Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi in novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si V Štajerski s oc INPLAN TRGOVINA VSE ZA KOLINE WWW. Ptuj, petek, 1. decembra 2023 Letnik LXXVI • št. 93 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR Podravje • V veselem decembru zdaj v modi tudi Božičkovi nabiralniki Božičkovi nabiralniki - odlična poslovna ideja V mrežo standardiziranih Božičkovih nabiralnikov, ki bodo razveseljevali otroke, je letos vključenih 29 občin, med katerimi je tudi deset podravskih. Seveda pa to ni zastonj, saj morajo občine za odkup licence zasebnemu podjetniku plačati. Več na strani 3. Aktualno Ptuj • Gostinci lani za najem hiške 500, letos 1.000 evrov O Stran 2 Podravje Ptuj • ZRS Bistra: od 1,3 milijona evrov prihodkov 830 tisočakov za plače O Stran 5 V središču Podravje • Voda iz zasebnih vodovodnih sistemov mnogo cenejša O Strani 6 in 7 Ljudje in dogodki Videm • Plesalke kluba Remix do naslova svetovnih prvakinj O Stran 11 Prvi razpisi za 167 evropskih milijonSv Na Ptuju še brez projektiv Stran 7 Dvorec Jeruzalem spet zaprt Dobiti dobrega natakarja -misija nemogoče NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado za pripravo prazničnih kulinaričnih dobrot. Štajerski TEDNIK 2 Štajerski Aktualno petek • 1. decembra 2023 Prlekija • Dvorca Jeruzalem se očitno drži prekletstvo, saj je spet prazen Dobiti dobrega natakarja - misija nemogoče Potem ko so na občini Ljutomer že mislili, da si lahko po dolgih letih zapletov z najemniki Dvorca Jeruzalem oddahnejo, saj ga je prevzel mlad, a uspešen gostinec Dino Kruhoberec, ki vodi tudi bližnje Gostišče Taverna, so se spet znašli na začetku. Najemnik jim je namreč ključe vrnil po dveh letih od podpisa pogodbe. Govorice, da bo obupal nad dvorcem, so se po Prlekiji razširile že poleti, a nam jih še avgusta, ko smo govorili z njim, ni želel ne potrditi ne zanikati. »Pokličite me čez nekaj mesecev,« je bil takrat kratek, s čimer pa je nedvomno nakazal, da o odhodu vsaj razmišlja. In zanj se je slednjič tudi odločil. »Pogodbo, ki sem jo podpisal za obdobje petih let, sem predčasno prekinil, od začetka novembra nisem več najemnik,« je dejal, kot glavni razlog pa navedel pomanjkanje kadra. »Gostinci se ubadamo z istimi težavami, in to je, da nimamo ljudi za delo. Tako je po vsej Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji... Zlasti primanjkuje dobrih natakarjev, ki jih ne dobiš ne glede na plačo, ki jo ponudiš. Tega dela preprosto noče več nihče opravljati.« Tempo, ki ni za dolge proge Že tako je zahtevno, pravi, voditi dve vrhunski restavraciji s hotelskimi kapacitetami; stojita tako rekoč ena zraven druge oziroma sta v neposredni bližini: ena v Svetinjah in druga v Jeruzalemu, brez zadostnega števila kadra pa je še Iskali bodo novega najemnika Kako pa so se na predčasno odpoved najemnega razmerja odzvali v ljutomerski občinski upravi? »Najemna pogodba za Dvorec Jeruzalem je prenehala veljati s 1. novembrom. Na občini Ljutomer že pripravljamo strokovne in pravne podlage za objavojavnega razpisa za oddajo nepremičnine na Jeruzalemu v najem.« posebej naporno in stresno. »Ker smo na vinski cesti, smo odprti vsak dan, kar pomeni, da potrebuješ enkrat več ljudi, da so lahko eni prosti, ko drugi delajo. Tako pa se je zgodilo, da sem delal ob petkih in svetkih, tudi po 70 ur na teden. Upaš in čakaš, da se bo kdo javil na razpis, a zaman, vmes pa delaš kot neumen. Sčasoma izgoriš, si nezadovoljen, trpijo družine, tudi sam imam dva majhna otroka, ki ju nisem videl po cele tedne, takega tempa ne zdržiš na dolge proge. Potem pride trenutek, ko se moraš odločiti. In sem se, zato je Dvorec Jeruzalem odpadel. Kar mi je, vam povem po resnici, iskreno žal, bila je dobra zgodba, bili smo polno zasedeni, mnogi še zdaj kličejo, ker bi radi rezervirali za poroke in druga Foto: FB Dino Kruhoberec: »Delal sem ob petkih in svetkih, tudi po 70 ur na teden. Sčasoma izgoriš, si nezadovoljen, trpijo družine, takega tempa ne zdržiš na dolge proge. Potem pride trenutek, ko se moraš odločiti.« Foto: FB Dvorec Jeruzalem je samo po dveh letih znova zaprl svoja vrata - tokrat zaradi pomanjkanja kadra, zlasti natakarjev. slavja, tudi za sobe sprašujejo, a ni šlo več.« Zaenkrat vztraja pri domačem kadru Ostaja pa v Taverni, kjer ima 20 zaposlenih, ob tem pa vedno še nekaj takih za polovični delovni čas pa tudi študentov in upokojencev. »Zaenkrat gre za naše ljudi, saj nisem iskal nikogar v državah tretjega sveta; če se zanimanje za gostinstvo ne bo spremenilo, pa ne vem, kako dolgo bo še mogoče črpati kader iz domačega bazena.« Spomnimo, da je bil Kruhoberec pred dobrima dvema letoma edini, ki je oddal ponudbo za najem jeruzalemskega dvorca, ljutomerska županja Olga Karba pa je bila takrat prepričana, da ta biser sredi prleških goric slednjič čakajo lepši časi, saj da bo novi najemnik v dvorec vrnil štirizvezdično ponudbo in se tam obdržal kot dober gospodar. Občina Ljutomer je dvorec kupila na javni dražbi leta 2002, tri leta kasneje pa oddala v 50-letni najem družbi Puklavec Family Wines, ta pa v podnajem družbi IGD Holermous. Nato se je zapletlo pri različnih tolmačenjih glede vrednosti vložkov v nepremičnino. Najemnik in podnajemnik sta namreč zaradi investiranja pričakovala večje znižanje najemnine, a se glede te vrednosti nista mogla sporazumeti z občino. Zadeva je končala na sodišču, podnajemnik je končal v stečaju, dvorec pa je bil zaradi davčnega dolga celo zapečaten. Slednjič so se sprte strani sodno poravnale, in to v škodo občine, ki je morala plačati skoraj 600.000 evrov, preden je lahko dvorec ponovno prevzela v posest. Senka Dreu Majšperk • 35 let star bencinski servis brez obnove Milijonski dobički, servisi na podeželju pa zastareli Pred štirimi leti je družba Petrol od Zavod RS za blagovne rezerve z namenom obnove kupila bencinski servis v Majšperku. Investicija se je v vmesnem času, po pojasnilu Petrola, zaradi epidemije covid zamaknila, a tudi v letih 2022 in letos ni bilo na prenovi 35 let starega bencinskega servisa storjenega nič. Foto: Mojca Vtič Petrol je pri obnovi servisa ostal le pri besedah. Leta 1988 je bila v Majšperku postavljena zgradba današnjega bencinskega servisa. Leta 2019 je družba Petrol stavbo odkupila, domnevno začela projektiranje, v okviru obnove pa napovedala, da bodo obnovili prodajalno ter dogradili nadstrešnice nad točilnimi aparati. Od napovedi (sicer dokaj skromnih) ni bilo še nič storjenega, prav tako še ni znano, ali bodo gradbeni stroji na zastarelem servisu zabrneli prihodnje leto, saj da plan investicij za leto 2024 še ni potrjen. »Ko bo potrjen, bomo skladno s prioritetami (v poplavah poškodovani objekti), zastavljeno strategijo itd. oblikovali plan obnov in novogradenj prodajnih mest za naslednje leto,« so odgovorili v družbi Petrol, ki je zgolj v prvih šestih mesecih letošnjega leta pridelala 52,8 milijona evrov čistega dobička. MV Ptuj • Prodajni prostor v veselem decembru letos 100-odstotno dražji Gostinci lani za najem hiške 500, letos 1.000 evrov Razlogov za obisk Ptuja bo v času prazničnega decembra veliko. Svoje bo prispevala tudi ponudba v prazničnih hiškah in na stojnicah. Bodo pa gostinci in ostali ponudniki za prisotnost na Mestnem trgu in v Miklošičevi ulici odšteli precej več kot lani. Strošek najema seje za nekatere najemnike podvojil. Na Mestnem trgu bo s svojo ponudbo ves čas prisotnih pet gostincev in en sladki program. V Miklošičevi ulici je postavljena ena hiška za predstavitev šol in dobrodelnih organizacij. Na tržnici bosta obra- »1.000 evrov je zelo majhen znesek« Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj, pravi, da so bile doslej cene najema hišk bolj simbolične, zdaj pa so nastavljene tako, da lahko pokrijejo vse stroške: „V primerjavi z drugimi mesti so to zelo nizki zneski najema. Najnižja cena najema hiške v Celju je 1.500 evrov, pa vse do 5.000 evrov." Ob tem direktorica še dodaja, da so cene zvišali tudi zaradi dejstva, da Ptujska pravljica letos poteka ves mesec in ne le dva tedna: „Interes med ponudniki za najem je bil velik. Ljudi je veliko, dobro delajo, zato ti zneski niso previsoki." V prazničnih hiškah bo na Mestnem trgu pet gostincev. tovala dva gostinca in en sladki program. Zraven kulinarične ponudbe bodo tudi letos na stojnicah na voljo unikatni izdelki in božični darilni paketi. Zanje so ponudili možnost tedenskega najema, za zdaj jih je prijavljenih sedem. Zvrstili se bodo izmenjaje, na prodajnem mestu pa morajo biti prisotni vsak dan najmanj štiri ure ali dlje. Prednost pri izbiri so imeli tisti, ki bodo prodajali daljše časovno obdobje. Tako stojnice kot hiške bodo odprte od petka, 1. decembra, do konca meseca, med 16. in 20. uro ter v času programa Ptujske pravljice. Celomesečni najem hiške na Mestnem trgu za gostince stane kar 1.000 evrov, kar je enkrat več kot lani. Enodnevni najem, na primer ob prižigu luči ali silvestrovanju, pa Zavod za turizem Ptuj zaračuna 200 evrov. Najemniki, ki bodo ponujali sladki program, bodo za ves mesec plačali 600 evrov, za enodnevni najem bodisi na silvestrovo ali ob prižigu luči pa 100 evrov. Bistveno nižje cene so za najemnike, ki bodo darilni program ponujali le nekaj metrov naprej, v Miklošičevi ulici in ne bodo v hi- škah, pač pa na stojnicah. Najem stojnice za ves mesec stane 150 evrov, za teden dni 50 evrov. Najem hiške vključuje organizacijo in prijavo dogodka, varovanje prireditve, zdravstveno-reševalno službo, komunalne storitve in oskrbo z elektriko, najem mobilnih WC-jev, oglaševalske aktivnosti ... Zraven najete hiške ali postavljenega premičnega obrata lahko ponudnik postavi največ tri visoke mize iz lesa (mize iz drugih materialov niso dovoljene), prav tako ne smejo urediti sedišč. Dženana Kmetec Foto: CG petek • 1. decembra 2023 Aktualno Štajerski 3 Slovenija, Podravje • V božičnem času zdaj v modi tudi Božičkovi nabiralniki Bleščeč Božičkov nabiralnik ni zastonj - račune plačajo občine Zakorakali smo v čarobni december, ki mu kraljujejo dobri možje: Miklavž, Božiček in dedek Mraz, družbo pa jim delajo palčki in prijazne živali. Krasimo domove in ulice, prižigamo lučke, pečemo piškote in se veselimo božičnih družinskih srečanj, na katerih nas pod smrečico čakajo tudi darila. Najbolj nestrpno jih pričakujejo najmlajši. Da so darila takšna, kot so sijih želeli, pa morajo Božičku najprej napisati pismo. ¡'M ' 1 m 1 — Sat'11» '-lir). ■ Nekatere občine kot denimo Sveti Andraž postavijo svoj Božičkov nabiralnik, ki ga upravlja tamkajšnji turistično informacijski center. »Zakaj bi plačevali nekaj, kar lahko izpeljemo sami?« V nekaterih občinah v zadnjem mesecu leta postavijo »svoje« Božičkove nabiralnike, rokovanje z njim pa prevzamejo domača društva, turistično-informacijski centri, zavodi za turizem, skratka organizacije, ki so financirane iz občinskih proračunov. Tako je v Svetem Andražu, kjer tak rdeči nabiralnik začasno namestijo na pročelje občinske stavbe: »Prvič smo Božičkov nabiralnik postavili v času epidemije koronavirusa, ko je družabno življenje, kije v naši občini sicer zelo živahno, povsem zamrlo. Ker seje dobro 'prijel', saj otroci pridno pišejo pisma s svojimi željami in jih mečejo v nabiralnik, od takrat s tem nadaljujemo, projekt pa vodijo v našem Ticu. Božičkovi škratje bodo 9. decembra, ko imamo slovesni prižig lučk po vsej občini, izpraznili nabiralnik in pisma pravočasno odposlali na Severni pol. Tudi mi smo dobili omenjeno podjetniško ponudbo, ki pa se nam je zdela previsoka. Naša varianta morda res ni tako bleščeča, je pa kljub temu zelo iskrena. Rekli smo si: zakaj bi plačevali nekaj, kar lahko izpeljemo sami, in to brez stroškov. Potem raje kaj več primaknemo za obdarovanje otrok,« je dejala Darja Vudler Berlak, županja Svetega Andraža, občine, ki zadnja leta s svojim veličastnim prazničnim okrasjem na obisk privablja mlado in staro od blizu in daleč. Njeno mnenje delijo v več občinah, med njimi tudi v Dupleku, kjer prav tako postavijo nabiralnik za božična pisma otrok. K oddaji pisem so vabljeni otroci do desetega leta starosti, torej tisti, ki so upravičeni tudi do občinskega božičnega darila; kdor ga bo napisal ali pa Božičku le kaj narisal, bo povabljen, da obišče Božično vas v Dupleku. Foto: bozickov.nabiralnik.si Nekatere občine so tradicionalni božični pravljici dodale podjetniški projekt BožiČkovih nabiralnikov, kar jih stane najmanj dva tisočaka ... A kako mu pismo dostaviti, ko pa belobradi dobrodušnež živi na daljnem Severnem polu? Zato ima tudi v Sloveniji svoje pomočnike, ki po občinah postavljajo rdeče Božičkove nabiralnike, v katerih se zbirajo pisma otrok, od tam pa so poslana k naslovniku. V mrežo standardiziranih Božičkovih nabiralnikov je letos vključenih 29 občin, med katerimi je tudi deset podravskih: Hoče-Slivnica, Lenart, Lovrenc na Pohorju, Majšperk, Markovci, Poljčane, Ptuj, Rače--Fram, Ruše in Selnica ob Dravi. Kaj pravzaprav pomeni vključenost v to mrežo? Obstajajo namreč tudi drugi Božičkovi nabiralniki, a o tem nekoliko kasneje. Pisma, ki jih otroci napišejo in vržejo v nabiralnik iz mreže, ne bodo zgolj simbolično poslana Božičku, pač pa bodo fizično prepeljana na Laponsko, kar bo tudi dokumentirano, otroci pa bodo na dom prejeli uradno potrdilo o prevzemu pošte »z natančnimi navodili Božička, kdaj morajo smukniti v posteljo in kaj pod smrečico nastaviti lačnim severnim jelenom«. Na spletni strani Božičkov nabiralnik je poleg nabiralnikov in potrdil mogoče za nekaj manj kot 40 evrov naročiti tudi personaliziran Božičkov album in se celo pridružiti družinam, ki bodo decembra skupaj odpotovale na Laponsko, kar pa je že krepak finančni zalogaj, ki se meri v nekaj tisoč evrih. Občine plačujejo med 2.000 in 4.000 evri Seveda vključenost v mrežo ni brezplačna. Gre namreč za avtorski projekt za otroke, z originalno podobo in unikatnim Božičkovim nabiralnikom ter zasnovo dogodka. Zasnovan je kot licenca, kar pomeni, da občina zakupi pravice za izvajanje projekta v svoji občini za tekoče leto in s tem sodelovanje v skupni zgodbi Božičkov nabiralnik. Glede na velikost nabiralnika in število otrok, torej tudi glede na velikost občine, so zneski, ki jih bodo občine odštele, različni. Natančno specifikacijo stroškov smo pridobili samo iz Mestne občine Ptuj, kjer ponudba brez DDV znaša 3.367 evrov, od tega 2.000 evrov za koncept in blagovno znamko, med 600 in 800 evri za nabiralnik, žig in plakate ter za Božičkova potrdila po evro za kos. Doslej so na račun Blue Rose production, Donald Rose, s. p., vplačali 2.440 evrov. V Markovcih jih bo vse skupaj stalo dobrih 2.000 evrov (na omenjeni račun so vplačali 1.220 evrov); povedali so, da nabiralnik in žig v vrednosti nekaj manj kot 1.000 evrov ostaneta v lasti občine, njen strošek pa bodo še potrdila (po evro za vsakega) in pošiljanje na domove otrok. V Lenartu bodo za projekt odšteli okrog 2.500 evrov (doslej 1.220 evrov), plačali pa bodo tudi za potrdila in njihovo poštnino. V Majšperku so doslej na račun nakazali 1.220 evrov, končna cifra še ni znana. Odlična poslovna ideja Nedvomno gre za odlično poslovno idejo, za katero stojita zakonca Donald Rose in Bojana Ksela Rose, širši javnosti bolj znana s televizijskih zaslonov. Donald Rose je bil namreč kreativni direktor na Pop tv, njegova soproga pa se je tam za nekaj časa v vlogi novinarke pridružila svoji materi Danici Ksela. Spretno sta izkoristila tržno nišo, ki omogoča kontinuirano sodelovanje občin in zanesljivo financiranje iz javnih sredstev. Poleg tega sta ustanovitelja Najlepših otroških potovanj, kjer skupaj s potovalnimi agencijami pripravita in izpeljeta potovanja, na katerih so v ospredju otroška doživetja. Med njimi so obiski pariškega Di-sneylanda, londonskega Harryja Potterja, otroških zanimivosti Barcelone, Dubaja, Danske in ZDA ter seveda potovanje k Božičku na Finsko, ki je letos že povsem razprodano, in to v vseh treh decembrskih terminih, čeprav je obisk te severne dežele vse prej kot poceni, saj stane štiričlansko družino dobre štiri tisočake. Zneski po občinah ■ • v • različni Zneski, ki jih občine vplačujejo podjetju oz. samostojnemu podjetniku za vključenost v mrežo Bo-žičkovih nabiralnikov, so različni. Kot je razvidno iz erarja, so doslej največ, po 2.440 evrov, vplačale Mestne občine Ptuj, Murska Sobota, Piran in občina Postojna. Po 1.830 evrov je vplačalo devet občin, po 1.220 evrov pa 16 občin. Skupno se je doslej na računu tako nabralo 45.750 evrov iz naslova občinskih plačil. Končne cifre bodo seveda znane šele po zaključku letošnjega projekta. Senka Dreu Foto: SD Ptuj • Še en varčevalni ukrep mestne občine Iz proračuna vse manj denarja za javna dela Pred petimi leti je ptujska občina za javna dela namenila skoraj 100.000 evrov. Proračunski zneski na tej postavki so se z leti konstantno nižali, letos so v ta namen zagotovili dobrih 77 tisočakov. V prihodnjem letu pa bo občina sofinancirala še bistveno manj zaposlitev javnih delavcev; v ta namen planirajo le okrog 33.500 evrov. Bistveno nižja stopnja brezposelnosti kot pred leti na eni strani in višji stroški tekočega poslovanja občin na drugi so med ključnimi razlogi, da bo občina varčevala tudi na ta račun. »Zagotavljanje sredstev za javna dela s strani občine ni obvezna naloga občine, ni predpisana niti višina sredstev, ki jih moramo ali lahko zagotavljamo za te namene. Takšna odločitev je pomembna zaradi uravnoteženja javnih financ občine, torej da porabo izenačujemo s prihodki ob- čine,« odločitev, da v prihodnjem letu - če bo seveda predlog proračuna potrjen tak, kot je pripravljen - namenijo manj za to postavko, komentirajo na Mestni občini Ptuj. Nižanje sredstev je opazno. V letu 2018 so za javna dela namenili 98.195 evrov, leto kasneje 90.625 evrov, leta 2020 60.826 evrov, nato 84.1401 evrov, lani 56.066 in letos 77.500 evrov. Znesek za leto 2023 še sicer ni dokončen, zajeta so namreč plačila do konca novembra, a bistvenih sprememb ne bo. Za leto 2024 je v dopolnjenem predlogu proračuna MO Ptuj planiranih 33.584 evrov. To seveda pomeni manj (enoletnih) sofinanciranih zaposlitev občine. Kako bo to vplivalo na stanje na trgu dela in organizacijo zavodov, ki potrebujejo javne delavce, bo znano po zaključku izbora izvajalcev javnih del. Prav gotovo pa zavodi, ki tovrstne zaposlitve oz. delavce potrebujejo, znižanja sredstev ne bodo veseli. Dženana Kmetec Občina bo nekaj denarja privarčevala tudi na račun javnih del. Foto: CG 4 Štajerski Podravje petek • 1. decembra 2023 Sv. Trojica • Nove cene za kanalizacijo Znesek na položnici 1 • v • • malo višji Odvajanje odpadne vode se bo za občane pocenilo, in to za 0,05 evra po kubičnem metru pitne vode, medtem ko se bo na drugi strani čiščenje teh voda povišalo za 0,09 evra. Foto: SD Upravljanje z greznicami in malimi čistilnimi napravami se bo v Sveti Trojici z dosedanjih 11,85 znižalo na 10,86 evra, torej skoraj za evro. Nova je tudi cena omrežnine; pri odvajanju se zvišuje za 0,43, pri čiščenju pa znižuje za 0,61 evra. Na znižanje omrežnine pri čiščenju je vplivalo povečanje uporabnikov, medtem ko se je zaradi vlaganj v omrežje cena omrežnine pri odvajanju odpadnih voda povečala. Storitve odvajanja, čiščenja in omrežnine za gospodinjstva sicer v višini 50 % subvencionira trojiška občina. Spremembe pa so pri odvozu blata iz obstoječih greznic in malih čistilnih naprav, saj se bo to po kubičnem metru pocenilo za 0,09 evra. In kaj omenjene nove cene s subvencijo vred konkretno pomenijo za Trojičane, ki v povprečju porabijo 10 m3 vode na mesec? Znesek na položnicah za odvajanje in čiščenje odpadnih voda se bodo z novim letom s 16,69 povišal na 16,92 evra, torej za 23 centov, upravljanje z greznicami in malimi čistilnimi napravami pa se bo z dosedanjih 11,85 znižalo na 10,86 evra, torej skoraj za evro. Upravljanje odpadnih voda v Sveti Trojici sicer spada pod naloge občinskega režijskega obrata, v občini pa sta zgrajeni dve čistilni napravi: v Sveti Trojici in Zgornji Senarski. Na prvo je priključenih 685, na drugo pa 247 prebivalcev. V občini je poleg tega 532 greznic in 40 malih komunalnih čistilnih naprav, za katere zagotavljajo odvoz ter čiščenje greznične gošče in blata. SD Sveti Andraž • Z županjo Darjo Vudler Berlak ob občinskem prazniku Letošnja tema - sodelovanje Ko snujejo praznični program, si v Svetem Andražu vsako leto določijo neko temo. Ker se jim zdita sodelovanje in povezovanje ključnega pomena za napredek in dobre odnose, bodo letos na osrednji proslavi nastopila tudi društva iz sosednjih občin. Županja je zadovoljna, da jim je v dveh letih od začetka projekta uspelo končati izgradnjo kolesarskih povezav. Gre namreč za največjo investicijo v občini, ki je stala 1,2 milijona evrov, od katerih je šlo iz občinskega proračuna približno pol milijona evrov, ostalo pa iz državnega in evropskega. Hkrati s kolesarko je za 160.000 evrov dobilo novo podobo tudi dotrajano križišče v Drbetincih, ki je po novem krožišče. »Cesta skozi Drbetince je precej prometna, saj velja za enega od glavnih vhodov v Vitomarce, pot iz občine pa skozi križišče vodi bodisi proti Ptuju ali Lenartu in na pomursko avtocesto. Da bi vsaj malo razbremenili promet, smo se z Direkcijo za ceste (DRSI) in sosednjimi občinami dogovorili za prepoved vožnje za tovorna vozila, katerih masa presega 7,5 tone. Tovornjaki torej lahko zdaj tam vozijo le še v primeru lokalnega prometa in dostave, vsa ostala večja vozila pa morajo na regionalno cesto.