Spi-dlzlone in abbonamento postala — PoStnlna plačana v gotovini
Leto XXIV.	Ljubljana, 9. aprila 194*-XX
DOMOVIH A
in KMETSKI LIST
Upravnistvo to uredništvo »DOMOVlMfcJ«, ujuDliaua, _	w . , '■
Pucclnljeva ulica St. 6. O. nad., telefoni od 31-22 do 31-28 fofiaia VCalf	tfiAa«* "arocmna za cuzemstvo: Četrtletno 4.50 L. polletno
Račun Poštne hranilnice, podruž v LJubllanl 9t 10 711 »«"■«!« VS«SI\	ICilCll U celoletno 18.- L; za inozemstvo: celoletno 30.40 L
'_mmmmimmi^^	Posamezna Številka 50 cent
Delodajalcem in delojemalcem
Pregled vojnih in političnih dogodkov
Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil 6. t m. naslednje vojno poročilo:
Sovražni izvidniški oddelki, ki jih je podpiralo tudi topništvo, so bili odbiti na področju južnovzhodno od Mekilija. Na istem področju so naša bojna letala napadla z vidnim učinkom zbirališče motornih vozil In jih znatno število poškodovala. Eno letalo se ni vrnilo na svoje oporišče. Naša letala so znova bombardirala železnico Marsa Matruh—Aleksan-drija ter so jO na več točkah prekinila. Jaki oddelki nemških letalskih sil so ponovno ponoči in podnevi napadli otok Malto. Silovito so bili bombardirani arzenal, delavnice in zaloge pogonskih sredstev v La Valletti. Zadeta je bila tudi križarka v tamkajšnjem bazenu. Znatna škoda je bila prizadeta letališčem in vzletiščem na otoku. Ugotovilo se je, da je bilo sovražno letalo tipa Hurricane sestreljeno v letalskem spopadu.
Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo v sobcto poročilo, iz katerega povzemamo: V Doneški kotlini In v srednjem odseku vzhodnega bojišča so sovjetske čete pod-vzele nekaj osamljenih napadov, ki so bili odbiti.
Nasprotniku so bile prizadete hude izgube. Nemške napadalne operacije so bile uspešne. V severnem odseku bojišča se je razvilo živahno delovanje. V odseku nekega armijskega zbora je bilo uničeno 15 sovražnih tankov. Skupine bojnih in lovskih letal so z znatnim učinkom napadle vojažke naprave v Murmansku. Iz Sofije poročajo:
Bolgarski kralj Boris se je vrnil iz Nemčije v Sofijo. »Munchener Neueste Nachrichten« prinašajo članek o razmerju med Bolgarijo in Turčijo. Obe državi nadaljujeta prijateljsko politiko. Angle-ško-sovjetske spletke, ki so hotele sprožiti napetost med Sofijo in Ankaro, so imele nasproten učinek. Med njima ni po zatrditvi omenjenega lista nikakih ozemeljskih računov, ki bi ju ločili.
Iz Tokia poročajo, da so
japonski bombniki silovito napadli razne vojaške naprave v pokrajini Cekijl;
med drugim letališči v Lišuiju in Cukovu, ki sta postali neuporabni. Težke bombe so zadele tudi železniško postajo v Cukovu.
Iz Stockholma poročajo: »Dagens Nyheter« poroča, da se angleški pooblaščeni minister Cripps kljub temu, da sta mu predsednik indijskega kongresa Azad in Pandit Nehru Izročila
nepovoljen odgovor kongresa glede angleškega načrta o ustavni ureditvi Indije, še nadalje mudi v Indiji in si prizadeva na kakršen koli način rešiti položaj. Cripps je oba indijska prvaka naprosil, naj se indijski odgovor še ne objavi. Odgovor naglaša, da je angleški načrt nesprejemljiv, ker ne daje Indiji ni-kakega jamstva za njeno varnost in ne za rešitev življenjskih vprašanj dežele. List poroča nadalje, da je baje dala angleška vlada Crippsu vsa pooblastila, da lahko pristane na vsakršne zahteve, ki bi se mu zdele primerne, vendar pa ta okoliščina po trditvi lista ni izzvala upanja v uspeh. V Indijo je prispel tudi Rooseveltov posebni odposlanec Johnson, ki naj se zdaj poskusi uveljaviti kot posredovalec med Crippsom in indijskimi zastopniki.
Blagajna za izplačevanje družinskih doklad pri Zavodu za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine nam je poslala:
Pohitite z vlaganjem
družinskih prijav
Blagajna za izplačevanje družinskih doklad je doslej redno izplačala doklade vsem družinskim poglavarjem, kolikor niso bile potrebne poizvedbe po oblastvih. Da pa bo mogla začeti v redu nakazovati doklade za mesca februar in marc, pozivamo vse družinske poglavarje, da pohite z vlaganjem družinskih prijav in jih pošljejo vsaj do 11. t. m.
Ob spremembi delodajalca ni treba vložiti novo prijavo družinskega stanja
Obenem opozarja Blagajna 'za, izplačevanje družinskih doklad delavce in nameščence, da ob spremembi delodajalca ni potrebno vlagati novo prijavo družinskega stanja in rodbinsko polo. Delojemalec samo sporoči delodajalcu ob vstopu v delo številko odloka o priznanju družinskih doklad, ki naj jo delodajalec napiše na prijavnico, s katero ga prijavi v zavarovanje
pri Zavodu za socialno zavarovanje ali njegovih krajevnih organih.
Družinske poglavarje ni treba posebej odjavljati
Dalje se dogaja, da nekateri delodajalci svoje delavce in nameščence, ki so družinski poglavarji, ob prekinitvi službenega razmerja posebej odjavljajo pri Blagajni za izplačevanje družinskih doklad, kar je nepotrebno. Zadostuje povsem, da delodajalec svojega uslužbenca, četudi je družinski poglavar, odjavi na običajni odjavnici za bolniško zavarovanje. Ta odjava velja samo po sebi tudi za Blagajno za izplačevanje družinskih doklad.
Prijavljanje sprememb
družinskega stanja
Po členu 10. naredbe Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino z dne 9. februarja 1942-XX (št. 26.) je delavec dolžan takoj javiti vsako spremembo svojega družinskega stanja. To spremembo mora sporočiti svojemu delodajalcu, le-ta pa mora spremembo v roku osmih dni javiti pristojni zavarovalni ustanovi (Zavodu za socialno zavarovanje, bolniški blagajni Trgovskega bolniškega in podpornega društva, bratovski skladnici itd.).
Pošta ponesrečenih mornarjev
Eno izmed steklenic s pošto ponesrečenih mornarjev so našli šele
po 62 letih
Kadar so ladje v resni nevarnosti, pišejo mornarji v vseh svetovnih jezikih klice na pomoč, poročila in poslovilna pisma, katera vtaknejo v steklenice, te zapro in vržejo v morje. Toda le redkokdaj pride pošta v steklenicah pravočasno v roke ljudem.
Najdaljši čas, da so našli pošto v steklenici, ni nič manjši kakor dvainšestdeset let. V letu 1899. so potegnili na irski obali ribiči iz morja neko steklenico. V steklenici je bilo sporočilo nekega ameriškega kapitana, da je njegova ladja leta 1837. v velikanskem viharju nasedla. S sedmimi ljudmi posadke se je komaj rešil v rešilni čoln v bližini Nove Fundlandije. V pismu je zapisal kapitan upanje, da se bodo morda rešili na neki otok, ki ga vidijo na obzorju. Kaj se je zgodilo s temi osmimi ljudmi? Ali so prispeli na otok in tam živeli Robinsonovo življenje ali jih je pogoltnilo morje? Raziskovali so, toda o usodi teh ljudi niso mogli po tolikih letih dognati ničesar. Njihov klic na pomoč je prišel za celo človeško starost prepozno.
Skoro istočasno so na skalnatem obrežju Hebridskih otokov potegnili iz morja steklenico, katere vsebina je poročala o krvavi ža-loigri. Krmilar nekega angleškega parnika je 24. oktobra 1. 1890. napisal na listič papirja: »Med moštvom je nastal upor. Kitajski kuliji vladajo na ladji. Kapitan in prvi oficir sta umorjena. Uporniki so me prisilili, da vodim ladjo proti Bermudskim otokom. Pomagajte, sicer smo vsi izgubljeni!«
O angleški ladji »Caller Ou«. ki je v novembru leta 1891. odplula iz Hullskega pristanišča proti Grimby Roadsu, ni bilo dve leti nobenega sledu. Potem so pri Kiliniseji našli desko, na kateri je bilo s svinčnikom napisano: »Kdor to desko najde, nai ve, da je ladjo ,Caller Ou' potopila neznana ladja. Bog naj tolaži mojo mater! Dawson. Ni več časa... potapljamo se ..!«
Tudi pri ekspedicijah na skrajni sever so se posluževali pošte v steklenicah. Norveški raziskovalci so našli leta 1921. na Novi zemlji takšno pošto v steklenici, ki je bila vržena v Severno morje 1. 1874.. ko je avstrijska ekspedicija na severni tečaj odkrila Franca Jožefa deželo. Udeleženci te ekspedicije poročajo. da je njihovo ladjo obkrožil led in da so se odločili potovati peš preko ledenih plošč.
Leta 1916. je našel nekie ribič v Skage-raku v navadni steklenici za pivo zadnje poročilo nemškega zrakoplova, ki ie strmoglavil za časa prve svetovne vojne 2. februarja 1. 1916. v Severno morje. Eno petnajstih priloženih pisem, je vsebovalo tole: »Še živimo vsi, toda jesti nimamo ničesar. Zgodai zjutraj je bil tu angleški parnik, ki pa nas ni hotel rešiti. Imenoval se ie ,King Stephen' in je prihajal iz Grimsbyja. Pogum nam upada, vihar narašča. Vaš še v nebesih na vas misleči Hans.«
Pred nekaj leti se je vendar zgodilo, da le takšno poročilo v steklenici pravočasno

Mali in veliki gospodar
Kako se sadi krompir
■K... A:.'S3MMt*MMaBBWBB—SMBMCTIIr I
doseglo namembni kraj in so bili ponesrečenci rešeni. Neki kitajski izletniški parnik so napadli morski razbojniki in parnik zavzeli. Potnike so hoteli odpeljati, da bi izterjali zanje veliko odkupnino. Nekemu mornarju se je kljub strogi pazljivosti razbojnikov posrečilo vreči v morje steklenico s klicem na pomoč. Po nekaj urah so steklenico našli in vojna ladja je kmalu dohitela parnik, ter po kratkem boju premagala razbojnike.
Razglas
General Armadnega Zbora Grand' Uff. Ma-rio Robotti., Poveljnik XI. Armadnega Zbora
Na podstavi člena 2. kr. ukaza z dne 29. septembra 1941-XIX 93 CP. M. G. odreja:
1.	Na zasedenem ozemlju čet XI. Armadnega Zbora je prepovedano civilnemu prebivalstvu (razen železniškemu osebju v službi) najsibodi po dneVu ali po noči in na vsakem mestu, krožiti ali postajati na železniških progah in neposredno ob njih strani (izvzemši v postajnih hodnikih za potnike, omejeno ob prihodu in odhodu vlakov, in krožiti ali obstajati zraven javnih stavb.
