi v zvezi s tako imenovano osimsko katastrofo «bilin-gvizma*. oziroma samoodločeva-nja o narodnostni pripadnosti Benečanov*. Govornik je ožigosal tudi lažne teze o «prevladi Slovencev* in njihovi ^privilegiranosti*, ki naj bi bili posledici zakona o globalni zaščiti (če bi bil zavedno sprejet). Svoj poseg je dr. Benedetič zaključil z ugotovitvijo, da bi morale oblasti končno le uresničiti norme, ki naj dajo Slovencem pravice. Silvij Tavčar: Slovenski operaterji kot aktiven član deželnega gospodarstva Silvij Tavčar .je analiziral miselnost poprečnega Tržačana in skušal razložiti vzroke, zaradi katerih se nekateri italijanski sodržavljani bojijo osimskih sporazumov in enakopravnosti Slovencev. Ustavil se je tudi ob prizadevanjih za izboljšanje gospodarske osnove manjšine in pri tem poudaril, da' se morajo slovenski gospodarski operaterji zavedati, da so lahko aktiven član deželnega gospodarstva. Prav osimski sporazumi — je nadaljeval — nam morajo vlivati moč, da v duhu konzoreialnosti, v duhu zadružništva in v duhu koordinirane samoiniciativnosti stkemo pajčevino lastnega gospodarstva. Im-ponirati se moramo sodržavljanu kot družba, ki ima možnost, pa tudi gospodarsko moč, soodločati v kontekstu gospodarskega ustvarjanja naše dežele. Na koncu svojega posega se je Silvij Tavčar ustavil še ob problemu informiranja italijanskih sodržavljanov o problemih slovenske etnične skupnosti in dal v premislek predlog, da bi «Bollet-tino degli Sloveni* postal tednik, ki naj bi ga prodajali v kioskih, ali da bi kako našo revijo spremenili v dvojezični tednik. Nadja Filipčič: Naša skupnost potrebuje aktivno mladino Nadja Filipčič je svoj poseg posvetila problematiki dela z mladino s posebnim ozirom na oba dijaška domova. Na žalost ugotavljamo, je med drugim dejala, da tako šolski učni sistemi kot ostali dejavniki, ki vplivajo na rast mladih, slednje navajajo v bolj pasivno spremljanje družbe- nih dogajanj. Naša narodnostna skupnost pa potrebuje aktivne, ustvarjalne mlade sile, ki bodo znale kritično ocenjevati vrednote. ki iih vsiljuje prevladujoča potrošniška mentaliteta, in ki bodo znale poiskati odgovore na resnične oslrebe posameznega člana naše skupnosti. Slovenska narodnostna skupnost v Italiji — jo še dejala Nadja Filipčič — ima lastne značilnosti tako na zgodovinskem, kultur-no-antropo! oš k etn, kot na družbeno političnem področju, ki lahko bistveno, bogatijo ir. utrdijo zavest lastne identitete in s tem preprečujejo poiav odtujevanja in občutka emarginiranostl. ki sta tako splošna v vseh sodobnih družbah. Ob posredovanju teh naših značilnosti mladim pa ne smemo biti slepo zavarovani y tradicionalne. že preizkušene modele in vrednote, ampak moramo izhajati tudi iz potreb mladih samih. Mirko Kriimančič: Zadružništvo odpira perspektive Mirko Križmančič je v prvem delu svojega posega obravnaval problem živinoreje, ki je pri nas posebno boleč kot priča na primer dejstvo, da se je število glav živine v zadnjih tridesetih letih skrčilo od 5000 na 2000. Vzrokov je veliko, med njimi razvoj industrije in s tem povezan odhod kmečke mladine na delo v mesto, pomanjkanje ustrezne politike na področju živinoreje itd. V zadnjem času pa so se pokazali nekateri znaki izboljšanja. V drugem delu pa je Mirko Križmančič govoril o zadružniški dejavnosti in ugotovil, da so imele oblasti, še posebno v naši deželi, dolgo časa zgrešen odnos do tega pojava. Sedaj pa se začenjajo realizirati nekateri zadružniški objekti, ki odpirajo boljše perspektive, tako da lahko gledamo na prihodnost z optimizmom. Karel Šiškovič: O političnem predstavništvu Dr. Karel Šiškovič je v kratkem posegu ob zaključku razprave odgovoril na predlog Edvina Švaba v zvezi z vprašanjem političnega predstavništva in dejal, da gre za načelno vprašanje, ki je bilo vsebovano tudi v «paketu» SKGZ iz leta 1971. Podobno predstavništvo predvideva tudi nedavni ustavni zakon za Ladince v tridentinski pokrajini. Drugo vprašanje pa je vprašanje mehanizma, s katerim naj se izberejo predstavniki Slovencev, o tem pa bo treba še razpravljati. Franc Škerlj: Društvo «Pravnik» je na razpolago vsem Dr. Franc Škerlj .je občni zbor pozdravil v imenu društva «Prav-nik* in dejal, da je ta organizacija na razoolago vsem slovenskim ustanovam s pravnimi nasveti v narodnostnih pravnih pro blemili. Kljub temu, da na vseh sodiščih beremo blesteči napis «Zakon ie -.a vse enak*, vemo, je nadaljeval dr. Škerlj, da posamezni pripadniki slovenske narodnostne skupnosti, pa tudi sama manjšina kot taka. morajo večkrat drago plačevati na lastni koži zaradi nepoznavanja zakon skih predpisov. Ace Mermolja: Tudi Slovenci morajo biti udeleženi pri upravljanju kulture V svojem posegu je Ace Mermolja opozoril na nujnost, da bi morali biti v bodoče tudi Slovenci soudeleženi pri upravljanju kulture in to na deželni, pokrajinskih in občinskih ravneh. Pri nas namreč upravljajo in vodijo kulturno politiko ozki krogi ljudi, če že ne posamezniki, Slovenci doslej nismo megli pristopiti k vzvodom oblasti. Kot pnmer je Mermolja omenil videmsko pokrajino, kjer delujejo razni inštituti in središča, ki skrbijo za restavriranje in reševanje kulturnih spomenikov. ki jih je prizadel potres. Slovencev pa v teh telesih ni, čeprav je potres prizade] tudi marsikatero slovensko kulturno značilnost in spomenik. Govornik je dejal, da bi bilo treba stremeti k ustvarjanju posebnih teles (občinskih, pokrajinskih in deželnih komisij na primer), ki bi omogočala kulturnim ustanovam in posameznikom pristop do upravljanja kulturne politike. Ta prizadevanja bi lahko pomenila tudi sodelovanje med slovenskimi in italijanskimi kulturnimi organizacijami in kulturnimi delavci. Boris Race: Kratki zaključki •F Kratke zaključne razprave je povzel predsednik SKGZ Boris Race, ki je predlagal občnemu zboru, naj pooblasti novi glavni odbor, nai izdela dva dokumenta. Prvi naj bo resolucija političnega značaja, ki naj utemeljuje naše zahteve in postavi roke za njihovo uresničitev, vsebuje pa naj tudi poziv na politične stranke, naj v svoje volilne programe Vključijo tudi zahteve slovenske narodnostne skupnosti po zakonski zaščiti. V odgovor na nekatera vprašanja in predloge, ki so prišli do izraza med razpravo, je Race med drugim omenil vprašanje zasebne radijske postaje in dejal, da so v SKGZ že razpravljali o tej možnosti, ki pa je bila zaradi VTste razlogov opuščena. To pa ne pomeni, da ne bi to vprašanje laliko spet prišlo na dnevni red. Na vprašanje zakaj ni bila na občni zbor povabljena tržaška občinska uprava, je Race ugotovil, da so nekateri predstavniki Liste za Trst pokazali odkrito sovraštvo do Slovencev, medtem ko je tržaški župan tudi v občinskem svetu trdil, da sc bo zavzemal za pravice Slovencev. Glede teh zatrjevanj pa obstajajo upravičeni dvomi, še posebno, ko pa kaže, da znotraj liste čedalje bolj prevladujejo konservativni krogi. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti: Evropa pred veliko krizo 13.00 Kristusov pasijon 13.25 Vremenska slika 13.30 Dnevnik Danes v parlamentu 14.10 Jezik za vsakogar: Francoščina " • MII J7.J5 Posebno za mladino — 18.00 Argumenti: Nasveti za avtomobiliste 18.30 Sever kliče Jug — Jug kliče Sever 19.05 Programi pristopanja 19.20 VESOLJE 1999 cVrnitev* 19.45 Almanah. Vremenska slika 20.00 Dnevnih 20.35 TAM - TAM Aktualnosti Dnevnika 1 21.10 Obred križevega pota 22.10 «Leon Morin. duhovnik* film Ob koncu: Dnevnik, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim 13.00 Dnevnik - Ob 13. uri 17.00 «Barbapapa», risanka 17.05 Risanke 17.30 SPAZIO DISPARI Handikapirani in družba 18.00 Mladina in kmetijstvo 18.30 Iz parlamenta Dnevnik 2 - Šport 18.50 Dober večer z... RITO V CIRKUSU Vremenska napoved 19.45 Dnevnik 2 - Odprti studio 20.35 L. Pirandello (2 nad.): «Stari in mladi* 21.35 Ideje za Evropo zaključi? nad. 22.35 Sereno variabile Ob koncu: Dnevnik 2 - Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana Odf &PP do 16.00 TV v šoli 16.