« Modernizirali so dva cestna odseka v Novincih in Vitomarcih v dolžini 800 metrov, v Sp. Vitomarcih, Drbetincih in Hvaletincih postavili javno razsvetljavo, predvsem pa se veliko ukvarjali s posledicami letošnjih neurij. »Ta so nam poškodovala ceste, odneslo je en most, sprožili so se trije plazovi, od katerih smo tistega v Novincih že sanirali, dva v Drbetincih pa delno.« Eden od njiju je dolg kar 45 metrov, povprečna višina zidu pa bo dva metra. Sanacija je ocenjena na 245.000 evrov, iz naslova za odpravo škode po neurjih pa jo bo sofinancirala država. Zaradi toče v juliju, ki je uničila žaluzije na šolskem poslopju, so morali vse nadomestiti z novimi, kar je stalo 24.000 evrov, medtem ko jih obnova poškodovane strehe in ometov na Hrgovi domačiji čaka v prihodnjem letu. »Uspelo se nam je dogovoriti za menjavo zemljišč, da bomo lahko od šole do gasilskega doma končno uredili manjkajoči pločnik. Hkrati bomo tam poskrbeli za javno razsvetljavo in novo transformatorsko postajo, ki je pogoj za pridobitev soglasja za postavitev sončne elektrarne za energetsko samooskrbo šole, dvorane, občine in javno razsvetljavo, ki bo stala okrog 250.000 evrov.« Pridobili so gradbeno dovoljenje za sakralni objekt z žarnim zidom na pokopališču, zdaj pa čakajo na primerni razpis za sofinanciranje; če ga ne bo, bodo projekt plačali sami. Pripravili so tudi projekt zelene infrastrukture, v okviru katerega bi radi pod cerkvijo uredili park. »Delamo z Lasom in računamo na čezmejne projekte. Nekaj je že prijavljenih, čakamo na rezultate. Želja je veliko, možnosti ne prav toliko, brez sodelovanja pa majhne občine nimamo veliko možnosti sofinanciranja in smo zato pogosto prikrajšane.« Senka Dreu Vsak dan se znova začenja svet. Tako se knjiga sestavlja. Tako življenje proslavlja svoj sad in cvet. (Tone Pavček) Spoštovane občanke in občani, iskrene čestitke ob 25. prazniku Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah. Daija Vudler Berlak, županja Foto: osebni arhiv Darja Vudler Berlak: »Brez sodelovanja majhne občine nimamo veliko možnosti sofinanciranja in smo zato pogosto prikrajšane.« Ptuj • Začenja se najbolj prazničen mesec v letu Kaj vse bo decembra ponujal Ptuj Danes, v petek, ob 18.00, bodo na Ptuju prižgali lučke in predvidoma odprli tudi drsališče ter tako na simbolni način vstopili v prazničen mesec leta. »Dodatna krasitev bo letos peš most, foto point točka, dopolnjena bo tudi okrasitev mestnega stolpa,« novosti povzemajo na ptujski občini. Odločitev, da se vendarle praznično uredi tudi ena najbolj prometnih in obleganih točk, peš most čez Dravo, je gotovo smiselna. S tem bo kulisa mesta dobila popolnoma drugačno podobo, kar je dobrodošlo tudi z vidika turizma. Vse tri smreke, ki so postavljene v središču mesta, so občini podarili občani. V občinskem proračunu je za okrasitev mesta letos planiranih 65.000 evrov, a jih verjetno v celoti ne bodo porabili. Realizacija bo sicer znana konec leta. Drsališče bo obratovalo do februarja Kar nekaj časa že postavljajo tudi drsališče, ki bo - tako kot lani - na mestni tržnici. Na tem bo tudi letos pravi led. Drsališče bo obratovalo predvidoma od 1. decembra (točen datum je odvisen od vremenskih razmer) do sredine februarja 2024, postavljeno bo tudi v pustnem času. »Večji del stroškov drsališča krijemo sami, saj se v družbi Javne službe Ptuj zavedamo poslanstva, ki ga imamo kot javno podjetje, da delujemo v dobrobit vseh občanov ter s tem izkazujemo družbeno odgovornost do lokalne skupnosti. Ker pa finančne izvedbe projekta ne bi zmogli sami, smo se za finančno podporo obrnili tudi na poslovne partnerje. Strošek postavitve in obratovanja drsališča je zaradi različnih dejavnikov težko predvideti,« pravijo v podjetju Javne službe Ptuj, ki je upravitelji tržnice in drsališča. Letošnji program Prižig lučk, Ptujsko pravljico ter Silvestrovanje organizira Zavod za turizem Ptuj v sodelovanju z Mestno občino Ptuj in Javnimi službami Ptuj. »Srce najstarejšega slovenskega mesta bo v prazničnem ritmu letos utripalo vse od 1. pa do 31. decembra. Najmlajše bodo razveselili program za otroke, nastopi pravljičnih likov ter nastopi otrok, starejši pa se bodo lahko prepustili druženju ob dobri glasbi, uživanju v kulinarični ter darilni ponudbi ter programu številnih ustvarjalcev prazničnega utripa v mestu. Željam za prihajajoče leto bodo prisluhnili Božiček, ki bo pisma otrok zbiral v Božičk-ovem nabiralniku, ter dedek Mraz in teta Zima,« pravijo na Zavodu za turizem Ptuj. V mestu bo tudi Praznični sejem, na katerem bo mogoče izbirati med bogato ponudbo izvirnih daril, za okrepčilo bodo poskrbeli gostinski ponudniki v praznično okrašenih hiškah. Dženana Kmetec V petek bodo na Ptuju prižgali praznične luči, če bo vreme to dopuščalo, pa bodo sočasno odprli Naslednji petek pa se bo z mestnega stolpa ponovno spustil Božiček. Foto: CG tudi drsališče. petek • 1. decembra 2023 Podravje Štajerski 5 Ptuj, Podravje • ZRS Bistra: od 1,3 milijona evrov prihodkov kar 830 tisočakov za plače Mnogi občani in politiki bi Bistro kar ukinili Precej visoko na seznamu med - številnimi občani, pa tudi politiki - nepriljubljenimi zavodi je gotovo Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Bistra Ptuj. Ni malo takih, ki menijo, daje to nepotreben zavod, ki se zgolj napaja z občinskimi, državnimi in evropskimi sredstvi, denar pa da pridobivajo in namenjajo zgolj za pokrivanje stroškov plač. Preverili smo, ali je res tako in kakšno dodano vrednost predstavljajo za okolje. Višina sredstev, ki jih obračajo, še zdaleč ni zanemarljiva. Lani je imela ZRS Bistra Ptuj 1,3 milijona evrov prihodkov in le 3.000 evrov manj odhodkov. Glavnino sredstev so dobili iz države in EU--skladov. Skoraj pol milijona evrov je državnih sredstev (ministrstva in agencije). Le nekaj deset tisoč manj, približno 440 tisočakov, jim je za povračila zahtevkov namenila Evropa. Čeprav se mnogokrat radi pohvalijo, da glavnino denarja ustvarijo na trgu (približno 80 odstotkov), pa delež, ki ga za njihovo delovanje nameni občina, ni zanemarljiv. Ptujski občinski proračun je delovanje ZRS Bistra lani stalo 264.000 evrov, druge občine Spodnjega Podravja so jim namenile slabih 48.000 evrov. Delež financiranja MO Ptuj je torej znašal 20 % vseh prihodkov, ostalih občin Spodnjega Podravja pa 4 %. Višina sredstev iz javnih in nejavnih virov se iz leta v leto povečuje. Velika večina denarja gre za plače Večinski delež tega denarja je bil namenjen za plače. Strošek plač redno zaposlenih in njihovi osebni prejemki so znašali več kot 800.000 evrov. Prav to je pogost očitek javnosti - da namreč glavnino denarja namenijo za stroške dela. Slabega pol milijona evrov so lani predstavljali odhodki za blago in storitve, preostali delež v poslovanju so razni manjši stroški. Prihodki in odhodki ZRS Bistra v letu 2022 SKUPAJ PRIHODKI (v evrih) 1.347.413 Iz državnega proračuna, ministrstev in agencij 439.732 Prihodki EU-skladov - povračila 438.406 Sredstva ministrstev JZ in Agencije 78.062 Proračun Mestne občine Ptuj 263.761 Proračuni drugih občin Spodnjega Podravja 47.607 Drugi prihodki za izvajanje dejavnosti zavoda 79.845 SKUPAJ ODHODKI (v evrih) 1.344.957 Plače redno zaposlenih in osebni prejemki 791.650 Plače - javna dela 37.208 Premije dodatnega pokojninskega zavarovanja 9.717 Odhodki za blago in storitve 482.674 Prevrednotovalni odhodki 2.976 Drugi stroški 6.819 Finančni odhodki 12.504 Izredni odhodki 1.409 Presežek prihodkov nad odhodki 2.456 Čelan: »Ob napačni politiki bi Ptuj postal razpadajoče podeželsko mesto Štefan Čelan, dolgoletni direktor ZRS Bistra, ki to delo opravlja le še dva tedna, nato pa njegov stolček prevzema Danilo Čeh, je z lanskoletnim poslovanjem izjemno zadovoljen: » Še danes ne razumem občinskih politikov, ki se ne zavedajo, kako usodno lahko s svojimi pravilnimi ali napačnimi odločitvami vplivajo na kakovost pogojev za življenje in delo občank in občanov. Vsem tistim po- Mnenja o pomenu, delovanju, uspešnosti, ne nazadnje pa tudi smiselnosti obstoja ZRS Bistra Ptuj so izjemno deljena. Vir: povzeto po podatkih ZRS Bistra Ptuj litikom iz preteklosti, sedanjosti in tudi prihodnosti toplo polagam na srce, da naj se zavedajo, da se bo naša MO Ptuj lahko uspešno razvijala le, če ji bo uspelo obdržati in nadgrajevati vse tiste ustanove in institucije, ki imajo širši regionalni pomen. Med te pomembne regionalne institucije sodi ZRS Bistra Ptuj, kar se je v dosedanjem delu te institucije dokazalo na mnogih primerih. Upam, da si znate predstavljati, kakšen delež evropskih sredstev bi občine Spodnjega Podravja prejele, če bi o tem smel odločati zgolj Maribor s svojo regionalno razvojno agencijo. Z ukinit- vijo ali nespametnimi preoblikovanji institucij regionalnega pomena Ptuj ne bo pridobil statusa bodočega pokrajinskega središča, kar preprosto pomeni, da se odreka še enemu dodatnemu proračunu k sedanjim občinskim proračunom. Ker ves čas sodelujem pri pripravi pokrajinske zakonodaje, vem, da bo prihodnji proračun pokrajine znašal skoraj 80 milijonov evrov. Da o političnem vplivu, ki ga bodo imeli prihodnji glavarji pokrajin, niti ne govorim.« Čelan pravi, da pri njem nikoli ni bilo dileme okrog tega, čemu namenjati občinska sredstva, ki so tako in tako osiromašena. Meni, da je nujno vlaganje v tiste institucije in projekte, ki občino spreminjajo v bodoče pokrajinsko središče. Zavrača politikantsko všečno financi- ranje množice majhnih infrastruk-turnih investicij, ki so«za določeno politično stranko morda koristne, dolgoročno pa bo taka politika Ptuj spremenila v majhno razpadajoče podeželsko mesto, ki ga bodo zapustili vsi najbolj nadarjeni mladi kadri in s tem tudi vse dobičkonosno gospodarstvo.« Povprečna plača 2.700 evrov Ob ustanovitvi ZRS Bistra, leta 1994, je bil na zavodu en sam zaposlen, polovico njegove plače je financirala občina, preostanek takratno ministrstvo za znanost. Danes je slika popolnoma drugačna, to je postal velik zavod z 18 redno zaposlenimi. Vključno s programom javnih del jih je bilo lani kar 26. Stro- ški dela so znašali 828.858 evrov. Če bi statistično izračunali povprečje plač, bi tako povprečna plača znašala slabih 2.700 evrov bruto. Najvišja izplačana plača za oktober letos je znašala 4.262 evrov bruto, najnižja 1.446 evrov bruto. Letos pridobljeni projekti, v katerih bodo sodelovali, so skupaj vredni dobrih 28 milijonov evrov. Od tega bo ZRS Bistra Ptuj (v več letih) prejela 4,3 milijona evrov. V lanskem letu so pripravljali razpise in projekte za Mestno občino Ptuj in 29 različnih poslovnih subjektov. Letos je partnerjev, s katerimi sodelujejo, še več, zraven ptujske delajo za občine Hajdina, Škofla Loka, Kamnik in 40 različnih poslovnih subjektov. Dženana Kmetec Foto: CG Podravje, Ptuj • Priključitev ekip NMP Dispečerski službi zdravstva Aktiviranje ekip nujne medicinske pomoči deluje brez težav V Sloveniji zadnjih pet let delujeta dva dispečerska centra, v Ljubljani za zahodni del Slovenije in v Mariboru za severovzhodnega. Nujna medicinska pomoč Zdravstvenega doma Ptuj seje v dispečersko službo zdravstva vključila že junija 2019. „O tem, koga pošljejo, kdo je najbližje in kakšna je potrebna sestava ekipe na terenu, odkar smo se priključili dispečerski službi, ne odločamo mi v zdravstvenem domu, pač pa dispečer, ki se oglasi na poziv za pomoč. Na Ptuju ta sistem deluje že precej časa in funkcionira odlično," pravi Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj. Ključno je, da obveščanje in aktivacija ekip potekata preko številke 112. Na to številko klicatelji kličejo v primeru nujnih stanj, ko potrebujejo pomoč na mestu dogodka, kot so zastoj dihanja, izguba zavesti, bolečine v prsnem košu ... Dežurna služba deluje nemoteno. Ta mesec pa so se temu načinu dela in sistemu dispečerske službe priključile še ekipe nujne medicinske pomoči iz zdravstvenih domov Murska Sobota, Gornja Radgona in Ljutomer, kmalu se jim bo pridružil še lendavski zdravstveni dom. Delo dispečerja je zelo odgovorno Doslej je bilo v Dispečersko službo zdravstva vključenih 33 ekip nujne medicinske pomoči, med drugim tudi iz Ptuja, Ormoža in Slovenske Bistrice. Naloga dispečerske službe je, da usmerja najbližje mobilne enote na kraj nujnega dogodka po vnaprej določenih kriterijih. »Vprimeru življenjske ogroženosti je odposlana najbližja mobilna enota nujne medicinske pomoči, ne glede na občino, v kateri je do dogodka prišlo. Odločitev o najprimernejši ekipi za izvoz sprejme zdravstveni dispečer na podlagi podatkov, kijih prejme med obravnavo klica, in ocene konkretne situacije v skladu z odločitvenim modelom," o načinu dela pravijo v Dispečerski službi zdravstva. V ZD Ptuj so se v dispečersko službo zdravstva vključili že junija 2019. Gre sicer za sistemsko spremembo v osnovnem zdravstvu, ki pa za prebivalce pri načinu klicanja nujne medicinske pomoči ne pomeni bistvenih novosti. Naloga dispečerja je, da pridobi podrobne informacije o zdravstvenem stanju pacienta, njegovi lokaciji ter da čim prej aktivira ustrezno ekipo nujne medicinske pomoči. »Po navadi gre na teren ekipa, ki deluje na tistem območju. Razen če mi v tistem trenutku nimamo na razpolago ekipe z zdravnikom, pa dispečer oceni, da bi jo potrebovali, takrat iz Maribora napotijo drugo (najbližjo) ekipo, ki ima tudi zdravnika,« pojasni Metka Petek Uhan. V dispečersko službo zdravstva se postopoma vključujejo vse enote nujne medicinske pomoči. Ptujska je bila tudi v tem primeru med prvimi, njihove večletne izkušnje pa so, kot pravijo, zelo dobre. Dženana Kmetec Foto: CG 6 Štajerski V središču petek • 1. decembra 2023 Podravje, Haloze • Vsaj 600 Haložanov še ni priključenih na javni vodovod Zasebni vodovodni sistemi temeljijo na solidarnosti, voda je mnogo cenejša V. " : 5 - . Pred sedmimi leti seje slovenska ustava dopolnila s pravico do pitne vode, ki pravi, da ima vsakdo pravico do te življenjske tekoče ter da oskrbo prebivalstva s pitno vodo zagotavlja država preko občin. Kljub temu so v Sloveniji še vedno številni brez priključka na javni vodovod, a kot zagotavljajo v haloških občinah, je razlog za večino nepriključenih gospodinjstev na javni vodovod lastno vodno zajetje in s tem izognitev plačila porabe vode. Velika večina občanov je priklopljena na javno vodovodno mrežo; razlogi za morebiten nepriklop so najpogosteje v lastnih vodnih zajetjih. Pregled lastne oskrbe s pitno vodo v haloških občinah, 2018 V Sloveniji so leta 2021 pristojni izvajali nadzore kakovosti pitne vode za 94,6 % prebivalcev, kar pomeni, da je bilo pred dvema letoma še 5,4 % državljanov, ki so se oskrbovali iz t. i. vaških vodovodov ter lastnih vodnih virov. Lastne sisteme imajo na primer še na območju Makol, pa tudi Zgornje Polskave, so pa ti sistemi, ki jih upravljajo krajani sami, prej izjema kot pravilo. Še pred dobrimi desetimi leti je bilo prebivalcev, ki so imeli lasten vodovod, devet odstotkov. Razlog za znižanje tega deleža je v obvezi občin, ki pravi, da so te dolžne vsem občanom zagotoviti enakopravno pravico do zdrave pitne vode oziroma vsaj na območjih poselitve s 50 ali več prebivalci s stalnim prebivališčem in z gostoto poselitve, večjo od pet prebivalcev s stalnim prebivališčem na hektar. Na drugi strani pa uredba dopušča tudi oskrbo z vodo iz lastnega vodnega vira ali, še pogosteje, iz zasebnega vodovoda. V Sloveniji je še kar nekaj krajev, ki bi jim, glede na poseljenost, vodo morale zagotavljati občine, a se z njo oskrbujejo sami, iz svojih vodnih virov, ugotavljajo na inšpektoratu za okolje in prostor, ob tem pa opozarjajo na izsledke zdravstvenega inšpektorata, da voda iz lastnih vodnih virov pogosto ni ustrezne kakovosti. Ker ti vodni viri običajno nimajo upravljavca, zdravstveni inšpektorat nima zavezanca, ki bi mu lahko odredil ukrep. V Cirkulanah vsi občani na javnem vodovodu Daleč največ prebivalcev, ki se oskrbujejo z lastno vodo, je v Makolah, kjer kar 11 % občanov ni priključenih na javni vodovod. Povsem drugačna slika je v Cirkulanah, kjer je pokritost in priključenost občanov na javni oskrbovalni sistem 100 %, razkrivajo podatki, ki jih je leta 2021 zbralo ministrstvo za okolje. Tudi na občini Cirkulane so potrdili, da imajo vsa gospodinjstva s stalnim naslovom urejene priključke na javno vodovodno omrežje. Glede sredstev, namenje- nih za gradnje vodovodnih povezav do parcel pa so odvrnili, da do sedaj občina tega ni počela. »Če pa se bo ugotovilo, da je treba izvesti daljše hišne priključke do zemljišč z novogradnjami, bomo sprejeli ustrezen odlok.« Nasprotno v Majšperku letno namenijo okrog 30.000 evrov za gradnjo sekundarnih vodov do parcel posameznikov. »Prednost Občina Število vseh oskrbovanih prebivalcev Število prebivalcev z lastno oskrbo s pitno vodo Delež prebivalcev z lastno oskrbo z vodo Število zajetij za lastno oskrbo Makole 2.082 236 11 % 3 Videm 5.580 56 1 % 29 Majšperk 4.080 163 4 % 106 Podlehnik 1.823 37 2 % 9 Žetale 1.314 53 4 % 50 Cirkulane 2.359 0 0 10 Zavrč 1.428 56 4 % 16 Skupaj 18.666 601 3,2 % 223 Vir: Operativni program oskrbe s pitno vodo 2022-2027 •S'mr>. Mt ■ -v . ■ V Majšperku letno namenijo okrog 30.000 evrov za gradnjo sekundarnih vodov do parcel posameznikov. Konec lanskega leta na javni vodovod ni bilo priključenih 98 naslovov, kar nekaj od teh jih je od glavnega voda oddaljenih več kot 200 metrov. Foto: CG Foto: Jana petek • 1. decembra 2023 V središču Štajerski 7 Foto: Jana V Makolah le 20 evrov letno za vodo V občini Makole sta dva zasebna vodovodna sistema, in sicer Hrastovec pod Bočem in Variša vas 1 in 2. Za slednjega je odgovoren Ludovik Plavčak iz Starega Gradu, iz t i. vaškega vodovoda Variša vas pa se oskrbuje 90 ljudi. Omejitev glede rabe vode ni, sistem pa temelji na solidarnosti. »Ko je sušno obdobje, se seveda vsi zavedamo pomena varčevanja z vodo, tako ne polnimo bazenov ali zalivamo okolice. Če pa pride do zmanjšanja vode v bazenu, izvajamo redukcije, tako da preprečimo popolno izpraznjenje,«je dejal. O kakovosti vode pa je povedal, da vsaj enkrat letno opravijo analizo in da so analize vselej pokazale in dokazale, daje voda iz vaškega vodovoda neoporečna. »Naš vodni bazen se napaja iz izvira na Boču, gre za globinsko zajetje, tako da deževje oz. površinske vode ne vplivajo na kakovost naše vode, na sami trasi do bazena pa tudi ni nobene stavbe.« Prvi vodovodni sistem v zaselku Variša vas je bil zgrajen pred natanko 60 leti, od takrat pa so ga vaščani že temeljito obnovili, tako so vsi primarni vodi že zamenjani. Dela izvajajo v lastni režiji, v skladu z načrtom, ki ga sprejmejo na letnem sestanku, in seveda po potrebi, financirajo pa se z letnim prispevkom v višini 20 evrov za gospodinjstvo in 10 evrov za vikend. »Če so predvidena večja dela, pa prispevek po dogovoru zvišamo.