2.	Stalno in prometno osebje železniške varnosti, za izpolnjevati gori omenjeno prepoved. se bo ravnalo kot sledi:
a)	ob belem dnevu, po eni napovedi »Stoj« (Alt) v daljavi proti osebam, ki se ne ustavijo ukazu, ali bi protivno reagirali, ali se poskusili izogniti, se bo takoj streljalo;
b)	po noči in po dnevi v slučaju megle, se bo takoj streljalo, brez kakršnekoli napovedi, proti tistim, ki se približajo ali obstanejo na železniških progah, neposredno ob njih strani in v bližini javnih stavb (razen v slučaju, če to gre za železniško osebje, ki se je že dalo spoznati).
Železniške proge bodo lahko prekoračene samo na ravnih prehodih. Obstajati je prepovedano.
Kršitelji te odredbe, ako dejanje ne tvori hujše krivde, bodo kaznovani z vojaškim zaporom do dveh let.
V slučaju nevednosti prestopkov, jih bo sodnik kaznoval do dveh let zapora ali do 5000 lir globe.
Za sojenje krivde je pristojno Vojaško Vojno Sodišče II. Armade, odsek Ljubljana.
Ta odredba stopi v veljavo posredno po objavi na občinskih deskah v občinah Ljubljanske pokrajine.
Ljubljana, 4. aprila 1942-XX.
General Armadnega Zbora MARIO ROBOTTI
Kdor raztrga, spremeni ali umaže ta proglas, bo zasledovan v smislu veljavnih odredb. Zasačen v dejanju, bo ustreljen.
Mrtvec ga je sunil v hrbet
Na prvi mah skoro neverjeten dogodek se je pripetil nedavno v Salernu. Uslužbenec nekega pogrebnega zavoda bi bil moral stati pri nekem mrliču na straži. Mrlič je že ležal v krsti na nizkem mrtvaškem odru. Paznik je sedel na pručico ob vznožjti krste, obrnjen s hrbtom proti mrliču. Čez dobro uro so pa zaslišali stanovalci hiše pretresljiv krik in ko so prihiteli v sobo, kjer je ležal mrlič, so našli uslužbenca pogrebnega zavoda z okrvavljenim obrazom napol onesveščenega.
Mož jim je povedal, da je bil na pručici zadremal. Naenkrat ga je pa mrlič sunil v hrbet. Ves prestrašen je planil pokoncu in se hotel pognati iz sobe, pa je udaril z glavo ob vrata, da se je močno pobil. Sosedje so šli gledat v sobo, kjer je ležal mrlič. Tam se ni bilo nič izpremenilo: mrlič je ležal v krsti kakor prej, samo mrtvaški prt na nogah je bil premaknjen in ena noga je molela izpod njega. Poklicali so zdravnika, ki je ugotovil, da ne gre za primer navidezne smrti. Brco je pojasnil zdravnik kot nekaj izrednega, toda ne nadnaravnega. Šlo je za trenutno popustitev živčne otrplosti v mrličevi nogi, kar se pripeti zelo Jedko, izključeno pa ni.
Na vrtičkih se ne izplača saditi krompir. Ce pa imaš malo večji vrt. le določi primeren del tudi za krompir, ki je važno živilo. Krompir sicer terja pognojeno zemljo, toda
ne pognojene s svežim hlevskim gnojem. Prav je storil, kdor je jeseni pognojil z zrelim hlevskim gnojem. Zdaj lahko pognojiš z umetnimi gnojili, ki jih dobiš pri Kmetijski
družbi.
Potrebno je naglasiti, da je prezgodnje sajenje krompirja škodljivo. V prvi polovici aprila je še pogosto prehladno, da bi krompir mogel pognati daljše klice, zato začnejo gomolji v zemlji gniti. Najugodnejši čas za sajenje krompirja je dru£a polovica aprila, vendar tudi prve tedne maja še ni prepozno za saditev poznih vrst krompirja, zlasti če je bilo pred tem mrzlo vreme, ki je vsekakor neprimerno za saditev.
Najvažnejše je, da izbereš dobro seme. Umni kmetovalci sade krompir, ki so ga odbrali za seme že jeseni na njivi. Za seme ni primeren nagnit, objeden ali zelen krompir. Prav tako ni priporočljivo saditi krompir s slabimi kalmi. Tako niso za seme gomolji s pretankimi kalmi. Če sadiš cele gomolje, moraš vedeti, da predrofoni gomolji niso priporočljivi. Celi gomolji za seme so najboljši, če. tehtajo približno pet do osem de-kagramov, tako da pride na kilogram 12 do 20 gomoljev. Drobnejše gomolje ali krhlje je
Družba Emona je, kakor smo pred tedni poročali, prevzela od kočevskih izseljencev vse nepremičnine z namenom, da jih proda zanimancem, ki so se prijavili za naselitev. V celoti je družba Emona prevzela okrog 2400 kmetijskih posestev. Družba je okrog 600 kmečkih posestev že oddala v najem ali začasno rabo zanimancem. pri čemer pa niso upoštevana številna posestva v mestu Kočevju.
Skrb družbe gre za tem, da bo vse polje letos obdelano in oskrbovano. V zvezi z oddajo posestev bo družba izvršila tudi koma-
Drobne vesti
Nagel razvoj reje kuncev. V zadnjih letih je reja kuncev v Italiji izredno naglo napredovala. Ni še dolgo, ko je bilo ugotovljeno, da je bilo v vsej državi okrog 10 milijonov kuncev, lanski podatki pa dokazujejo, da se je to število povečalo že na 60 milijonov. Ta nagel skok ima ugoden vpliv na stanje prehrane. Po drugi strani pa umni rejci zaslužijo lep denar s kunjo kožuhovino, ki se v Italiji dobro plačuje. Ker klanje kuncev zaenkrat še ni omejeno, je vrednost kunčjega mesa toliko večja. Največ dobrih rejcev pride na severno Italijo. Oblastva priporočajo te vrste gospodarstvo, kajti kunec je žival, ki zahteva malo krme, po vrhu pa tudi ni preveč izbirčna.
Odobritev razpoložljivosti vina za splošno rabo in določitev cen krompirju. Iz Rima poročajo: Medministrski odbor za oskrbo in cene je imel te dni pod Ducejevim predsedstvom posvetovanja. Odbor je preučil vprašanje oskrbe z vinom in ugotovil, da je potreba oboroženih sil in destilacijske industrije že krita s prejšnjimi zaporami. Potrdil je nespremenljivost prej določenih cen in pooblastil kmetijskega ministra, da odredi takojšnjo ponovno razpoložljivost vina za rabo. Dalje je medministrski odbor določil cene prvemu krompirju prihodnjega pridelka, in sicer podolgastemu rumenemu krompirju 150 lir za metrski stot do konca maja, 130 lir za mesec junij in <00 lir za mesec
zelo tvegano saditi celo v zemljo, ki je za krompir najprimernejša. Strokovnjaki trdijo, da v nobenem primeru ne smejo tehtati gomolji ali krhlji za seme manj kakor tri dekagrame. Če sadiš rezan krompir (krhlje), ga moraš razrezati tako, da bodo imeli vsi krhlji enakomerno klic. Krhlji torej ne smejo biti premajhni in priporočljivo je, da jih ne sadiš, kakor hitro si jih narezal, temveč šele čez nekaj časa, ko so se rane že nekoliko zacelile. Ne odstranjuj klic s semenskih gomoljev, ko ti začne krompir v topli kleti odganjati. Krompir, ki je pognal v svetlem in toplem prostoru kratke, zelene in debele klice, je prav dober za seme.
Krompirja ne smeš saditi preplitvo in pre-gosto. Ležati mora pet centimetrov globoko v zemlji, a v rahli in dobro obdelani zemlji iiihko tudi globlje, to >e največ do 10 cm. Gomolje sadi v medsebojni razdalji 30 do 40 cm v eni vrsti, vrste pa naj bodo v razdalji 60 do 70 cm Približno štiri rastline naj pridejo na kvadratni meter. Opozorim naj še, da prevlažna in pretežka zemlja ni primerna za pridelovanje krompirja. Pa še eno je važno: krompir ne sadi na zemljo, kjer je bil tudi lani krompir. Najboljše je, saditi ga za kapusnicami, o čemer smo že pisali. Za krompir kakor sploh za vse kmetijsko, odnosno vrtno rastlinstvo je najboljše, da pride šele po tretjem letu spet na svoje staro mesto.
šarijo (zložitev), tako da bo končno oddajala predvsem zaokrožena posestva. Ta dela so v polnem teku in je zaposleno veliko število geometrov. To je tudi razlog, da družba ne bo že prvo leto končnoveljavno izročila posestev zanimancem. Vsak zakupnik pa ima v pogodbi predkupno pogodbo za posestvo, ki mu je dano v zakup.
Najvažnejši pridelek kočevske okolice sta krompir in turščica. Da bo mogoče posejati krompir in turščico, bo družba do prve polovice maja skušala vsaj začasno oddati posestva, ki prihajajo v poštev.
julij. Druge vrste zgornjega krompirja bodo za 15 lir pri metrskem stotu cenejše. Določena je bila tudi cena letošnjemu krompirju splošne rabe in sicer na 75 lir za metrski stot, ki se za vsak nadaljnji mesec od L novembra 1. 1942. dalje sme zvišati za dve liri in pol. medtem ko se sme cena dolgemu ho-landskemu krompirju zvišati za 10 lir metrski stot.
Tre&a je izkoristiti čas za poljska dela. Zaradi dolgotrajne zime in visokega snega so se letos dela na polju in vrtovih precej zakasnila. Vsak lep dan je treba do skrajnosti izkoristiti za poljska dela. Naša bodoča prehrana bo v marsičem odvisna od tega, kako bo obdelana naša zemlja. Tudi v drugih evropskih državah so letos poljska dela zelo zaostala. Zlasti je prizadeta Madžarska, kjer so kmalu potem, ko se je stopil sneg, nastopile še poplave.
PRED OBSODBO
Sodnik: Bliža se ura, ko bo treba zadostiti pravici. Zunaj je vaša žena, ki bi rada še govorila z vami.«
Obsojenec: »Prosim vas prijazno, gospod sodnik, recite moji ženi, da so me že obesili...«
GODRNJAC
Gašper: »Strašno je to, da se bo moja žena že čez tri tedne vrnila.«
Melhijor: »Kako dolgo pa je že na letovišču?«
Gašper »Saj še ni šla, šele pojutrišnjem se odpelje...«
Kečevska posestva se oddajajo v najem,
da bodo pravočasno obdelana
Stev. 15
fcBfc.