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč 17.15 Poročila 17.20 La Fontainove basni 17.35 Dnevi z Gumbkom 18.05 Rock kcncert 18.40 Obzornik 18.50 Družbena samozaščita 19.15 Risanka 19.30 Dnevn ic ■ 20.00 7 + 7 zabavno glasbena oddaja 21.00 «Šerif v New Yorku» 22.10 Dnevnik 22.25 «625» 22.45 «šest tednov dolgo jutro* film Koper 19.30 ODPRTA MEJA 19.50 STIČIŠČE 20.00 Risanke 20.15 Dnevnik 20.30 «V iskanju preteklosti* film > 22.15 Glasbeni nokturno kitarist Ferruccio Poles Zagreb 21.00 A. Tolstoj: TRNOVA POT 22.30 «Latinska Amerika* dok. oddaja ŠVICA 17.55 Spored ; za mladino 19.40 «Heidi», TV film 21.45 Mozartov Reguiem .M, ^ j v TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 15.30, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Ženska stran neba: 9.05 V galantnem slogu; 9.30 Iz beležnice Irene Žerjal; 9.40 Skladbe davnih dob; 10.05 Simfonični koncert; 11.35 Pojejo domači solisti; 12.00 V starih časih; 12.30 Ljudske prvine v simfonični; 13.15 Primorska poje; 14.10 Krajši glasbeni spored 14.20 Gremo v kino; 15.00 Nabožni navdih v glasbi; 15.35 Postni govor; 15.50 Trio Lorenz; 16.30 Otroški vrtiljak; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Kulturni dogodki v deželi in ob njenih mejah; 18.20 Skladbe za godala. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30, 20.30, 21.30 Poročila; 6.05 in 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Bach in njegovi sodobniki; 9.00 Lahka glasba; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn. svet mladih; 11.35 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kultura in družba; 14.10 Plošče; 14.33 Lahka glasba; 15.40 Mini juke box; 16.00 Izletnik; 17.00 Srečanja; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Melodije; 18.35 Pevski zbori; 19.33 Crash; 20.00 Glasovj in zvoki; 20.32 Živela nedelja; 21.17 Orkestri. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14 00 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 Jutranje prebujanje; 7.35 Nabožna oddaja; 9.00 in 10.35 Radio anch’io; 10.00 Posebna oddaja dnevnika 1: 11.30 Poje Renato Ze-ro; 14.05 Jazz; 15.05 Nove plošče; 15.35 Popoldanska srečanja; 17.00 Pasijon: prenos iz Vatikana: 21.05 Simfonični koncert RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 1*10. 13.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6,00 Nekega drugega dne; 9.32 Tolstoj: Ud česa živijo ljudje; 10.12 Sala f : pogovor s poslušalci o ženski v današnji družbi; 11.32 Popevke; it; n* ^ parade; 13.40 Romance; 15.0(1 Tukaj radio 2: pogovor s poslušalci; 17.00 Oganga Schweit-zer radijska priredba; 17.55 Kdo je umoril Baby Gate; 19.50 Wag-ner: Parsifal, 1. in 2. dejanje. -■ LJUBLJANA 7.00, 8.00. 9.00, 10.00, 12.00, 14.00, L>-00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro, o-troci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 10.15 11.00 Kdaj, kam, kako in po cem?; 11,03 Znano in priljublje-no; 12.10 Z orkestri in solisti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 Danes ob 13.00: 13.20 Obvestila in zabavna glajs-ba; 13.30 Priporočajo vam...; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Glasbena pravljica; 14.16 Naši umetniki mladim poslušalcem; 14 30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja^ jo; 15.45 Naš gost; 16.00 »Vrti Rak*; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Moment musical; 19.20 Obvestila m zabavna glasba; 19.35 Lahko a°č, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča: 20.00 Stop pops 20; 21.15 Oddaja o morju m pomorščakih; 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih; 23.05 Li terarnj nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo. NOGOMET. V EVROPSKIH POKALIH ATLETIKA MALI MARATON V GORICI Tesna zmaga Crvene zvezde MEDNARODNA UDELEŽBA Beograjčani so v pokalu UEFA premagali Hertho iz Berlina z Podvig Kdlna v Nottinghamu (3:3) - Krankl neuspešen 1:0 V sredo so odigrali prva polfinalna srečanja v raznih evropskih pokalih, povratno kolo pa bo 25. aprila. POKAL UEFA Crveni zvezdi ni uspelo premagati več kot z 1:0 Hertho iz Berlina, čeprav so Beograjčani povedli že po sedmih minutah s Savičem. Kljub temu pa so Beograjčani veliki favoriti za vstop v finale tega pokala, na dlani je namreč, da igra Crvena zvezda bolje v gosteh in ima tako nežnost, da osvoji prvič v svoji zgodovini pokal UEFA. Borussia si je praktično že v prvem srečanju zagotovila vstop v finale, saj je v gosteh z 2:2 remizirala z rojaki iz Duisburga. Povratno srečanje med tema dvema moštvoma pa bo 24. aprila. POKAL PRVAKOV Po predvidevanju je bilo pravo finalno srečanje v pokalu prvakov v Nottinghamu, kjer je domače moštvo v res izrednem srečanju le remiziralo z nemškim prvakom, Kol-nom. Junak večera pa je bil brez dvoma rumenopolti nogometaš Ya-suhiko Okudera, ki je le minuto po svojem vstopu na igrišče dal zadnji zadetek in tako pripomogel, da je Koln igral neodločeno, s čimer se no verjetno uvrstil v finale. Austria je v sredo pred 70 tisoč gledalci na Dunaju razočarala in je je remizirala s švedskim prvakom Malmojem. Tako bo o vstopu v finale odločala šele povratna tekma na Švedskem, pri tem pa so očitno zelo favorizirani prav domačini. POKAL POKALNIH PRVAKOV Baniku iz Ostrave ni uspelo obdržati prednosti iz 1. polčasa (0:1), saj so igralci Fortune iz Diisseldor-fa opravili v drugem delu srečanja Ptavi «pressing» in osvojili srečanje s 3:1. Beveren je zopet presenetil, saj Je tokrat izgubil v Španiji le z 1:0, POKAL PRVAKOV Nott:ngham Forrest (Anglija) -Koln (ZRN) 3:3 Austria Dunaj (Avstrija) - Mal-mo (švedska) 0:0 POKAL POKALNIH PRVAKOV Fortuna Diisseldorf (ZRN) - Ba-nik Ostrava (ČSSR) 3:1 Barcelona (Španija) - Beveren (Belgija) 1:0 POKAL UEFA Duisburg - Borussia (obe Zah. Nemčija) 2:2 Crvena zvezda (Jugoslavija)" -Hertha Berlin (ZRN) 1:0 edini gol pa so dali domačini iz 11-metrovke, ki jo je sodnik dosodil zaradi napake v kazenskem prostori! nad Neeskensom. , V tem srečanju je razočaral verjetno najboljši napadalec na argentinskem «mundialu» Krankl, medtem ko je bil vratar Pfaff najboljši Pri gostih. MILAN — Italijanska disciplinska komisija je za eno kolo izključila v nogometni A ligi naslednje nogometaše: Casarso (Perugia), Maggioro •Borna) in Scanzianija (Inter). kolesarstvo t-asati v vodstvu BERGAI.iJ — Na mednarodni a-tnaterski kolesarski etapni dirki »Set-bmana bergamasca* sta bili včeraj na sporedu dve poletapi. Dopoldne je zmagal Vlastibor Ko-necky (ČSSR), v popoldanski poleta-Pi pa je bil najboljši Italijan Silve-stro Milani. Na skupni lestvici vodi Italijan Y'orgio Casati pred Koneckyjem. Od Jugoslovanov je najbolje uvrščen ^vrnci Grajzer kot pptmsti. SMUČANJE VELESLALOM NA ETNI Magušar šesti CATANIA — Na mednarodnem smučarskem tekmovanju na Etni je J. Veleslalomu slavil Joseph Prieler. Najboljši Jugoslovan je bil Mišo Ma-*Uaar. ki je osvojil šesto mesto. Vrstni red: *• Prieler (Av.) “• Kraxner (Av.) “• Winsberger (Av.) ’■ Cancett (Liecht.) R furti (It.) ”• Magušar (Jug.) Sitar (Jug ) košarka 2’33”66 2'35”27 2’36”22 2’38”05 2'38"07 2’38”51 2’42”30 hodnje nastope, ko si bodo morali Valičevi varovanci zaslužiti vstop