« Plavčak še pravi, da so za upravljanje vodovoda in koriščenje vodnega vira pridobili vsa potrebna soglasja in da pristojnim organom o rezultatih dela tudi poročajo. Občine z največ prebivalci, ki se oskrbujejo z lastnimi vodnimi viri Število vseh prebivalcev Št. prebivalcev z lastno oskrbo s pitno vodo Ljubljana 273.317 8.352 Zagorje ob Savi 14.662 4.710 Dravograd 8.799 4.699 Kamnik 29.273 4.350 Gorenja vas 7.703 3.869 Ptuj 22.891 0 Slov. Bistrica 25.687 564 Vir: Operativni program oskrbe s pitno vodo 2022-2027 vsekakor imajo stanovalci v hišah s stalnim prebivališčem v občini, zainteresirani za priklop pa so tudi lastniki vikendov,« je glede prioritet gradnje sekundarnih vodov dejal župan Sašo Kodrič. Po občinskih podatkih konec lanskega leta na javni vodovod ni bilo priključenih 98 naslovov, kar nekaj od teh jih je od glavnega voda oddaljenih več kot 200 metrov, kar je bila do pred nekaj let meja rentabilnosti gradnje. Tako je v Majšperku 96 % pokritost prebivalstva z javnim vodovodom, najpogostejši razlogi za nepriključitev pa so lastni vodni viri. »V sušnih obdobjih je bilo pripravljenosti za priključevanje na javni vodovod več. Veliko vlogo ima tudi oddaljenost od javnega sistema in pridobivanje služnosti na zasebnih zemljiščih; imamo namreč objekte, ki so oddaljeni tudi kilometer ali več od vodovodnega sistema. Seveda pa je priključeva- nje pogojeno s finančnimi sredstvi v proračunu občine,« je še dejal Kodrič. V Žetalah so odvrnili, da je občina pred leti zgradila nov vodovodni cevovod, tako da ima možnost priključitve nanj vsak objekt, enako kot v Majšperku pa je tudi v Žeta-lah, Zavrču in Podlehniku razlog za nepriklop na javni vodovod lastni vodni vir. Župan Podlehnika Sebastian Toplak je glede novogradenj vodovoda še pojasnil, da se vsaka pobuda obravnava individualno v sodelovanju s koncesionarjem, Komunalnim podjetjem Ptuj. »Prioriteta so vsekakor objekti s stalnim bivališčem. Do sedaj nam je (v doglednem času) uspelo urediti vse pobude s stalnim bivališčem. Razen ene pobude (brez stalnega bivališča), kjer sosedi ne dovolijo poseči v njihovo zemljišče, do objekta pa ne vodi javna pot ali javno dobro.« Vlaganja v vodovodno omrežje pa načrtuje Občina Videm. »V proračunu za leto 2023 imamo okrog 71.000 evrov predvidenih za gradnjo vodovodov. S tem denarjem smo uredili priključke do štirih hiš, po enega v Popovcih ter v Drav-cih in dveh v Leskovcu, kjer smo urejali priključek za novogradnjo ter izboljšanje pritiska. V letu 2024 imamo planirana sredstva še za dograditev močnejših cevi v naselju Pobrežje zaradi potrebe po priključitvi novogradenj. Prav tako imamo v proračunu 2024 zagotovljen denar še za zamenjavo azbestnih cevi v naselju Lancova vas v sklopu izgradnje kanalizacijskega sistema.« Z občine so še dejali, da se trudijo vsem, ki imajo interes za priključitev na javni vodovod, priklop tudi omogočiti. Pod črto, haloške občine glavnini prebivalcem ali skorajda vsem zagotavljajo dostop do pitne vode. V izgradnjo vodovodnih sistemov po razvejanih haloških gričih, naseljih in zaselkih so vložile milijone evrov, nekatere še danes odplačujejo posojila. Občinska vodstva se z obnovami cest, financiranjem šolskih linij, dodatnim sofinanciranjem vrtcev trudijo, da bi imeli občani čim boljši dostop do storitev in čim višjo kakovost življenja. Žal tega ni mogoče reči za državno politiko, ki ukinja v državni proračun že uvrščene projekte s podeželja ter skuša vedno znova v imenu učinkovitosti združiti, reorganizirati (ukiniti) državne organe izven izbranih mestnih središč. Mojca Vtič Slovenija • Prvi razpisi za 167 evropskih milijonov CTN Na Ptuju še brez projektov in odločitev 12 mestih občin ter pravnih oseb v njihovi lasti ima možnost črpati evropska sredstva iz mehanizma CTN. V finančni perspektivi med letoma 2021 in 2027je na voljo 167 milijonov evrov. MO Ptuj ima iz tega vira možnost pridobiti 11,4 milijona evrov. V Slovenj Gradcu, Kopru, Novi Gorici in Novem mestu so z denarjem CTN zgradili ali obnovili pokrita javna mestna kopališča. Na Ptuju javnega kopališča nimajo, to vlogo so v preteklosti imele Terme Ptuj, ki so jih lokalne skupnosti prodale zasebnikom. Konkretnih projektnih predlogov, čemu bi namenili denar, ki je na voljo, na Ptuju še niso oblikovali. „Najverjetneje bomo prijavili projekt obnove Mestne hiše ter ureditev Ulice heroja Lacka in Zelenikove ulice. Dokončne odločitve še čakamo, sicer pa bi si želeli več infrastrukturnih projektov v cestni infrastrukturi, garažno hišo ... Nadejamo se priložnosti za prijave projektov tudi v tej smeri razvoja," so povedali v kabinetu županje MO Ptuj Nuške Gajšek. Medtem ko na Ptuju točno še ne vedo, kaj prijaviti, je ministrstvo za okolje že objavilo prva povabila za sofinanciranje projektov. MO Ptuj vloge na prve razpise ne bo oddala. Razlog za to bi lahko bile tudi podhranjene občinske finance, saj je županja Gajškova večkrat javno poudarila, da vsaj v naslednjih dveh letih denarja za investicije ne bo. Ker je v proračunu očitno suša, bi bila verjetno velika težava zagotavljati lastna sredstva pri evropsko financiranih projektih. Zato bodo z njimi nekaj časa počakali. Do leta 2026 imajo Ptujčani iz mehanizma CTN na voljo počrpati 11,4 milijona evrov, od tega za projekte zelene infrastrukture v mestnem okolju milijon in pol, za trajnostno mestno mobilnost 4,8 in urbano prenovo pet milijonov evrov. Prijavitelji projektov so lahko občina, njena podjetja ali zavodi. V MO Ptuj možnosti, da bi projekte prijavilo katero od občinskih podjetij (Javne službe ali Komunala Ptuj), ne bodo koristili, so dodali v kabinetu županje. Kaj so zgradili na Ptuju in kaj drugje V preteklem finančnem obdobju EU so na Ptuju s sredstvi CTN obnovili staro mestno pokopališče pri šolskem centru in tržnico, staro steklarsko delavnico pa preuredili v mladinsko--kulturni center. Bistveno bolj drzni z idejami in projekti so bili v drugih mestnih občinah. V Slovenj Gradcu so z denarjem CTN zgradili kopališče z notranjimi in zunanjimi bazeni ter stanovanjski blok. V Velenju so uredili prizorišče za Razdelitev sredstev do konca leta 2026 Mestna občina Znesek (mio €) Ljubljana 23,8 Maribor 22 Koper 14 Celje 13,6 Kranj 13,62 Nova Gorica 12 Velenje 11,9 Novo mesto 11,8 Ptuj 11,4 Murska Sobota 11,1 Slovenj Gradec 10,8 Krško 10,8 Skupaj 167 koncerte in dogodke ob jezeru - Vista, v Murski Soboti so ob gramoznici (Soboškem jezeru) postavili paviljon iz razstave Expo, Ljubljančani so obnovili cukrarno. Novomeščani so uredili pokrito kopališče in zgradili nov vrtec, Koprčani imajo novo plažo v bližini Žusterne, olimpijski bazen, avtobusno postajo, parkirno hišo in urbani park Semedela. Tudi v Novi Gorici so zgradili pokrito kopališče, znatna sredstva so vložili še v urejanje šolske infrastrukture in zelenih površin. V Celju so uredili Tehnopark, v katerem otroci in mladostniki skozi doživljajsko izkušnjo spoznavajo različna opravila, tehnike in znanost. Celjani so denar CTN vložili tudi v gradnjo soseske stanovanjskih blokov in obnovo stanovanj. V Kranju so se prednostno odločili za vlaganja v šolski prostor, v Mariboru pa za gradnjo brvi čez Dravo in urejanje Lenta. Mestne občine so s sredstvi CTN med drugim urejale še mestna središča, ulice in trge, gradile kolesarske steze, parkirišča in ostalo prometno infrastrukturo ter energetsko sanirale objekte, ki služijo različnim dejavnostim. Mojca Zemljane ^ n Mm In JA« Glavni ptujski projekti, za katere je občina v pretekli finančni perspektivi črpala CTN evropska sredstva, so bili tržnica, stara steklarska delavnica in staro mestno pokopališče. Ptujčani za naslednje obdobje projektov še nimajo, razmišljajo pa o obnovi Mestne hiše ter urejanju Zelenikove ulice in Ulice heroja Lacka. Foto: CG Vir: ZMOS Foto: CG 8 Štajerski Kmetijstvo petek • 1. decembra 2023 Podravje • KZ Ptuj poljedelcem predstavila uspešno poslovanje »Brez gnojenja ni pridelka« Kmetijska zadruga Ptuj je organizirala srečanje pridelovalcev poljščin. V prostorih odkupno-prodajnega centra v Gorišnici je zbrane najprej pozdravil direktor Branko Valenko. Podrobneje je predstavil delovanje zadruge, njeno poslanstvo in investicije. Med drugim je povedal več tudi o poslovnih rezultatih, s katerimi so zadovoljni. Kmetijska zadruga Ptuj je imela v letu 2019 okoli 32 milijonov evrov prometa, lani pa več kot 50 milijonov evrov, tudi letošnji rezultati bodo po napovedi Valenka ostali nekje na istem nivoju oz. jih bodo vsaj poskušali ujeti. Količine odkupov so bile letos precej višje, so pa bile po drugi strani odkupne cene veliko nižje kot v letu 2022. V zadnjem času so uspešno kupili več parcel in poslovnih prostorov, ostalih investicij pa je za okoli milijon evrov. Prav tako so ustanovili hčerinsko firmo, ki je trenutno še na čakanju, dejavna pa bo predvsem na področju sončnih elektrarn. Njihov cilj je, da bi kmetovalce med seboj povezovali in uredili skupno trženje. Na tak način bi lahko elektriko kupovali po nižjih cenah, viške pa prodajali po višjih. Letos so investicijski ciklus nekoliko umirili, kmetom pa so pri odkupih ponujali tudi določene bonitete. »Zadruga mora poslovati pozitivno, da se lahko razvija. Vse izvedene naložbe bodo tudi v prihodnje služile kmetijstvu,« je izpostavil Valenko. Ječmen je bil ponekod tudi dva metra pod vodo V nadaljevanju je Timotej Horvat, specialist za poljedelstvo iz KGZ Maribor, predstavil novosti glede pridelave ozimnih žit. Izpostavil je predvsem letošnje težave kmetovalcev zaradi obilnih padavin in poplav. Na nekaterih območjih je bil ječmen več kot dva metra pod vodo, in to celo dvakrat ali trikrat. Zaradi tega je bilo zrnje puhlo, neuporabno, primerno zgolj za bioplinarne. Rastne razmere so bile težje za vse pridelovalce, ponekod so imeli težave tudi zaradi pozebe. Kmetje bodo morali obdelavo njivskih površin prilagoditi vsem tem vremenskim spremembam. Horvat je v svojem predavanju poudaril, kako pomembno je dognojevanje žit z gnojevko in nato z zadostno količino ume- tnih gnojil, v sušnih obdobjih je dobrodošlo tudi škropljenje z aminokislinami. Med drugim je omenil pomembnost apnenja, s katerim se poravna pH tal na ustrezno vrednost. »Letos je bilo treba pridelati najmanj 6 ton pšenice po hektarju in 12 ton koruze po hektarju, da so kmetovalci lahko pokrili pridelovalne stroške. Če se v zadostni količini ne poslužujemo gnojenja, so lahko te številke precej nižje,« je poudaril Horvat in dodal, da rastlina nikoli ne sme biti v stresu, zato raje priporoča, da posevek gnojijo večkrat v sezoni po malo. Horvat je med drugim kmete opozoril, da naj zaradi morebitnih bolezni kupujejo zgolj certificirana semena. Pred časom so imeli namreč primer, ko je pridelovalec moral zavreči okoli 70 ton ječmena, zakopali so ga meter pod zemljo, tla pa so zaradi bolezni še vedno kontaminirana. Velika težava so tudi mikotoksini oz. škodljivi presnovki plesni, ki so veliko bolj strupeni od fitofarmacevtskih sredstev, saj so direktno rakotvorni. Večja možnost za njihov razvoj je takrat, ko žetev ni ob pravem času. Zaradi določenih škodljivcev žit pa bo treba razmisliti tudi o sajenju morebitnih alternativ, kot so soja in sončnice. Estera Korošec Foto: EK Timotej Horvat, specialist za poljedelstvo iz KGZ Maribor V naših silosih je bila še pred žetvijo ukrajinska pšenica »Še pred odkupom ječmena meje eden izmed kmetovalcev obvestil, da prav nikjer v Prekmurju ne more skladiščiti okoli 60 ton ječmena, ker so vsa skladišča polna pšenice, pa se pri nas žetev pšenice sploh še ni začela. To pomeni, da so naše silose napolnili z ukrajinsko pšenico in posledica tega je, daje naša pšenica nič vredna. Naših odkupovalcev zato ne moremo kriviti za tako nizke cene žit, ampak na vse skupaj vpliva ponudba na svetovnem trgu,« je povedal Timotej Horvat, Foto: EK V odkupno-prodajnem centru KZ Ptuj se je zbralo večje število pridelovalcev poljščin. www.kz-ptuj.si opravičujemo^ za morebitne tiskarske napake. akcua velja v okviru prodajnega programa trgovine. nekatere fotografue v letaku so simbolične. Ormoško • Lani zbrali dobrih 1.551 ton mešanih komunalnih odpadkov t • 1 • V V . 1 .v 1 i • • Ljudje opuščajo hišno kompostiranje Komunalno podjetje Ormož (KPO)je v letu 2022 v občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž zbralo 3,43 odstotka več mešanih komunalnih odpadkov od načrtovanih. Načrtovane in zbrane količine MKO, 2022 Občina Načrtovana količina (kg) Zbrana količina (kg) Razlika (v %) Ormož 1.225.000 1.280.480 + 4,53 Središče ob Dravi 165.000 162.160 - 1,72 Sveti Tomaž 110.000 108.780 - 1,11 Skupaj 1.500.000 1.551.420 + 3,43 ' IJ ftfrif viáltf -f1 tyt i |l-vrif i* jftitfilu&l* 'éii'tr ' wifítimé'rtlfl Vir: KPO k. -a Foto: SD V Komunalnem podjetju Ormož ugotavljajo, da občani Ormoža, Središča ob Dravi in Svetega Tomaža vse bolj opuščajo hišno kompostiranje in se vključujejo v sistem ločenega zbiranja bioloških odpadkov. Kot je znano, so v KPO zadolženi za zbiranje odpadkov na Ormoškem, za njihovo obdelovanje in odlaganje ostankov pa Cerop, Center za ravnanje z odpadki Puconci. Lani so tako zbrali natančno 1.551.420 kilogramov mešanih odpadkov, razloge za večje količine pa je treba iskati v vključevanju vikend hišic v sistem ravnanja z odpadki in povečanih količinah iz kontejnerskih odvozov. Kot je razvidno iz priložene tabele, gre povečanje zbranih količin MKO zlasti na račun Or-možanov, kjer je naraslo za 4,53 odstotka, medtem ko so jih sre-diški in tomaževski uporabniki zbrali nekaj manj od planiranega. Minimalno se je povečala tudi količina zbrane odpadne embalaže. Te se je lani nabralo za nekaj manj kot 1.137 ton; nekaj manj je bilo tako odpadnega papirja, kartona kot stekla, je pa narasla količina lesene embalaže. V primerjavi z načrtovanimi količinami ločenih frakcij za leto 2022, ki so znašale 950 ton, so jih dejansko zbrali dobrih 860 ton, kar je 9,41 odstotka manj, in to še posebej zaradi odpadnih ko- vin in elektronske opreme. Lani se je na Ormoškem nadaljeval tudi trend ločevanja bioloških odpadkov. Vse več je namreč uporabnikov, ki opuščajo hišno kompostiranje in naročajo rjavo posodo ter se tako vključujejo v sistem zbiranja. V vseh treh občinah so zbrali skoraj 516 ton bioloških odpadkov, kar je za 2,13 odstotka več od načrtovanega, v to količino pa spada tudi 90 ton, ki je uporabnikom obračunana neposredno preko kontejnerskega odvoza. SD petek • 1. decembra 2023 Politika Štajerski 9 Podlehnik • Ambiciozen proračun tudi v letu 2024 V proračun se vrača postajališče za avtodome Dežno Ob koncu leta občine hitijo s sprejemanjem proračunov za prihodnje koledarsko leto, tako je tudi v Podlehniku. Svetniki so v prvem branju potrdili predlog proračuna, kije še bolj ambiciozen kot lanski in obsega kar 4,5 milijona evrov odhodkov, kar je vsega milijon evrov manj kot po število prebivalcev v več kot enkrat večji občini Majšperk in dva milijona evrov več od primerljive, le nekoliko večje, občine Makole. Po obsegu denarja izstopa ureditev in izgradnja podjetniškega inkubatorja v vrednosti 1,5 milijona evrov, za katerega je občini uspelo pridobiti 1,2 milijona evrov državnega denarja. Objekt, namenjen inovativnosti in podjetništvu, ki naj bi pomagal pri ustanavljanju in rasti novih podjetij, mora občina zgraditi do konca prihodnjega leta. Izvedli bodo še modernizacijo cest v višini 140.000 evrov. Gre predvsem za cestne odseke, ki jim jih letos ni uspelo obnoviti. V proračunu imajo obnovo plazu na cesti Zg. Gruškov-je in Sedlašek, vrednost sanacije je ocenjena na okrog 230.000 evrov. Enako kot v Majšperku tudi v Podlehniku načrtujejo postavitev sončnih elektrarn, in sicer v vrednosti 215.000 evrov. Ob tem so v proračun vrnili tudi denar za izgradnjo postajališča za avtodome ob ribniku Dežno, prav tako pa načrtujejo ureditev pešpoti okoli ribnika. V proračun so uvrstili še obnovo ha-loške hiše ter ureditev športnega igrišča Podlehnik. Župan pa je ob tem napovedal kandidaturo na razpisu za obnovo oz. investicije v športne objekte, ki naj bi ga ministrstvo za gospodarstvo, turizem Svetniki so v prvem branju potrdili predlog proračuna za prihodnje leto. in šport objavilo prihodnje leto. Svetnik Peter Feguš je izpostavil znesek za šolske prevoze, ki dosega 190.000 evrov, ter znesek za sofinanciranje izgradnje malih komunalnih čistilnih naprav, ki je predviden pri 9.600 evrih. Župan je odvrnil, da glede šolskih prevozov sami ne morejo nič narediti, da seveda razmišljajo o morebitni nabavi kombija, a da bi moralo to idejo podpreti tudi pristojno ministrstvo. O povišanju denarja za sofinanciranje čistilnih naprav pa je dejal, da znesek po potrebi zvišajo z rebalansom in da so še vsakomur zagotovili sofinancerski delež. Država dala, še več vzela Kot vsako leto so se tudi letos na občini soočali z večjimi potrebami in željami, kot pa so denarne Foto: Mojca Vtič zmožnosti. Delno je k denarni stiski pripomogla tudi državna politika. Kljub temu da povprečnina v prihodnjem letu znaša 25 evrov več po občanu, torej 725 evrov, pa je država lokalnim skupnostim odvzela del investicijskega denarja. Izplen na eni strani povišanja, na drugi strani znižanja je minus 31.000 evrov. Mojca Vtič Janez Merc, dolgoletni poveljnik Civilne zaščite Ptuj in podsekretar za področje zaščite in reševanja na MO Ptuj »Življenje na bregu je drago« Občinski svetniki so potrdili odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Janez Merc, kije pomagal pripravljati odlok, je ob tem opozoril na samozaščitno in preventivno delovanje občanov. »Vsakdo bi se moral vprašati, kaj bi se zgodilo z njegovim domom, če bi na kvadratni meter padlo 50,100 ali 150 litrov dežja in več. Ali bi morda potreboval dodatenjašek, potopno črpalko, vreče Vsak bi moral biti sam pripravljen, da naredi prvo potezo pri zaščiti premoženja, za zagotovitev lastne varnosti.« Ob tem je izpostavil tudi nepremišljeno gradnjo ob vodotokih, na poplavnih območjih, pa tudi na plazovitih terenih. »V dolini nam voda oz. poplave povedo, do kod lahko gremo, na hribu pa je tako, da kar se mu vzame, mu je treba dati nazaj. Večina dosedanjih plazov je posledica človeške napake, če pa utrga oblak, pa se seveda lahko splazi tudi tam, kjer še koza ni stopila. Treba seje zavedati, da je življenje na bregu drago, in če ne bomo upoštevali pravil glede posegov v prostor, bo še dražje. Lastnina je res vsemogoča pravica, vendar je vsemogoča tudi škoda, če se ne upošteva zakonitosti narave.