17
Živa in mrtva
o m »d
»Mislim, da ne,« ' odvrnil Faber. »Popolno pravico imam do teh besed ne le kot Rebekin bratranec, temveč kot njen bodoči mož, če bi bila ostala pri življenju.«
Komisar je bil očitno presenečen. »O, zdaj r turnem,« je dejal, »to je seveda vse kaj drugega! Ali je to res, gospod Paštrovič?«
Andrej je skomignil z rameni: »Zdaj prvič slišim kaj takega.«
Komisar je radovedno premeril vse po vrsti, nato pa je vprašal Fabra:
»Torej, gospod Faber, kaj vam prav za prav teži srce?«
Faber je trenutek molče zrl v uradnikov obraz, kakor bi koval neki načrt. Potem je počasi segel v žep suknje in potegnil iz njega Rebekin listek,
»Te vrstice so bile zapisane nekaj ur preden se je Rebeka napotila na domnevano samomorilno vožnjo. Tu jih imate. Preberite jih in nam povejte, ali verjamete, da si je žena, ki jih je bila zapisala, sklenila vzeti življenje.«
Komisar je prebral listek. Potem ga je vrnil Fabru in rekel:
»Ne, po tem, kar je tu zapisano, ne bi rekel, da je imela v mislih samomor. Vendar ne vem, kaj je hotela s tem povedati. Morda to veste vi? Ali morda gospod Paštrovič?«
Andrej ni odgovoril. Faber je zganil vrnjeni mu listek in pogledal komisarja.
»Kakor pravi tule, me je moja sestrična povabila na važen sestanek. Izrecno me je prosila, naj pridem še isti večer, ker M mi bila rada nekaj zaupala. Kaj mi je hotela povedati, to ni važno, in dvomim, da bomo kdaj to izvedeli. Ni me presenetila okoliščina, da si je zaželela pred mojim prihodom vožnje po morju. Imela je navado, prebiti kakšno uro sama na morju, kadar se je vrnila iz mesta in je imela za seboj nekaj veselih dni. Toda da bi razbila dno čolna in samovoljno utonila kakor kakšna histerična žaba? Ne, ne, gospod doktor, tisočkrat nel«
Fabrov obraz je postal zaripel in zadnje besede je skoraj kričal. Komisar je stisnil ustnice in videti je bilo, da mu Faber ne ugaja.
»Dragi prijatelj,« je dejal, »čisto odveč je, da kričite name. Napravil bom vse, kar morem, za vas in za gospoda Paštroviča. Vi ne verjamete v samomor svoje sestrične, vendar ste prav tako kakor vsi drugi slišali izpoved ladjarja Faba. Vodni ventili so bili odprti, ladja prevrtana. Prav. A kaj potem? Kakšna naj bi bila po vašem vsa ta zadeva?«
Faber je počasi dvignil pogled na Andreja. Med prsti je še vedno mečkal Rebekin listek.
»Rebeka ni odprla vodnih ventilov in ni napravila luknje v čolnu. Rebeka ni izvršila samomora. Hoteli ste vedeti, kakšno je moje mnenje, tu ga imate: Rebeka je bila umorjena. In če hočete vedeti, kdo je morilec, tedaj vedite, da stoji tamkaj pri oknu s svojim domišljavim smehom na ustih. Ni mogel dočakati niti leta in se je oženil s prvo deklino, ki jo je srečaL Tamle je, kar vzemite ga, moril-,, ca gospoda Andreja Paštroviča. Le dobro si ga oglejte! Prav čedna slika bo to, ko se bo zibal na vislicah!« In Faber se je glasno, bedasto zakrohotal kakor pijanec in še vedno mečkal med prsti Rebekin listek.
»Ta človek je pijan,« je mirno rekel komisar. »Sam ne ve, kaj govori.«
»Jaz pijan?« je zavpil Faber. »Ne, ne, plemeniti gospod. Čeprav st'e uradna oseba, go-spodin, meni niste dorasli. Zakon je na moji strani in ga bom pošteno izkoristil. V tem preklemanskem okraju so, hvala Bogu, še drugi juristi, dečki, ki imajo v glavi možgane in ki vedo, kaj je pravičnost. Gospod Paštrovič je ubil Rebeko in jaz mu bom to dokazal.«
»Pomirite se za trenutek, gospod Faber,« je dejal komisar. »Bili ste danes na zasliševanju, kaj ne? Čemu tam niste povedali vsega tega? Čemu niste pokazali Rebekinega listka sodniku?«
Faber je smeje se odvrnil:
»Čemu ga nisem pokazal? Ker nisem hotel.
Mnogo rajši sem sam prišel sem in z lastnimi rokami zgrabil Paštroviča za vrat.c
»In prav zato, gospod doktor, sem vas poklical sem,« je dejal Andrej in stopil od okna. »2e pred vašim prihodom smo slišali Fabrovo obtožbo. Postavil sem mu prav isto vprašanje kakor zdaj vi. Čemu ni izdal svojega dvoma gospodu sodniku? In Faber mi je nato odgovoril, da ni bogatin in da me ne bo nikoli več nadlegoval, če mu zagotovim dva ali tri tisoč mesečne rente. Tu sta bila Frank in moja žena. Oba sta ga slišala. Vprašajte ju!«
»Andrej govori sveto resnico, gospod doktor,« je dejal Frank.
»Ne vem, ali ste dovolj trezni, gospod Faber, da bi lahko odgovarjali na moja vprašanja,« je znova povzel komisar. »In če se mimo tega lahko vzdržite nepotrebnih osebnih žalitev, tedaj lahko vso to zadevo brž uredimo. Pravkar ste izrekli hudo obtožbo zoper gospoda Paštroviča. Ali lahko podprete svojo obtožbo z dokazi?«
»Dokazi?« je vprašal Faber. »Kakšnih dokazov še potrebujete? Ali luknja v čolnu ni dovolj jasen dokaz?«
»Nikakor ne, če nimate priče, ki bi videla, da je luknjo napravil gospod Paštrovič,« je odvrnil komisar. »Kje je torej vaša priča?«
»Pojdite k vragu s svojo pričo!« je zaklical Faber. »Samo po sebi je razumljivo, da je luknjo napravil Andrej. Kdo drugi naj bi ubil Rebeko ?«
»V našem okraju je pač dosti prebivalcev,« je rekel komisar. »Čemu ne bi šli od hiše do hiše in prerešetali vsakega občana? Morda sem morilec jaz sam? Proti gospodu Paštro-viču nimate prav nič več dokazov kakor proti meni.«
»Vidim, da udarjate v iste strune z gospodom Paštrovičem. Kajpak, najedli ste se za njegovo mizo in ga seveda ne boste gnali v ogenj. Razen tega je gospodar Dubravice in vi ste osel.«
»Pazite na svoje besede, gospod Faber!«
»Mislite, da me boste ugnali? Mislite, da ne morem s svojo tožbo pred sodišče? Dovolj dokazov imam. Paštrovič je ubil Rebeko zaradi mene. Vedel je, da sem njen ljubček, in bil je pač ljubosumen. Vedel je, da me je čakala v kolibi v zalivu, prišel je tistega večera za njo in jo ubil. Potem je truplo odnesel v čoln in ga potopil.«
»Zelo hitro ste si to sestavili, gospod Faber, ali ponavljam vam, da nimate nobenih dokazov. Privedite mi pričo in tedaj vas bom poslušal.«
»Stojte!« je počasi zaklical Faber. »Stojte! Nečesa sem se spomnil. Kaj bi rekli, če bi vam pri vedel pričo?«
Komisar je skomignil z rameni, Frank je vprašujoče pogledal Andreja. A ta je molče gledal Fabra. Ireni je v trenutku šinila v glavo misel, da Faber govori o norcu Benu in da je na pravi poti. Takrat, v tisti temni noči, je bil v zalivu skrit človek, ki je videl vse, kar se je zgodilo. Spomnila se je pretrganih stavkov norca, ki jih prej ni razumela. Zdaj pa so ji postali strahovito jasni. Ona je tam spodaj, kaj ne, in se ne bo več vrnila? Ribe so jo požrle, kaj ne ? Beno ve vse! Beno je videl vse! Beno s pomračenim umom, a vendarle priča! Bil je skrit v gozdu. Videl, kako se je odpeljal Andrej v čolnu in kako se je vrnil v san-dolini. Čutila je, kako ji je vsa kri izginila z lic. Naslonila se je na stol.
»Imamo tu nekega nedolžnega bebca, ki se večno potepa ob obali,« je pojasnjeval Faber. »Vedno sem ga našel tam, kadarkoli sem prišel na sestanek z Rebeko. Boječ je in gotovo ne bo hotel dobrovoljnb pred sodnika, a vedel ga bom pripraviti do tega, da vam bo povedal, ali je tisto noč kaj videl. Imam vražje mnogo upanja, da je videl vse.«
»Kdo je to? O kom govori?« je vprašal komisar.
»Najbrže meni Bena, sina nekega tukajšnjega najemnika,« je pojasnil Frank- in znova pogledal Andreja. »Je od rojstva slabe pameti, čisto neodgovoren za svoje besede in dejanja.«
»Nič ne de,« je dejal Faber. »Ima oči v glavi in ve, kaj vidi. Dovolj bo, da reče da ali ne. Zdi se, da se ga že bojite. Da vam že upada greben ?«
»Ali ga ne bi mogli dobiti sem in ga izprašati?« je vprašal komisar.
»Brez nadaljnjega!« je odvrnil Andrej. »Frank, recite Robertu, naj skoči k njegovi materi in ga privede sem.«
Frank se je obotavljal in se skrivaj oziral na Ireno.
»Pojdite že, za Boga! Da se že enkrat otre-semo te zadeve!« je zaklical Andrej.
Frank je šel iz sobe, a je bil kmalu nazaj. »Robert je vzel moj voz,« je povedal navzočim. »Če je Beno doma, ga bomo imeli kmalu tu.«
»V takem vremenu bo gotovo doma,« je dejal Faber, »in videli boste, da mu bom znal odpreti usta.« Zasmejal se je in pogledal Andreja. »Vsi, kar vas je tu, se mi zdite kakor člani tajne družbe. Nikoli ne boste izdali drug drugega. In sam naš gospod sodnik drži z vami. Izvzeti moramo seveda mlado gospo. Zeni ni treba pričevati zoper svojega moža. Frank mora plesati tako, kakor igra njegov delodajalec. To ti pamet kaže. Dobro ve, da bi moral pobrati šila in kopita, če bi kaj izdal. In če se ne varam, goji tudi on v svojem srcu zrno zavisti do mene. Niste imeli pn Rebeki prav preveč uspeha, kaj ne, Frank? O, zdaj imate nekoliko več sreče, kaj ne? Mlada gospa vam bo hvaležna za bratska ramena, kadar koli bo omedlela. Zlasti ji bo to dobro došlo, ko bo slišala, kako sodnik izreka smrtno obsodbo nad. njenim možem.«
Z bliskovito naglico je bil Andrej pri Fabru in ta se je naenkrat opotekel in telebnil na tla.