v višjo ligo. Drugega o tej tekmi ni kaj povedati, sicer pa je dovolj, če pritrdimo, da je Jadran trenutno, po tako dolgi in naporni sezoni, še vedno v zelo dobri formi. IVO STARC VČERAJ IZ RIMA Miličeva odpotovala na svetovno prvenstvo RIM — Včeraj je italijanska namiznoteniška reprezentanca odpotovala z rimskega letališča na svetovno namiznoteniško prvenstvo, ki bo v glavnem mestu severne Koreje Pyongyangu. od 25. aprila do 6. maja. Reprezentanco sestavlja sedem igralcev: štirje moški in tri ženske. Moško ekipo tvorijo Stefa-no Bosi, Massimo Costantini, Gio-vanni Bisi in Roberto Giontella; žensko pa Paola Bevilacqua, Ro-saria Maurieilo in Sonja Milič. Italijanski reprezentanti se bodo najprej ustavili za kakih deset dni na kitajskih tleh, kjer bode gostje »učiteljev* te športne panoge, nato pa bodo odpotovali na uradni del dolge turneje, na svetovno -prvenstvo, kjer bodo poskusili poka zati svoje znanje. TISKOVNA KONFRENCA Tržaška športna dvorana pretesna Tržaško prvoligaško društvo Hur-lingham je včeraj sklicalo tiskovno konferenco, da bi predstavilo svoj predlog o povečanju tržaške športne palače, ki je bila v letošnjem prvenstvu marsikdaj pretesna. O tem problemu je spregovorilo več zainteresiranih, prišla pa je na dan celo možnost, da se zgradi nova športna palača na področju sedanje klavnice pri Sv. Soboti. Vsekakor pa kaže, da do povečanja oz. zgraditve nove športne palače ne bo prišlo tako v kratkem. Marko Prireditev bo v ponedeljek in se je bo udeležilo rekordno število tekmovalcev • Na startu tudi Ukič V ponedeljek. 16. t.m., bo v Gorici tradicionalna športna prireditev, maratonski tek na 25 km, ki ga prireja goriško društvo »Atle-tica Gorizia* ob sodelovanju rekreacijskega krožka Goriške hranilnice ter športnega društva «Tor-riana* iz Gradišča. Kot so nam prireditelji poveda li, je pričakovati, da se bo te manifestacije udeležilo rekordno število tekmovalcev iz Italija, Jugoslavije, Poljske, Madžarske, češkoslovaške in Romunije. Med temi naj omenimo italijanskega prvaka v maratonskem teku Massima Magna- | OBVESTILU PD Rdeča zvezda in ŠK Kras prirejata na velikonočni ponedeljek, 16. aprila, s pričetkom ob 15. uri na dvorišču gostilne Grilanc v Saležu, ples z ansamblom L. Furlan. S tem želita društvi obuditi stari vaški običaj. Poskrbljeno bo za pijačo in jedačo. Vabljeni! aiiiiiimiiiiimiimiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiMiii................................................................................... NOGOMET V TRETJI AMATERSKI LIGI KRIŽANI OHRANILI PRVO MESTO Nepričakovan poraz Krasa - Spodrsljaj Sovodenjcev - Doberdobcem točka v PRIJATELJSKI TEKMI Po odlični igri jadranovci premagali mladince Hurlinghama ^brlingham — Jadran 95:101 * VT sredo je v tržaški športni pala-i , Franova članska ekipa odigra-, trening tekmo z mladinci Hurlin ,.,arna-. Srečanje je bilo sploh v . 0 Prijateljskem vzdušju, bilo pa Pi,^.Veda izredno koristen trening za odw"iRhatn' ki se pripravlja na m,°V!lno tekmo med pokrajinskimi -ruskimi prvaki, in tudi za Ja-j an' ki se bori za vstop v D ligo. J' * Je bila že kot rečeno precej biirLneuraden rezultat pa naj bi takiK v korist naših fantov. V D-Jv tekmah pa izid seveda ni prav ierTv? važen, važna je predvsem k«"' i v tem Pa Je na*a Petar-(j0. P^azala dokaj solidno formo, Dr.azala Pa je tudi, da je pravza-n-Aj' komaj sedaj dobila pravilen gj^ nTza razvoj svoje optimalne i-• to gotovo dobro obeta za pri NA TRŽAŠKEM Na Tržaškem so v nedeljo v nogometnem prvenstvu 3. AL odigrali pare 5. povratnega kola. V skupini N so vodeče ekipe utrdile položaj na zgornjem delu lestvice. Kriška Vesna nadaljuje uspešno vrsto nastopov (14). V nedeljo so Križani doma, sicer s pičlim izidom premagali ekipo Roianeseja in so se s tem otresli še enega od neposrednih nasprotnikov. Vesna je z nedeljskim uspehom (osmi v tem prvenstvu) ohranila točko prednosti nad drugouvrščeno ekipo Čampi E-lisi, ki pa ima tekmo več od Križanov. Nepričakovano pa je v nedeljo izgubila enajsterica Krasa, ki je bila v gosteh ekipe Inter SS. Če upoštevamo, da je Inter SS v nedeljo slavil svojo prvo prvenstveno zmago, mislimo, da niti dobra! Igra Krasa ne opravičuje nedeljskega poraza, po 'katehčm1 je'fečdaj Kras na predzadnjem mestu lestvice. SKUPINA N IZIDI 16. KOLA Vesna - Roianese • 1:0 CGS - Edera 1:1 C. Elisi - Esp. S. Giovanni 4:0 Esperia SL - Op. Supercaffe 0:1 Inter SS - Kras 3:2 LESTVICA Vesna 22, Čampi Elisi 21, Edera 18, Op. Supercaffe 17, CGS 16, Roianese 15, Esperia SL 14, Esp. S. Giovanni 13, Inter SS 11, Kras 10 in Union 2. PRIHODNJE KOLO (22. 4.) Union - Inter SS, Kras - Esperia SL (Križ ob 15.30), Op. Supercaffe -Čampi Elisi, Esperia S. Giovanni -CGS, Edera - Vesna (Ul. Flavia ob 8.45). SKUPINA O IZIDI 16. KOLA Duino - Rabuiese 2:1, Artigiani -S. Anna 2:4, S. Sergio - Domio 1:2, Baxter S. Vito 0:1, Chiarbola - Ca-ve 3:2, S. Andrea - Flaminio 2:1. LESTVICA Baxter 25, Domio in Chiarbola 22, S. Andrea in Artigiani 20, Cave 19, S. Anna 15, S. Sergio 14, S. Vito 11, Rabuiese in Duino 9, Flaminio 5. NA GORIŠKEM V 25. kolu prvenstva 3. AL sta naši goriški predstavnici od štirih razpoložljivih točk odnesli le eno. Sovodenjcem tokrat sreča res ni bila naklonjena, saj so s tesnim 3:2 izgubili z Marianom. Kljub porazu pa so Sovodnje zadovoljile, če pa bodo igro iz srečanja z Marianom ponovile tudi v soboto (prvenstvo bodo namreč anticipirali zaradi praznikov), bodo iz Fogliana odnesli vsaj točko. Tudi Doberdobci so igrali tokrat zadovoljivo, saj so Azzurri iztrgali točko, kar predstavlja gotovo uspeh, če upoštevamo moč in položaj na lestvici nasprotnika. Mladost bo v prihodnjem kolu igrala v Doberdobu in to z lažjim nasprotikom, kot je San Lorenzo, ki ni doslej zabeležil vidnejših uspehov, j Pro Farra je v nedeljskem kolu izkoristila remija Sagrada in Ison-za ter z zmago nad poprečnim Pan-zanom dohitela vodečo dvojico. IZIDI 25 KOLA Panzano - Pro Farra 1:2 Vermegliano - L. Capriva 1:2 Brazzanese - Piedimonte 0:0 Poggio - Isonzo 1:1 Azzurra - Mladost 1:1 San Lorenzo - Fogliano 0:1 Atalanta - Ascoli X Avellino - LR Vicenza X Bologna - Lazio Inter - Juventus 1 Pcmgia - Napol! Roma - Fiorentina 1 Torino - Milan 1 Verona - Catanzaro X Pescara - Cagllari 1 Pistoiese - Lecce 1 Rinvni - Ternana X Udincse - Sampdoria 1 Varcse - Palermo X 2:3 0:0 Sovodnje - Mariano Villanova - Sagrado LESTVICA Pro Farra, Isonzo in Sagrado 38, Mariano 35, Azzurra 30, Fogliano 29, Villanova 28, Mladost 27, Sovodnje 23, Brazzanese 22, Poggio 20, Piedimonte 18, L. Capriva 16, San Lorenzo 15, Vermegliano 13, Panzano 9. PRIHODNJE KOLO (14. 4.) Pro Farra - Vermegliano, L. Capriva - Brazzanese, Piedimonte -Poggio, Isonzo - Panzano, Mladost -San Lorenzo (v nedeljo), Fogliano -Sovodnje, Mariano - Villanova, Sagrado - Azzurra. ODBOJKA V sredo so odigrali 17. kolo v italijanski odbojkarski A ligi. IZIDI Panini - Veico Parma Klippan - G on žaga Tibertoshiba - Grondplast Amaro Piu - Bplogna CUS Piša - Edilcuoghi Paoletti - Altura CUS Trst LESTVICA Panini 32, Klippan 30, Paoletti 28, Edilcuoghi 22, Tibertoshiba in Grondplast 20, Mazzei 16, Veico 14, Gon-zaga in Amaro Piu 10, Bologna 2, Altura CUS Trst 0. 3:0 3:0 2:3 3:1 3:2 3:0 TURNIR OB 20-LETNICI ŠZ BOR Sokol in Kontovel finalista V okviru številnih letošnjih tekmovanj ob 20-letnici ŠZ Bor je tržaško športno združenje organiziralo tur- nir v «minivoIleyu» za začetnice. Izidi kvalifikacijskih tekem Bor - Sloga A 2:0 (14, 12) Sloga A - Sokol 0:2 (6, 3) Sokol - Bor 2:0 (6, 13) Kontovel - Sloga B 2:1 (8, -3, 6) Kontovel - Breg 2:0 (8, 9) Breg - Sloga B 0:2 (9, 10) Danes bodo na sporedu finalna srečanja po naslednjem urniku: 14.00: finale za 5. mesto: Sloga A - Breg 15.00: finale za 3. mesto: Bor - Sloga B 16.00: finale za 1. mesto: Sokol - Kontovel 1. ŽENSKA DIVIZIJA Hrast - Donatello (10, 11, -5, -8, 13) Kontovel - Libertas Krmin (13. 