« Foto: MV Cirkulane • Svetniki sprejeli predlog proračuna 2024 v prvem branju Drugo leto bo v prvem planu sanacija plazov Cirkulanska županja Antonija Žumbar je na zadnji seji občinskega sveta predstavila predlog proračuna za leto 2024, ki predvideva okoli 3,4 milijona evrov prihodkov in 6,7 milijona evrov odhodkov. Razliko v višini 3,3 milijona evrov prenašajo iz leta 2023. Svetniki so proračun v prvem branju soglasno potrdili in poslali v javno obravnavo. Planirani odhodki občine bodo v prihodnjem letu za okoli 2,5 milijona višji od letošnjih, predvsem na račun dodatnih sredstev za sanacijo škode po majskih in avgustovskih ujmah. Za ta namen je občina od države prejela okoli 2,7 milijona evrov za leto 2024, ki jih bodo namenili za sanacijo štirih večjih plazov (Brezovec, Gradi- šča), 13 manjših plazov (Medrib-nik, Slatina, Mali Okič, Paradiž, Pohorje, Gradišča, Dolane, Gru-škovec) in mostu v Dolanah. Za večje plazove so projekte že pridobili, v naslednjih tednih nameravajo objaviti razpise za pridobitev izvajalcev. Upajo, da bodo imeli pri tem srečno roko, saj mora občina na- menska sredstva porabiti v 12 mesecih od prejema. V načrtu tudi gradnja prizidka k dvorani Po oceni županje Antonije Žum-bar je prvi predlog proračuna investicijsko naravnan. Med večjimi naložbami je izgradnja prizidka k večnamenski dvorani, za katero v Novembrska seja občinskega sveta Cirkulane je trajala dobri dve uri, svetniki so bili pri vseh točkah dnevnega reda soglasni. letu 2024 planirajo 225.000 evrov, v letu 2025 pa še dodatnih 426.000 evrov, vendar ob pogoju pridobitve nepovratnih sredstev. Drugo leto naj bi se začela gradnja novega gasilskega doma oz. tehnološkega razvojnega centra, kjer so predvideni prostori za gasilstvo, civilno zaščito, društva, mlade in socialno podjetništvo. Investicijo bi predvidoma lahko izvedli v naslednjih treh letih, najprej pa morajo pridobiti projektno dokumentacijo. Okoli 180.000 evrov si obetajo od razpisa Interreg Slovenija - Hrvaška. Ali jim bo uspelo pridobiti ta denar, bo najverjetneje znano do konca letošnjega leta. V proračun so uvrstili tudi sanacijo obmejnih cest. Ker na več mestih meje niso definirane, se bodo morali s čezmejnimi občinami dogovoriti glede izvedbe in delitve stroškov financiranja. Za vzdrževanje in izgradnjo cest je sicer planiranih okoli milijon evrov, kar je za okoli 600.000 evrov manj kot v letu 2023. Občina se tako kot letos tudi v prihodnjem letu ne bo dodatno zadolževala. Svetniki na prvi predlog proračuna niso imeli nobenih pripomb, zato so ga brez daljše razprave tudi potrdili. Estera Korošec Z rebalansom skoraj enkrat višji prihodki Tako kot predlog proračuna za leto 2024 so svetniki potrdili tudi drugi rebalans letošnjega proračuna občine. Rebalans je bil nujno potreben ravno zaradi že omenjenih dodatnih sredstev za sanacijo plazov. Prihodki proračuna se s 3,5 višajo na 6,6 milijona evrov, odhodki pa s 4,7 znižujejo na 4,2 milijona evrov. Razliko med prihodki in odhodki sicer prenašajo v proračun 2024 za izvedbo sanacije plazov in cest po neurjih. Odhodki so nekoliko nižji predvsem zaradi nekaterih investicij, ki ne bodo končane do konca leta (preplastitev ceste Cirkulane-Medribnik) oz. jih letos sploh ne bodo izvedli (preplastitev ceste Pristava-Paradiž, sanacija plazu Gradišča in nakup električnega avtomobila). Foto: EK Foto: EK 10 Štajerski Kultura petek • 1. decembra 2023 Knjigarnica JE TO KNJIGA? Dragi bralci, kar ravnokar berete, sem pisala v ponedeljek, kot po navadi. A tokrat sem, saj ne vem, kako naj rečem, pisala s posebnim navdušenjem. Malo zato, ker že drugi mesec uživam v upokojenskem času. Malo zato, ker sem dva dni uživala na knjižnem sejmu v Ljubljani. Pa tudi zato, ker sem tam prejela nagrado IBBY in je prireditev pospremila tudi ekipa bivših sodelavcev, pa prijateljev in tako. A najbolj me je navdušil moj edini resni knjižni nakup v Ljubljani. Kajti njen soav-tor, profesor Miha Kovač, je postal osebnost tedna na Valu 202. Knjige so premagale nogometno žogo, sem vzkliknila, saj je Kovač prvi mož uspešnega gostovanja Slovenije na svetovnem knjižnem sejmu v Frankfurtu in mojster knjigotrštva, bibliotekar-stva in branja nasploh. Tako posvečam današnjo Knjigarnico knjigi iz zbirke Bralna znamenja z urednikom Andrejem Blatnikom založniške hiše Cankarjeva založba, kjer je glavni urednik Ptujčan Aljoša Harlamov. Naslov se preprosto glasi: Je to knjiga? No, to branje pa vseeno ni tako preprosto, saj prinaša odgovore, a tudi postavlja vprašanja, dileme v zvezi s poimenovanjem, dojemanjem, klasificiranjem, življenjem knjig v sodobnosti in prihodnosti. Na strani 23 prvega poglavja z naslovom Vrste knjig piše pod naslovom Kaj pa dolžina?: Mora biti knjiga prav določene dolžine? Tradicionalne ekonomske in tehnološke omejitve so v več založniških kategorijah uveljavile minimalno dolžino in tiskarske metode, ki predvidevajo tisk v po-lah, sestavljenih iz večkratnika strani, največkrat šestnajstih. Pred nekaj desetletji kratka knjiga dolžine okoli 25.000 besed, kakršno je pričujoče besedilo, na trgu ne bi dosegla dostojne cene in bi se bralcem zdela (pre)neznatna. Vendar so spričo krajših knjig v digitalni obliki, ki so nato našle pot tudi na trg tiskanih knjig, krajše fizične knjige postale sprejemljive ne le v znanstveni sferi, temveč tudi pri leposlovju... Zraven Mihe Kovača (1960), profesorja založniških študij na Univerzi v Ljubljani, je soavtor knjige o knjigah Angus Phillips (1961), profesor založništva in direktor Mednarodnega centra za založništvo na Univerzi Oxford Brookers. Oba avtorja sta uspešno koračila skozi najrazličnejše dejavnosti in oblike, ki so povezane z izdajanjem in trženjem knjig. Po uvodu z naslovom Problem treh teles sta zaokrožila pisanje v sedmih naslovljenih poglavjih: Vrste knjig, Kratka digresija v zgodovino knjige, Definiranje knjige, Zvočnica, Družbeni in kulturni status knjige, Je branje še vedno pomembno?, Knjiga kot poslovni model. Na strani 85 je Zaključek, čemur sledi seznam literature in na strani 104 je kratka Zahvala. Avtorja sta seveda znanstvenika in bi bilo neumestno pričakovati, da bosta kar tako povzdigovala pomen branja klasično tiskane knjige. Priznavata, da je samo znanstveno vrednotenje pomena branja zapletena, težko merljiva in primerljiva zadeva, četudi obstaja vedno več raziskav, ki se ukvarjajo prav z vplivi in pomenom branja na možgane, na vedenje, na uspešnost posameznikov in skupnosti ter podobno. V razdelku Tiskana knjiga pravita, da je knjigo kot materialni izdelek mogoče posredovati in posojati, knjige so tudi darilo, ki povedo nekaj o darovalcu in o obdarjenem. Spomnita tudi, da posedovanje zbirke tiskanih knjig pomeni določeni status in tudi simbolni kapital. Hm, na strani 15 pravita: ... Ruski oligarhi morda knjig nikoli sploh ne vzamejo v roke, a želijo kljub temu svoje knjižnice napolniti z v usnje vezanimi zvezki. Podeželski hoteli potrebujejo salon s knjigami, v katerem se gostje lahko sprostijo. Elegantne kavarne predvajajo vinilne plošče, stene pa krasijo knjige . Je to knjiga? Je vznemirljivo branje za klasične knjigoljube in strokovnjake, saj odpira številne zagate sodobnega knjižnega časa in sodi na vsako šolsko, dijaško, študentsko knjižno polico, kakor tudi ostale knjige iz neprecenljive zbirke Bralna znamenja. Liljana Klemenčič P. s.: Ne morem se upreti, da ne dodam, kako se mi dozdeva, da se »elita naše deželice« že dolgo požvižga na knjižne police. Bilo je lepo, hvala. Videm • 100 let KD Franceta Forstneriča Videm pri Ptuju Naj televizorji in telefoni ne nadomestijo druženja ob pesmi in plesu Ljubiteljska kultura v ustvarjanju združuje več kot 100.000 ljudi, vključenih v 5.000 skupin ali društev. V množici kulturnikov, ki zaradi lastnega zadovoljstva in vneme ustvarjajo kulturne vsebine, so tudi člani KD Franceta Forstneriča Videm pri Ptuju, povezani v društvo, ki letos obeležuje častitljivih 100 let delovanja. Dolgoletni predsednik in predani kulturni delavec Jože Šmigoc je ob jubileju povedal, da je 100 let veliko v življenju človeka in tudi društva, razlika pa je, da ima društvo možnost, da se ves čas pomlajuje, medtem ko se človek le stara. »O dogodkih in razvoju od leta 1923 pričajo zapisi, statistika, fotografije, zvočni in video posnetki, še dragocenejši pa so spomini v naših srcih, dušah.« V krajih, oddaljenih od mestnih središč, so ravno društva bila in so še gonilo kulturne dejavnosti. V okviru kulturnega društva, ki se je do leta 2020 imenovalo KD Franceta Prešerna, so pripravili nešteto razstav likovnih in ročnih del, pogovorov, na oder postavili od komedij do dram, pre-igravali na tamburice in tambure, prepevali v zboru. »Bila so leta in desetletja, ko smo bili bolj aktivni, in leta, ko nas je zajela ustvarjalna kriza, a povsem tiho nismo bili nikoli,« je poudaril Šmigoc. Obletnica, še posebej če je to 100-Ietnica, pa je seveda tudi pogled v prihodnost. Kaj si lahko obe- Foto: Mojca Vtič Dolgoletni predsednik društva in vodja tamburaške sekcije Jože Šmigoc tamo na področju ljubiteljske kulture, je vprašal predsednik in vodja tamburaške sekcije ter odgovoril: »Naše vsakdanje življenje se je zelo spremenilo in sodobnost je zahtevala svoj davek tudi na področju ljubiteljske kulture. Zakaj bi človek šel na prireditev, če mu lahko televizor na domu ponudi raznovrstne vsebine, in to kadarkoli. Druženje? Za to imamo danes telefone in družbena omrežja, s slušalkami pa se preselimo v svoj svet.« Pot- rebo po druženju, zapolnitvi časa, namesto soljudi zadovoljujejo elektronske naprave, a Šmigoc verjame, da se bo vedno našlo dovolj zanesenjakov, ki bodo še naprej ustvarjali in vztrajali. A ne zaradi finančnega dobička, temveč, ker bodo z udejstvovanjem v kulturi lahko udejanjili svojo ustvarjalnost, morda polepšali dan drugim, predvsem pa sebi. »Naj bodo tudi naši zanamci ponosni na delo društva, kot smo danes mi,« je sklenil. Prireditev ob 100-letnici domačega kulturnega društva so obogatili tudi tretješolci OŠ Videm. Foto: Mojca Vtič Iva Brajovič iz ptujske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti pa je dejala, da ljubiteljska kultura ne dovoli individualnosti: »Če kdo, člani društva vedo, kaj pomeni sodelovanje, timski duh. Da rezultatov ni mogoče doseči le s talentom in dobrim mentorjem, temveč z odpovedovanjem, z vero v skupni dosežek, pa čeprav za to ne prejmejo plačila.« Poudarila je še, da je ljubiteljska kultura neupravičeno stigmatizirana kot kultura za ljudi, ki niso uspeli kot profesionalci, kot kmečka, ljudska, domača, zanemarjena pri poročanju v medijih, na drugi strani pa da ravno ljubiteljska kultura najbolj povezuje in spodbuja delovanje v dobrobit skupine in skupnosti. Zbrane je nagovoril tudi župan Brane Kolednik. »Kultura je bila in bo. V zgodovini je niso ustavile ne vojne, ne epidemije in ne druge negotovosti.« Spomnil je na pomen domačega društva pri oblikovanju prireditev v občini ter poudaril, da je občina na društvo, kot je KD Franceta Forstneriča Videm pri Ptuju, zelo ponosna. Preplet generacij, vpetost v kraj in raznovrstnost področij, ki jih zmore zaobjeti ljubiteljska kultura, je odražala prireditev ob 100-letni-ci KD Franceta Forstneriča Videm pri Ptuju. Z recitalom so nastopili tretješolci OŠ Videm, z odlomkom priredbe Toneta Partljiča pesniške zbirke Franceta Forstneriča Ljubstava, daleč in v blatu se je predstavila gledališka skupina, program so oblikovali še tam-buraši, mešani pevski zbor, ljudski pevci Vinogradniki, pa ljudski godci in Jurovski fantje, prireditev pa so sklenili Veseli Jožeki. Mojca Vtič Ormož • Pol stoletja Sožitja Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž V društvu že več kot 120 članov V Domu kulture Ormož je potekala proslava ob 50-letnici društva, katerega osnovno poslanstvo je pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju. Društvo, ki pokriva vse tri občine na Ormoškem, je bilo ustanovljeno leta 1973, natanko deset let po formiranju Zveze Sožitje, ki je letos praznovala 6o-letnico delovanja. Kot je povedala predsednica Nataša Gregur, šteje društvo več kot 120 članov, med katerimi so poleg oseb s posebnimi potrebami tudi njihovi družinski člani, skrbniki in drugi podporniki. Za plemenito delo, ki ga opravljajo, je Gregurjeva v imenu društva od občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž prevzela posebno jubilejno priznanje. »Priznanja sem vesela in mi je v čast, a ga seveda ne morem pripisati sebi, saj društvo vodim šele drugi mandat. Tlakovanje te poti je bilo namreč najtežje; da je društvo Foto: OS Stanka Vraza Na proslavi ob 50-letnici delovanja ormoškega društva Sožitje so zapeli tudi učenci OŠ Stanka Vraza. zaživelo in lahko danes izpeljemo zastavljene programe, so morali moji predhodniki žrtvovati ogromno prostovoljnega dela in časa, zato gredo največje zasluge prav njim,« je dejala. Eden od takih je Imre Bučanski, ki so se mu ob tej priložnosti zahvalili za njegov prispevek in mu izročili priznanje za življenjsko delo. Slovesnosti, na kateri so nastopili učenci OŠ Stanka Vraza Ormož, se je udeležila tudi Branka Perme, predsednica krovne organizacije - Zveze Sožitje. Kot je povedala, gre za eno večjih slovenskih zvez, ki šteje 15.500 članov, združuje pa 52 društev: 51 iz petih regij in eno posebno društvo - Društvo specialna olimpiada Slovenije. SD petek • 1. decembra 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Lancova vas, Ptuj • Izjemen uspeh mladega plesnega kluba Remix S street točko Trgatev do naslova svetovnih prvakinj Plesni klub Remix s sedežem v Lancovi vasi je oktobra letos praznoval prvi rojstni dan. Vodja in koreografinja Rebeka Ostroško je pred tem plesala 20 let in šest let učila v drugi plesni šoli. Že od nekdaj pa si je želela, da bi imela svojo plesno šolo in vzgajala svoje plesalce. To njeno željo je še dodatno spodbudil drugačen pogled na ples, s katerim se je srečala med pridobivanjem licence za plesno trenerko in ga je želela prenesti na Ptuj ter okolico. Bolj kot ne so ljudje poznali rekreacijski ples. „Odločila sem se, da to ponesem na malo višjo raven," je povedala. Trenutno je v klubu 81 članov, od treh let naprej, ki plešejo street dance, hip-hop, za starejše pa organizirajo rekreacijo, telovadbo. Rebeka je za zdaj tudi edina učiteljica. Začelo se je v Varaždinu Prvo obletnico delovanja kluba so praznovali z udeležbo na Plesnem festivalu v Varaždinu, kjer so dosegli odlične rezultate. Osvojili so prvo mesto v svoji kategoriji, v Urban Street Dance, v kategoriji Adult. Veliko število osvojenih točk jim je prineslo tudi v uvrstitev na gala večer, kjer je od 100 ekip sodelovalo deset najboljših. Zmagali so tudi na tem večeru, kar pomeni, da so bili najboljši med vsemi ude- leženci Plesnega festivala v Varaždinu. Sodnike so tako navdušili, da jih je eden po tekmovanju tudi obiskal in jim predlagal, da se včlanijo v Umetniško plesno združenje Slovenije (UPZS). Pravila tega združenja so malo bolj prijazna do plesalcev, zato se je Rebeka Ostroško tudi odločila, da plesni klub Remix postane njegov član. Predsednik tega združenja in sodnik hkrati jim je tudi omogočil, da so se lahko udeležili svetovnega prvenstva na Češkem, v mestu Liberec. Rok prijave je namreč takrat že potekel, pred tem pa bi se morali udeležiti tudi državnega prvenstva in kva- Foto: zasebni arhiv Zmagovalna plesna koreografija Trgatev, že v Varaždinu so navdušile stroko in občinstvo. Foto: zasebni arhiv Diplome WADF, World Dance Champion, jih bodo večno spominjale na dosežek, ki ga mlade plesalke plesnega kluba Remix niso pričakovale. Doživele so ga kot največje presenečenje, saj so se na tekmovanje podale brez nekih pričakovanj. lifikacij, kar pa se glede na kratek rok delovanja niti niso mogli. Na svetovno prvenstvo so tako prišli izredno, na prošnjo organizatorja. Vse priprave pa so morali opraviti v enem mesecu in - uspelo jim je! „Udeležba na tem svetovnem prvenstvu je bila izjemna izkušnja. V Liberec smo prišli brez pričakovanj, niti v snu nismo ničesar pričakovali. Že to, da greš na svetovno prvenstvo in nekaj doživiš, je uspeh. Uspeh pa je toliko večji, ker delujemo šele eno leto. Večinoma gre za plesalce začetnike. Res pa je, da je ta skupina, ki se je udeležila tekmovanja, prišla za mano iz druge plesne šole. Učim jih že tri leta. Mislim, da so dokazale, da se s trudom pride zelo daleč. V kategoriji Urban Street Dance, v kateri smo zmagali, je tekmovalo še deset drugih skupin. Prejeli smo naslov Urban Street Dance World Champion," je Rebeka Ostroško strnila vtise s tega za mladi plesni klub in njegove plesalke izjemen uspeh. Svetovni naslov v Urban Street Dancu so priplesale: Rebeka Ostroško, Nija Svenšek, Maja Mesarič, Taja Bratec, Zala Majar, Nika Kar-neža, Lana Cmrečnjak Čuš, Brina Štefančič, Živa Munda, Larisa Car, Minea Planec, Živa Kuhar, Amila Lisičic, Jana Kostanjevec, Selina Murko, Tia Lana Lončarič in Eva Cvetko. Veselje je bilo nepopisno, izjemna izkušnja tako zanje kot za starše, ki so jih spremljali. Marsikatero oko se je zarosilo, tudi Rebeki-ni mami Mariji so ušle solze. Plesni klub Remix se bo že v teh dneh ponovno predstavil na več nastopih; jutri že v Zagrebu s šestimi točkami. Pripravljajo tudi nastop za starše, da se jim plesalke še enkrat zahvalijo za vso podporo. V letu 2024 bodo nastopili na več plesnih festivalih, tudi na državnem prvenstvu. Snemajo tudi videe, s skupino Skater so posnele že tri. Rebeka Ostroško, vodja plesnega kluba Remix, pravi, da vedno rada dela plesne zgodbe, bolj kot sam hip-hop. Idej ji ne manjka, tako da bomo o plesnem klubu Remix slišali še veliko in zaploskali njihovim novim plesnim zgodbam. Ptuj pa naj bi že v začetku novega leta gostil prvi plesni festival. MG Promocijsko sporočilo Ptuj • Stene Mestne hiše krasi Lepotica ob Dravi Razstava, ki je mirna in elegantna V ptujski Mestni hiši se skozi leto zvrstijo najrazličnejše likovne razstave. Vse do konca leta bo na ogled razstava Lepotica ob Dravi učenk četrtega in petega razreda OŠ Mladika. Slednje so v preteklem šolskem letu ustvarjale v okviru likovnega krožka Ustvarjalne roke. V prostorih Galerije Magistrat so vse do konca leta na ogled likovna dela učenk OŠ Mladika. Vse so upodobile isti motiv - svojo šolo. Mentorica Karmen Plavec je ob odprtju razstave povedala, da je vsaka izmed učenk na papir narisala svojo šolo. Mladika namreč letos praznuje 121-letnico in omenjena razstava je uvod v praznične dni. Učenke so za skiciranje šole po opazovanju porabile okoli šest ur, kasneje pa so v učilnici s suhimi pasteli in flomastri upodobile šolo, kot jo vidijo in doživljajo same. Nekatera dela so črtna, spet druga so slikarska, na katerih prevladuje barva. »Vsak izmed nas drugače dojema svojo šolo, vsakega nanjo vežejo drugačni občutki in spomini. Ravno v delih učenk se to dobro odraža - motiv je isti, zgradbo šole pa so upodobile na različne načine, z zanimivostmi in podrobnostmi, ki so jih morda prvič opazile,« je povedala Plavčeva in dodala, da je likovni krožek namenjen likovno nadarjenim učencem, kjer lahko svoje ustvarjanje še dodatno nadgradijo. Pri krožku so učenke najraje slikale s pasteli, uporabljali pa so tudi das maso, papir, les, s či- mer so krepile ročne spretnosti, sposobnosti in domišljijo. »Moja velika želja je bila, da likovna dela naših učenk pokažemo širši javnosti,« je dejala sogovornica. Razstavo, ki bo na ogled do konca leta, je odprla županja Nuška Gajšek, ki je čestitala mladim ustvarjalkam, tudi odzivi na razstavo so izjemno pozitivni. Obiskovalci so jo opisali kot zelo elegantno in mirno. Dogodek so z nastopi popestrili učenci OŠ Mladika. EK Novi INTERSPORT Ptuj sedaj v Qcentru Intersport, največja veriga prodajaln s športno opremo v Sloveniji, je za svojo ptujsko poslovalnico izbrala novo lokacijo - v Ocentru Ptuj. Nova prodajalna je z več kot 500 m2 prodajne površine enkrat večja od stare poslovalnice, kar pa športnim navdušencem v Spodnjem Podravju prinaša še več kakovostne ponudbe za šport in prosti čas. Pestro ponudbo svetovno priznanih znamk dopolnjuje ponudba Intersportovih ekskluzivnih znamk, med katerimi sta v Sloveniji najbolj priljubljeni znamki Mckinley in Energetics. Novi Intersport prinaša v sodobno zasnovanem prodajnem prostoru prijetno nakupno izkušnjo, nakupovalno košarico pa si lahko kupci napolnijo s katerimkoli izdelkom iz Intersportove mreže, in sicer z naročilom v spletni trgovini, nakup pa lahko zaključijo s prevzemom v lokalni poslovalnici, ga po želji prilagodijo ter tako enostavno kombinirajo spletne in fizične nakupne poti. V novi poslovalnici bodo najnovejše izdelke našli tekači, pohodniki, smučarji, plavalci, ljubitelji ekipnih športov, tenisa, rolanja, kolesarjenja in vsi, ki iščejo športne kose za vsakodnevno udobje. Vabljeni v INTERSPORT Ptuj! Foto: CG 12 Štajerski Kronika petek • 1. decembra 2023 MO Ptuj, Kicar • Gasilska vaja Kicar 2023 Problem oddaljenosti hidrantov in komunikacije Letošnje leto je praznično za gasilce v Kicarju, člane PGD Kicar, saj praznujejo 50-letnico delovanja. V sklopu praznovanja so konec novembra izvedli tudi gasilsko vajo, na kateri je sodelovalo osem od devetih društev v MO Ptuj z 82 gasilci in 13 vozili. Foto: Črtomir Goznik V Kicarju je v soboto, 25. novembra, po 15. uri zagorelo na dveh starih gospodarskih objektih. Potekala je ob predpostavki, da je na območju Kicarja aktiven požigalec, ki požiga stare gospodarske objekte. Zanetil je požar na gospodarskih objektih Kicar 36 in 35. Ker so ga izsledili, se je zavlekel v zapuščeni gospodarski objekt Kicar 7, kjer je storil samomor. „Vaja je bila sicer najavljena, vendar društva in organizator o vaji ne vedo predhodno ničesar, tudi nihče ne ve, kakšno zadolžitev bo dobil, odvisno od časa prihoda na kraj dogodka. Na vajo društva izvažajo iz svojih gasilskih domov. Želja je vedno, da se realno oceni prihod enot, postavitev enot zaradi prostora, dobava vode in podobno. Vaja je po mojem mnenju, kot tudi mnenju drugih gasilcev na vaji, uspela. Cilj je bil dosežen, oba požara smo pogasili. Kot pa sem predvideval, so se za realne izkazali problemi: 600 metrov oddaljeno vodovodno omrežje (hidrant oz. naravni vir). Vozila so sicer pripeljala veliko vode na ta hrib, z motornimi brizgalnami nam je uspelo premagati celotno dolžino in vodo spravili na sam dogodek, ob tem pa smo potrebovali cevi iz večjega števila vozil. Težavna je bila tudi dostopnost do objektov ter komunikacija med enotami, ki se je pokazala kot