»Milostljiva, ali ne bi šli raje gor v svojo sobo?« je vprašal komisar Ireno.
Odkimala je.
»Ta človek sploh ne ve, kaj govori.«
Faber se je med tem počasi pobraL Težko se je spustil na divan in si pritisnil robec na usta.
»Dajte mi kaj piti,« je rekel.
Frank mu je prinesel pivo. Andrej se je vrnil k odprtemu oknu. Komisar je z radovednim pogledom zrl za njim. Ah je ta pogled pomenil, da je začel kaj sumiti? Z dvorišča se-je zaslišal avtomobil, čez nekaj minut so se vrata sobe odprla in Robert je privedel Bena.
»Pridi, Ben, gospod Paštrovič ti bo dal cigarete,« ga je povabil Frank.
Beno je boječ se neodločno obstal ob vratih. Električna luč v sobi ga je slepila, da je mežikal s svojimi majhnimi, bebčevskimi očmi. Topo se je ogledoval po sobi. Faber je počasi stopil proti njemu in se ustavil pred njim.
»Dober dan, Ben,« je dejal. »»Kako si se kaj imel tu ves ta čas, odkar se nisva videla?«
Beno je topo in tuje zrl na Fabra ia molčal.
»No, kaj?« je rekel Faber. »Saj me vendar poznaš, kaj ne?«
Beno je vrtel v roki svoj klobuk in zamr-mral nekaj nedoločenega. »Vzemi cigareto!« mu je ponudil Faber škatlo cigaret.
Ben se je ozrl na Andreja in Franka.
»Le vzemi, kolikor hočeš!« je dejal Andrej.
Ben je vzel štiri cigarete in si jih zataknil po dve za vsak uhelj.
»Saj me poznaš, kaj ne?« je znova vprašal Faber. A Beno ni odgovoril. Tedaj je stopil komisar k njemu.
»Takoj boš šel domov, Beno. Nihče ti ne bo napravil ničesar žalega. Radi bi le, da bi nam nekaj povedal. Gospoda Fabra poznaš, kaj ne?«
Zdaj je Beno odkimal in rekel: »Nikdar ga nisem videl.«
»Ne bodi neumen, prosim te!« je nestrpno vzkliknil Faber. »Dobro veš, da si me videl. Videl si me, ko sem prihajal v kolibo v zalivu, v kolibo gospe Paštrovičeve. Videl si me tam, kaj ne?«
»Ne,« je odvrnil Beno. »Nikdar nisem nikogar videl.«	t
(Dalje), ,
Možlček iz brezna
Ljudska pravljica
Visoko gori na Kumskem hribu je brezno, o katerem pravijo, da nima dna. Če vržeš vanj kamen, ne čuješ, kdaj prileti na dno.
V starih časih so okoli brezna pasli pastirje svoje ovčje črede in za kratek čas metali kamenje vanj. Ko so nekoč dolgo časa treskali kamenje v brezno in poslušali, je zdajci skočil iz jame možiček (perkmandelc), jim zažugal z roko in spet izginil.
Pastirji so prestrašeni nehali igrati s kamenjem. Vendar se je čez čas eden izmed njih opogumil in spet tresknil v brezno ve-
Za kuhinjo
Preprosti krompirjevi cmoki. Dobro zmečkaj en kilogram v slani vodi kuhanega krompirja. Nareži na kocke kakšnih 40 dekagramov enotnega kruha in ga zabeli z mastjo, v kateri scvreš drobno sesekljano čebulo in peteršilj. Nato zmešaj krompir, kruh in 18 dekagramov enotne moke. Malo osoli. Napravi za jabolko velike cmoke, kuhaj jih v slani vodi četrt ure in zabeli s sesekljano čebulo, scvrto v masti.
Krompirjeva omaka. Razreži šest olupljenih krompirjev na drobne kocke in jih daj kuhat v slano vodo Zveži v šopek košček limone, lor-berjev listič, vršiček timeza in nekaj zrn česna ter pridaj krompirju. V kožico deni malo raa-
Sin Bobnečega ptiča se jima je prijazno smehljal. Pasoči se konj je stopil pred svoj prostor, sam Kornstalk se je smehljal, pa tudi Usnjena ustnica se je dal prenesti še bolj v ospredje. In spet je nastopila tišina. Indijanci, ki so trdili, da znajo angleški, so izpraše-vali in otroka sta odgovarjala kakor sta vedela in znala. Ali mar ni beseda mati podobna angleški »Mother«, sestra »sister«, brat »brother« in še več takih? Da. da, Usnjena ustnica je že zmagoslavil, češ: poglejte tu, saj razumeta, prav iz tistega rodu sta kakor vsa druga bleda lica. šavanski narod, Usnjena ustnica terja svojo osveto in jo bo dosegel. Svet starešin je pravičen!
Spet je moral glasnik ropotati po bobnu, da pomiri zborovalce In spet je brž bil mir. V krogu okoli obeh otrok so stali: sin Bobnečega ptiča, Pasoči se konj, Usnjena ustnica je bil vzravnan na svojem ležalniku, Kornstalk je bil poleg. Čakal je, da se je vse poleglo, da so bili bojevniki spet na svojih prostorih in da so se pomirile tudi ženske. Sin Bobnečega ptiča je stal ob Gašperju. Pasoči se konj pa je položil roko Lenki na ramo. Oba sta bila odločena, da rešita otroka. Kornstalk je spoznal nevarno napetost med svojim narodom, katerega je bilo bolj potrebno držati složnega kakor skrbeti za dva bela otroka. Zavedal se je, da njegov Darod sluti orjaško nevarnost
lik kamen. V trenutku je planil iz jame možiček, skočil k ovčji čredi, popadel najlepšega ovna in ga odnesel s seboj.
Trajalo je samo nekaj trenutkov, pa se je vrnil noseč na vilicah ovna pečenega. Zagnal je pečeno žival med pastirje in znova izginil.
Od tistega časa se pastirji niso več upali metati kamenje v brezno. Se dandanes svarijo stari ljudje otroke, kadar gredo z njimi mimo jame. naj ne dražijo perkmandelca.
sti, malo moke in čisto malo čebule. Napravi prežganje in dodaj krompirju. Okisaj in po-popraj. Ko prevre, je omaka gotova. Gori omenjeni šopek vzameš seveda iz omake.
Sirovo kislo zelje z oljem. Sirovo kislo zelje na drobno nareži, malo osoli in zabeli z namiznim oljem. Dobro zmešaj in daj s sardelami, sardinami ali slaniki na mizo. Takemu zelju dodaš lahko tudi sesekljanega česna, če ti tak okus prija. Sirovo zelje je prav zdrava jed, če nimaš bolnega želodca.
Koristni nasveti
Kako hraniš sirovo maslo za dalje časa. Po več tednov se ti sirovo maslo ne pokvari, če
belega rodu, ki se dviga onkraj gorovja. Belci hočejo deželo njegovega naroda, ne samo koščka, marveč vso deželo. Beli možje so nevarnejši kakor Čiroki in Kriki skupaj.
Tekumze je presodil, da je zdaj prišel njegov trenutek. Tam zadaj za rodom Mze-pase
se je dvignil dvanajstletni. S pozornostjo, ki mu je bila že kar neznosna, je bil sledil govorom. Srce mu je utripalo in kri je šla po žilah kakor blisk. Kar motilo se mu je že v glavi, ko je začutil, da mora zdaj tudi on spregovoriti. Ali je že kdaj spregovoril nedo-
ga stisneš v lončeno skledico tako, da ostane do roba še majhen prostor prazen. Nato povezni skledico na globok krožnik z vodo. Vodo menjaj vsak dan.
Likainik se ti ne bo lepil na perilo, če deneš v škrobano vodo majhno količino navadne kuhinjske soli.
Dobro sredstvo za ugonabljanje bolh. Tla v sobah umivaj s tole tekočino: Tri dele zelenega pelina in en del posušenega pelina skuhaj z vodo v kašo, v kateri še raztopi precej mazalnega ali navadnega mila.
Saten dobi večji blesk, če deneš v vodo, s katero ga pereš, malo boraksa.
Verižico od ure najlepše očistiš s suhim ci-garnim pepelom. Lepo jo očistiš tudi s stolčeno kredo. V prah stolčeno kredo deni na košček sukna in drgni verižico.
Da se vam bo kroj lepo podal
Ce hočete, da vam bo vaša obleka lepo pristajala, so potrebne nastopne mere:
1.	dolžina hrbta od začetka vratu pa do naravnega života;
2.	širina hrbta od začetka lehti do druge lehti;
3.	obseg vratu spodaj;
4.	obseg prs (meri se okoli gornjega dela telesa, kjer so prsa najširša):
5.	obseg života;
6.	obseg kolkov (15 cm pod životom);
7.	širina gornjega dela p r s od začetka lehti do druge lehti (meri se 4 cm pod začetkom vratu);
8.	dolžina prednjega života od začetka vratu do života;
9.	višina tilnika (od tilnika do života, spredaj);
10.	višina pleč (meri se od srede života zadai čez pazduho do srede života spredaj);
11.	dolžina nadlehti zunaj do komolca;
12 dolžina podlehti od komolca do zapestja;
13.	notranja dolžina lehti:
14.	obseg nadlehti;
15.	obseg podlehti;
16.	dolžina krila spredaj;
17.	dolžina krila zadaj.
Meriti ne smeš ohlapno, temveč moraš paziti. da se mere tesno prilegajo. Ko meriš, se torei ravnaj po telesu, ne pa po obleki, ki io ima oseba na sebi.
rasel fant pri posvetovanju vsega naroda? Ali je sploh kdaj kak fantič njegovih let tvegal nagovoriti vrhovnega poglavarja, če ga je srečal med šotori? Vsakdo je moral čakati, da je spregovoril glavar. Le mlajšim, ki še prav govoriti niso znali, je bilo dopuščeno brbljati. Samo štiriletni in petletni so lahko klepetali po mili volji. Zdaj pa se je odločil Tekumze, da tu pred vsem šavanskim narodom ogovori vrhovnega poglavarja. Tekumze je čutil, da mu grlo kar oteka in da mu udje postajajo težki kakor svinec. Najrajši bi se zaril v zemljo, da ga ne bi nihče videl. Toda fant je vedel, da je nastopil njegov čas. Vrtelo se mu je, videl je obraze množice, ki so se mu pred "očmi zmedeno sukali kakor morje kačjih glav. Čeprav je trepetal, je vstal in v tišino je donel jasen, visok, rezek fantovski glas:
»Veliki poglavar mojega naroda. Kornstalk, čuj me!«
Morda je mislil, da ga bodo takoj ukorili in zahtevali, naj umolkne. Pripravljen je bil, da skoči naprej in predere skozi množico, kajti tisto, kar je hotel reči, je moral izgovoriti
Toda nič se ni zgodilo. Bilo je vse tiho. Le nekateri fantje so si tu in tam od presenečenja položili roke na usta. Še nikoli se ni zgodilo kaj takega, kar je pravkar tvegal Tekumze. Bojevniki so začudeni pogledali, kakor da nočejo verjeti lastnim ušesom, pomilovali so dečka, nihče izmed njih pa ni govoril, nihče ni vstal in nihče ga ni zadrževal, ko je stopal iz vrst dečkov tja v ospredje s pogledom, uprtim v Kornstalka. Zdaj je stal pred vrhovnim poglavarjem. Kaj bo storil Kornstalk? Mar ga bo strogo zavrnil nazaj na prostor? Morda ga bo nahrulil, kako se drzne izprego-voriti v svetu starešin? Ali ga bo kaznoval?