12, 6) KOŠARKA 3:0 PO DODATNIH TEKMAH X*rox in Antonini za državni naslov BOLOGNA — V Bologni so odigrali dodatni tekmi za uvrstitev v osmerico ekip, ki se bo potegovala za osvojitev naslova italijanskega košarkarskega prvaka. Xerox iz Milana je premagal Su-pergo iz Mester z 80:79 (36:43 in 71:71), Antonini iz Siene pa je odpravil Jolly iz Forlija z 82:79 (38:45). Pari jutrišnjega četrtfinala: Emerson - Xerox, Sinudyne - Antonini, Gabetti - Arrigoni, Perugina -Billy. nija, ki je zmagal na lanski prireditvi. Start bo ob 10. uri z atletskega stadiona na Rojcah. Pol ure kas neje pa bodo z istega mesta star-tali amaterji Fidal. Glede prisotnosti jugoslovanskih tekmovalcev, bo ta precej množična. Prireditelji so namreč poslali vabila 135 atletskim društvom. Naj omenimo, da je lani na tej manifestaciji sodeloval tudi jugoslovanski prvak Human Ukič, ki je zasedel 2. mesto. Ukič bo sodeloval tudi na letošnji manifestaciji. (pr) NAMIZNI TENIS OD DANES DO PONEDELJKA V Latini kar enajst naših predstavnikov Od danes do vključno ponedeljka se bo v Latini odvijalo državno mladinsko prvenstvo, na katerem bodo oddali državne naslove v kategorijah dečkov oziroma deklic, nara-ščajniški in mladinski konkurenci. Na sporedu bo tudi tekmovanje v moških, ženskih in mešanih dvojicah, tako da bodo vsega skupaj oddali kar 15 državnih naslovov. Slovenski zamejski namizni tenis bo tokrat množično zastopan bolj kot kdajkoli prej. Na kvalifikacijah si je pravico do nastopa priborilo osem igralk in štirje igralci, od katerih jih bo kar 11 branilo barve Krasa, eden pa Mladine. Že uvrstitev na prvenstvo predstavlja za tako mlade tekmovalce lep uspeh, saj bodo imeli priložnost, da pomerijo svoje moči z najmočnejšimi i-gralci in igralkami v vsedržavnem merilu ter si tako naberejo dragocenih izkušenj. Danes bodo stopili za zeleno mizo dečki, ki bodo odigrali izločilna kola. SPORED 10.40: dečki posamezno — nastopajo Boris Štoka in Igor Colja (oba Kras) in Alen Tence (Mladina). 19.20: dvojice dečki — nastopa Krasov par Colja - Štoka. — bs — Iz planinskega sveta Deželno promocijsko prvenstvo Poraz kriških ekip Ekipi kriške Mladine, ki nastopata v deželnem promocijskem prvenstvu, sta odigrali 2. kolo proti Don Boscu A v Trstu. Tako pionirska, kot članska ekipa sta odšli poraženi z igrišča, iribramO t>a"po5edSti, da so tokrat naši fantje zaigrali požrtvovalno in je pričakovati, da bo v naslednjih kolih le prišlo do zmage v tem prvenstvu, . IZIDI MLADINA A — DON BOSCO A 1:5 Sedmak N. - Crasso I. 2:0, Tence A. - Infantolino 1:2, Tence N. - Su-man 0:2, Tence A. - Crasso I. 0:2, Sedmak N. - Suman 0:2, Tence N. -Infantolino 0:2. MLADINA B - DON BOSCO A 3:5 Sedmak M. - Suman 0:2, Fabjan -Crasso I. 2:0, Pahor - Crasso M. 1:2, Fabjan - Suman 2:0, Sedmak M. - Crasso M. 0:2, Pahor - Crasso I. 2:1, Fabjan - Crasso N. 1:2, Pahor - Suman 0:2. Program izletov SPDT S približajočo se planinsko sezono je tudi SPDT sestavilo svoj celoletni program izletov, ki ga sedaj objavljamo. Izletov je mnogo: pet bo avtobusnih, eden z vlakom, nekaj pa jih bo tudi z osebnimi avtomobili. Izleti so bili načrtovani za vse vrste planincev, saj je mnogo družinskih izletov, nekaj za osnovnošolsko, srednješolsko ali višješolsko mladino ter spet nekaj za izkušene planince. Tudi cilji izletov so bili dobro premišljeni, poudarek pa je bil dan tudi na take vrhove, ki jih že mnogo časa nismo obiskovali. Program je sledeč: najprej tradicionalni vsakoletni družinski velikonočni izlet. Pred dvema letoma je bil na Vremščico, lani na Sv. Lenart nad Samatorco, cilj letošnjega pa je Slavnik. Zbirališče izletnikov bo v ponedeljek, 16. aprila ob 7.30 pred glavno avtobusno postajo. Pot od Skadanščine do vrha Slavnika je dolga kako uro in pol, predvsem pa je primerna za družine, saj ni naporna, pot pa je slikovita. Povratek bo v večernih urah. Izlet vodi Franc Armani. Naslednjo nedeljo, torej 22. aprila, bo izlet za osnovnošolsko mladino, ki ga organizira mladinski odsek SPDT; prevozno sredstvo bo vlak, cilj izleta pa Grmada nad Ce- rovljami. Vse podrobnosti bomo še javili. Nastopi že maj. Drugo nedeljo, torej 13., bosta na sporedu kar dva izleta in sicer najprej avtobusni na Golico ob priliki praznika narcis (vse podrobnosti bodo še konkordi-rali z domačim planinskim društvom z Jesenic) ter še avtomobilski izlet na Trstelj, na srečanje s člani SP D G. 20. maja bo zaključni izlet za osnovnošolsko mladino, otroci pa se bodo s svojimi vodiči z vlakom popeljali do Ukev, od tam pa peš na vrh Ostrnika nad Kanalsko dolino. Vpisovanje bo predhodno na sedežu SPDT. Junija nastopi že prava planinska sezona z vzponi na visokogorje. V začetku meseca (točneje v nedeljo, 10.) se bodo člani SPDT udeležili osmega srečanja zamejskih planinskih društev z obmejnimi PD iz matične domovine. To srečanje bo tokrat na Dobraču (lansko je priredilo prav SPDT v Boljuncu ter slavje v Bazovici), ob tej priliki pa bo društvo priredilo avtobusni izlet (ker je lahek, se ga lahko udeležijo vsi, predvsem družine). Konec meseca in sicer 29. in 30. junija ter 1. julija bo tridnevni izlet za nižješolsko mladino na Triglavsko pogorje. Vse točne podatke bomo pravočasno javili, pa tudi po šolah bo storjena ustrezna propa- IliiiiiiiMimimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiitimtiiiiiiiniiininniiiiiiiiliiiliiilitiiiiiMiiMiiiiiMiiiitiiiiMiiiiiii ODBOJKA OB GOSTOVANJU BORA Rečani goje naraščaj Odbojkarsko šolo imajo kar na petnajstih osemletkah - Naši ekipi gladko podlegli domačinom Gostovanje mladih odbojkaric in odbojkarjev Bora na Reki je doseglo svoj namen. K temu uspehu so v največji meri pripomogli izredno gostoljubni domačini in starši naših odbojkarjev, ki so spremljali naše fante in dekleta na Reko. Tržačani so bili tokrat gostje Zveze šolskih športnih društev tega kraja. Tako fantje, Lot tudi dekleta so se srečali z izbranima vrstama številnih reških šol, na katerih gojijo to športno panogo. Ni potrebno posebej poudarjati, da so bili gostitelji za ekipi Bora premočni nasprotniki. Ob prihodu na Reko so gostitelji pripravili kratek sprejem na sedežu ZŠŠD, ki je v veliki športni dvorani na Trsatu. Kratek nagovor je imel predsednik te organizacije Djordje Tumara, ki je obenem tudi ravnatelj osemletke »Vladimir Gortan*, kjer sta bili odigrani obe srečanji. Ob tej priložnosti pa so si starši ogledali prostore «ame šole, ki je izredno funkcionalna, šolo o*-biskuje preko osemsto otrok. Naj še omenimo, kako so pričeli na Reki delati z najmlajšimi odbojkarskimi selekcijami. Zveza ŠŠD in OK Rijeka ter OTKZ so se dogovorili za skupno delo in finančno pomoč. Sedaj imajo na več kot petnajstih osemletkah odbojkarsko šolo, ki jo vodita strokovnjaka Urnaut (moške) in Jurman (ženske). Na medšol-skem prvenstvu nastopa letos enajst moških in deset ženskih ekip zadnjih štirih razredov osemletke. Poleg tega imajo dobro vpeljan mi-nivolley za šolarje četrtih razredov. Najmanjši odbojkarji in odbojkarice (poleg treniranja) tudi stalno igrajo. Za primerjavo: Borovi fantje so iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiouiiKiiiiiiiiiiHiuiiiiniiiiiniimiiiiiiiMmiiiiiuiiiiimii NOGOMET NAŠE EKIPE V MLADINSKIH PRVENSTVIH Bregovi kadeti