največja pomanjkljivost, saj smo s tretjim sektorjem morali komunicirati preko mobilnih telefonov. Zveze so odpovedale zaradi konfiguracije terena," je povedal poveljnik PGD Kicar Dušan Vojsk, vodja intervencije. Foto: Črtomir Goznik Oba požara jim je uspelo pogasiti, izsledili pa so tudi požigalca. Vsaka vaja pokaže, kaj je treba spremeniti, s čim nadaljevati. Vaja tudi pokaže na nekatere probleme, s katerimi se gasilci srečajo pri samem posredovanju v dani situaciji, kot so nedostopne ceste, premajhen prostor okrog objektov za posredovanje z lestve, precej oddaljeni vodni viri od mesta posredovanja. „Iz vaj dobimo veliko uporabnih informacij, kako posredovati v primeru resne situacije, s kakšno tehniko posredovati, koliko gasilskih enot potrebujemo in podobno," je povedal Dušan Vojsk. Vajo v takšni obliki, kot je bila Vaja Kicar 2023, ko sodeluje kompletno OP MO Ptuj, v PGD Kicar organizirajo vedno ob kakšni obletnici, predaji vozil in ob drugih priložnostih. V mesecu požarne varnosti pa so gasilske vaje v manjšem obsegu in organizaciji doslej organizirali vsako leto, razen v času korone. Do konca leta čaka člane PGD Kicar še kar nekaj dela, priprava analize vaje Kicar 2023, raznos koledarjev, druženje ob poznem martino-vanju. Še vedno pa si tudi želijo, da bi preživeli dva dni v gasilskem domu z najmlajšimi ob aktivnostih, če bo le čas to dopuščal. Tudi v PGD Kicar si prizadevajo v svoje vrste vključiti čim več mladih. MG Spodnje Podravje • Največ gospodinjstev še vedno kuri na drva Zaradi neočiščenega dimnika lahko ostanete brez doma Kurilna sezona je v polnem zagonu, zato se nevarnost dimniških požarov zelo povečuje. Foto: B. D. Gornik Največ slovenskih gospodinjstev se še vedno ogreva preko centralnega ogrevanja z lesno biomaso. V zadnjem času pa je viden tudi porast vgrajevanja kaminov, ki pa jih lastniki pogosto ne prijavijo. Za dimnikarske storitve je sicer treba na letni ravni odšteti okoli 100 evrov. Največ kršitev zaradi neizvajanja dimnikarskih storitev Na Inšpektoratu RS za okolje in energijo vsako leto prejmejo okoli 50 prijav dimnikarskih družb zaradi neposredne nevarnosti za življenje ljudi. Približno enako število prijav prejmejo, ker uporabnik dimnikarskih storitev v določenem roku ni odpravil nepravilnosti. Lani so največ prekrškov izrekli posameznikom zaradi neizvajanja dimnikarskih storitev. Če uporabnik ne omogoča izvajanja dimnikarskih storitev v predpisanih rokih, se ga lahko kaznuje z globo od 60 do 100 evrov. Skupaj je bilo s področja dimnikarskih storitev vsem kršiteljem izdanih 114 odločb o prekršku,« so pojasnili na Inšpektoratu RS za okolje in energijo. Glede na statistiko se od približno 400 dimniških požarov kar 99 odstotkov pripeti v objektih, kjer dimnikarska služba ne deluje. Na območju PU Maribor so letos zabeležili 13 dimniških požarov. Zakon o dimnikarskih storitvah zahteva, da uporabniki do 31. decembra očistijo svoj dimnik, v nasprotnem primeru jim grozi globa med 60 in 100 evri, lahko pa tudi več. Od leta 2017 naprej lahko lastniki kurilnih naprav dimnikarja izberejo sami. Zaradi te spremembe na nekaterih območjih ostaja nepregle-danih in neočiščenih velik delež dimnikov. Dimnikarsko podjetje Kaminko iz Miklavža pri Mariboru ima skupno evidentiranih okoli 2.000 kurilnih naprav, od tega jih je okoli 60 % na lesno gorivo (drva ali peleti), okoli 25 % na kurilno olje, sledijo plin in toplotne črpalke. Večina prebivalcev na tem območju torej še vedno kuri na drva. Po oceni dimnikarja Borisa Konjička iz podjetja Kaminko ima velika večina občanov kurilne naprave redno pregledane in očiščene. Klasične kurilne naprave na trda goriva in z ročnim nalaganjem čistijo dvakrat v kurilni sezoni, eno čiščenje stane 29,70 evra. Enkrat letno opravijo še redni letni pregled, za kar je treba odšteti 17,50 evra. Na letni ravni nas torej dimnikarske storitve stanejo okoli 80 evrov. Na terenu pa je še vedno veliko peči, ki so stare več kot 20 let in ne izpolnjujejo zakonskih normativov. Lastniki bi jih morali zamenjati v čim krajšem času, vendar denarja za tovrstne naložbe nimajo. Zamenjava kurilne naprave in nakup ventilatorskega zalogovnika voda stane okoli 7.000 evrov, kar je za tiste, ki komaj zberejo dovolj denarja za nakup drv, prevelik zalogaj. Kazen za kurjenje mokrih drv: 300 evrov V okviru rednega pregleda ugotavljajo tudi ustreznost lesnega goriva (vsebnost vode) in morebitno rabo nedovoljenega goriva ter prisotnost katranskih oblog v kurilni in dimovodni napravi, ki so lahko tudi posledica uporabe neustreznega goriva: »Zelo pomembno je, da so drva pravočasno pripravljena in dobro posušena. Drva, ki so bila pripravljena letos, so primerna za v peč komaj naslednjo kurilno sezono. Bukova drva je treba sušiti leto dni, hrastova pa še kako leto več,« je opozoril Konjiček. Kurjenje preveč vlažnega lesa povečuje onesnaževanje, izkoristek ogrevanja je mnogo manjši, kar pomeni, da se pokuri več. Glavno merilo pri izbiri drv je, da so posušena pod 20 odstotkov vlage in da so sušena po naravni poti. Kazen za tiste, ki bi kurili z mokrimi drvmi, ni majhna, znaša 300 Število dimniških požarov na območju PU Maribor Leto Število požarov 2018 8 2019 11 2020 21 2021 16 2022 14 2023 13 Skupaj 83 Vir: PU Maribor evrov. Dimnikarji sprva poskušajo stranki svetovati, se z njo dogovoriti glede odprave nepravilnosti, hujše kršitve pa prijavijo javni inšpekcijski službi. »Ljudje še vedno kurijo marsikaj, česar ne bi smeli. Ker se najavimo vsaj teden dni prej, tovrstne kršitve težje odkrijemo,« je povedal Konjiček. Izpostavil je tudi, da se zadnje čase povečuje število kaminov, ki pa jih lastniki ne prijavijo, zato jih dimnikarji ne pregledajo: »V večini gre za kamnine nižjega in srednjega cenovnega razreda, ki jemljejo kisik iz prostora. V tem primeru bi morali imeti ljudje nujno nameščene senzorje za merjenje ogljikovega monoksida,« je še opozoril sogovornik. Estera Korošec Foto: CG Drva je treba pravočasno pripraviti in dobro posušiti. V letu 2020 je bilo v evidenco vpisanih skupaj 713.619 malih kurilnih naprav. Več kot polovica (389.529) jih je na trdo gorivo. Ako se vidi na Barbare dan (4.) na njivi strnišče, | se bo videlo potem vsak mesec. 5/10 4/9" 7/14 10/18 15v 9/13 3/6 7/9 h 5/10 13/15 8/11 -8/17 N ^ W 7/7 Danes bo oblačno in deževno, več padavin bo na zahodu. Popoldne bodo padavine v južni Sloveniji prehodno oslabele in ponekod ponehale. Jutranje temperature bodo od 2 do 7, v južnih krajih od 8 do 14, najvišje dnevne na severu od 5 do 10, drugod ob okrepljenem jugozahodnem vetru od 11 do 18 °C. OBETI V soboto dopoldne se bo meja sneženja od severa začela spuščati. Napoved za Podravje dež s snegom Nedelja 3.12. pretežno jasno Ponedeljek 4.12, pretežno oblačno Vir: ARSO Nogomet Najboljši Kirič, Zupanič, Emeršič in Bezjak Stran 14 Combat samba Nov velik uspeli Luke Perkoviča Stran 14 S Judoisti Drave tekmovali v play offu med drugoligaši Stran 15 Šolski šport V nogometu najboljši ekipi OŠ Ljudski vrt in OŠ Hajdina Stran 16 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Nogomet • NK Aluminij, 1. SNL tednik íPoiíuiajt¿ naí na íu¿toun.¿m ijilstu! RADIOPTUJ «« dflietcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@rad¡o-tedn¡k.s¡ Lahko dvojčku Celje-Maribor sledi Koper-Rogaška? V 1. slovenski ligi bo konec tedna na sporedu pet derbijev! Morda se zdi trditev nekoliko čudna, saj je v nedeljo med drugim na sporedu „večni derbi" med Mariborom in Olimpijo, a dejstvo je, da se bodo tudi v vseh ostalih tekmah med seboj merili neposredni tekmeci in sosedi na lestvici. Kot radi zapišemo, pa v takšnih tekmah točke „štejejo dvojno" ... Nogometaši Aluminija so v nedeljo na svojem igrišču dosegli drugo zmago v sezoni, po Mariboru (v 11. krogu) so tokrat premagali Koper. Trenerju Robertu Pevniku se je obrestovala uvrstitev v prvo postavo dvojca Tin Matič-Tom Kljun. Prvi mu je zaupanje vrnil z drugim golom na drugi zaporedni tekmi (zadel je že proti Bravu, takrat še kot rezervist), drugi pa je po registraciji nemudoma dobil priložnost za dokazovanje. „Morda je bila uvrstitev Kljuna v prvo postavo za nekoga presenečenje, a fant z nami dela že tri mesece in si je priložnost zaslužil. Tudi Matič Foto: Črtomir Goznik Z zmago proti Kopru (na fotografiji v rdečem dresu Gal Gorenak) so se šumarji približali tekmecem v sredini prvenstvene tabele. Nogomet • Pokal Pivovarna Union Podvinci in Videm z drugoligašema Rokomet • Jeruzalem Ormož, Liga NLB Derbi kroga gosti trdnjava Hardek Med tednom je bil izveden žreb osmine finala Pokala Pivovarna Union. Med 16 najboljšimi moštvi tega tekmovanja sta se znašli tudi ekipi iz MNZ Ptuj, obe sta dobili za tekmeca drugoligaški zasedbi. Videm bo gostil Ilirijo 1911 (predvidoma 6. marca 2024), z drugoligaši pa ima pozitivno izkušnjo iz lanske sezone, ko je na svojem igrišču izločil Roltek Dob. Ilirija je primerljiv tekmec, zato je možnost presenečenja povsem realna. Tekmec Podvinčanov bo Triglav, ki bo tako v pokalnem tekmovanju še drugič zapored gostoval na Štajerskem. V Zavrču se je Gorenjcem izšlo skozi šivankino uho (1:2 v zadnjih trenutkih tekme), vsaj v podobnem oziru pa jim bodo nalogo poskušali otežiti tudi v Podvincih. Med šestimi preostalimi prvoligaši so se kar štirje znašli v medsebojnih dvobojih, derbi pa bo nedvomno predstavljal obračun med branilko naslova Olimpijo in Koprom (v dveh medsebojnih prvenstvenih obračunih so bili uspešnejši Koprčani, ki so z 2:1 zmagali na Bonifiki, v Stožicah pa je bilo 1:1). Zanimivo bo tudi v Mariboru, kjer bo gostovala zasedba Kalcerja (vijoličasti so jo v prvenstvu dvakrat premagali - 0:4 v Domžalah in 3:1 v Ljudskem vrtu). Pokala Pivovarnae Union, pari 1/8 finala): Podvinci - Triglav Kranj ZASE Videm - Ilirija 1911 Maribor - Kalcer Radomlje Olimpija Ljubljana - Koper Beltinci Klima Tratnjek - Avto Rajh Ljutomer SIJ Acroni Jesenice - Gorica Čarda Martjanci - Mura Nafta 1903 - Rogaška JM Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Vidma so doslej v pokalnem tekmovanju preskočili Markovce, Zgornjo Polskavo in Hajdino. Po kratkem premoru se na rokometna igrišča vračajo klubi v Ligi NLB. Pred nami je sedem tekem 11. kroga, najzanimivejšo tekmo pa bo že v petek, 1. decembra, gostila trdnjava Hardek. V goste v Prlekijo prihaja Riko Ribnica, stari rokometni rival Ormožanov. Tekme Jeruzalema in Rika so vedno nekaj posebnega in najbrž nas glede na kakovost obeh zasedb čaka nova zanimiva preizkušnja. V ekipo Ormoža se po poškodbi vrača Tadej Sok, ki ga je v času prisilnega dopusta na desnem krilu odlično zamenjal Staš Krabonja. „Ribnica je tudi letos sestavila odlično ekipo z nekaj izjemnimi posamezniki. Ekipo sestavljajo trije odlični vratarji Gašper Dobaj, Mark Klarič in Jagoš Braunovič. Uroš Knavs tudi letos navdušuje kot najboljši strelec lige, ampak tokrat v dresu 'suhoro-barjev'. Dirigent igre je izkušeni Rok Skol, na črti pa imajo enega najperspektivnejših krožnih napadalcev Brina Cimermana. Na zunanjih položajih tudi igra nekaj odličnih posameznikov: Leon Ljevar je npr. novop-ečeni hrvaški reprezentant, Gašper Hrastnik pa je v preteklosti igral tudi v Ormožu in odigral pomembno vlogo v sezoni 2011/12. Pomembna imena Ribničanov so še Žan Žagar (desno krilo), Nejc Planinšek (desni zunanji), bivši reprezentant Jan Grebene (srednji zunanji) in Mitja Nosan (specialist za obrambo). Poleg vseh naštetih ima trener Borut Maček v kadru še nekaj zanimivih mladih igralcev," je naslednjega nasprotnika opisal trener Ormožanov Saša Prapotnik. je sedaj pripravljen tako, kot je treba in tudi z omenjenima igralcema dobivamo na širini, ki je izjemno pomembna za napredek ekipe. Skozi treninge in tekme vsi napredujejo, užitek je delati z njimi. Po tekmi s Koprom sem bil kot trener izjemno ponosen na vse igralce, vsak je prispeval svoj delež," je v uvodu dejal trener Aluminija Robert Pevnik. Dodatno je konkurenco v ekipi zaostril Marko Brkljača, ki se po poškodbi in rehabilitaciji v Zagrebu znova priključil šumarjem. Z zmago proti Kopru lahko šumar-ji realno pogledujejo proti sredini lestvice. „To je tudi naš cilj. Povezali smo dva pozitivna rezultata (remi z Bravom in zmaga s Koprom), sedaj si želimo še tretjega. Optimizem temelji na tem, da smo proti Kopru pokazali kakovostno predstavo. S tako mlado ekipo rezultati ne morejo priti čez noč, moramo biti vsi skupaj potrpežljivi - to je tudi vodilo za naprej, ko se lahko zgodijo še kakšna nihanja," je dejal Pevnik in nadaljeval: „Zame je pomembno spoznanje tekme s Koprom to, da so fantje prevzemali odgovornost in da so bili proti individualno močnim tekmecem uspešni tudi v situacijah ena na ena. Samo tako je možno priti do zmage, potrebna je določena mera samozavesti." 1. SNL, 17. krog: Rogaška - Aluminij, v soboto ob 13.00 v Rogaški Slatini. Naslednji tekmec bo Rogaška, ki je Kidričanom v letošnji sezoni že zadala boleč udarec v šumi, ko je slavila z izidom 1:2. Že po četrt ure igre je bilo takrat 0:2 za goste . Glede na slab izkupiček Aluminija proti ekipam iz spodnjega dela lestvice jih še enkrat čaka zelo zahtevna tekma. »Podatki res govorijo o tem, da lažje igramo z močnejšimi tekmeci, a igralci ne gledamo veliko na to. Normalno se bomo pripravili na tekmo in štartali z jasno mislijo na zmago,« je dejal Gal Gorenak, eden izmed najboljših igralcev obračuna s Koprom. Nogometaši Aluminija bodo v soboto v Rogaški Slatini poskušali drugič v sezoni povezati dve zaporedni zmagi - prvič jim je to uspelo v 10. in 11. krogu, ko so ugnali Celje in Maribor. Jože Mohorič Hebar na tekmo kot v • I* I • • novopečeni diplomirani pravnik Trenuten pogled na lestvico je iz vidika Jeruzalema odličen: 10 tekem, 13 osvojenih točk in odlično 4. mesto. „Trenuten pogled na lestvico je res odličen, a vedno je še lahko boljše (smeh). Zmaga proti Ribnici bi nas še bolj utrdila na mestu, ki naslednje leto vodi v Evropo. S pomočjo naše polne trdnjave Hardek smo sposobni premagati vsakega, tudi najboljše ekipe v državi. Veselimo se nove preizkušnje in pravega rokometnega spektakla. Naj se veseli december 2023 začne," je z nasmeškom na obrazu pripovedoval Gašper Hebar, ki je v sredo praznoval svoj 23. rojstni dan, nekaj dni pred tem pa je postal diplomirani pravnik. Mlajši od bratov Hebar je dokaz, da se da usklajevati vrhunski šport in šolanje. V današnjem času namreč vse pogosteje poslušamo izgovore otrok ter staršev - verjeli ali ne, že v osnovni šoli -, da šport in šola nista združljiva. In na račun podobnega razmišljanja ne izgubljamo samo športnih talentov, ampak tudi spodobne občane, državljane, ljudi, ki sooblikujejo našo lokalno skupnost, državo, svet ... Na koncu koncev vsak sam odloča o svoji usodi. „Propadli" talenti, ne samo v športu, pa se nam v sodobnem svetu kar kopičijo. Klu- bi in društva želijo otroke le odvleči od „sodobnih strupov" - računalnikov, drog, alkohola, osamljenosti ... In zato so v vseh klubih in društvih veseli, ko imajo v svojih vrstah tudi športnike z visoko izobrazbo, saj je to najboljši dokaz, da se šolo in šport da uskladiti - in to šolanje na najvišji ravni in ob vrhunskem šport. Samo želeti si je treba in pravilno usklajevati prosti čas. Petkova tekma med Jeruzalemom in Ribnico se začne že ob 18.15. Derbi 11. kroga bo predvajan tudi v televizijskem prenosu. Uroš Krstič Rokomet • 1. A SRL (ž) Tudi Izolčanke premočne Novopečeni diplomirani pravnik - Gašper Hebar (Jeruzalem Ormož) Trgo ABC Izola -Žiher hiše Ptuj-Ormož 28:26 (15:10) ŽIHER HIŠE PTUJ-ORMOŽ: T. Trip-kovič (7 obr.), Korpar (5 obr.); Ko-lenko 7(1), S. Petrovič 6, Krasnič 4, Ledinek 3, Dobnik 2, Luknjar 2, Puž 1, Šemrl 1, Štelcer, A. Tripkovič, Kova-čič. Trener: Matej Bračič. SEDEMMETROVKE: Izola 3/1; Žiher hiše Ptuj 2/1. IZKLJUČITVE: Izola 10 minut; Žiher hiše Ptuj 12 minut. RDEČI KARTON: Luknjar (50., Ptuj). Kljub reprezentančnemu premoru so se ptujsko-ormoško-mari-borske rokometašice med tednom odpravile v Izolo, kjer so z domačinkami odigrale zaostalo tekmo 5. kroga. Upale so na drugo zmago v sezoni, a se jim je ta znova izmaknila izpred rok . Začele so po željah in v 13. minuti so imele tri gole naskoka (3:6). Sle- dile so črne minute, ki se jim letos enostavno ne morejo izogniti na nobeni tekmi. Tokratne so trajale osem minut (vmes sta bili izključeni Luknjar in Kolenko), v tem času pa domačinke dosegle kar sedem golov (10:6) ... Do odmora so jo še malenkost povišale - na +5. Za končni razplet so bile odločilne že uvodne minute drugega polčasa, ko so z novo serijo 5:1 domačinke povedle 20:11. Sledil je poskus ptujske zasedbe za preobrat, ki bi lahko bil celo uspešen (28:25 v 57. minuti in dve igralki več na parketu), a je domača vratarka nato ubranila tri zaporedne strele Ptujčank. JM 1. A SRL (ž) 1. KRIM MERCATOR 6 6 0 0 12 2. MLINOTEST AJDOVŠČINA 6 6 0 0 12 3. Z'DEŽELE 7 4 12 9 4. LITIJA 7 4 12 9 5. VELENJE 6 2 0 4 4 6. TRGO ABC IZOLA 6 2 0 4 4 7. ŽIHER HIŠE PTUJ-ORMOŽ 7 10 6 2 8. KRKA 7 0 0 7 0 14 Štajerski Šport petek • 1. decembra 2023 Nogomet • MNZ Ptuj Najboljši Kirič, Zupanič, Emeršič in Bezjak Z zadnjo sejo izvršnega odbora in podelitvijo nagrad najboljšim se tradicionalno zaključuje jesenski del sezone tekmovanj v Medobčinski nogometni zvezi Ptuj. V gostišču Roškar v Hajdošah so letos priznanja prejeli Luka Kirič, Tibor Zupanič, Miran Emeršič in Blaž Bezjak, podelila sta jim jih predsednik MNZ Ptuj Stanko Glažar in sekretar ter vodja tekmovanj Janko Turk. Luka Kirič si je kot član NK Ormož priznanje za najboljšega igralca v veliki meri priboril z naslovoma najboljšega strelca 1. lige MNZ Ptuj v sezoni 2022/23 (32 golov na 17 tekmah) in Super lige v jesenskem delu sezone 2023/24 (10 golov na 9 tekmah). Ob tem se je ekipa Ormoža tudi po napredovanju iz 1. lige v Super ligo obdržala na zmagovalni poti in ima na 1. mestu Super lige pet točk naskoka pred Bukovci. Trener Miran Emeršič in vratar Tibor Zupanič sta člana NK Hajdina, ki je v prejšnji sezoni 2022/23 osvojil naslov prvaka v Super ligi. V izenačeni konkurenci so Hajdinčani odlično odigrali spomladanski del, ko so se s 4. mesta zavihteli na sam vrh - na koncu so imeli tri točke več od Mar-kovčanov. Blaž Bezjak je eden izmed najperspektivnejših članov Medobčinskega društva nogometnih sodnikov Ptuj. Redno sodi na tekmah 2. lige in je tako le še korak oddaljen od deljene pravice na prvoligaških igriščih. Luka Kirič: „Kot športnik sem vesel vsakega priznanja, tudi to priznanje MNZ Ptuj mi veliko pomeni, še posebej zaradi tega, ker so to moja prva leta v članskem nogometu v Sloveniji (nekdanji član mlajših selekcij Aluminija in Drave je nato večino kariere doslej igral v Avstriji, op. a.). Po pravici povedano nisem pričakoval, da bom že prvo leto nominiran za najboljšega igralca, zato sem nanj še posebej ponosen. Z mojo ekipo Ormoža nismo pričakovali, da bomo kot novinci v Super ligi po jesenskem delu že kar na vrhu, bolj smo računali na uvrstitev do 4. mesta. Ko smo dobro začeli, pa smo začutili priložnost in smo veseli, da so se nam stvari 'poklopile' - po mojem mnenju je naša največja vrlina, da ima ekipa pravi karakter in da se vsi borimo drug za drugega. Veliko igralcev je Stanko Glažar, Blaž Bezjak, Luka Kirič, Tibor Zupanič, Miran Emeršič in Janko Turk Prejemniki priznanj v ligah MNZ Ptuj za leto 2023: - najboljši igralec: Luka Kirič (NK Ormož) - najboljši vratar: Tibor Zupanič (NK Hajdina) - najboljši trener: Miran Emeršič (NK Hajdina) - najboljši glavni sodnik: Blaž Bezjak iz Ormoža in nam domači klub veliko pomeni, to pa se na igrišču pozna v veliki borbenosti. Jasno pa je, da bomo spomladi storili vse, da ostanemo na 1. mestu." Miran Emeršič: „Vsako priznanje je dokaz dobro opravljenega dela v tem obdobju. Bi pa rad ob tej priložnosti pohvalil vse v klubu, od igralcev do vodstva - brez njih tega priznanja ne bi dobil. Zmaga v Super ligi je bila tudi zame osebno presenečenje, saj na začetku sezone nismo bili med vodilnimi ekipami. Potem smo s pripeljanimi igralci z dodano vrednostjo močno strnili vrste in dvignili tempo svoje igre, kar je rezultiralo z napredovanjem. Moje skromno mnenje je, da smo delali dobro, vedno pa je lahko še boljše. Lahko smo zadovoljni tudi z dosežki v jesenskem delu sezone v 3. ligi, kjer smo bili povsem konkurenčni." Tibor Zupanič: „Priznanje mi veliko pomeni, saj