msh i
----------Po Steubnu----1'
ujetništvu mmd ^ndijaittm
= Mladinska povest o doživljajih dveh belopoltih otrok v indijanski vasi __ . ~
manp
Križanka
Vodoravno: 1. Priimek slovenskega pesnika, ki je bil hrom (umrl 1. 1893.) 9. Otroci jo zelo ljubijo; tudi tisto, ki se uprizori v gledališču, se tako imenuje. 10. Iz njega zrasejo rastline. 11. Kadar govoriš, ga dajaš od sebe. 12. Veseljačenje po gostilnah s »strokovno« besedo. 13. Z njim namažeš predmete, da se svetijo. 15. Dejanje s tujo besedo. 16. Velika ruska reka, ki se izliva v Azovsko morje. 18 Moški, ki kai spiše. 20. Započetnik muslimanske vere 22 Polinezijski običaj, po katerem se kakšnih oseb, živali in tudi predmetov ne smeš dotakniti ali jih pogledati. 23. Kraj blizu Kamnika (sedež občine in župnije) 25. Dedalov sin, s katerim je oče (po starogrški pravljici) bežal čez morje z voščenimi perotmi. 26. Dobiš jo, če se urežeš.
Navpično: 1. Priimek slovenskega pisatelja, ki je napisal prvo slovensko samostojno povest (1. 1836.). 2. Oster, tanek kovinski predmet, s katerim imajo zlasti ženske mnogo opravka. 3. Pred nočjo nastopi. 4. Predmet, ki ima obliko traka: nosijo ga
V/
ženske, pa tudi moški. 5. Vzklik, ki ga izre-češ, če se kaj zlomi. 6. Glede te reči mora biti vsak prodajalec pošten. 7. Bolezen na Daljnem vzhodu, ob kateri človek zbesni. 8. Pijača starogrških bogov, ki je povzročala nesmrtnost. 14. Travniško orodje. 16. Žival, nevarna perotnini. 17. Nasprotno od mira. 18. Fant v narečju, če si malo hud nanj. 19. Za-pitek v narečju. 20. Vrtna rastlina, katere seme se uporablja tudi za potice. 21. Za nočjo pride. 22. Osebni zaimek. 24. Besedica, ki jo izrečeš. kadar komu kai daš
Izpopolnjevanka
ktrkšszrosškm eraloalitioa r
a k a t	a	e	t	a	k	a a a k
k	P	r	s	i	h	P
r	1	0	1	i	1	e
e	e	•	•	•		•
a	t	a	k	a	b	a
če namesto pik postaviš ustrezne črke. dobiš zelo znan pregovor.
Stopnice
i.
2.
3.
4.
t e 1
t
e
1. Kadar je dobra, je kmet vesel. 2. Vinogradnik mora biti tudi to, in še umen po vrhu. 3. V katerem letnem času je najbolj toplo? 4. Kakšen star grad v pravljici je tak.
*
Rešitve ugank iz št. 14. Križanka: vodoravno: 1. Jurij Šubic, 9. eter, 10. dete, 11.
Ne, zgodilo se je nekaj čisto drugega.
Ko je Kornstalk čul fantov glas, je dvignil glavo in pogledal k Tekumajju. Ugledal je velikega, precej krepkega fanta, stoječega med sedečimi ženskami, mladeniča, ki je bil temno-zardel od razburjenja in je od napetosti drgetal po vsem životu in je široko z razprtimi, skoro vročičnimi očmi zrl v njega, v Korn-stalka.
Vrhovni poglavar je sprevidel, kako ta fant resnično junaško kroti svojo bojazen, kako stopa skozi mirujočo množico, dokler ne pride do svobodnega prostora v sredini, in kako se zdajci kakor mesečnik bliža njemu, vrhovnemu poglavarju.
Množica je strmela. Kako strahovito je znal planiti Kornstalk, če je kdo ravnal zoper spoštovanje in staro navado. A kaj vidijo tu? Mar ni sivolasi poglavar vstal? Glejte, počasi pristopa k mladeniču in, pri Nanaboču, vrhovni poglavar se smehlja, dobrodušno smehlja.
Kornstalk je stal pred Tekumzejem in mladenič se je zdrznil, zbral je svoj pogum, dvignil glavo in obraz, roke je trdo priložil ob život, stisnil je pesti in je rekel tiho, vendar odločno:
»Če bosta Brzonožec in Bela bojevniška puščica žrtvovana, morate žrtvovati tudi ves Rod mladih gorskih levov, zakaj vsi mi smo z obema svetlolascema pili krvno bratovščino ... «
Prav nihče razen vrhovnega poglavarja ni čul in razumel, kaj je povedal Tekumze, tako tihe so bile njegove besede. Kaj se je zdaj zgodilo? Kornstalk je položil Tekumze ju levico na ramo. Dolgo mu je gledal v oči in zdaj je položil še desnico na dečkovo drugo ramo. Molče je stal in gledal dečka. Tekumze je
zona, 12. očak, 13. up, 14. la, 15. sipa, 18. Obir, 20. jok, 21. noj, 22 balon + mesar, 26. oo, 27. grabež + park; navpično: 1. Jezus, 2. utopija, 3. Ren, 4. ira, 5. Udo, 6. Beč, 7. Italija, 8. ce-kar, 16. polka, 17. ako, 18. one, 19. Bosna, 22. beg, 23. Noe, 24. mož, 25. rok. — Dopolnil-niča: Laž ima kratke noge.
0(H)§<
molčal pred vrhovnim poglavarjem, zdelo pa se mu je, da kar rase.
Kornstalk ni bil samo velik bojevnik, odločen, divje pogumen m jeklen, kadar je bilo treba streti sovražnika, ni bil samo poglavar, ki zna vladati svoj narod, bil je moder mož, človeško čustvujoč kakor le malokdo drugi. V svoji strogosti je kakor nihče drugi zahteval, da se spoštujejo in varujejo stare narodne šege in postave. Toda vedel je tudi, kdaj se lahko stori izjema pri kakem starem pravilu.
Premišljujoče je pogledoval preko dečka, ki je stal pred njim. Tod naokrog je sedelo petnajststo bojevnikov samih bolj ali manj hrabrih, odločnih in bistrih mož. Nihče izmed njih še ni pobegnil, kadar je sovražnik vdrl v taborišče, nihče izmed njih ne bi vztrepetal, če bi bil kdaj postavljen ob mučeniški kolec, junaško bi pretrpel bolečine, če bi ga mučili sovražniki. Toda niti kakih petdeset jih ni med vso to množico, ki bi se drznili na tako velikem zborovanju vstati in javno izpregovo-riti. Sleherni izmed te množice bojevnikov bi se rajši vrgel v najhujšo bojno gnečo, kakor da bi storil to, kar je pravkar tvegal tale dvanajstletnik. Tale fant je junak, junaštvo pa zna ceniti vrhovni poglavar Kornstalk, kjer koli ga spozna, ker je pač sam junak med junaki. Pogledal je Tekumzeju globoko v oči in potem — da, vsi so bili priče tega prizora, najbolj pa Tekumzejevi tovariši, mladi gorski levi, ki jim je srce zdaj burno utripalo, zdaj kar ponehavalo biti: Kornstalk, največji med Indijanci, je pobožal mladega Tekumzeja po laseh. Pobožal ga je dvakrat, trikrat. Potem se je vrnil na svoj sedež in je glasno iz-pregovoril Tekumzeju:
Čarobna. Sanje o bogastvu in sijaju prinašajo navadno prav nasprotno ali pa so odmev vaših skritih želja čez dan. Zato se na take sanje ne zanašajte. Srečo in blagostanje boste dosegli z vztrajnim delom. Bodite vztrajni ir zaupajte, pa boste dosegli, kar se vam je prikazalo v snu.
Nevedna. Sanjati o letalu današnjih dni ni nič posebnega. Saj beremo vsak dan o kovinskih pticah. Sanjska knjiga pa ne ve še ničesar o takih sanjah. Dan pred letalsko nesrečo v Liki pred leti se mi je sanjalo, da je neko letalo treščilo na tla in se razbilo prav v moji bližini. K nogam se mi je zakotalila odtrgana pilotova glava. Pobral sem jo in jo z grozo ogledoval. Glava je bila še živa, oči so gledale kakor iz daljave. Obraz se mi je zdel močno znan. Takrat mi je nekdo dejal: »»To je pa tisti Rus. Mislil je na pilota Striževskega. Čez dva dneva smo brali o letalski nesreči in o žrtvah, med katerimi je bil tudi Striževski. Ko sem videl njegovo sliko, sem ga spoznal: bil je prav tak, kakor v sanjah... Vaše sanje so nedolžne.*
Homer. V sanjah ste blodili okrog kakor Odisej. Bojite se, da vam te sanje ne prinašajo kaj hudega. Ne bojte se! Zaradi teh sanj se vam ne bo nič zgodilo. Kaj pa če so odsev vaše fantazije? Poglejte malo vase in se prepričajte, kako živite, kakšne načrte imate. Morda so vaše sanje dobro došlo opozorilo ob pravem času.
Za nepodpisane v kotičku »življenje in sap nje« ni prostora. Pošljite naslov. Zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli odgovoriti na vsa vprašanja. Potrpljenje. Na vrsto pridete vsi!
sEBsssEčrsssae
1
KUPON za ODGOVOR V KOTIČKU zfvf .tfviir iv can.if
»Moj mladi brat naj glasno ponovi, kar mi je bil pravkar tiho povedal! Naj vsi čujejo, ki sede tod naokrog.«
Tekumze, ki ga je plemenitost spoštovanega poglavarja tako ganila, da je komaj tajil solze in da je moral zobe stiskati kakor v krču, ni mogel takoj izpregovoriti. Pričakoval je, da bo strogo ukorjen, ni se pa nadejal da ga bo stara, zgrbančena, častitljiva roka t>o-glavarjeva pobožala po laseh. Zdaj se je mladenič spet zbral. Večkrat pa mu je beseda zastala, kajti premočno je bil razburjen in je glasno komaj ponovil tisto, kar je bil tiho povedal. Vsi so lahko spoznali globoko gauo-tje in veliko življenjsko silo mladeničevo, spoznali so vse to po njegovem licu in vsem zadržanju. Bali so se, da ne bo mogel izgovou do kraja, kakor se pač pri nas vsi bojimo, že mora kak otrok nastopiti na odru, pa komaj in komaj ponavlja tisto, kar se je bil naučil, ter si naposled oddahnemo, če je deklamacija srečno pri kraju
Kornstalk se je komaj še vidno smehljal. Potem je vzkliknil:
»Rod mladih gorskih levov naj se takoj zbere pred menoj!«
Fantje iz rodu Mze-pase so se spogledovali, boječe so si mrmrali med seboj. Možje in žene tega rodu so uprli oči vanje, ves narod je motril šest fantov, ki so stopili drug za dragim skozi* množico v ospredje. Vseh šest mladih obrazov je bilo smrtno resno Molčal! so, kar svečano so se držali. Šli so pogumno korak za korakom, dokler se niso lepo uvrstili pred Kornstalkom. Vrhovni poglavar je ugledal svojega sina Dvojnega orla med mladeniči.	(DaljeJi
Milka:
<3 IL A 0> O © L
Novela
Nino ie sedel tako, da jo ie mogel opazovati. Bila ie lepa danes, četudi se ie zdel njen obraz pod krinko veselja skoraj strog. Nekaj ostrih, kratkih gubic je načrtavalo njeno visoko čelo. A pri okretu glave se ji ie v črnih laseh zasvetlikala bela nitka. Zaželel si je ta trenutek, da bi je ne bil nikoli užalil. Smejala se je. Kljub veselju, ki ga je kazala, pa je ležala senca trudnosti v njenem obrazu.