uspešni tudi v finalu Dva slovenska derbija - Nekaj visokih porazov - Vesna druga med najmlajšimi KADETI Zaule — Breg 0:1 (0:1) BREG: Ota, Tritta, Senica, Slavec, Sovič, Pavletič, Kraljič, Gri-zonič P., Ferluga (Grizonič M.), Pe-roša, Jež. STRELEC: v 6. min. p.p. Peroša. V prvi tekmi finalnega dela prvenstva kadetov je uspelo Brežanom premagati solidna ekipo Zaul. Tek zi, Puntari, Švab, Zarotti, Delbello, R. Candotti, S. Candotti, Kostnapfel. STRELCI: v 10. min. p.p. S. Candotti, v 20. min. d.p. Costalunga. Najmlajši nogometaši Vesne so v nedeljo presenetili; po medli igri v «big matchu* s Campanellami so tokrat remizirali v gosteh s tretje-uvrščeno Costalungo, ki jih je v prvem delu prvenstva premagala z ma je bila praktično odločena že I 2:0. Omembe vredno pa je dejstvo. v uvodnih minutah, ko so prišli »plavi* v vodstvo. Iz kota je streljal P. Grizonič, nato pa je Peroša s silovitim «volley» udarcem poslal žogo neubranljivo v mrežo. Brežani so igrali zelo borbeno, predvsem pa se je izkazal vratar Ota. Pohvaliti na je treba vso ekipo. Priborila si je novi točki, ki dajeta Brežanom upanja na visoko uvrstitev v tem prvenstvu. SMI IZIDI 1. KOLA Op. Supercaffe - Portuale 5:0 Zaule - Breg 0:1 S. Marco - Edile Adriatica 0:1 S. Giovanni - Chiarbola 1:1 Libertas - Stock 2:1 LESTVICA Op. Supercaffe, Breg, Edile A-driatica, Libertas 2; S. Giovanni, Chiarbola 1; Stock, S. Marco, Zaule, Portuale 0. NARAŠČAJNIKI SKUPINA B IZIDI 16. KOLA Rosandra - Montebello 3:1 Costalunga - CGS 1:2 Blue Star - Giarizzole 3:4 Inter S. Sergio - Zarja 12:1 S. Andrea - S. Vito 1:1 LESTVICA Inter S. Sergio 30; Giarizzole 27; CGS, Rosandra 22; Costalunga 16; Blue Star 14; S. Vito, Zarja 12; S. Andrea 2; Montcbello 1. NAJMLAJŠI Vesna — Costalunga 1:1 (1:0) VESNA: Savarin, Buri, De Loren da so Križani igrali vseskozi v desetih. Vesna je z belim izidom ohranila drugo mesto na prvenstveni lestvici in ima tako lepe možnosti za uvrstitev v finalni del turnirja. M. K. Breg — Primorje 3:0 (1:0) STRELCI: p.p.: 5. min. Mondo, d.p.: v 10. min. Kraljič, v 24. min. Zeriali. Izid srečanja ni bil nikoli v dvomu, saj je Breg povedel že po samih 5 minutah. Igralo se je praktično enosmerno, saj so »plavi* vseskozi napadali. Na dan je prišla boljša telesna in tehnična priprava domačinov, predvsem pa skupna e-kipna igra. V nadaljevanju so bili Brežani še dvakrat uspešni, najprej s Kraljičem nato pa z Žerialom. Primorje je igralo obrambno in je skušalo doseči vsaj častni zadetek. To je Prosečanom skoraj uspelo, napadalci pa niso bili dovolj točni in rezultat je ostal nespremenjen. SMI SKUPINA A IZIDI 16. KOLA Olimpia - Chiarbola 1:2 Blue Star - Don Bosco 3:3 Inter S. Sergio -Esperia S. Giovanni 2:2 Costalunga - Vesna 1:1 LESTVICA Campanelle 24; Chiarbola, Vesna 21; Costalunga 20; Don Bosco 16; Esp. S. Giovanni, Inter S. Sergio 14; Olimpia 11; Blue Star 9. SKUPINA C IZIDI 16. KOLA Ponziana - Primorec 3:1 Zaule - Giarizzole 1:4 Triestina - Kras 12:0 Fortitudo - Libertas m Breg - Primorje 3:0 LESTVICA Libertas, Triestina 27; Giarizzole 26; Breg 21; Ponziana 18; Fortitudo 13; Primorje 10; Zaule 9; Primorec 5; Kras 1 ZAČETNIKI Breg — S. Sergio 0:0 BREG: Zuppin, Barut M., Ba-rut G., Ropotec, Tul, Štranj, Biagi, Ciacchi, Žerjal, Olenik, Pregare. Brežani so stopili na igrišče s trdim namenom, da odnesejo vsaj točko, in to jim je tudi uspelo. Remizirali so z ekipo, ki zaseda trenutno višja mesta lestvice. Bregovi začetniki igrajo iz tekme v tekmo bolje, tako da je trener Bjekar s svojo ekipo lahko zadovoljen. SMI Primorje — CGS 0:2 (0:1) PRIMORJE: Spadoni, Simac, Zan-colich, De Pase, Micheli, Sardoč, Marcuzzi, Celea, De Bernardi, Co-mino, Nabergoj. Na domačih tleh je proseško Primorje ponovno predalo nasprotniku obe točki. Tokrat so «rdeče-rumeni» izgubili proti solidni ekipi CGS. Pro-sečani so vsekakor s prikazano igro zadovoljili in so bili skoraj vso tekmo kos boljšemu nasprotniku, ki je prišel do obeh zadetkov zaradi nesporazuma- v proseški obrambi. SKUPIN \ A IZIDI 13. KOLA Esp. S. Giovanni - Soncini 1:1 Campanelle - Chiarbola 1:2 Primorje - CGS 0:2 Giarizzole - Fortitudo 1:2 Op. Supercaffč - S. Andrea 1:1 LESTVICA Chiarbola 23; Soncini 18; Čamp? nelle 17; CGS 15; Fortitudo 13; Op.. J; Zaule 0. Supercaffč, Ponziana 12; Giarizzole II; S. Andrea 9; Primorje, Esp. S. Giovanni 3. SKUPINA B IZIDI 13. KOLA Esp. S. Giovanni B - Soncini 0:1 S. Giovanni - Chiarbola 0:1 Domio - Zaule 6:0 Breg - Inter S. Sergio 0:0 Don Bosco - Esp. S. Luigi 3:2 LESTVICA Soncini 24; Esp. S. Giovanni 21; Domio 17; Inter S. Sergio, Portuale, Don Bosco 14; Chiarbola 13; Esp. S. Luigi 10; Breg 5; S. Giovanni 4; Zaule 2. CICIBANI Primorje — Breg 1:0 (0:0) PRIMORJE: Comino, De Bernardi, Reina, Micheli, Sardoč, Fagin, Daneu. BREG, Maver, Boneta, Ota, Družina, Koren, Švara, Sancin, STRELEC: v 36. min. Sardoč. Derbi med Primorjem in Bregom, se je končal z zmago proseškega Primorja, s pičlim 1:0. Medtem ko sta si bili ekipi v p.p. povsem enakovredni, so Prosečani v drugem delu igre prevzeli pobudo v svoje roke in tik pred koncem tudi zasluženo dosegli zmagoviti gol s Sardočem, ki je točno izvedel prosti strel izven kazenskega prostora. W. H. IZIDI 16. KOLA Muggesana - Fortitudo 2:2 Zaule - Giarizzoje 0:5 Soncini - Inter S. Sergio 6:0 S. Andrea - Chiarbola 2:1 Campanelle - Ponziana 4:1 Primorje - Breg 1:0 Fulgor - CGS 4:4 LESTVICA Soncini 27; Giarizzole 24; S. Andrea 22; Muggesana, Fortitudo, Chiarbola 20; Domio 15; CGS, Fulgor 14; Primorje, Campanelle 13; Ponziana 9; Inter S. Sergio 8; Breg letos odigrali štiri tekme, njihovi še mlajši sovrstniki na Reki pa preko dvajset. Sadovi tako zasnovanega dela se bodo v bližnji prihodnosti izdatno obrestovali. Nedeljski nastop z Borom je to nazorno pokazal. Iz tako širokega zaledja Jurman in Urnaut nista imela težkega dela s sestavo dobre šesterke, dilemi sta bila le, koga poslati na igrišče, ker imata celo plejado visokih in tehnično podkovanih igralcev in igralk. Izida srečanj: DEKLETA ZŠŠD Reka - Bor 3:0 (0, 11, 3) Potem, ko so naše igralke prebolele začetno tremo so pokazale nekoliko bolj zanesljivo igro. Toda zmaga boljših domačink ni bila nikoli niti v najmanjšem dvomu. FANTJE ZŠŠD Reka - Bor 3:0 (1, 5, 6) -Tudi. borovci so odšli na igrišče z zvrhano mero bojazni. Tudi potem, ko so se otresli začetne treme, niso pokazali vsega znanja, ker jih je v največji meri pogojeval slab sprejem. Na gostovanju na Reki so branili barve Bora naslednji igralci in i-gralke: DEKLETA; Montanari, Maver, V. in M. Klemše, Marc, Godina, Čač, Ukmar, Levstik in Fischer. FANTJE: Rauber, Sgubin, Košuta, Tul, De Walderstein, Furlani, Grahonja, Gregori, Batič in Jerman. G. F. MOŠKA C LIGA Poraz 01ympic Scatolificio — Olympia 3:1 (15:11, 14:16, 15:3, 15:8) OLYMPIA: Antonič, Š. Cotič, M. Cotič, Kuštrin, Bagon, Ferfolja in Špacapan. Tudi v predzadnjem kolu prvenstva moške C lige goriška 01ympia ni uspela osvojiti prvih točk. Tokrat so Goričani izgubili s Scatolificiom, ki sodi v sam vrh tega prvenstva. Slovenski igralci so bili v prvih dveh nizih enakovredni domačinom in to potrjujeta izida obeh setov. V prvem je 01ympia vodila do desetice, nakar je popustila in dovolila Scatolificiu, da osvoji set. V drugem setu pa so bili Goričani odločnejši, tako da so prvi prišli do pet-najstice. V ostalih dveh setih pa je prišla na dan boljša igra domačinov, ki so tako brez težav osvojili srečanje. Zadnjo srečanje tega prvenstva bo 01ympia odigrala jutri, 14. t.m., v Pordenonu proti tamkajšnjemu moštvu Apiesa. F. B. 2. ŽENSKA DIVIZIJA CUS Trst — Olympia 3:0 (11, 3, 8) Tržaški univerzitetni krožek je bil premočan nasprotnik za naša dekleta, 01ympia pa je proti pričakovanju nudila velik odpor le v prvem setu, ko je bila že na pragu častne zmage V nadaljnjih, potezah pa je prišla do izraza izredna tehnična pripravljenost domačink, ki so popolnoma nadigrale slovenske igralke in si zagotovile zmago v treh setih. F. B. 