vem, da sem v treninge in tekme vložil veliko truda. Ob trenerju in soigralcih se posebej zahvaljujem trenerju vratarjev Tomažu Muršcu, ki je verjel vame. Tudi zaradi tega sem vesel nagrade, saj je s tem tudi to najino delo na nek način poplačano. Preskok iz Super lige v 3. ligo nam je dobro uspel, trener Miran Emeršič je na treninge vnesel dodatno kakovost, s sabo je v klub prinesel veliko izkušenj iz višjega ranga tekmovanja. Všeč mi je tudi, da se lahko mlajši zgledujemo po starejših in da posledično napredujemo na vseh področjih. Zavedam pa se, da imamo še veliko rezerv." Blaž Bezjak: „Priznanje jemljem kot potrditev, da sem na pravi poti, hkrati pa mi pomeni dodatni zagon za nadaljnje delo. Vsaka tekma s sabo prinaša določene izzive, kot sodnik, ki ima neposredno primerjavo s sojenjem na nivoju 2. in 3. lige ter na nivoju lig MNZ Ptuj, pa lahko rečem, da je nedvomno težje soditi na tekmah nivoja MNZ. Publika je tukaj v neposredni bližini igrišč in smo tudi sodniki posledično bolj izpostavljeni. Moje želje, povezane s Combat samba • Svetovno prvenstvo v Armeniji Nov velik uspeh Luke Perkoviča V armenski prestolnici Erevanu je potekalo svetovno prvenstvo 2023 v Combat sambi. V dvorani Sport Complex se je borilo skoraj 600 športnikov iz 71 držav. Med tekmovalci v Combat sambi je iz Judo kluba Drava Ptuj Slovenijo v kategoriji do 79 kg zastopal Luka Perkovič. Odličen borec je bil v svoji kategoriji eden izmed 15 tekmovalcev, z dvema zmagama in porazom pa je osvojil bronasto medaljo. Mlad borec je o svojem nastopu povedal: „Že ob prihodu v Armenijo je bilo občutiti dobro organizacijo tekmovanja, od mnogih prostovoljcev, ki so nam bili na pomoč, do urejenih transferjev do hotela in dvorane. Moj prvi tekmec je bil predstavnik Belorusije Raman Hlitsuk. Borbo sem zaključil predčasno z dvema atraktivnima metoma. Naslednji je bil na vrsti Yevhenii Kyrychenko iz Ukrajine. V tem dvoboju sem po začetnem zaostanku rezultat spreobrnil in tudi to borbo zaključil predčasno. V polfinalu me je čakal borec Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž), 6. krog S popolnim izkupičkom tudi iz Zreč Foto: Črtomir Goznik Foto: International sambo federation Član Judo kluba Drava Luka Perkovič (desno) je na SP v Combat sambi osvojil bronasto kolajno. sojenjem, so takšne, da si želim priti do čim višjega nivoja. Trenutno sem nekje na pragu 1. lige, zagotovo pa bo potrebno še veliko dokazovanja." Stanko Glažar: „Z jesenskim delom tekmovanj v ligah MNZ Ptuj smo lahko izjemno zadovoljni. V prvi vrsti zaradi tega, ker se v Sloveniji srečujemo z upadom števila mladih, pri nas pa tega upada ni čutiti in število ekip ostaja enako, oz. se celo zvišuje. V drugi vrsti nas veseli kakovost nogometa, izpostavil bi Super ligo, obenem pa je bil dober tudi obisk navijačev. Ponosni smo, da imamo predstavnike v vseh ligah tekmovanj NZS, od Aluminija (1. liga) in Slovenske Bistrice (2. liga) do Drave, Vidma, Podvincev, Zavrča in Hajdine (3. liga). Za naslednje obdobje bi izpostavil željo po čim večjem številu tekem v spletnih prenosih, kar nam v tem letu ni najbolje uspelo. Poskušali smo vključiti klube z njihovimi snemalci, kar bomo še bolj intenzivno počeli v naslednjem letu. Tukaj je treba najti tudi interes klubov, kajti snemanje ni koristno samo za sodnike in trenerje, ampak tudi za klube in navijače." Jože Mohorič Rezultati svetovnega prvenstva Combat samba, do 79 kg: 1. Zagid Gaidarov (FIAS 1) 2. Furkat Ruziev (Uzbekistan) 3. Luka Perkovič (Slovenija) 3. Sargis Vardanyan (Armenija) iz Uzbekistana Furkat Ruziev. Po storjeni napaki sem mu moral priznati premoč. Po osvojenem tretjem mestu sem se zadovoljen vrnil domov, vendar v meni še vedno gori želja po zlatu.« Do novega velikega uspeha je Luki Perkoviču pomagal trener Vlado Čuš, ki je bil vesel bronaste medalje in je ob tem dejal: „Gre za Lukov drugi velik uspeh v Combat sambi. To borilno disciplino izvajamo in treniramo v Judo klubu Drava Ptuj ter sodi pod panožno zvezo Sambo zveze Slovenije. Kot član našega kluba in reprezentance je Luka Perkovič po uspehu v Tel Avivu na evropskem prvenstvu, kjer je bil bronast, sedaj uspeh ponovil še na svetovnem prvenstvu v Erevanu. Sam sem zelo zadovoljen s to uvrstitvijo, saj je tretje mesto osvojil v močni in dobro zasedeni mednarodni konkurenci." Ob omenjenih uspehih na EP in SP v Combat sambi je Perkovič letos osvojil tudi naslov članskega državnega prvaka v judu v kategoriji do 73 kg, kar pomeni, da je za mladim nadarjenim borcem zares zelo uspešna tekmovalna sezona 2023. David Breznik Weiler Volley Zreče 2 -ŽOK Ptuj 1:3 (25, -15, -13, -24) ŽOK PTUJ: A. Horvat, Sivčevič, De-žman, Lorenčič, L. Horvat, Hentak, Mlakar, Fras, Kloar, Hren. Trenerka: Eva Vedlin Gojčič. Za ptujskimi odbojkaricami je težka tekma z drugo zreško ekipo, ki je bila zelo dostojen nasprotnik. Gostje, ki so bile v vlogi favoritinj, so z nepopolno postavo odigrale dva zelo dobra in dva slaba niza, tudi s kančkom sreče v odločilnih trenutkih četrtega niza pa so slavile zmago 1:3. Zrečanke so skozi celotno tekmo sprožile številne uspešne servise, s katerimi so imele Ptujčanke v prvem in četrtem nizu velike težave. Same so v prvem nizu naredile preveč napak in to je bil tudi glavni razlog, da so ga izgubile na razliko. V drugem 3. DOL - vzhod (ž) 1. ŽOK MISLINJA 6 5 1 17:6 15 2. ŽOK PTUJ 5 5 0 15:5 14 3. KEA ŠEMPETER 6 4 2 14;8 11 4. CELJE 5 3 2 10:7 9 5. SVOLLEY 6 3 3 9:11 9 6. BENEDIKT 5 2 3 10:10 7 7. SLOVENJ GRADEC 5 1 4 7:13 4 8. WEILER V. ZREČE2 5 1 4 5:12 3 9. BISTRICA II 5 0 5 0:15 0 in tretjem nizu so dvignile nivo svoje igre, v kateri je v napadu po uspešnosti izstopala Ana Horvat. Trenerka Eva Vedlin Gojčič je opravila tudi nekaj menjav, ki so se ji obrestovale, med mladimi igralkami se je tokrat najbolj izkazala Tara Kloar. Četrti niz so Ptujčanke ponovno odigrale slabše, a so v končnici vendarle slavile 24:26. V sredini prejšnjega tedna je ŽOK Ptuj v Draš centru v Mariboru v 3. krogu Pokala Slovenije s 3:1 izgubil proti drugi ekipi Nova KBM Branik. David Breznik Namizni tenis • 2. SNTL (m) Cirkovčani in Ptujčani dvojno uspešni v prestolnici REZULTATI 4. KROGA: Vesna -Ptuj 1:6, Ilirija - Cirkovce I 2:6, Vesna - Cirkovce I 3:6, Ilirija - Ptuj 4:6. 1. PTUJ 8 6 1 1 45:24 13 2. CIRKOVCE I 8 6 0 2 42:25 12 3. ARRIGONI I 7 5 1 1 38:16 11 4. SAVINJA KPM II 5 3 0 2 24:20 6 5. SAVINJA III 5 3 0 2 19:20 6 6. KEMA MUREXIN II 5 2 0 3 21:25 4 7. XIOM MUTA 5 1 2 2 20:26 4 8. RAKEK 7 2 0 5 18:35 4 9. I LIRIJA 7 1 1 5 22:37 3 10. VESNA 7 0 1 6 20:41 1 Igralci v 2. državni ligi so odigrali nepopolni 4. krog, ki je bil uspešen za igralce iz Ptuja in Cirkovc. Oboji so nastopili proti ljubljanskima ekipama Vesne in Ilirije in domov odnesli popoln izkupiček. Nekoliko več dela so imeli oboji z Ilirijo, za katero igra zelo dober veteran Robert Boldin. Ptujska zasedba je tokrat nastopila brez Marsela Šegula, ki je lažje poškodovan, namesto njega sta vrzel zakrpala Darko Drčič (proti Vesni) in Gorazd Selišek (proti Iliriji). Standardni doprinos sta prispevala Luka Krušič in Nino Šegula, kar je bilo dovolj za skok na 1. mesto. Za Cirkovce so nastopili trije standardni člani, Matic Slodej, Aleks Koren in Primož Koban. Slodej je tokrat prispeval popoln komplet posamičnih točk, slavil je vseh šest dvobojev med posamezniki in oba med dvojicami. Zmagi obeh klubov iz Spodnjega Podravja sta odličen obet za njun medsebojni obračun, ki bo v soboto, 16. decembra, ob 10. uri v dvorani Mladika na Ptuju. JM Foto: Črtomir Goznik Matic Slodej (NTK Cirkovce) Planinski kotiček Ptujsko jezero 3. 12. 2023 Odsek za varstvo narave Planinskega društva Ptuj v sodelovanju s štajersko sekcijo DOPPS vabi na lahkoten in prijeten sprehod iz najstarejšega mesta Ptuj. Prvo nedeljo v decembru prav lepo vabljeni na že kar tradicionalni izlet na Ptujsko jezero. Od izhodišča ob mostu za pešce čez reko Dravo se bomo sprehodili do ornitološke opazovalnice. Tilen Basle, ki nas bo vodil, nam bo razkril čudoviti svet ptic, kakršnega morda še ne poznamo. Zberemo se malo pred 9.00 ob mostu za pešce in bomo nadaljevali na desnem bregu reke Drave proti opazovalnici. Vmes ne bo manjkalo ne vprašanj in izčrpne razlage odličnega poznavalca ptic Tilna. Izlet je primeren za vse starostne kategorije. Oprema naj bo letnemu času in vremenu primerna. petek • 1. decembra 2023 Šport, šport mladih Štajerski 1S Judo • 2. SJL Judoisti Drave tekmovali v play offu med drugoligaši Članska ekipa Drave je konec tedna tekmovala na play offu 2. slovenske judo lige v Celju. V dvobojih štirih po kakovosti „prvoligaških" ekip, ki iz različnih razlogov letos ne nastopajo v 1. ligi, je zmago slavila ekipa ljubljanske Olimpije. Nastopile so še ekipe ptujske Drave, kranjskega Triglava in celjskega Sankaka. V izjemno izenačenih dvobojih so na koncu slavili tekmovalci Olimpije, ki so imeli v vseh kategorijah zelo konkurenčne tekmovalce. Drugo mesto je pripadlo Sankaku, tretje Triglavu in četrto Dravi. Ptujčani so v prvem dvoboju proti Triglavu nadoknadili zaostanek 0:2. V nadaljevanju so bili v vsaki borbi blizu zmage, a je po izenačitvi rezultata v zadnji borbi z veliko sreče po napaki Damirja Amidžiča tesno zmago Triglavu (3:4) priboril Urh Perko. Za Dravo so zmagali Jaša Dajčman do 66 kg, Luka Perkovič do 81 kg in Andi Karameta do 100 kg. V dvoboju z Olimpijo so Ptujčani postavili mlajšo ekipo, edino zmago je dosegel Luka Perkovič. V zadnjem dvoboju, kjer bi se dravaši z zmago proti Sankaku lahko povzpeli celo na drugo mesto, so potekale izjemno izenačene in napete borbe. Na koncu se je izkazalo, da je bila odločilna že kategorija do 66 kg, v kateri je Jaša Dajčman proti Svitu Mastnaku domi-niral vso borbo, imel tri »mat« pozicije, a se je njegov tekmec z veliko sreče izvlekel v zadnjem trenutku, v Karate • Ljubljana open Dve srebrni odličji za ABV Ptuj Konec novembra je potekalo 18. tradicionalno tekmovanje v karateju, mednarodni turnir Ljubljana open, ki se ga je udeležilo 620 tekmovalcev iz 91 klubov iz devetih držav. Ljubljana open je ob decembrski tekmi v Trbovljah največji mednarodni turnir v Sloveniji, ki poteka pod okriljem Karate zveze Slovenije, članice Olimpijskega komiteja. Za društvo Akademija bojevniških veščin Ptuj so nastopili Robert Vog-rinec, Denis Šumenjak in Andrej Časek, spremljal pa jih je trener Sil- DRAVA: Marko Godec 519, Janez Krajnc 467, Bojan Krušič 499, Boris Premzl 497, Robi Golob 537, Mitja Kramberger 497. Po treh domačih zmagah in dobri igri v prejšnjem krogu proti Laškemu so člani Kegljaškega kluba Drava tokrat na kegljišču Deta centra doživeli neugoden poraz. Njihov skupni rezultat je bil tokrat kar za 105 kegljev 3. SKL - vzhod 1. KRILATO KOLO 7 5 1 1 34:22 11 2. PERGOLA HIŠE 2 7 5 0 2 35:21 10 3. LENDAVA 7 5 0 2 32:24 10 4. PREPOLJE 8 4 0 433.5:30.5 8 5. DRAVA PTUJ 7 4 0 3 30:26 8 6. PIVOVARNA LAŠKO 7 3 1 3 31:25 7 7. HRASTNIK 2 7 2 1 4 22:34 5 8. LOKOMOTIVA 2 7 1 1 5 20:36 3 9. MIKLAVŽ 7 1 0 618.5:37.5 2 zadnjih sekundah pa po napaki Dajč-mana celo odnesel poln izkupiček v tabor Celjanov. Za Dravo so zmagali Luka Perkovič do 81 kg, Andi Karameta do 100 kg in Damir Amidžič nad 100 kg, Celjani pa so slavili 3:4. V ekipi Drave se je izkazal Luka Perkovič s tremi ekspresnimi ipponi in je tako potrdil svojo odlično pripravljenost tudi po osvojitvi bronaste kolajne na svetovnem prvenstvu v sambu pred tednom dni v Armeniji, Zelo dobre borbe so prikazali tudi Jaša Dajčman, Rene Kloar, Andi Karameta in Damir Amidžič. David Breznik Ekipa Drave z dvoboja proti celjskemu Sankaku Foto: arhiv JK Drava Ptuj Tenis • Pokal Billie Jean King Slovenke aprila s Slovakinjami vester Vogrinec. Denis Šumenjak je v dopoldanskem delu tekmovanja, ko so se izvajale forme (kate), osvojil srebrno medaljo v kategoriji kata posamezno veterani. Robert Vogrinec si je v popoldanskem delu v borbah posamezno (kumite) med člani v težki kategoriji prav tako priboril srebrno odličje. Andrej Časek je nastopil v borbah težke kategorije med mladinci. Ocena tekme - trije tekmovalci, dve srebrni medalji - je bila zelo uspešno. Matjaž Horvat V Malagi je bil ob zaključku Da-visovega pokala (v finalu je Italija slavila proti Avstraliji) izveden žreb kvalifikacij za nastop na zaključnem turnirju svetovne skupine pokala Billie Jean King za naslednje leto. Slovenija, ki je letos v Sevilli nastopila v polfinalu, si bo nov nastop med najboljšimi reprezentancami skušala priigrati aprila prihodnje leto na Slovaškem. „Z žrebom smo lahko zadovoljni, pa čeprav nismo gostitelji. Lahko bi na primer potovali v Kazahstan ali pa v Avstralijo. Slovakinje so lani nastopale na zaključnem turnirju, letos pa so v aprilskih kvalifikacijah izgubile z Italijo šele po igri dvojic. Gre torej za dobro reprezentanco, ki pa ima trenutno le eno igralko med prvo stoterico. Veselim se, da bomo apri- Nina Potočnik je v tem tednu sodelovala na 1TF turnirju na Slovaškem z nagradnim skladom 60.000 dolarjev. V kvalifikacijah je obstala na zadnji stopnički. la znova skupaj, spomini na letošnje tekmovanje so še vedno zelo sveži. Naredili bomo vse, da bomo tudi naslednji november del teniške elite v Sevilli. Možnosti so, kot rad rečem, 51 proti 49 v odstotkih za Slovenijo," je žreb ocenil kapetan reprezentance Andrej Kraševec. Dvoboj bo na sporedu 12. in 13. aprila v Bratislavi. Slovaška je večino dvobojev odigrala v NTC Areni. Trenutno je najvišje uvrščena slovaška igralka na lestvici WTA Anna Karolina Schmiedlova, ki je na 73. mestu. Slovakinja je bila letos prva nosilka na turnirju WTA Zavarovalnica Sava Ljubljana, kjer je izpadla v drugem krogu. Viktoria Hrunčakova je 117., Rebecca Sramkova pa 130. Vse ostale igralke so nižje od 500. mesta na lestvici WTA. Slovenija in Slovaška do zdaj še nista igrali. Na zaključni turnir so že uvrščene reprezentance Kanade (zmagovalke), Italije (finalistke), Španije (gostiteljice) in Češke (povabilo). sta Plavanje • Pokal mesta Celja Vzpodbudni dosežki ptujskih plavalcev Foto: Obi W Trener ABV Ptuj Silvester Vogrinec in tekmovalci Robert Vogrinec, Andrej Časek, Denis Šumenjak Kegljanje • S. SKL - vzhod (m) Prekinjen domači niz nepremaganosti Drava - Pergola hiše 2 3:5 (3014:3119) V soboto in nedeljo, 25. in 26.11., je v Celju potekalo mednarodno plavalno tekmovanje Pokal mesta Celja. Na tekmovanju je nastopilo več kot 300 plavalk in plavalcev iz Slovenije, Avstrije in BiH. PA Kurent: mladi kurenti odlično v Celju Tekmovanja se je udeležila tudi plavalna akademija Kurent iz Ptuja, zastopalo jo je 24 športnikov in športnic z dvema trenerjema. Ekipo sta vodila Boštjan Maračič in Borut Petrovič. Sredi zimske sezone so kurenti pokazali odlično pripravljenost in si priplavali 48 finalnih nastopov in pet medalj. Na odru za zmagovalce sta tokrat izstopali: - Zala Mojsilovič Meznarič: 1. mesto 100 in 200 m delfin, 2. mesto 200 m prosto med kadetinjami, - Eva Hvaleč: 3. mesto 100 m delfin in 400 m mešano kadetinje. Zelo dobre rezultate so odplavali tudi ostali mladi Kurentovi plavalci in plavalke, ki so kar v 20 primerih izpolnili norme za nastop na državnih prvenstvih. Med njimi so izstopali: - Ana Črepinko, Žanin Krušič, Brina Mojsilovič Meznarič, Nuša Planinšec, Brina Ros, Zala Rus, Pascal Krevs, Žiga Medik in Timotej Plošinjak. Del ekipe PK Terme Ptuj v Celju Foto: arhiv Plavalnega kluba Terme Ptuj Na tekmovanju so barve ptujskega kluba zastopali še Frida Dimovski, Sofija Peteršič, Pija Pisar, Špela Se-dič, Zoja Zemljarič, Matevž Kostanje-vec, Vid Maračič, Andraž Mršek, Vid Petek, Jurij Peteršič, Lovro Polanec, Mark Senčar in Matija Šprah. slabši od tekme s Pivovarno Laško, kar je bilo za dobre tekmece druge ekipe Pergola hiš (njihova prva ekipa letos prvič nastopa v 1. državni ligi, op. a.) iz Radelj premalo. Gostje so silovito začeli in poved-li 0:2, pri tem pa so imeli že kar 108 kegljev prednosti. V nadaljevanju so Ptujčani vzpostavili ravnotežje, razlika v podrtih kegljih se je počasi topila. Dosegli so tri posamezne zmage v dvobojih, saj so bili uspešni Bojan Krušič, Boris Premzl in Robi Golob. A rezultati kegljačev Drave so bili preslabi, da bi lahko naredili popoln preobrat in so se morali sprijazniti s prvim porazom na domačem kegljišču v sezoni, čeprav se je pred tem krogom zdelo, da so doma nepremagljivi. Najboljši pri domači ekipi je bil Robi Golob 537, pri gostih pa Mirko Gre-benc 557 (v prvih 60 lučajih je podrl kar 301 kegelj, op. a.). David Breznik © MEDNARODNI PLAVALNI MITINi ZA POKAL M£?A CELJA sSTfti \ CELJE r u j v / en JSTl Najboljši kadeti in kadetinje v kategoriji 100 m delfin (na najvišji stopnički Zala Mojsilovič Meznarič, na tretji Eva Hvalec - obe PA Kurent) PK Terme Ptuj: Tomaž Holc na stopničkah v Celju 37. Mednarodni miting za Pokal mesta Celje je prav tako prinesel številne dobre nastope predstavnikom Plavalnega kluba Terme Ptuj. Ti so se za veliko tekmovanje v knežjem mestu pripravljali v glavnem pod vodstvom trenerja Bernarda Veršiča. Najboljšo pripravljenost so z doseženimi rezultati in preboji v finalne nastope dosegli naslednji plavalci: - Laura Božičko - B-finale na 50 in 100 m prsno, C-finale na 50 m delfin, - Nuša Arnuš - C-finale na 50 in 100 m hrbtno, - Katarina Strelec - C-finale na 100 m prsno, - Leon Zver - C-finale na 400 m prosto, - Tomaž Holc - 3. mesto na 800 m prosto s časom 10:59,25. Barve PK Terme Ptuj pa so zastopali še Karmen Jug, Brina Korošec, Zoja Ljubec, Rebeka Pečnik, Anže Kvas, Andraž Korošec, Gašper Korošec, Teodor Murko in Tibor Žni-darič. UR, DB Foto: TZS 1G Štajerski Šport mladih petek • 1. decembra 2023 Šolski šport • Nogomet, učenci Ekipa OŠ Ljudski vrt zelo prepričljiva... V novembru je bilo v organizaciji Zavoda za šport izvedeno medobčinsko tekmovanje v nogometu za učence letnik 2009 in mlajše. V najmnožičnejšem šolskem ekipnem tekmovanju je nastopilo 16 ekip. V predtekmovanju so bile razdeljene v štiri skupine, skozi ozko sito so se na finalni turnir uvrstili le zmagovalci. Najbolj napeto je bilo v Mar-kovcih, kjer so se vse tekme - trajale so dvakrat 12 minut - končale le z golom razlike. Finalni turnir je bil izveden na OŠ Kidričevo, ob domači ekipi pa so nastopile še ekipe OŠ Ljudski vrt, OŠ Markovci in OŠ Destrnik-Trnovska vas. Ekipa OŠ Ljudski vrt je bila izjemno prepričljiva, saj je zmagala na vseh treh tekmah, pri čemer je imela končno gol razliko 17:1. Na območno tekmovanje sta se uvrstili še drugo-in tretje-uvrščeni ekipi, OŠ Destrnik--Trnovska vas in OŠ Kidričevo. Rezultati, predtekmovanje: skupina A (ŠD Juršinci): Juršinci - Olge Meglic 1:2, Destrnik-Trnovska vas - Mladika 4:2, Olge Meglič - Mladika 2:1, Juršinci - Destrnik-Trnovska vas 2:3, Destrnik-Trnovska vas - Olge Meglič 4:2, Mladika - Juršinci 1:3; skupina B (ŠD Podlehnlk): Podleh- Ekipa OŠ Ljudski vrt je s šestimi zmagami prepričljivo osvojila naslov medobčinske prvakinje. nik - Videm-Leskovec 0:6, Kidričevo - Corišnica 3:2, Videm-Leskovec -Gorišnica 2:0, Podlehnik - Kidričevo 2:6, Kidričevo - Videm-Leskovec 1:0, Gorišnica - Podlehnik 4:0; skupina C (ŠD Markovci): Markovci - Hajdina 1:0, Grajena - Breg 3:2, Hajdina - Breg 1:2, Markovci - Grajena 2:1, Grajena - Hajdina 1:3, Breg -Markovci 2:3; skupina D (ŠD Cirkulane): Cirku-lane-Zavrč - Dornava 2:4, Ljudski vrt - Majšperk 6:0, Dornava - Majšperk 2:1, Cirkulane-Zavrč - Ljudski vrt 1:3, Ljudski vrt - Dornava 5:0, Majšperk - Foto: Črtomir Goznik Na območno tekmovanje sta se uvrstili tudi ekipi OŠ Destrnik--Trnovska vas ... Šolski šport • Nogomet, učenke Na finalnem turnirju le trije zadetki, najboljše Hajdinčanke V organizaciji Zavoda za šport Ptuj V izjemno izenačeni konkurenci ... in OŠ Kidričevo. je novembra v Cirkulanah in na Ptuju potekalo medobčinsko tekmovanje v malem nogometu za dekleta letnika 2009 in mlajše. V predtekmovanju je nastopilo šest ekip, najboljša četverica pa se je med seboj pomerila na finalnem turnirju, ki je potekal v Cirkulanah. so o končni uvrstitvi odločale malenkosti, tako da so bili na šestih tekmah doseženi le trije zadetki. Odločitev je padla prav v zadnji tekmi, ko je ekipa OŠ Hajdina premagala tekmice iz OŠ Ljudski vrt in po dveh predhodnih remijih osvojila naslov medobčinske prvakinje. Ekipa OŠ Ljudski vrt je osvojila 2. mesto. Vrstni red: 1. OŠ Ljudski vrt 2. OŠ Destrnik-Trnovska vas 3. OŠ Kidričevo 