Potem pa se je nenadno okrenila in ga pogledala. V njenem pogledu je ležalo nekaj, kar je Nina presunilo. Bilo je bledo zaničevanje združeno z nemo, iznemoglo boljo, ki pa jo je že v naslednjem trenutku preplavil izraz sovraštva. Glasen smeh družbe ga je opomnil, da je treba s pozornostjo prispevati k splošni zabavi. Aja, ki mu je sedela nasproti, mu je rahlo stisnila roko in mu nato pokazala obal, ki se je že bližala.
Ko so izstopili, je pristopila gospa Dovelova. Zviška, kakor je znala govoriti, kadar je hotela obenem ukazovati, je rekla: »Saj mi dovolite, gospod Nino, da pokažem vaši ženici posebnosti tega kraja. Jaz sem tu kakor doma. V posebno veselje mi bo!«
Nino se je naklonil, vendar mu tokrat prvič ni ugajalo, da mu je odvedla Ajo. A gospa Dovelova se je obrnila še h gospodu Anthoinu in naročevala: »Dokažite svojo iznajdljivost gospod Anthoin in poiščite med tem z ostalo družbo prostor za naš piknik!«
»Toda ne preveč na solncu, prosim!« ie še klicala smeje se, ko sta hiteli z Ajo v smer, odkoder so se izza redkega gozdiča videle razvaline bivšega gradu.
Najprej je omenila poslopje menihov, ki se je videlo niže razvalin in ki je bilo še dobro ohranjeno. Tam so baje prebivali ubožni menihi, preživljajoči se od ribištva in milo-darov ljudstva. Kraj ie bil divje zarasel z akacijami. Njegova lega je bila romantična, kakih drugih posebnosti pa tu ni bilo razlagati. Dori očitno tudi ni bilo do tega. Lani je bila tu letovala in takrat je bila videla pod obzidjem samostana polje krasnih gla-diol, ki so žarele kakor kri ... Da, prav tako, kakor je bila takrat dejala gospa Ceja .... kakor sveža kri... Kakor bi se bila Dora spomnila teh Ajinih besed, ji je lice na mah pobledelo, vendar se ie naglo obvladala. Moč njene volje je bila silovita.
Potegnila je Ajo za seboj in se z veselim vzklikom lotila perunik. Ko sta si z njimi napolnili naročji, sta odhiteli k samostanski cerkvici, odkoder se jima je nudil krasen razgled na morje. Gospa Aja se je zadiv-ljena naslonila na ograjo, medtem ko ie Dora sedla na klopico in urejala šopke.
Aja ni videla spretne roke, ki je nasipala v cvetne čaše... kokaina ...
»Pa pravijo, da gladiole ne dišijo!« se je približala Dora. »Poduhajte vendar tole!«
Aja je poduhala. »Prav za prav nič posebno ne dišijo.«
»Ah, gaj se morate motiti! Poduhajte tole!« je silila in porinila Aji prav pod nosnice ši-rokolistnato razcvelo cvetno čašo. Aja ie srknila vnovič in s smeškom pogledala gospo Dovelovo. »No, če že hočete, saj nimajo napačnega vonja. Toda mene zadivlja pač mnogo boli prekrasni razgled tu doli.«
Potem sta se vrnili k družbi. Dora ie bila videti mirnejša kakor poprej. Pod brdom pa se je iznenada vnovič ustavila in položila Aji nov šopek gladiol v naročje: »Saj morate vendar ljubiti to cvetje... Saj venflar veste, kaj ste svojčas preložili z njimi...«
Aja. ki je nekoliko vztrepetala ob teh besedah, je v zadregi potopila svoj obraz v žareče cvetje. Toda gospa Dovelova ni nadaljevala započetega stavka ... Dospeli sta do ostale družbe, ki je bila medtem posedla pod nizkim grmičevjem akacij in razpostavila koške z jedmi. Po peščeni planoti so slabotno odmevali zvoki gramofonske plošče, ki je predvajala neko modno popevko. Ko je Nino opazil v naročju svoje žene gladiole, mu je pogled naglo zletel k Dori.
Toda ta je bila videti čisto mirna. Z otroško naivnostjo ie torej vzveroval v misel, da sta se dami za vselej spravilu Toplo žarenje na obrazu njegove žene ga je spravljalo v resnično dobro voljo.
Družba se je začela v naglem tempu razvijati. Razpoloženje pa je doseglo svoj višek, ko so po imenitni zakuski priromale na dan ozkovratne steklenice odličnega vina. Tudi plesni prostor je bil kmalu pripravljen. Nekaj parov se je za poskušnjo zavrtelo po niem. Melodija jazza je vnela še druge, vmes pa je bilo veselja, da sta se prekopicavala smeh in dobra šala ter odmevala od belih morskih skal. Kakor v taktu ie pritrkavalo morje, ki je veličastno valilo svoje valove in jih ob nabrežju razsipavalo v tisoče drobnih, svetlih kapljic.
V ozračje, prepojeno od solnca in blažil-nega vetra, so vzkipeli zvoki harmonike, njim pa se je kmalu pridružila pesem, ki je privrela iz razigranih človeških src.
Ajino žarenje na obrazu se je stopnjevalo. Njene modre oči so bile videti čisto temne, a v njenem nasmihanju je izsledil Nino sen-čico koketnosti. Presenetilo ga je. Medtem ko je pri sebi ljubil svoj vzvalovani temperament in ga je podžigala vznesenost drugih žena, mu je bilo tu pri njegovi ženici nekaj tujega in ga je domala vznemirialo. Ni se počutil več dobro. Začudeno ji je sledil z očmi, ko je plesala z ožganim črnolas-cem... Njene kretnje so imele na sebi nekaj podčrtanega...
»
Trudna, pa vendar zelo budna je sedela zvečer gospa Dovelova ob oknu svoie sobe. S pogledom ie'blodila tja ven skozi odprto okno, odkoder ie prinašal veter mešanico vonja po slanem morju in ocvelem cvetju. Mislila ie na gospo Aio, ki ji je bila med potjo težila o hudem glavobolu in kateri je bila obljubila zdravilo zoper migreno iz lastne potne lekarne. Pričakovala jo je zdai in nestrpno je že mečkala cigareto v malem pepelniku. ko je Aja vendarle potrkala.
»Le za trenutek sem se ukradla k vam,« je hitela »Zamislite si, moj mož je dobil nuino naročilo in mora nemudno odpotovati. Prelepo zamišljen čas počitnic nama ie tako pokvarjen. Mislila sem sicer na to, da bi ga spremila, toda moj mož meni, da bi ga le motila pri delu in da ie boijše, če ga počakam kar tu, kjer mu bo v uteho, da me ostavi vaši ljubeznivi družbi.«
Nagla odločitev je Doro nekoliko zmedla. Pripravljena ie bila na boj, a zdai, ko ji je hotela žrtev sama planiti v mreže, je to ni zadovoljevalo. Vendar pa ni bila prijateljica dolgih oklevanj.
»Usoda je po sredi!« jo je obšlo in ljubeznivo ie posadila Ajo v naslonjač ter ji začela prigovarjati: »Pomirite se, gospa! To vendar ni tako hudo, da bi morali zaradi te malenkosti smatrati počitnice za pokvarjene. Morda bo potrajalo vse skupaj le kakih štirinajst dni. Da vam ie moja družba na razpolaganje, to veste.«
»Da, saj! Vem, da ste predobri!« je mehko rekla Aja.
Toda gospa Dovelova je smehljaje se, kakor bi bila povsem pozabila prejšnji pogovor, nadaljevala: »Ali mi niste tožili o glavobolu? Kmalu bi obe skupaj pozabili!« Stopila je k omarici in vzela iz zaklenjenega predalčka cevko, ki se je končavala v tanko iglo. »Če bi vas še kdaj bolela glavo,« je govorila dajaje si opravka s cevko, »bo nekoliko vbrizga tele tekočine napravilo iz vas najbolje razpoloženega človeka. Seveda ne bova o tem pripovedovali Ninu. Možje so včasi čudno občutljivi in sitni. Čisto nepotrebno je, da se zanimajo za malenkosti, kakor je ženin glavobol. Te reči opravi pač žena najbolje sama s seboj, a možu se pokaže le kot čisto veder in razpoložen človek. Ali ni tako?« Zadnje besede je ovila v očarljiv nasmešek in se ji približala.
Kimaje je pritrdila Aja, ki je obenem začutila dotik njene hladne roke, ki jo je lahno vbodla x zapestje njene levice. Ko se je skla-
njala nad njo, je bila videti zagonetno lepa v svoji črni večerni obleki. Njen smehljaj je spominjal na smehljaj boginje v moževi delavnici, katere se Aja trenutno ni mogla spomniti. Toda obšlo jo je na mah, da bi jo objela, njo, ki ji je darovala toliko ... Razkošje prevladujočega čustva jo je preplavilo in zaželela si je, da bi ga oddala kjerkoli že ...
In hotela je objeti gospo Dovelovo, vendar jo je ta prijela za roke in jo odvedla k vratom. Obenem je pomembno položila kazalec na usta.
»Ničesar ne izdam!« je zatrdila Aja nekam mehanično in ne sluteča, da ji je Dora pravkar zastrupila kri s kokainom ...
Potem so sledili dnevi, ki so bili polni načrtov o načinu zabave, zletov z jahto in peš
Aja je uživala kakor mlada prosta ptičica in Dora je bedela nad njo ko kragulj, ki mu je plen že zagotovljen, a se je le še poigrava s trenutkom, ko mu zada odločilen udarec 3 svojo težko perotjo.