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 1 Z 2 X 2 1 X 1 1 X X 2 ganda. Sredi julija (13., 14. in 15.) bo na sporedu izlet za višješolce na Kamniške Alpe, konec meseca pa bo dvodnevni izlet (28. in 29.) z osebnimi avti v Val Cimoliana in Val Montanaia, s prenočitvijo v koči Pordenone. Avgusta je čas, ko se odborniki SPDT nekoliko spočijejo od celoletnih naporov, vseeno pa se bodo člani podali na enotedenski pohed po slovenski vertikali SPDT, prehodili pa bodo pot od tromeje na Peči, kjer se pot konča, pa do Matajurja. Pohod bo trajal od 26. avgusta do 2. septembra; idealno pa bo dopolnjeval lanskoletni pohod od Glinščice do Bohinja ob priliki 2j0-letnice prvega vzpona na vrh Triglava, ko so pohodniki prebod li prvi del transverzale in sicer prav odsek od Glinščice do Matajurja ter nato nadaljevali po slovenskih, tleh do Bohinja. V začetku septembra bo tridnevni izlet za izkušene planince (7., 8. in 9.) na Grossglockner. Izlet bo za omejeno število planincev. Teden kasneje bo družinski avtobusni izlet na Monte Tinisa (tu bo trasira-na visokogorska pot Tiziane We'ss), visokogorsko sezono pa bo zaključil, kot že vsako leto, dan planincev SPDT, ki bo v nedeljo, 7. oktobra. V program visokogorskih tur SP DT spada tudi daljša tura na Dolomite, ki bo proti koncu poletja, vendar pa bo le ta odvisna od vpisanih planincev in nazadnje tudi od njihove planinske priprave. Vse podrobnosti bomo še javili. Ta program izletov je okviren in tudi nekoliko elastičen, saj so možne tudi nekatere spremembe, ki so odvisne predvsem od števila vpisanih in od razpoložljivosti vodnikov. Možno je tudi, da bodo tem izletom, ki jih je letos zelo dosti, dodali še druge, to pa je odvisno tudi od četrtkovih pogovorov planincev v baru Gregorčičeve dvorane v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2). Danes se bodo že drugič člani dobili od 20. do 21. ure, da bi se pogovorili. Poleg tega bo možno, da bodo razni posamezniki priredili «odprte» ali «razširjene» izlete, kjer bodo poleg lastne Mape» sprejeli vse tiste, ki bi se hoteli izletu pridružiti (lani je bilo tako s planincem Vojkom Slavcem, kar je dobro uspelo, posamezni izleti pa so bili propagandirani z oglasi v Primorskem dnevniku). Jaka Čop razstavlja v Trstu Končno bo fotografska razstava, ki je že prebrodila vso Slovenijo in ki je žela toliko uspeha ter priznanj, prispela v Trst. Govorimo o fotografu na planinsko tematiko Jaki čopu in o njegovi razstavi »Raj pod Triglavom». V petek, 20. aprila, bo v organizaciji SPDT otvoritev te razstave, k j bo trajala do torka, 24. t.m., v fojerju balkona Kulturnega doma. Torej pet dni, med katerimi bo avtor na razpolago obiskovalcem. Zato bi bilo primerno, da bi npr. tudi šole obiskale to razstavo in, seveda, tudi italijanski obiskovalci, ki bi tako spoznali lepote našega gorskega sveta. D Jeli-č-č NAMIZNI TENIS KAJUHOV MEMORIAL Tudi naši v Ljubljani Danes se bo v športni dvorani na Kodeljevem pričel namiznoteniški turnir za Kajuhov memorial, ki velja za največjega in najbolj množičnega v Jugoslaviji. Letos se bo narnreč tega tekmovanja udeležilo skoraj 1.000 pingpongašev iz vse Jugoslavije, prisotne pa bodo nekatere povabljene ekipe iz tujine. Organizator, namiznoteniški klub Kajuh - Slovan, je povabil tudi reprezentanco ZSŠDI in ŠD Mladina iz Križa. V Ljubljani bo tako nastopilo skupno 16 zamejskih igralcev, predvsem v mlajših kategorijah. Ne glede na rezultat pa bo tekmovanje veljalo kot edinstvena izkušnia za r.aše pi n o'-on ga še. BALINANJE Balinarska sekcija krožka pristaniških delavcev bo jutri, 14. aprr-la, ob 9.30 imela prijateljsko srečanje z reškimi pristaniščniki. Srečanje bo v gostilnah »Al Tirolese* v Ul. Costalunga 37 in »Al Fiori-coltore*. Ul. Costalunga 66. KOŠARKA PROPAGANDA IZIDI 7. KOLA Alabarda - Bor A n. o. Bor B - Servolana 26:73 Ricreatori - Don Bosco 43:85 Inter 1904 - Inter Milje 80:38 Počitek: Ferroviario. LESTVICA Bor A 10, Alabarda, Ricreatori in Don Bosco 8, Intev 1904 6, Ferroviario, Inter Milje in Servolana 2, Bor B 0. Ricreatori ima 2 tekmi več, Ferroviario in Servolana imata tekmo več; Bor A, Inter 1904 in Alabarta imajo tekmo manj. PRIHODNJE KOLO Servolana - Inter Milje; Bor A -Inter 1904 (21. 4. ob 15.15 v Dolini); Don Bosco - Alabarda: Ferroviario -Bor B (23. 4. ob 9.30 v Ul. Mira-mare). Počitek: Rjcreatori. Marko OBVESTILU ŠZ Bor obvešča, da se na stadionu «1. maj* v Trstu nadaljuje vpisovanje za A'/TORALLY V BOHINJ ki ga društvo organizira v okviru proslav 20-letnice svojega obstoja v dneh 5. in 6. maja. Vpisovanje ves teden (razen sobote) od 17.30 do 19.30 (od torkih in četrtkih od 17. do 18.15). Informacije (ob istem času) tudi po telefonu, na št. 51-377. I Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorico, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 5000, letno 500,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 13. aprila 1979 Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS - 61000 Ljubljana. Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višino v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. ^ „„ , »^lJztt SsSgsSteiJ Odgovorni urednik Gorazd Vesel ini«kaf ^irst založnikov fiegvIV OSREDNJA PROSLAVA BO 26. MAJA NEPRODOREN MOLK PREISKOVALCEV: VZROKI ARETACIJ ŠE VEDNO NEZNANI Dejansko demantirane govorice o odgovornosti «avtonomistov» za ugrabitev Alda Mora Skrb za omejevanje onesnaženja Jadrana Negodovanje zaradi pobude za gradnjo jedrske elektrarne na otoku Viru - Uspehi boja proti onesnaženju Piranskega zaliva PADOVA — Tudi včeraj je v prostorih padovskega Digosa preiskovalni sodnik dr. Calogero nadaljeval z zaslišanjem pripadnikov tako imenovane «delavske avtonomije*, ki so bili aretirani konec prejšnjega tedna v okviru protiteroristične akcije v Padovi in v nekaterih drugih severnoitalijanskih mestih. Tako sta bila včeraj popoldne na vrsti Oreste Scalzone, ki velja za voditelja »avtonomije* in Lauro Zagato, oba aretirana v Rimu na sedežu revije «Me-tropolis*. že prejšnjo noč pa je dr. Calogero, ki vodi preiskavo v tej začetni fazi, zaslišal sodelavko aretiranega prof. Tonija Negrija in A-liso Del Re iz Spilimberga, za ka-te ro so branilci zahtevali začasno izpustitev na prostost, ker je mati dveh otročičkov, dr. Calogero pa je prošnjo zavrnil. Tudi o včerajšnjem zaslišanju ni bilo mogoče izvedeti ničesar in načelnik padovskega državnega pravd-ništva dr. Fais, ki se je sestal z novinarji, je bil z besedami izredno skop in meglen. Še enkrat je poudaril, da niso zaporni nalogi »posledica volilnega manevra*, pač so osnova ,i na stvarnih in tehtnih indicijah. «Zaslišanja, je dejal dr. Fais, se nadaljujejo po začrtani poti in bodo prav gotovo privedla do stvarnih in pozitivnih rezultatov.