4. OŠ Markovci 5. OŠ Videm-Leskovec 6. OŠ Olge Meglič 7. OŠ Dornava 8. OŠ Gorišnica 9. OŠ Juršinci 10. OŠ Hajdina 11. OŠ Breg 12. OŠ Grajena 13. OŠ Cirkulane-Zavrč 14. OŠ Mladika 15. OŠ Majšperk 16. OŠ Podlehnik UR Šah Uspešna simultanka Laure Unuk na OŠ Ljudski vrt Ptuj Foto: Črtomir Goznik Cirkulane-Zavrč 1:2. Finale (ŠD Kidričevo): Destrnik--Trnovska vas - Ljudski vrt 0:3, Kidričevo - Markovci 2:0, Ljudski vrt -Markovci 5:0, Destrnik-Trnovska vas - Kidričevo 2:0, Kidričevo - Ljudski vrt 1:9, Markovci - Destrnik-Trnovska vas 1:11. Foto: Črtomir Goznik Utrinek s simultanke, ki jo je Laura Unuk odigrala s Člani šahovskega krožka OŠ Ljudski vrt. Foto: Črtomir Goznik Najboljša slovenska šahistka vseh časov, z nazivom moškega mednarodnega mojstra, Laura Unuk se je pred dnevi mudila na Ptuju, kjer je na OŠ Ljudski vrt odigrala simultanko s člani njihovega šahovskega krožka. V uvodu ji je prisrčno dobrodošlico zaželela ravnateljica šole Tatjana Vaupotič Žemljic, tudi sama nekoč vrhunska šahistka. V sproščenem pogovoru ji je predstavila njeno bogato in izredno uspešno šahovsko pot, čemur je Laura z velikim zanimanjem prisluhnila. Posebej jo je fasciniral podatek, da ji je takratna Šahovska zveza Slovenije na začetku njene poti zagotovila enega najboljših trenerjev tistega časa, VM Albina Planinca, ki je kasneje nekaj let tudi nastopal za Šahovsko društvo Ptuj. Poklicne in družinske obveznosti so kasneje zahtevale svoj čas, ki ni več dopuščal popolne predanosti šahu. Je pa Tatjana Vaupotič Zemljič prav gotovo ena tistih ravnateljic, ki močno podpira ukvarjanje s šahom svojih učencev. Tako ni slučaj, da je prav njihov šahovski krožek eden najboljših ne samo na regijskem, ampak tudi državnem merilu. To je spoznala tudi dvakratna mladinska svetovna prvakinja, prejemnica Bloudkove plakete, najvišjega državnega priznanja na področju športa, udeleženka petih šahovskih olimpijad in ambasadorka šaha pri Šahovski zvezi Slovenije Laura Unuk. Deset zavzetih mladih članov šahovskega krožka, ki jih skrivnosti šahovske igre poučuje MM Danilo Polajžer, je odločno potegnilo prve poteze. Bolj ko so se pozicije zapletale, več časa se je velemojstrica zadržala pri posameznih šahovnicah. Po nekaj več kot dveh urah ji je končno uspelo iztržiti maksimalni izkupiček 10:0, čeprav sta vsaj dve poziciji kazali na možnost delitve točke. »Moram priznati, da so posamezniki pokazali izredno šahovsko znanje. Ob takšnem strokovnjaku, kot je njihov mentor MM Danilo Po-lajžer, in ob maksimalni podpori ravnateljice sem prepričana, da bomo o njih v prihodnosti gotovo še slišali. Z veseljem se bom še kdaj vrnila,« je svoje vtise ob koncu strnila najboljša slovenska šahistka vseh časov. Silva Razlag Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Dekliška ekipa OŠ Hajdine je zmagala na medobčinskem tekmovanju v nogometu. Rezultati, predtekmovanje: skupina A (Cirkulane): Cirkulane--Zavrč - Hajdina 0:1, Dornava - Cirkulane-Zavrč 1:2, Hajdina - Dornava 3:1; skupina B (Ljudski vrt): Ljudski vrt - Breg 1:0, Breg - Mladika 7:1, Mladika - Ljudski vrt 0:9. Finale (Cirkulane): Hajdina - Cirkulane-Zavrč 0:0, Breg - Ljudski vrt 0:0, Cirkulane--Zavrč - Ljudski vrt 0:1, Hajdina -Breg 0:0, Breg - Cirkulane-Zavrč 0:1, Ljudski vrt - Hajdina 0:1. Vrstni red: 1. OŠ Hajdina 5 (+1) 2. OŠ Ljudski vrt 4 (0) 3. OŠ Cirkulane-Zavrč 4 (0) 4. OŠ Breg 2 (-1) 5. OŠ Dornava 6. OŠ Mladika UR Športni napovednik Nogomet • 1. SNL RAZPORED 17. KROGA, V SOBOTO OB 13.00: Rogaška - Aluminij; OB 15.00: Domžale - Kalcer Radomlje; OB 17.30: Celje - Koper; V NEDELJO OB 13.00: Bravo - Mura; OB 15.00: Maribor - Olimpija. Rokomet • NLB liga RAZPORED 12. KROGA, V PETEK OB 18.00: Trimo Trebnje - SVIŠ Ivančna Gorica; OB 18.15: Jeruzalem Ormož - Riko Ribnica; V SOBOTO OB 19.00: Škofljica - Ljubljana, Urbanscape Loka - Gorenje Velenje, Slovenja Gradec - Koper; V NEDELJO OB 19.00: LL Grosist Slovan -Celje Pivovarna Laško. Tekma Krka - Dobova je prestavljena na 6. 12., ob 18.00. 1. B SRL (m) 12. KROG: Krško - Moškanjci-Gorišnica (v soboto ob 19.00), Mokerc Kig - Velika Nedelja (v soboto ob 19.30). 2. SRL (m) 8. KROG: Alples Železniki - Drava Ptuj (v petek ob 19.00). Futsal • 1. SFL RAZPORED 9. KROGA, V PETEK OB 20.00: THE Nutrition Extrem -Sevnica; OB 20.30: Dobrepolje - Meteorplast Šic Bar, Siliko Vrhnika -Bronx Škofije. Tekma Dobovec - Oplast Kobarid je prestavljena. Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž) 7. KROG: Bistrica II - ŽOK Ptuj (v petek ob 19.30 v Slovenski Bistrici). Jože Mohorič petek • 1. decembra 2023 Zanimivosti Štajerski IT Kaj bomo danes jedli SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK bučkina kremna gov. juha z rezanci, mesno-zelenjavna testenine s tunino piščančja nabodala, krompirjeva juha, pasulj s klobaso juha, zeljna ocvrti sv. zrezki, enolončnica, kruh omako, motovilec v rizi-bizi, rdeča pesa mesna lazanja, zloženka, zelena pražen krompir, solati solata iz rdečega solata stročji fižol v solati, skutina gibanica zelja Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Zeljna zloženka Sestavine: • manjša zeljna glava • sol • 500 g mletega mešanega mesa • 1 čebula • 2-3 korenčki • 2 stroka česna • 3 paradižniki • sol po okusu • poper po okusu • 1 pest riža Vzemite celo zeljno glavo in ji z nožem odstranite (izdolbite) trd kocen. Nato v to vdolbino stresite sol, do vrha vdolbine. Zeljno glavo položite v lonec, tako da je s soljo napolnjen del obrnjen navzgor. Zalijte s toliko vode, da je zeljna glava pokrita približno do 3/4. Kuhajte jo približno 15 minut in jo takoj vzemite iz vode, odstranite sol ter pustite, da se odcedi in ohladi. Pekač rahlo namastite in na dno položite zeljne lističe, enega po enega, da je dno v celoti prekrito, lističi pa gledajo malo čez rob pekača. V skledi dobro zmešajte mleto meso, na kocke narezan korenček, nasekljano čebulo, drobno nasekljan česen, na kocke narezan paradižnik, surov riž ter solite in poprajte po okusu. Pol nadeva dajte na zeljne lističe v pekaču, nanj položite še eno plast zeljnih lističev in dajte še preostanek nadeva. Na vrh zapognite lističe, ki gledajo čez rob pekača, čez pa še toliko lističev, da bo v celoti prekrito. Pecite pri 180 °C približno 35 do 45 minut. Pečeno nekaj minut pustite, da se malo ohladi, nato pa obrnite na krožnik, tako da bo spodnja stran zloženke na vrhu. Mesna lazanja Za pleskavice: • približno 15 lističev za lazanjo (najbolj enostavno je s tistimi, ki jih ni treba kuhati) • 20 dag naribanega sira Mesni nadev: • 500 g mletega mešanega mesa • olje • 1 čebula • sol po okusu, poper po okusu • timijan, majaron • 1 manjša konzerva pasiranega paradižnika • 1 dl vina Bešamel omaka: • 2 žlici masla, 2 žlici moke • približno 5 dl mleka • sol po okusu Najprej pripravite mesni nadev, tako da sesekljajte čebulo, jo popražite na olju, dodajte mleto meso in pražite, dokler ne spremeni barve. Nato dodajte vse začimbe, zalijte z vinom, dodajte pasiran paradižnik in po potrebi še čisto malo vode. Dušite najmanj 2 uri, da se meso zmehča. Vmes večkrat premešajte in po potrebi dolijte še malo vode. Za bešamel omako stalite maslo na nizki temperaturi in pazite, da ne spremeni barve. Nato dodajte moko in jo popražite kakšno minutko. Zalijte z mlekom in dobro premešajte z metlico, da ne nastanejo grudice. Ko omaka zavre, jo ob nenehnem mešanju pustite vreti približno 3 minute. Omaka mora biti gosta, vendar ne tekoča, tako da po potrebi dodajte še malo mleka. Na dno pekača dajte malo bešamel omake in jo enakomerno razmažite. Nato dajte 1 plast lističev za lazanjo (lahko se čisto malo prekrivajo), da v celoti prekrijete dno. Lističe prelijte z malo bešamel omake, nato pa enakomerno razporedite 1/3 mesnega nadeva, skupaj z omako. Ponovno položite lističe, bešamel omako in mesni nadev z omako, nato pa ponovite še enkrat. Na vrhu morajo biti lističi preliti s tanko plastjo bešamel omake. Pustite stati na hladnem najmanj pol ure, ali še dlje, da se lističi prepojijo z omako. Tik preden postavite v pečico, na vrh naribajte sir. Pecite pri 180°C približno 45 minut. Cirkulane • Društvo gospodinj ima novo vodstvo »Tam, kjer ni društev, ni življenja« V začetku letošnjega letaje vodenje Društva gospodinj Cirkulane od Vide Brodnjak prevzela Marjana Arbeiter, upokojena gostilničarka, kije vrsto let izjemno aktivna v lokalnem okolju, med drugim je tudi vodja članic pri domačem gasilskem društvu. Njena želja je, da bi se gospodinje družile tudi v prihodnje in sodelovale na raznih dogodkih, predvsem pa, da bi se društvu priključile tudi mlajše občanke. V Društvu gospodinj Cirkulane imajo navado, da predsednico načeloma menjajo na vsaka štiri leta. Njihovo načelo je, da bi se morala vsaka izmed njih preizkusiti v tej vlogi. Po besedah Arbeiterjeve to delo ni težko, je pa treba biti odgovoren, povezovalen, pa tudi organizacijske sposobnosti so zelo dobrodošle. Trenutno je v društvu 45 članic in trije člani, na katere so zelo ponosne. Zanimivo je, da delo tajnika že nekaj let opravlja Ivan Tetičkovič. Cirkulanske gospodinje so izjemno aktivne skozi vse leto, sodelujejo pa na skoraj vseh občinskih prireditvah in tudi dogodkih drugih društev. Največkrat jih poprosijo, da poskrbijo za pogostitev obiskovalcev in kaj dobrega spečejo. Same organizirajo dva dogodka v letu, in sicer razstavo potic in oprešaka ter krompirjev dan. Slednji poteka v sodelovanju z domačim vrtcem in osnovno šolo. Vrsto let so pridelovale svoj krompir, čebulo in koruzo, lani pa so društveno njivo opustile. Ob- delovanje njive je namreč postalo prevelik strošek za društvo, poleg tega so članice zaradi starosti vse težje obdelovale njivske površine. SKSJIgp Cirkulanske gospodinje so ob letošnjem martinovanju pripravile bogato stojnico. Foto: Društvo gospodinj Cirkulane Marjana Arbeiter je v začetku letošnjega leta prevzela vodenje Društva gospodinj Cirkulane. Mladih gospodinjska društva ne zanimajo Še naprej pa bodo skrbele za zeliščni vrt v Parku etnografske dediščine. Z letošnjim pridelkom so izjemno zadovoljne, različne vrste zelišč bodo posušile in iz njih pripravile zdravilne čaje. Pred božič-no-novoletnimi prazniki izdelujejo adventne vence, voščilnice, angele, praznične okraske... Čez leto organizirajo tudi izobraževalne tečaje in delavnice, zelo rade se odzovejo tudi na povabila okoliških gospo- dinjskih društev. Društvo svojih prostorov za delovanje nima, v stari dvorani imajo majhno pisarno. »Za vsak kraj je izjemno pomembno, da ima aktivna razna društva. V občinah, kjer ni lokalnih društev, tudi ni nekega življenja in druženja občanov,« je povedala Arbeiterjeva in izpostavila, da so nekoliko zaskrbljene, kakšna bo nadaljnja usoda gospodinjskih društev, saj podmladka trenutno nimajo. Povprečna starost njihovih članic je namreč okoli 55 let. Estera Korošec Foto: EK 18 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 1. decembra 2023 Ptuj • Parzivalov večer v ptujski knjižnici Skrivnosti Parzivala -bogat temelj turizma Na Ptuju si že nekaj časa prizadevajo javnosti približati zgodbo o Parzivalu. Pogovorni večer na to temo je v Knjižnici Ivana Potrča z dr. Janom Ciglenečkim, enim največjih poznavalcev Parzivala, vodila Mira Petrovič. Pripravili so ga v sodelovanju z Zavodom za turizem Ptuj, ki se trudi, da bi Parzivalova dediščina v najširšem pomenu zaživela tudi kot turistična zgodba tega okolja. Foto: Črtomir Goznik S Parziualouega večera v razstavišču ptujske knjižnice: Mira Petrovič in dr. Jan Ciglenečki. „Ob razmišljanju, kako zgodbo Parzivala turistično oplemenititi, smo se zavedali, da je lokalno prebivalstvo tisto, ki se mora najprej bolje seznaniti z zgodbo. Želeli pa smo jo še bolj izpostaviti tudi s knjižno-literarnega vidika, zato smo v sodelovanju s knjižnico tudi pripravili pogovorni večer o Parzivalu," je povedala Tanja Srečkovič Bolšec, direktorica Zavoda za turizem Ptuj. Potovanje po Štajerski še danes buri duhove • ■ • v • in odpira vprašanja Jan Ciglenečki je vsebino slovenskega prevoda slovitega viteškega epa o Parzivalu nemškega pisca Wolfra-ma von Eschenbacha, in dileme, ki se pojavljajo ob prebiranju, strnil tako: »Ključni trenutek na Parzivalovi du- Foto: Črtomir Goznik Slovenski prevod Parzivala Simona Sirce je izšel leta 2019 na 400 straneh. Najbolj zanimivo je, da je del dogajanja na območju današnje Štajerske. Zakaj je Woljram von Eschenbach umestil dogajanje na območje današnje Štajerske, ostaja uganka. hovni poti je, ko prijezdi do puščavnika Trevrizenta. Ta ga najprej začne izobraževati o tem, kaj je bog, kakšen odnos je treba vzpostaviti do boga, nato pa razlaga, kaj je tisti predmet, ki ga je videl med obiskom skrivnostnega gradu. Gre za gral, ki pa ga človek ne more doseči s silo, z bojem, s svojo voljo, ampak mora biti h gralu poklican. Na gralu se izpiše ime tistega, ki je poklican, in njegovo poreklo. Sredi teh velikih tem pa naenkrat začne puščavnik razlagati o svojih viteških potovanjih, ki so ga vodila skozi tri kontinente. Pripotu-je pa tudi v Celje in naprej v Rogatec, od tam do Gandine, današnje Hajdine pri Ptuju. Velika uganka je, kaj je avtor Wolfram von Eschenbach želel povedati z opisom potovanja, ki se konča na skrajnem robu tedanjega imperija, kjer naj bi živel Parzivalov dedek. Zakaj je Wolfram umestil dogajanje na območje današnje Štajerske? Zelo eksplicitno je omenil naše kraje. To buri številne duhove, interpretacij je veliko. Ali bomo prišli do rešitve štajerske uganke? Verjetno je Wolfram von Eschenbach tod potoval. Tu se pojavi vprašanje, kaj je Wolfram doživel in videl v teh krajih, da je umestil poreklo Parzivala v te kraje. Vprašanje pa je, ali bomo kdaj poznali dokončen odgovor," vsebino Parzivala in domneve o štajerski uganki obrazloži dr. Jan Ciglenečki. Eno od vprašanj, ki tudi še nima odgovora, je, kje bi bil gralovgrad. Dejstvo pa je, da je bilo v 19. in 20. stoletju več poskusov lociranja gralovega gradu na vrh Boča, v Budino pri Ptuju in v drugih krajih, ki se omenjajo v Parzivalu. Parzivalova zgodba je izredno pomembna za povečanje privlačnosti Ptuja kot turistične destinacije, je v imenu turističnih ponudnikov povedal Peter Vesenjak. MG Smeli turistični načrti v Parzivalovi deželi Na Ptuju imajo smele načrte, kako Parzivala vključiti v prepoznavno turistično zgodbo. Parzivalovo deželo bodo lahko obiskovalci spoznavali na kolesarski poti, na turističnem zemljevidu, v prihodnjem letu pa tudi s turističnim vodnikom po posameznih krajih. Sledila bo promocija, zlasti še na nemškem trgu, kjer Parzivalova zgodba polno živi že stoletja. Zgodbo o Parzivalu ohranjajo in predstavljajo tudi v društvu Cesarsko-kraljevi Ptuj, kjer so prireditev Vitez in njegov paž posvetili prav njemu. Tudi na viteških turnirjih se mu poskušajo približati, vsako leto vabijo viteze iz Celja, Rogatca, Studenic, krajev, po katerih je vitez potoval. Ptuj • 70 let Planinskega društva Ptuj Vzgoja v duhu planinstva in spo Slavnostna dvorana ptujskega gradu je zadnji novembrski petek, ko je potekala svečana akademija Planinskega društva Ptuj ob njegovi 70-letnici, pokala po šivih. Ob članih, kijih je v več kot 700, so se akademije udeležili tudi številni gostje, med njimi Jože Rovan, predsednik Planinske zveze Slovenije, in legendarni alpinist Viki Grošelj. Društvu je čestital ob jubileju, še posebej pa ga kot športnega pedagoga navdušuje, da ima toliko mladih. Zelo pomembno je namreč, da mlade osveščamo o varnosti pri obiskovanju gorskega sveta, jih vzgajamo v duhu planinstva in spoštovanja do narave. To, da imajo skoraj polovico mladih, navdušuje tudi predsednika PZ Slovenije Jožeta Ro-vana, saj je takšnih društev zelo malo. Skozi 70-letno zgodovino Planinskega društva Ptuj, največjega planinskega društva v Podravju, ki je bilo ustanovljeno 25. novembra leta 1953, je popeljal predsednik Miran Ritonja. 45 ustanoviteljev je takrat v svoj akcijski načrt zapisalo, da bodo hodili v gore in da bodo za to navduševali tudi druge. Z ustanovitvijo društva se je začelo organizirano delo na področju planinstva na Ptuju. Že leta 1954 so se zavzemali za obnovitev planinskega zavetišča na Do-nački gori, ki je bilo med vojno porušeno. Pod vodstvom Simona Petroviča so leta 1961 ustanovili prvo mladinsko skupino na OŠ Dornava. Leta 1962 pa je društvo dobilo prva dva usposobljena vodnika: Simona Petroviča in Franca Korparja. Trasiranje, opremljanje, markacije, vzdrževanje planinskih poti Leta 1964 so začeli redno vzdrževati planinsko pot iz Stoperc na vrh Donačke Foto: Črtomir Goznik Planinsko društvo Ptuj je ob 70-letnici prejelo veliko statuo MO Ptuj. V imenu društva ga je od ptujske županje Nuške Gajšek prevzel predsednik Miran Ritonja. gore, leta 1983 pa so namenu predali še dobrih 70 km dolgo Haloško planinsko pot. Ob njeni letošnji 40-letnici so pripravili razstavo mineralov in fosilov ob njeni poti. Leta 2011 je nastala skoraj 95 km dolga Slovenjegoriška planinska pot, ki povezuje 10 občin. Med vzdrževane poti spadajo tudi Evropska pešpot E7 in tematske poti, kot so Marijina tematska pot ter Jakobova in Martinova pot. PD Ptuj pa je tudi skrbnik planinske poti Jožeta Žetalskega. Pred dvema letoma pa je v sodelovanju z Zavodom za turizem Ptuj nastala še nova pot na Mestni Vrh. PD Ptuj je prisotno tudi v visokogorju, Ptuj • Svečana akademija ob 25. dnevu gasilcev OGZ Ptuj »Storiti nekaj dobrega za druge V dominikanskem samostanu je bilo 22. novembra nadvse svečano. Na svojem 25. prazniku so se zbrali gasilci 14 prostovoljnih gasilskih društev, ki sestavljajo Območno gasilsko zvezo Ptuj. Ob tej priložnosti so se jim pridružili tudi predstavniki GZ Slovenije oz. Gasilske regijske organizacije, prijatelji iz Hrvaške in nekateri drugi. Pozdravilajihje tudi ptujska županja Nuška Gajšek ter čestitala je vsem prejemnikom priznanj. Edvard Pušnik, predsednik OGZ Ptuj, je poudaril, da ima zveza širši pomen, zastopa skupne interese, skrbi za izobraževanje, naloge in usklajuje delovanje. Že v preteklosti so se zavedali, da so gasilci močnejši, če so združeni in povezani, da izmenjujejo izkušnje, znanje in prakse. V ta namen vsako leto prirejajo gasilski dan, ki je tudi dan pregleda gasilske dejavnosti in podelijo priznanja zaslužnim gasilcem. „Območna gasilska zveza Ptuj bo kot najstarejša gasilska zveza z največ izkušnjami in centralno vlogo v Spodnjem Podravju tudi v prihodnje želela ohraniti strokovne in prijateljske stike z vsemi prostovoljnimi gasilskimi društvi. Sodelovali bomo, ko bo to potrebno, kot je to bilo letos ob naravnih nesrečah in poplavah. Administrativne delitve nas kot gasilce ne smejo razdruževati. Po izstopu več gasilskih društev čakajo OGZ Ptuj nove naloge. Treba bo spremeniti akte, narediti nov program in izpeljati volitve ter postaviti nove prioritete," je povedal Pušnik. Vsem gasilcem se je zahvalil za prostovoljno delo, za njihovo požrtvovalnost, nesebičnost, pogum, vztrajnost. Dušan Vižintin, član poveljstva GZ Slovenije in poveljnik Gasilske podravske regije, je v svojem nagovoru izpostavil, da so gasilci iz podravske regije v letošnjih uničujočih poplavah nudili pomoč na Ljubnem ob Savinji, Črni na Koroškem, Mežici, Dra- treba ohraniti in razvijati bogastvo humanitarne gasilske organizacije, jo krepiti in sodobno opremljati, skrbeti za ustrezen nivo usposobljenosti in psihofizične pripravljenosti. Storiti nekaj dobrega za drugega je neprecenljiva vrednota. Gasilci vemo, da smo jo pripravljeni dati, po drugi strani pa nikoli ne vemo, kdaj jo bomo sami potrebovali," je dejal Vižintin. Foto: Črtomir Goznik Edvard Pušnik, predsednik OGZ Ptuj: „Neke administrativne delitve nas kot gasilce ne smejo razdruževati." vogradu in Nazarjih. Skupaj so pomagali s 153 vozili in 879 gasilci. Odziv gasilcev iz Podravja je bil izjemen. „Ponosen sem na vas, na svojo in našo regijo. Dokazali smo in še bomo, da lahko vsakdo v državi računa na pomoč gasilcev iz Podravja. Na nas bodo računali tudi v prihodnje. Nesporno dejstvo je, da bo intervencij večjega obsega vedno več. To bo od nas zahtevalo tudi dobro razvito digitalizacijo. Še naprej bo Foto: Črtomir Goznik Dušan Vižintin, Član poveljstva GZ Slovenije in poveljnik Gasilske podravske regije; „Se naprej bo treba ohraniti in razvijati bogastvo humanitarne gasilske organizacije." petek • 1. decembra 