Gospod Anthoin, ki je bil neutrudljiv kava-vir, je oprezal na mig razvajenih dam. Aja je bila že davno opazila, da je smrtno vdan 50-spe Dovelovi.
Nino ji je poročal o svojem delu, toda bila je večkrat tako trudna, da je mogla le s težavo slediti vsebini pisma. Tu in tam se je vpraševala, kaj naj bi to pomenilo. Stalni glavobol, ki jo je napadal, je bil od časa do časa neznosen. Bila je trudna, a vendar je hlepela po zabavi m družbi... da, po čim številnejši družbi. Poočutila se je srečno v dvorani, kjer je hladil njeno razbeljeno kri peneči se šampanjec ob godbi, ki je napajala ozračje, in ob pritajenem šepetu plesalčevem, ki ji je kakor uspavanka udarjal v uho.
Da, saj to je bilo tudi edino, kar je hotela... Uspavati je hotela svoja razburjena čutila in jih umiriti za vsako ceno.
A potem je nastopil glavobol — spet in spet. Bila je trudna do smrti. Vendar je gospa Dovelova, ki si je bila nadela za sveto dolžnost, zabavati jo, dokler se ne vrne Nino, nikakor ni zapustila. Kadar so bile muke glavobola že neznosne, je prihitela s svojo zdravilno cevko iz lastne potne lekarne in ji vlila moči in veselja za novo življenje.
In Aja je zaživela, da je zadivila ves letoviški svet...
Ko ji je sporočil Nino, da se vrne bržkone že v prihodnjih dneh, je to poročilo sprejela z neumljivo ji mirnodušnostjo.
Ah, bila je tako trudna, mnogo pretrudna, da bi se mogla veseliti prihoda svojega moža.
A zadnje dni je vendarle opazila, da ji Dora nastavlja past... Čutila pa se je preslabotno, da bi se ji mogla postaviti po robu. Zdelo se ji je, da je že mnogo prepozno, da celo zbala se je, da ji ne bi Dora odtegnila svoje roke s kokainom.
In potem je nekega dne hitela z Ninovo brzojavko h gpspe Dovelovi. »Moj mož dospe že danes z nočnim vlakom,« je planila v njeno sobo.
Dore, ki je v njeno zaprepaščenje polnila svoje kovčege, ss njeno sporočilo navidezno ni niti dotaknilo.
»Tako?« je dejala in le nekoliko hlinila veselo presenečenje.
»A vi odpotujete!« je kakor sama sebi potrdila Aja.
»Da! Preveč sem že imela počitnic!« se je smehljala Dora in Aja je prvič opazila v njenem obrazu demonsko črto. A ko je Dora dodala: »Če se želite odvaditi, česar ste se v svojo nesrečo in skoro da po moji krivdi navadili, je zdaj za to pač najlepša prilika,« se je Aja zbala. Da ni prisojala gospe Dovelovi prevelike krivde, je bil pač vzrok v tem, da je bil očitek prevladovan od občutka strahu, da ne bi ji zdaj, ko ni mogla več živeti brez kokaina, odtegnila svojo dobrohotno roko ...
»Ne verjamem, da bo mogoče,« je tiho rekla.
»Sprva pojde nemara težavno, a za te hude trenutke sem poskrbela.« Gospa Dovelova je potegnila iz predala škatlo, v kateri je hranila plombiran zavitek. »To vam izročam za najhujše čase. V ostalem mi morete pustiti svoj naslov. Če bi želeli, vam od časa do časa lahko pošljem pošiljko, ne da bi moral vedeti vaš mož za to, kaj je v njej.	(Dalje)

Hitro nekaj italijanščine
Triinštirideseta vaja
Nadaljevanje druge sprsgatve
Kondicional
venderei — prodal bi venderesti — prodal bi venderebbe — prodal bi venderemmo — prodali bi vendereste — prodali bi venderebbero — prodali bi
Konjunktiv zdajšnjega časa
eh'io venda — da (naj) bi jaz prodal che tu venda — da bi ti prodal eh'egli venda — da bi on prodal che noi vendiamo — da bi mi prodali che voi vendiate — da bi vi prodali ch'essi vendano — da bi oni prodali
Konjunktiv preteklega časa
se vendessi — če bi bil prodal se vendessi — če bi bil prodal se vendesse — če bi bil prodal se vendessimo — če bi bili prodali se vendeste — če bi bili prodali se vendessero — če bi bili prodali
Deležnik zdajšnjega časa: vendente = prodajajoč; deležnik preteklega časa: venduto = prodan; gerundij zdajšnjega časa: vendendo := prodajajoč (prevod je le približen, ker je gerundij posebnost italijanskega jezika; gerundij nadomešča zavisen stavek, kakor bomo pokazali s primerom); gerundij preteklega časa: avendo venduto = prodavši. Ponovi zadnjo vajo v našem listu.
Nekaj stavkov za vajo: Se vedessi il mio maestro, gli domanderei se questo e giusto. Beviamo, amici; questo vino e sincero. Carlo bevette un bicchiere di birra al ristorante e poi ando a časa. Io temeva che voi arrivaste troppo tardi. Non leggendo buoni libri. re-
*	Duce sprejel Ekscelenco Visokega komisarja. Iz Rima poročajo: Duce je sprejel Visokega komisarja Ljubljanske pokrajine, ki mu je podal poročilo. Duce mu je dal navodila glede dela na gospodarskem in upravnem področju.
*	Nove uradne ure. Dne 1. t. m. se je uvedel v vseh državnih uradih v Italiji poletni delovni čas, ki je določen za delovnike od 8. do 14. in za nedelje in praznike od 8. do 12. ure.
Omejitve v prodaji tobaka v Italiji. Na
zadnji seji ministrskega sveta je bil sprejet načrt zakonskega odloka, ki pooblašča finančnega ministra, da spremeni posamezne vrste in cene tobaka in uredi njegovo razdeljevanje. Izdane so bile odredbe, po katerih se ukinejo nekatere vrste tobaka. Prodaja tobaka bo omejena na naslednje množine: po 20 cigaret ali po en zavojček rezanega tobaka ali po pet cigar ali po 10 kratkih cigar na dan. Prepovedana je prodaja tobaka osebam pod 16 leti. Ne glede na kazen, ki je že določena z zakonom o zaščiti in pomoči materam in otrokom, bo prodajalec tobaka kaznovan še z globo do 200 lir. Kadilci cigaret Savoia, Sovrana, Serraglio, Macedonia extra in rezanega tobaka Italia bodo morali vračati prazne škatle in zavoie. Ob nedeljah ne bodo več prodajali monopol-skih izdelkov. Nedeljska ukinitev prodaje ne pomeni zapretje poslovnega lokala. Med
sterai ignorante per tutta la vita. — Prevod: Ce bi bil videl svojega (dobesedno: mojega) učitelja, bi ga bil vprašal, ali je to prav. Pijmo, prijatelji; to vino je pristno. Karel je pil čašo piva v restavraciji in je potem šel domov. Jaz sem se bal, da bi vi bili prišli prepozno (dobesedno). Ker ne či-taš dobrih knjig, boš ostal neveden vse življenje. Opomnja: Konjunktiv se v italijanščini rabi različno, tako tudi v primerih, v katerih ga v slovenščini ni treba. S konjunk-tivom izraža Italijan poziv tretjim osebam (kar je naposled isto kakor velelnik) in potem željo (na primer: Dio vi benedica = Bog naj vas blagoslovi). Največkrat pa se konjunktiv rabi v zavisnih stavkih, kadar se vsebina za-visnega stavka predstavlja kot neobstoječa (na primer: Non e vero che egli čreda... = Ni res, da on verjame...) ali samo mogoča. Dalje se konjunktiv rabi v zavisnih stavkih, če izraža glavni stavek znanje, spoznanje, mnenje, ki se zanika ali o katerem se dvomi (na primer: Dubito ch'egli parli bene l'ita-liano = Dvomim, da govori on dobro italijanski; parli je konjunktiv prve spregatve). Konjunktiv se rabi v zavisnem stavku tudi, če izraža glavni stavek prepoved, zapoved, prošnjo, dovoljenje, priznanje, voljo, željo, stremenje in podobno. — Razlaga besed: vedere ~ videti; il maestro = učitelj; giusto ~ prav, pravilen; bevere = piti; l'ami-co — prijatelj; sincero = odkritosrčen, pristen; il bicchiere = čaša, kozarec; la birra = pivo; il ristorante = restavracija; poi — potem; andare = iti; temere = bati se; arri-vare = priti, prispeti (arrivaste je konjunktiv preteklega časa pri prvi spregatvi; če torej glavni stavek izraža bojazen, stoji v zavisnem stavku konjunktiv); leggere = čitati (leggendo izraža torej toliko kakor zavisni stavek); restare = ostati; ignorante = neveden; la vita = življenje; tutto = ves (tutta la vita = vse življenje; spolnik je za tutto, zato ni prav. če bi rekel la tutta vita).
predmete, katerih prodaja je ob nedeljah ukinjena, se šteje tudi sol in vžigalice, dočim je prodaja poštnih vrednotnic in kolkov dovoljena. Ukinjeno je. podeljevanje koncesij za nove prodajalne tobaka in posebnih koncesij za prodajo tobaka v hotelih, kavarnah, restavracijah, kinematografih, športnih igriščih in ostalih javnih prostorih, razen dopo-lavorovskih. Prodaja monopolskih izdelkov v teh prostorih je dovoljena samo še do 15. t. m.
* Obvezna oddaja radijskih aparatov. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je izdal tole odredbo: Člen 1. Imetniki radijskih sprejemnih aparatov so dolžni, da jih izročijo občinskemu uradu bivališča, ki izda o tem potrdilo in poskrbi za njih hrambo na primernem kraju. Nadalje morajo hišni lastniki sneti s teh nepremičnin vse zunanje radijske antene. Ta dela se morajo dokončati do vštetega 20. aprila. Člen 2. Kvestura za občino Ljubljano in okrajna načelstva za svoja okrožja smejo osebe, znane po njih lojalnosti in sodelovanju, na prošnjo oprostiti obveznosti izročitve radijskih sprejemnih aparatov. Dokler se prošnje ne rešijo, se sme odložiti izročitev aparatov, toda ne preko 30. aprila. Vložitev prošnje se mora dokazati s potrdilom kr. kvesture ali okrajnega načelstva. Glede obveznosti, da se odstranijo zunanje radijske antene, se ne dovoli ni-kaka izjema. Člen 3. Kršitelji določb iz čle-
na 1. se kaznujejo, če dejanje ni huje kaz-« nivo, po postopku iz naredbe z dne 26. januarja 1942-XX (št. 8.) z zaporom do dveh' mesecev in v denarju do 500 lir. Vselej sa odredi zaplemba radijskega sprejemnega aparata in antene.
*	Dvajsetice iz niklja izgube veljavo. Ponovno opozarjamo, da bodo nikljaste dvaiscv tice do 30. aprila umaknjene iz prometa.