* Tudi na vprašanje, ali bodo prof. Negrija kaj kmalu odpeljali na zaslišanje v Rim, je Aldo Fais izredno oprezno odgovoril, češ da o tej zadevi ne ve ničesar, saj spada to že pod pristojnost rimskega sodstva. Vse kaže torej, da se je okrog zadeve in obtožbe, da Negri pripada vrhu Rdečih brigad in da naj bi celo sodeloval pri pokolu v Ul. Fani. pri ugrabitvi in umoru predsednika Krščanske demokracije Alda Mora, vse nekoliko umirilo in da sta sedaj padovsko in rimsko sodstvo dosti bolj oprezni. Dejstvo pa je, da še vedno ni znano, na kakšnih temeljih je osnovna obtožba dr. Calogera za aretacijo dvajseterice pripadnikov »avtonomije*, čeprav mnogi trdijo, da ima sodnik, znan po svoji resnosti, le nekaj stvarnega v rokah. Povsem nasprotnega mnenja so seveda pripadniki »avtonomije*, nekatera skrajnolevi- čarska gibanja in radikalci, ki so včeraj izdali tiskovno poročilo v ka terem trdijo, da so aretacije plod zgolj volilnega manevra in zahtevajo, naj se proces zaključi še pred volitvami, da bi ne kdo izkoristil a-retacij za politične špekulacije. Med včerajšnjo tiskovno konferenco je spregovoril tudi eden izmed zagovornikov, odvetnik Giuseppe Di Lo-renzo, ki je ožigosa) aretacije kot nekaj nezaslišanega, saj slonijo na neutemeljenih indicijah. »Struktura obtožb, je dejal Di Lorenzo, je enaka za vse obtožence in se glasi: ti si nekaj izjavil in zgodilo se je prav to o čemer si govoril, torej vsega si kriv samo ti.» Medtem se je tudi napetost, ki je vladala včeraj v Padovi v pričakovanju protestne manifestacije »delavske avtonomije*, delno polegla. »Avtonomisti* so res masovno dospeli v mesto, da bi odgovorili na »predvolilne provokacije komunistov in Krščanske demokracije*, do izgredov pa ni prišlo, saj so ostali avtonomisti ves dan zaprti na zborovanju v športni palači. Padova pa je kljub temu imela podobo mesta v izrednem stanju, saj je bilo središču nad 10 tisoč bojno o-premljenih policistov. Na zborovanju levičarskih skrajnežev je med drugimi spregovorila tudi žena aretiranega Emilia Vesce-ja, odgovornega urednika revije «Au-tonomia*, ki je izrazila prepričanje, da bodo «aretirane tovariše kmalu izpustili na prostost, saj niso zaporni nalogi osnovani na tehtnih in stvarnih indicijah*. Misel je povzel tudi «Riccardo*, pripadnik znanega rimskega kolektiva »Via dei Vol-sci*. ki je dejal: «Kam pa je sploh namenjena država? Danes praznuje tukaj v Padovi prepričana, da je zadela v srce «delavsko avtonomijo*. Tri mesece se je pripravljala na to vojaško parado, a mi smo ji pripravljeni dokazati v nekaj dneh, kako se take neutemeljene teze pobijejo.* Medtem se je tudi izvedelo, da je pobuda za preiskavo v vrstah »delavske avtonomije* v Padovi in drugih mestih, dospela iz Milana ali bolje iz zapiskov sodnika Emilia Alessandrinija, ki so ga, kot znano, prejšnjega februarja ubili pripadniki teroristične organizacije «Prima linea*. (ap) Smrtne obsodbe iraških Kurdov LONDON — Februarja so v Iraku usmrtili 12 od 24 Kurdov, ki so jih iraška sodišča decembra lani obcsdi-la na smrt. Vest je v Londonu sporočila «Amnesty international*, ki poziva vse svoje člane in simpatizerje naj posredujejo pri iraških oblasteh, da se smrtne obsodbe spremenijo v zaporne kazni. Pred dnevi, 24. marca, so usmrtili še enega od obsojencev, učitelja iz Suleimanije Aziza Mahmuda. Po nekajletnem zatišju so iraške oblasti ponovno pričele z gonjo proti kurdski manjšini, ki se je nekoliko polegla, potem ko je iranski šah Reza Pahlavi ukinil pomoč iraškim Kurdom. Položaj postaja torej ponovno eksploziven, saj so v Iranu Kurdi že dosegli neko obliko avtonomije, najbolj pa so zatirani v Iraku, ker je njihovo ozemlje bogato z naftnimi ležišči. Ugrabitev pri Monzi MONZA — Neznanci so včeraj ob 18.15 ugrabili v kraju Gerno di Lesmo v Brianzi 64-letnega tovarnarja Pasquala Venturo. Vdrli so v urade tovarne, lažje ranili nekega uslužbenca, Venturo onesposobili in ga strpali v avto. Policija je takoj postavila cestne blok- in sprožila širokopotezno akcijo, a ni izsledila ugrabiteljev. Venturov družinski zdravnik je pozval ugrabitelje, naj ne dajejo jetniku pomirjevalnih sredstev ,ker je Ventura zadnje čase prebolel tri srčne kapi. NEAPELJ — Devet oseb, od katerih 8 tujih državljanov, aretiranih, ena ladja, trije motorni čolni in 15 motornih vozil zaplenjenih, je obračun akcije finančne straže, ki je tudi zaplenila precejšnjo količino cigaret tihotapskega izvora. HVAR — Čeprav druga konferenca o zaščiti Jadrana, ki poteka ta teden na Hvaru, še traja, je mogoče že na podlagi dosedanjih posegov strokovnjakov ugotoviti veliko zaskrbljenost Jugoslavije nad čisteče Jadrana. Te zaskrbljenosti ni prav nič zmanjšala ugotovitev strokovnjakov, ki so o tem prepričali skupino novinarjev na poti od Portoroža do Kctora, namreč, da je jugoslovanska obala Jadrana najbolj čisto morje v Sredozemlju. Ali bo najbolj Čisto ostalo tudi v prihodnje, na to vprašanje bodo lahko odgovorili šele u-krepi, ki jih bodo strokovnjaki predlagali po koncu te konference. V dosedanjih naporih je Jugoslavija orientirana k zagotavljanju pogojev za hitrejši razvoj in je zato pogosto zanemarjala vprašanja, ki so povezana z zaščito okolice. Danes je že drugače. Še vedno se sicer dogaja, da gospodarstvo trpi, da ne onesnažuje vode, še vedno so primeri, ko investitorji novih industrijskih objektov zagotavljajo, da ne bodo spuščali odplak v morje, da to počne kdo drug. Po drugi strani pa je prevladalo mišljenje, da je treba industrijski razvoj ob obalah Jadrana pozorno in rahločutno prilagoditi čistemu okolju, zaradi njega samega kot zaradi ljudi, ki tam ži-vijo, še posebno pa seveda zaradi turizma. Zato se že < anes, kljub pomanjkanju sistema prostorske ureditve in vrste zakonov za zaščito o-kolja zastavljajo dileme okrog nekaterih načrtovanih industrijskih o-bjektov, kot na primer za tovarno sintermagnezita v Baru oziroma podobno v Omišu. Še največ dilem je zastavil predlog, da bi Hrvatska in Slovenija zgradili svojo drugo skupno jedrsko električno centralo na otoku Viru, blizu Zadra. Prebivalci tega in sosednjih otokov odločno nasprotujejo, zato bo zadrska občina zahtevala od hrvatske skupščine in elektrogospodarstva naj še enkrat preučita upravičenost predvidene elektrarne. Četudi bi bila jedrska centrala povsem varna namreč sodijo, da bi že njena prisotnost 26 km od Zadra pomenila iz-redtio psihološko obremenitev ne samo za prebivalstvo, temveč tudi za številne turiste. V imenu jugoslovanske vlade je njen podpredsednik Andrej Marinc napovedal, da bo družba dosti bolj kot doslej namenila svojo pozornost skladnemu razvoju in prostorski ureditvi jadranskega področja. Za zdaj so ugotovili, da so najbolj ogroženi Koprski in Piranski zaliv, Kvamer, Kaštelanski zaliv pri Splitu in Boka Kokorska. Še vzpodbudna zanimivost, ki so jo ugotovili: oakar so pred letom in pol v Piranu speljali odplake skozi podvodni zbiralnik je morje na piranskih kopališčih za 90 odstotkov bolj čisto kot prej. (jp) Rdeči hmeri se masovno zatekajo na Tajsko BANGKOK — Diplomatski krogi v Bangkoku so včeraj sporočili, da se je na Tajsko zateklo več tisoč pristašev bivšega kampučijskega Pol Potovega režima. Med begunci je tudi zelo veliko vojakov, ki so se prepeljali na Tajsko z vojaškimi vozili, za seboj pa so privlekli tudi veliko živine in kmetijskih strojev. Vzrok tako masovnega bega iz Kampučije je nemara ta. da so v začetku meseca vietnamske čete sprožile močno ofenzivo na celotnem ozemlju Kampučije, da bi tako strle še zadnji odpor rdečili hmerov in si tako zagotovile nadzorstvo nad najvažnejšimi komunikacijskimi \ zlišči in mesti. Kaže, da je v tej ofenzivi soudeleženih nad 50 tisoč vietnamskih vojakov, kj si prizadevajo omejiti na minimum odpor rdečih hmerov, in sicer preden bo nastopilo deževje, ki bo onemogočilo vsakršno vojaško operacijo. WICHITA FALLS — Strahoviti orkani so prejšnje dni pustošili po južnem Texa.su in Okhlahomi ter posebno v Wichiti Fallsu uničili precej stanovanj, zaradi česar se je 400 oseb znašlo brez strehe. Domnevajo, da je zaradi nenadnega orkana izgubilo življenje kakih' SO-oseb, ranjenih pa naj bi bilo nad,600. Ob 35-letnici prve pokrajinske konference SKOJ na Primorskem Po odkritju spominske plošče v Dolu, bo v Cepovanu partizanski miting V Dolu pri Čepovanu je bila med 22. in 25. majem 1944 prva pokrajinska konferenca SKOJ za Slovensko Primorje, na kateri so se mladi komunisti posvetovali o volitvah v organe ljudske oblasti v novi Jugoslaviji, o sklepnih bojih za osvoboditev ter o nekaterih drugih nalogah. Proslava 35-letnice tega pomembnega dogodka bo imela široko obeležje, saj bo to osrednja proslava Primorske v počastitev šestdesetletnice ustanovitve Komunistične partije in Zveze komunistične mladine Jugoslavije. Zato je iniciativna skupina ustanovila tudi dva odbora; častni odbor vodi Franc Kimovec -Žiga, delovni odbor pa Dominik Soban. Oba odbora sta se že večkrat sestala in sprejela okvirni program proslave in drugih akcij. Zvečer pred proslavo bo tovariško srečanje na Lokvah, ki se ga bodo udeležil; nekdanji člani pokrajinskega mladinskega aktiva, organizatorji ZSM in SKOJ ter mladinski aktivisti v enotah NOV in PO. To bo prvo povojno srečanje • nekdanjih primorskih partizanskih mladinskih aktivistov, ki so delali v vojski in na terenu, na katerega bodo povabili tudi številne goste, hkrati pa tudi sedanje funkcionarje Zveze socialistične mladine Slovenije. Osrednja proslava bo 26. maja v Čepovanu. Najprej bodo ob 10.30 odkrili spominsko ploščo na hiši v Dolu, kjer je bila konferenca, govoril pa bo Franc Kimovec - Žiga. Drugi del proslave pa bo pred šolo v Čepovanu. Najprej bo govoril predstavnik ZSMS, nato pa bo sledil izbrani kulturni program, v katerem bo sodelovala tudi nekdanja igralska skupina IX. korpusa. Slavje se bo končalo s partizanskim mitingom. Na osrednjo proslavo bodo povabili številne goste, med temi tudi nekdanje zamejske partizane in predstavnike tamkajšnjih organizacij. Nosilec priprav sta primorska in notranjska mladina, ki bosta organizirali med drugim tudi partizanske pohode. Delovni odbor bo p pravil tudi letake in emblem za u-deležence. V dneh pred proslavo bodo organizirali tudi razne konference in predavanja, na katerih bodo seznanili mladino z vlogo mladine v partizanskem gibanju na Primorskem. Hkra- ti so sklenili, da bo izšla posebna oriloga pri listu Mladina, v kaa bodo objavili vrsto prispevkov o konferencah v Čepovanu in na Štjaku ter o mladinskem gibanju na Primorskem na sploh. Začeli so trdi pripravljati v sodelovanju z gori-škim in idrijskim muzejem razstave slik in dokumentov o medvojnem delovanju mladine na Primorskem, ki pa jo bodo odprli pozneje. L. O. IZŠLA JE NOVA ŠTEVILKA PRIMORSKIH SREČANJ Tudi v zadnji številki objavlja revija Primorska srečanja vrsto pomembnih prispevkov, ki zadevajo zgodovinske tokove in sodobne razvojne procese na Primorskem. Na prvem mestu naj omenimo članek Branka Babiča ob šestdesetletnici Komunistične partije Jugoslavije, v katerem avtor z raznih aspektov o-svediuje zgodovinsko vlogo jugoslovanskih komunistov ter razmere, v katerih so delovali slovenski in hr-vatski komunisti pod staro Italijo. O sedanjem trenutku v narodni politiki na Koroškem in o perspektivi reševanja manjšinskega vprašanja razpravlja Željko Kumar, medtem ko nam France Hočevar podrobne osvetli razmere, v katerih so ustanavljali prekomorske brigade. Zanimiv je prispevek inž. Petra Aljančiča o razvojnih konceptih slovenske obale. Pri tem avtor podrobno utemeljuje potrebo po instituciji, ki bi se znanstveno bavila s koncepcijo in strategijo dolgoročnega razvoja. O kulturnem centru v Novi Goric' piše Vinko Torkar, medtem ko France Klopčič podrobno analizira knjigo Dušana Kermanunerja «Temeljni problemi primorske politične zgodovine*. S področja literarne kritike objavlja revija dva prispevka. Srečko Fišer analizira jezik znanosti in jezik književnosti v noveli »Blaž Strniša* Bogomira Magajne, Antonija Valentinčičeva pa pesmi Pavie Medvešček. V leposlovnem delu revije so zastopani Pavla Medvešček, Marjan Tomšič. Marij Čuk, Danilo Japelj in Boris Jukič. Zapiske pa so prispevali Josip Kranjc, Rafael Perhauc, Jože Pefeifer, Boris Možina, Ciril Zupanc, Branimir Renar in Mirko Juteršek. Likovne priloge zajemajo tokrat izbor iz opusa Njegovana Nemca. L. O. Begin in Sadat včeraj v neposrednem telefonskem pogovoru KAIRO — Postopoma se odnosi med Egiptom in Izraelom normalizirajo. Včeraj sta bila na primer prvič telefonsko neposredno medsebojno povezana Sadat in Begin, in sicer po «rdečem telefonu*, ki direktno povezuje Jeruzalem in Kairo. Egiptovski in izraelski leader sta se po telefonu domenila, da se bosta sestala v El Arišu 28. maja, ko bodo tudi odprli meje med Izraelom in Egiptom. Medtem pa bo, kot znano, že 19. t.m., v Egiptu referendum, na katerem bodo Egipčani odobrili egiptovsko- izraelski mirovni sporazum. Nadaljujejo pa se boji na jugu Libanona, kjer so včeraj Palestinci izstrelili več raket na ozemlje Izraela, a niso s tem povzročili hujše škode. Na ta napad so izraelski vojaki takoj odgovorili. Izraelsko letalstvo pa že dva dni bombardira palestinske postojanke v Južnem Libanonu. Neuspeh sovjetske vesoljske misije MOSKVA — Včerajšnji «dan kozmonavta*, 18. obletnico prvega človekovega poleta v vesolje, so hoteli v Sovjetski zvezi praznovati s spojitvijo pred dnevi izstreljene vesoljske ladje sojuz 33 z vesoljsko postajo sa-ljut 6. Manever ni uspel zaradi okvare v motorjih in sojuz 33 z vesoljcema Nikolajem Rukavišnikom in Georgijem Ivanovom je pristala v kazahstanskih stepah. Neuspeh je še bolj občuten, saj je Ivanov prvi bolgarski pilot v »mednarodnem* sovjetskem vesoljskem programu. SPECIALIZIRANI MEDNARODNI POMLADANSKI SEJMI ZAGREBŠKEGA VELESEJMA % 70 /j? 20.-27. IV. 1979 11 SPECIALIZIRANIH MEDNARODNIH SEJMOV BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO PREHRAMBNE INDUSTRIJE LESNE INDUSTRIJE TEKSTILNE INDUSTRIJE PROMETA, ZVEZ IN INTEGRALNEGA TRANSPORTA DROBNEGA GOSPODARSTVA IN OBRTNIŠTVA LETAL IN LETALIŠČNE OPREME EMBALAŽE ŠPORTA MERILNE IN REGULACIJSKE TEHNIKE TER AVTOMACIJE OPREME ZA SERVISNO OSKRBO TER ZA PREVERJANJE VOZIL TER FEPIRL dnevi turizma s5 SALONI m SALON POČITKA POSLOVNA SREČANJA • IZMENJAVA TEHNOLOŠKIH — kot posebna privlačnost INFORMACIJ • STROKOVNE IZKUŠNJE V 38 PAVILJONIH IN NA 80.000 kv. m ODPRTEGA RAZSTAVNEGA PROSTORA • NAJNOVEJŠI PROIZVODNI DOSEŽKI JUGOSLOVANSKEGA ZDRUŽENEGA DELA, IZ 24 TUJIH DRŽAV ZA OBISKOVALCE VSAK DAN MODNE REVIJE NAGRADNE IGRE • ATRAKTIVNI ESTRADNI PROGRAM obnovitev 9 odst. zadolžnic - 1. 4. 79 ----j večletne CZJ UCZ1J državne VU zadolžnice od slo šestmesečni kupon zapadlost 7. aprila 1984 dejanski donos 12J17 odstotka obnovitvena premija za vsakih 100 lir nominale 1,75 lire oproščene vseh sedanjih in bodočih davčnih dajatev Operacije za obnovitev se vršijo pri zavodu Banca dltalia, pri ustanovah ter pri kreditnih zavodih, pri poštnih uradih. Nove zadolžnice, obresti in zneski ob obnovitvi so oproščeni vseh sedanjih in bodočih neposrednih davčnih dajatev, davka na dediščino, davka na darilni prenos po pogodbi med živimi ter pri ustvarjanju premoženjskega sklada, kot tudi davka na dohodek fizičnih oseb, davka na dohodek pravnih oseb ter krajevnega davka na dohodek. Kuponi zadolžnic se sprejemajo v plačilo pri plačevanju neposrednih davkov državi in to v kateremkoli času v polletju pred njihovo zapadlostjo. operacije za obnovitev se zaključijo 4. maja