*	Obrok sladkorja za otroke pod 14. letom povišan. Medministrski odbor za ureditev prehrane v Rimu je odločil, da se s 1. aprilom poviša obrok sladkorja za otroke pod 14 leti starosti. Dobili bodo dodatni obrok 100 gramov za april in sicer na podlagi svojih nakaznic za obleko. Sladkor naj zahtevajo pri tistem trgovcu, kjer dobivajo redne obroke.
*	Smrt znane ljubljanske gostilničarke. Po dolgi bolezni je zatisnila svoje oči posestnica in gostilničarka ga. Frančiška Černetova, vdova Marovtova, rojena Grumova. V Ljubljani ja bila pokojna splošno pribljubljena.
*	Smrt dveh viških korenin. Te dni je preminil najstarejši Vičan 941etni g. Matija Kramar. Dva dneva zatem mu je sledil g. Jože Mesec, ki je prav tako učakal visoko starost 84 let. Blagega pokojnika je na njegovi zadnji poti spremljala množica prijateljev in znancev z Viča in iz Ljubljane. Po opravljenih molitvah pred hišo so pevci »Slavca« zapeli v slovo žalostinko. nato pa se je razvil dolg žalni sprevod, ki se je ustavil na Tržaški cesti. Tam so pevci ponovno zapeli Obema rajnkima blag spomin}
*	Smrt vrlega moža. V ljubljanski splošni bolnišnici je umrl g. Budkovič Ivan. Pokojnik je bil orožniški narednik in je služboval v Borovnici, Moravčah in Grosuplju, kjer se je oženil in stalno naselil. Bil je vesten uslužbenec in dobrosrčen mož. Bodi značajnemU možu časten spomin!
*	V visoki starosti je umrla ga. Jožefa Novakova, posestnica v Bršljinu. Zaradi svoje ljudomilosti je pokojnica uživala splošno priljubljenost. Zapušča dve poročeni hčerki in dva sinova. Blagi pokojnici lep spomin!
*	Gospodinjam na deželi priporočamo knjigo »Kaj naj danes kuham?«, ki jo dobite v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenbur-gova ul. 3 za 8.50 lire ali po pošti proti poši-ljatvi zneska 9 lir v naprej. Knjiga se vam bo zelo izplačala, ker vas bo reševala dnevne zadrege. Ako hočete kljub težavam nuditi družini poceni okusno in zdravo hrano, sezite po tej knjigi. Ne bo vam žal!
*	Obilno se vam bo izplačalo, ako kupite pravočasno nujen priročnik za vsakega kmeta živinorejca: »Dr. Kern, Prva pomoč ponesrečenim živalim«. Dobite jo v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ul. 3, za 13 lir ali po pošti, ako pošljete v naprej znesek 13.50 lire. Naročila izvršujemo, dokler še traja zaloga.
Iz Gorenjske
Dom za onemogle na Jesenicah je bil nedavno izročen svojemu namenu. Prva dela so se začela že leta 1938. Najstarejša gosta doma sta neka 931etna ženica in neki 821etni Jeseničan.
Jeseniški delavci v Celovcu. Na povabilo
združenja »Kraft durch Freude« so jeseniške delavske skupine nedavno nedeljo obiskale Celovec. Zvečer je bil v hotelu »Sand-wirtu« pester večer, kjer so nastopili Jeseničani z lastnim sporedom. Igral ie njihov, orkester in zapel je pevski zbor. Uprizorjena' ie bila neka gorenjska narodna igra s petjem. Nastopili so v gorenjski narodni noši. Nastopili so tudi ieseniški telovadci
Iz Spodnje štajerske
Spodnještajerski trafikanti so imeli obvezno zborovanje v celjskem Nemškem domu. Zborovanje je bilo prirejeno v zvezi z razdelitvijo tobačnih nakaznic. Dne 1. t. m. so nakaznice stopile v veljavo.
Smrt pod nasipom. Na Teznem je 501etni delavec Franc Lesjak, doma iz Topolšice pri Šoštanju, kopal v globokem kanalu. Naenkrat se ie nanj sesula odkopana zemlja. Tovariši so mu takoj priskočili na pomoč, vendar je bil delavec že mrtev.
Iz Hrvatske
Hrvatsko obišče znan italijanski zdravstveni učenjak. V bližniih dneh pride v Zagreb profesor Paolucci di Valmagiole, znamenit zdravstveni delavec. Učenjak ie predsednik Mednarodne zveze za borbo proti pliučnim boleznim. V Zagrebu bo imel dve predavanji.
Zi-obl juba Hitlerjeve mladine v Zagrebu. Nedavno je bila v Zagrebu zaobljuba Hitlerjeve mladine. Svečanost se je vršila v dvorani glasbene akademije.
Spominski znaki ob obletnici hrvatske samostojnosti. Za obletnico ustanovitve Hrvatske bodo izdali posebne spominske znake. Kovinski znak bo stal 10 kun. znak iz lepenke pa dve kuni
Iz Srbije
Dinarji so edino zakonito plačilno sredstvo v Srbiji. Srbska narodna banka ponovno opozarja prebivalstvo, da je na ozemlju vojaškega poveljstva Srbije srbski dinar edino plačilno sredstvo. Zaenkrat se smatrajo za plačilno sredstvo tudi nemški državni boni, kolikor jih je še v prometu. Skrivanje tujih valut pri plačilih v notranjem blagovnem prometu je po srbskih deviznih predpisih prepovedano.
IP><§> ioradiM) s^dfido
X Uvedba obveznega dela na Nizozemskem. Iz Haaga poročajo, da je bila odrejena delovna dolžnost za vse nezaposlene moške med 18. in 24. letom. Študentje, ki štejejo manj od 24 let, ne bodo mogli nadaljevati študije, če niso odslužili določenega roka v delovni službi. Ta določba bo veljala od 1, januarja 1. 1943.
X Tudi Japonci bodo pisali od leve proti .desni. Ze desetletja trajajoč spor na Japonskem. ali naj vodoravno pisavo pišejo od leve na desno ali obratno, je zdaj rešilo japonsko prosvetno ministrstvo. Odločilo se ie za pisavo od leve na desno, kakor ie običajna v Evropi.
X Rešil ga ie pes s svojim repom. Pred tedni se je pripetil v majhni nemški vasi Heiderbrinku ganljiv dogodek o pasji zvestobi. Desetleten deček se je drsal po za-mrzlem ribniku. Led pa se je pod njim vdrl in deček je izginil pod vodo. Njegovih krikov na pomoč ni mogel slišati nihče, slišal jih je le pes. ki je bil tedaj nekje v bližini. Hitro ie pritekel potapljajočemu se otroku na pomoč. Pomolil mu je svoj rep, za katerega se ie deček oprijel. Ker je bil pes precej velik, tudi ni bilo nevarnosti, aa bi otrok ie njega potegnil za seboj. Tako je deček s pomočjo pasjega repa lahko prilezel iz vode.
X Tele s petimi nogami. Iz Kopenhagna poročajo, da je nekemu kmetu povrg'ia krava telička, ki je imel tri zadnje noge. Ker je bilo malo verjetno, da bi teliček ostal živ, so ga kmalu zaklali.
X Človek, ki ima modro kožo. Iz irske prestolnice Dublina poročajo, da živi tam človek sinjemodre polti. Zdi se, da je takšno Čudno polt dobil po neki bolezni, ki jo je zdravnik zdravil s srebrnim nitratom. Bolnik je sicer ozdravel, a od tedaj je njegova koža modre barve. Celo jezik mu je moder
X Muha ne pogine pri 100 stopinjah mra-Sa. Profesor Wohlbold iz Miinchena je dognal. da marsikatera žival, ki se spremeni V kos ledu. še ni mrtva. Ce ni temperatura, pri kateri so živali zmrznile, nižja od 20 stopinj pod ničlo, jih je še vedno lahko obuditi znova k življenju. Zanimiv je poskus, ki ga ije profesor Wohlbold naredil s kačo klopotačo. To plazilko je izpostavil hudemu mrazu. da se ie drobila kakor steklo, a je hitro spet oživela, ko je temperatura padla spet na normalo. Znanstvenik je delal takšne poskuse tudi z muhami. Poveznil jih je pod stekleno posodo, ohladil prostor pod njo na 300 stopinj Celzija pod ničlo. Muhe so počepale zmrzle na tla. Ko pa je zrak pod po-Iveznjeno stekleno posodo spet segrel, so muhe hitro spet oživele.
UJEL SE JE
PRED SODNIKOM
Sodnik: »Vaša žena je pridna kakor čebela, vi pa jo pretepate.«
Obtoženec: »Da, kakor čebela je, ki ima tudi želo...«
*
SMILI SE MU
Jaka: »Kako se mi smiliš!« Miha: »Zakaj?«
Zoran: »Dovolite, da kot suženj pokleknem j .Jaka: »Pravkar sem kupil svoji ženi nov pred vas.«	plašč.«
Vera: »Prosim, pokleknite rajši kot snu- j ^dia: »In?« bec.«	I Jaka: »Rekla je, da ga gre tvoji ženi po-
*	j kazat.«
ŽABA V SOLATI
Kosirnikova družina otepava solato. Žlice žvenketajo ob porcelanu. Ko se skleda prazni že proti sredi, se v skledi pokaže nekaj zelenega. Žaba v solati! Vsi odložijo žlice in prenehajo je3ti. Le gospodar, ki ničesar ne opazi, zoblje solato dalje.
»Zakaj pa ne jeste?« se začudi.
»Žaba je v skledi,« odvrne hlapec.
Gospodar si iz tega ne stori mnogo, temveč omamljeno žival zdevlje na žlico in vrže skozi okno.
Družina pa se kljub temu več ne pritakne jedi. To Kosirnika razjezi, da se začne dreti: »Vi ste prave nesnage! Prej, ko je bila žaba v skledi, ste žrli solato, zdaj pa, ko sem jo odstranil, vam jed ne tekne več ...«
MALI OGLASI
I FIGE IN BRINJE za žganjekuho ima stalno na zalogi po najnižji ceni tvrdka Ivan Jela-čin, Ljubljana, Aškerčeva ulica 1, telefon št. 26-07.
KMEČKO DEKLE, pridno, pošteno, za vsa poljska dela iščem. Albin Plevnik, Sp. Kašelj št. 8, p. D. M. v Polju.
I SLIKE za nagrobne spomenike na porcelanu j zopet redno dobavlja Franc Kune naslednik, »OMNIA« foto, Ljubljana, Wolfova ulica 6.
M ESTNA
HRANILNICA LJUBLJANSKA
PUPILARNO
VARNA!
IZPLAČUJE
»A VISTA VLOGE« VSAK CAS, »NAVADNE« IN »VEZANE« PO UREDBI. — SODNO DEPOZITNI ODDELEK, HRANILNIKI, TEKOČI RAČUNI. ZA VSE VLOGE IN OBVEZE HRANILNICE JAMČI
MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA
fsdaja sa konzorcij »Domovine« Josip Reisner,
Urejuje Filip Omladli
Za Narodno tiskarno Fran Jeran.