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 19 štovanja narave skupaj s tehnično ekipo Planinske zveze Slovenije vzdržuje eno najlepših in najzahtevnejših poti na Triglav čez Plemenice. Od leta 1998 v okviru PD Ptuj deluje tudi alpinistična sekcija. Omeniti velja udeležbo alpinista inštruktorja planinstva Aleksandra Vaupotiča v slovenski himalajski odpravi ter samostojne podvige alpinista inštruktorja Aleksandra Kelneriča v Patagoniji v Južni Ameriki. Danes alpinistični odsek nadaljuje z vključevanjem mladih. Leta 2000 se je iz alpinističnega odseka izločil športni del plezalcev in se organiziral v Športno-plezalni odsek. Med športnimi plezalci tistega obdobja je svojo uspešno pot v krogu PD Ptuj začela vrhunska športna plezalka Mina Markovič. Na njene uspehe so še posebej ponosni. Veseli jih, f da tudi danes, kljub bolj skromnim pogojem, mladih športnih plezalcev ne manjka. Doživljanje visokogorskega sveta je nekaj nenadomestljivega Dejavnost PD Ptuj je pestra in raznovrstna, največjo skrb pa posvečajo vzgoji in izobraževanju mladih članov, izmenjavi izkušenj in prenosu znanj udeležencem njihovih planinskih izletov. Od lani delujejo v novih prostorih v Prešernovi ulici, kjer potekajo številna izobraževanja in predavanja. „Vse več je tistih, ki se zavedajo, da je doživljanje visokogorskega sveta nekaj nenadomestljivega," je predstavitev zgodovine PD Ptuj sklenil predsednik Miran \ Velika statua MO Ptuj in spominske zahvale Spominske zahvale PD Ptuj so prejeli: Jože Rovan, predsednik Planinske zveze Slovenije, Nuška Gajšek, županja MO Ptuj, Aleksander Lorenčič, direktor PMPO, ter nekdanji predsedniki PD Ptuj: Janez Vertič, Uroš Vidovič in Jože Dajnko. Spominske zahvale za prepoznavnost društva in dosežke so podelili dolgoletni in prizadevni članici PD Miri Žuraj, računovodkinji PD Ptuj Mariji Praliji, za vrhunske športne dosežke Mini Markovič, kije s svojimi plezalnimi dosežki ime društva, Ptuja in Slovenije ponesla po celem svetu, ustanovitelju prve mladinske skupine pri PD Ptuj Simonu Petroviču, ustanoviteljici skupine in pobudnici za kulturno pot Po poti Ivana Potrča in Matije Murka Zreli vedež Viktoriji Dabič in direktorici ZA Ptuj Katji Zupanič. Na področju alpinizma so zahvale prejeli: Aleksander Vaupotič, Aleksander Kelnerič ter vodja planinske šole in vestna blagajničarka Alenka Zorko. Ob visokem jubileju je PD Ptuj čestitala tudi županja Nuška Gajšek, kije v imenu MO Ptuj predsedniku PD Ptuj Miranu Ritonji izročila veliko statuo. Foto: Črtomir Goznik Spominske zahvale so prejeli tudi trije nekdanji predsedniki PD Ptuj: Janez Veršič, Jože Dajnko in Uroš Vidovič. Na fotografiji skupaj s predsednikom PD Ptuj Miranom Ritonjo. Foto: Črtomir Goznik Slavnostne akademije ob 70-letnici Planinskega društva Ptuj se je udeležil tudi Viki Grošelj, Slovenec z največ preplezanimi osemtisočaki in prvi Slovenec, ki se je povzpel na vse najvišje vrhove kontinentov. Ritonja. Zahvalil se je vsem za opravljeno delo v preteklosti in vsem, ki danes delujejo v društvu. Tudi v prihodnje bo njihovo vodilo vzgoja v duhu planinstva in spoštovanje narave. V kulturnem programu svečane akademije ob 70-letnici PD Ptuj so nastopili: MoPZ Talum pod vodstvom Gregorja Lačna, glasbena skupina OŠ Podlehnik pod vodstvom Jakoba Feguša in učenci 3. ra- zreda OŠ Podlehnik pod vodstvom Jožice Vogrinec. Na družabnem srečanju v grajski vinski kleti pa je potekala tudi predstavitev poti Vikija Grošlja. MG gaje neprecenljiva vrednota« Prejemniki priznanj, odlikovanj GZ Slovenije Odlikovanji za posebne zasluge sta prejela Janez Žumer in Anton Hameršak Podelili so tudi odlikovanji GZ Slovenije za posebne zasluge. Iz PGD Hajdoše ga je prejel Janez Žumer, gasilski častnik II. stopnje, ki je v gasilske vrste vstopil že leta 1961. Opravljene ima gasilske specialnosti, tečaj za sodnika, strojnika in predavatelja. Leta 2021 je prejel značko za 60 let dela v gasilski organizaciji. Z ekipo je dosegel dva naslova olimpijskih prvakov, dva naslova olimpijskih podprvakov ter četrto mesto. Letos je prevzel funkcijo mentorja tekmovalne enote starejših gasilcev PGD Haj-doše. Svoje znanje in dragocene izkušnje prenaša na vse generacije gasilcev. S svojim delovanjem v gasilstvu in lokalni skupnosti je veliko prispeval k prepoznavnosti društva, Hajdoš in občine Hajdina doma in v tujini ter prejel za svoje delo več priznanj in odlikovanj. Ponosni prejemnik odlikovanja za posebne zasluge je tudi Anton Hameršak, PGD Kicar. Leta 1963 se je včlanil v gasilsko društvo Spodnji Velovlek. Izpit za gasilca je opravil leta 1965, leta 1976 pa se je izšolal za takratni čin gasilskega podčastnika in postal član PGD Kicar. Njegovo znanje iz gradbeništva se je izkazalo tudi kot nepogrešljiv prispevek pri razvoju in rasti gasilskega društva, pri gradnji gasilskega doma. Leta 1983 je uspešno opravil tečaj za gasilskega častnika. V vseh letih je v društvu opravljal številne pomembne funkcije, veliko let je bil tudi mentor mladini. Znanje je na druge gasilce prenašal tudi kot predavatelj gradbeništva. Bil je tudi podpoveljnik. Leta 2000 je vstopil v Priznanja za dolgoletno delo in predanost Na svečani akademiji so podelili priznanja za dolgoletno delo in predanost gasilski organizaciji. Najvišja priznanja (odlikovanja) GZ Slovenije so podelili Dušan Vižintin, član poveljstva GZ Slovenije in poveljnik Gasilske podravske regije, Dejan Jurkovič, predsednik sveta Gasilske podravske regije, in Uroš Paveo, poveljnik OGZ Ptuj. Odlikovanje, gasilsko plamenico III. stopnje, sta prejela Jernej Liponik, PGD Spuhlja, in Slavko Pesek, PGD Draženci, odlikovanje, gasilsko plamenico II. stopnje Matej Horvat, PGD Grajena, in Janko Mere, PGD Hajdina, gasilsko odlikovanje II. stopnje Branko Mlakar, PGD Ptuj, in Marjan Zoreč, PGD Grajena, odlikovanje, gasilsko plamenico I. stopnje Vlado Peteršič, PGD Podvinci, in Dušan Vojsk, PGD Kicar, gasilsko odlikovanje I. stopnje Mirko Ciglar, PGD Podvinci, in Alojzija Kramberger, PGD Spodnji Velovlek. veteranske vrste in postal tudi predsednik komisije za zgodovino, leta 2006 je postal vodja veteranov PGD Kicar. Kljub temu da je najstarejši član društva, se še vedno pomaga po najboljših močeh. V kulturnem programu svečane akademije ob 25. dnevu gasilcev OGZ Ptuj je zapel MoPZ PGD Hajdoše, na harmoniko pa so zaigrali Jure Glažar in Lara Tekmec (PGD Hajdoše) ter Luka Čeh (PGD Spuhlja). MG Foto: CG 20 Štajerski Za kratek čas petek • 1. decembra 2023 nosilec prapora letonski jezik, latvu-SClNA majhen planet, ki kroži okoli sonca v prostoru med marsom in jupitrom, asteroid polk hunski krau. bič božji manjša ptica pevka železno rezilo pri plugu zvezna drŽava v zda režiserka riefenstahl oleg vidov pevec rudan junakinja mire miheličv romanu april sončni obrat davek na porabo zdravilna prebivalka travniška litve rastlina - z belimi cvetlica cvetovi astra ameriški pianist king cole preprost plug severin šali južnoameriški indijanec mišica andollini tanka plast tkiva čopasta kokoš naš smučar (peter) mongolski vladar druga največja drŽava nasvetu bajka oskrbnik svinj močno mamilo iz koke orlando bloom prebivalci irske letovišče pri opatiji imevec perzijskih krau ev zemljin tečaj majhen jez nepravi krog pobuda, gibalo smučarska dila kopalna kad azijski rade polosel šerbedzlja naš nekdanji alpinist (frano drevored javk dekliški priimek melanie trump nemški filozof (immanuel) vije se nad ognjem trša dlaka tekočina vžilah lahek indijanski čoln cigaretni ogorek ameriška pisateljica nin ivan tavčar veliko tolkalo, timpan srnji samec jennifer aniston janez čuček hudičeva podobica brenkalo na šest strun Je brezrokavno ogrinjalo, ki ga navadno sestavljata dva podolgovata pravokotna ali kvadratna kosa, sešita na enem kosu do središčnega razporka za glavo. Tudi zunanja vzdolžna robova sta lahko zaprta do odprtin za roki. Nosi se pokonci ali diagonalno. Izvira iz Južne Amerike, kjer je bil prvotno ogrinjalo Indijancev in gavčev. Običajno je tkan v pisanih vzorcih in motivih. Na koncu 40. let 20. stoletja je bil zelo priljubljen v ZDA, kmalu potem se je razširil tudi v Evropo. Na koncu 60. let je z modo narodopisnih oblačil spet prišel v modo. Tedenski horoskop S j OVEN (21. S. - 20. 4.) Vse okoli vas se bo bleščalo in pesem o ljubezni bo odmevala na vsakem koraku. Globoko v sebi boste nekoliko potrti in najti morate notranjo moč ter modrost, da zaživite s tistimi, kar zagovarjate. Na delovnem mestu vas bo vila sreče posula s čarobnim prahom. BIK (21. 4. - 20. 5.) Prijatelji vam bodo v tem tednu pokazali pravo pot in z njimi se veselite v dneh, ki prihajajo. Tretja svečka na adventnem vencu vam bo podarila v roke delo ter blesteli boste tudi v kuhinji. Delu in delovnim obveznostim ni videti konca. Ugodne iztočnice čakajo v ljubezni. 89 c O TEHTNICA (23. S. - 23. 10.) V svoje življenje boste znali vnesti svetle barve in boste simpatično blesteli, kjer se boste pojavili. Svojo okolico znate nasmejati, toda globoko v vaši duši se odvija nek nemir. Misli vam bodo švigale sem in tja. Naredite urnik in se držite zakonitosti. Srečen dan: torek. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11. Čeprav boste dolgo časa premišljevali, se vam bo rešitev pokazala zelo bliskovito. Pomembno je, da si zaupate in da najdete v sebi hrepenenje. Partnerjeva roka vam bo pomagala in v dvoje boste blesteli kot jablana vsako pomlad. V službi boste našli rešitev. ,YAY., DVOJČKA Mvl (21. 5. - 20. 6.) Vrata sreče si boste sami odprli na stežaj. Povabljeni boste na neko zabavo, kjer lahko blestite. Pomembno je, da najdete svoj smisel in pri tem vam bodo v pomoč skrita znanja iz sveta duhovnosti. V finančnem smislu se vam odpira nova pot, v ljubezni bo v ospredju strast. V STRELEC 7 (23. 11. - 21. 12.) Odločili se boste in naredili neko poslovno potezo. Napredek je razbrati v pogledu denarja in jasno je videti, da je ravno sreča na strani pogumnih in aktivnih ljudi. Veliko bo smeha in radosti. Našli boste mir globoko v svoji duši. V ljubezni boste našli navdih in hrepenenje. ANAIS - ime ameriške pisateljice Nin (1903 do 1977), NEBINA - divja ali vrtna rastlina z raznobarvnimi cveti, ONAGER ■ v puščavskih krajih Azije živeči polosel Lenart • V Zavrhu so potekale 37. Maistrove prireditve Spomin na generalovega zaupnika Prizorišče letošnjih Maistrovih prireditev je bila letos poleg Zavrha tudi vasica Nadbišec. Tam se je namreč leta 1877 rodil Fran Voglar, šolnik in politik, ki pa ni bil le tajnik Narodnega sveta za Štajersko 1918, pač pa tesen Maistrov sodelavec in celo njegov osebni zaupnik. Na mestu, kjer je nekoč stala njegova rojstna hiša, danes v novi sicer živijo Matjašiče-vi, ki pa so z veseljem podprli idejo za postavitev spominske plošče na pročelju njihove hiše. Voglar, ki je imel pomembno vlogo v borbi za severno mejo in je med drugim tudi napisal dekret o imenovanju majorja Rudolfa Maistra za generala, je sicer na Dunaju študiral klasično filologijo in slavistiko, po več službovanjih pa se je ustalil v Mariboru, kjer je poučeval na klasični gimnaziji in na realki, nato pa bil vse do svoje smrti leta 1922 ravnatelj ženskega učiteljišča. Tradicionalne Maistrove prireditve, ki jih organizirajo lenarška občina, Domovinsko društvo generala Rudolfa Maistra Maribor in Turistično društvo Rudolf Maister Vojanov iz Zavrha, so se nato iz Nadbišca preselile v Zavrh. Venec h kipu generala Maistra so družno položili brigadir Peter Zakrajšek, Foto: arhiv občine V Nadbišcu, na mestu, kjer je nekoč stala njegova rojstna hiša, so odkrili spominsko ploščo, posvečeno Franu Voglarju, šolniku in tesnemu Maistrovemu sodelavcu. poveljnik Centra vojaških šol, ki je bil tudi slavnostni govornik, Aleš Arih, predsednik Domovinskega društva general Maister Maribor, Borut Maister, vnuk generala Maistra, in župan Janez Kramberger. Slednji je spomnil, da so bili prav v majhnem Zavrhu, ki je bil Maistru posebej drag, prvi v Slovenji, ki so že leta 1961 začeli organizirano obujati in negovati spomin na generala in njegove borce za severno mejo. Njegova zgodovinska vloga je bila dolgo nepriznana; v svojem Mariboru denimo je svoj spomenik dobil šele leta 1987. V kulturnem programu so nastopili Kvintet trobil orkestra Slo- venske vojske, Slovenskogoriški glasovi, Vokalna skupina OŠ Voli-čina ter Eva in Matic Lorbek. Prihodnje, 38. Maistrove prireditve bodo v Zavrhu potekale v znamenju praznovanja 150-letnice generalovega rojstva. SD ñ s^ RAK (21. e. - 22. 7. Na delovnem mestu boste prišli v ospredje in ne boste se smeli pritoževati. Zvezde vam bodo v pomoč in tako se vam bo dvignila raven samozavesti. V ljubezni boste našli dehteči cvet sreče in partnerjeva podpora vam bo koristila. Ženske bodo uporabljale prirojeno intuicijo. LEV (23. 7. - 22. B.) w Finančno boste morali biti nekoliko bolj previdni. December je čas za darila, toda zdrava mera ravnovesja ne škodi. Več časa namenite delu in delovnim obveznostim. Seveda se bodo opravila pojavljala sama po sebi. Ne pozabite pa na tiste drobne reči osrečevanja. DEVICA | (23. 8. - 22. 9.) Vonj domačega ognjišča vam bo podaril upanje in po majhnih korakih lahko sledite svojim sanjam. Daleč v ospredju bodo prijetne besede, topel objem in zaupanje v moč partnerjeve ljubezni. Na drugi strani bo priložnost, da se sprostite in da negujete notranjega otroka v sebi. KOZOROG (22. 12. - 20. 1. Iz vas bo sijala neka posebna energija in tako se zdi, da se cedita med in mleko. Harmonija časa bo tista, ki vam prinaša hrepenenje in vliva zaupanje v tiste drobne trenutke sreče. Ljudi, ki jih imate radi, boste v tem tednu zelo osrečili. Prisluhniti pa velja tudi srčnemu izvoljencu. VODNAR (21. 1. - 18. 2.) Hrepenenje o lepotah življenja vam bo podarilo upanje in pokazalo pravo pot. Našli boste tisoč načinov, kako se veseliti vsega tistega, kar vas čaka. Mnogi se boste odpravili po prazničnih nakupih v tujino in pri tem našli marsikaj izvirnega. Dobro se z dobrim vrača. ^K RIBI (1S. 2. - 20. S.) Spomini bodo takšni, kot je cvet modre vrtnice, ki simbolizira čudež življenja, harmonijo radosti in pravljico upanja. Občutili boste, da vas imajo ljudje zelo radi in da jim s svojim znanjem lahko pomagate. Napredek bo v pogledu službe. Novosti bodo šle z roko v roki. petek • 24. novembra 2023 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Ptuj • Še en v nizu številnih odvozov zamaškov Novi kilogrami srčnosti in dobrih namenov Ptujski ambasador humanosti Ignac Habjaničje zbiranje zamaškov za dober namen in predelavo začel pred dvanajstimi leti Na novembrskem odvozu je bila gospa Laura Unuk, prva slovenska šahistka v skoraj 90-letni zgodovini Šahovske zveze Slovenije z naslovom mednarodnega mojstra. „Z največjim veseljem sodelujem na takšnih humanitarnih dogodkih. Zelo, zelo jih podpiram. Tudi na moji šoli smo stalno zbirali zamaške za kakšen dober projekt. Vesela sem, da še obstajajo taka društva in takšni ljudje, ki z dobrim srcem pomagajo ljudem v stiski. Resnično sem počaščena, da sem tudi sama del tega, tudi v prihodnje želim sodelovati na takšnih dogodkih," je povedala srčna Laura Unuk, ki je tudi na tem dogodku poskrbela za popularizacijo šahovske igre. Tri šahe, darilo Šahovske zveze Slovenije, ki prav tako podpira zbiranje zamaškov, je podarila Ignacu Habjaniču, društvu Sonček in Sašu Dežmanu, štabnemu vodniku 74. pehotnega polka iz Maribora. Z izkupičkom bodo pomagali društvu Sonček Izkupiček novembrskega odvoza zamaškov bo šel društvu Sonček, društvu za cerebralno paralizo Ptuj--Ormož, za pomoč članom s posebnimi potrebami. V njegovem imenu se je zahvalila predsednica Lidija Kovačec: „Člani društva Sonček in uporabniki VDC smo veseli in ponosni, da smo lahko del tega humanitarnega dogodka, ki ga vodi Ignac Habjanič. S tem pomaga posameznikom, družinam in drugim. Zahvaljujemo se mu za ves trud in čas, ki ga namenja temu poslanstvu, saj delo opravlja popolnoma prostovoljno, brez kakršnega koli plačila." Že od vsega začetka v projektu zbiranja zamaškov sodeluje Vrtec Ptuj. V njegovem imenu se je Ignacu Habjaniču zahvalila pomočnica ravnateljice Danijela Močnik. „Pohvaliti moram otroke, ki posredno vplivajo na starše, da pridno nosijo zamaške. Ves čas ozaveščamo duh solidarnosti, empatije. Mislim, da smo na dobri poti," je povedala. Na tokratni akciji odvoza so sodelovali tudi učenci OŠ Olge Meglic pod vodstvom Sonje Kolar. Doslej zbrali že 75 ton zamaškov V 12 letih zbiranja zamaškov je Ignac Habjanič spodbudil številne šole, vrtce, podjetja, ustanove in posameznike s Ptuja ter širšega okolja, ki so na ta način pristopili k pomoči posameznikom in naravi. Sčasoma je sporočilnost tega projekta prepoznala cela Slovenija. Že od vsega začetka so njegovi sodelavci tudi slovenski vojaki, 74. pehotni polk iz Maribora. Kot promotorji se vključujejo tudi znani slovenski športniki in športnice. Pomemben deležnik v njej pa so tudi Slovenske železnice, ki omogočajo skladiščenje zbranih zamaškov. Doslej je bilo v tem projektu humanosti zbranih in odpeljanih v predelavo že skoraj 75 ton zamaškov. MG Foto: Črtomir Goznik Z izkupičkom novembrskega odvoza bodo pomagali društvu Sonček, društvu za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož. Gostja novembrskega odvoza zamaškov je bila Laura Unuk. Na fotografiji je z lgnacem Habjaničem, Silvo Razlag in Sašem Dežmanom. V Foto: Črtomir Goznik \/ Laurina želja: postati moška uelemojstrica šaha Leta 2021je Šahovska zveza Slovenije Lauri Unuk podelila naslov ambasador šaha za izjemen prispevek k popularizaciji šaha v Sloveniji. Osvojila je številne prestižne naslove. Je večkratna mladinska in članska državna prvakinja, naslov članske državne prvakinje je osvojila že pri trinajstih letih. Pri še nepopolnih petnajstih letih je osvojila naslov mladinske svetovne prvakinje do 16 let. Drugi naslov mladinske svetovne prvakinje je osvojila leta 2017, takrat do 18 let. Njena željaje postati moška velemojstrica in premagati svetovnega šahovskega prvaka. Študira biokemijo, študij pa želi nadaljevati na nevroznanosti. IDO H^OCITE STAJERSKI TEDNIK eiTE.pivL ACNO MAGRA t > - Ml.: v-.* >v- w j. jtm>m SÉ s NAROČILNICA ZA Stajerskl Ime in priimek: Naslov: Telefon: E-naslov: Datum naročila: J Podpis: ^^^^ □ Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail) S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik/-ica Radio Tednik Ptuj Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Postanite novi naročnik Štajerskega tednika in prejeli boste privlačno darilo za pripravo prazničnih kulinaričnih dobrot. Pravokotni pekač 7L iz borosilikatnega (kaljenega) stekla in Magic pekač za muffine, za 6 kosov. Nagrado lahko prevzamete v tajništvu Radia Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3 na Ptuju, vsak delavnik med 7.00 in 15.00. Več informacij: majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 34 16. Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 1. decembra 2023 V App Store Google p!ay o 5t>ug»» Na voljo mobilni aplikaciji v itfl| ^ Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. DRUŽINSKA IZKUŠNJA TJAŠE IN UROŠA STEKLASE Ljubezen je vedno na preizkušnji BOGATIH 70 LET VLADA KRESLINA Živetijetreba na polno USPEŠNI PISATELJ ANDREJ ŠIFRER Presenetilje celo samega sebe MOŠKA PUSTOLOVŠČINA ROKA FERENGJE Nostalgični reli po Balkanu Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR. A i\ SEZONA 1U. projekta OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO "NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO" Tudi v tem šolskem letu bodo osnovnošolci prepevali slovenske pesmi in se veselili v okviru projekta OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO, ki ga že deseto leto organizira družba Radio-Tednik Ptuj v sodelovanju z občinami in osnovnimi šolami iz različnik regij Slovenije, vključno s Podravjem, Savinjsko regijo, osrednjo Slovenijo in Primorsko. Projektu se pridružujeta tudi Novi tednik in Radio Celje. Naša želja je, da postane ta projekt nacionalen, zato vabimo vse osnovne šole iz Slovenije, da se pridružijo. Vsaka prireditev bo vključevala do 20 posameznikov ali skupin učencev iz dvek kategorij: prva kategorija zajema otroke od 1. do 5. razreda, druga pa od 6. do 9. razreda. Zmagovalca iz vsake kategorije bosta napredovala v polfinalni izbor, vsi nastopi pa bodo dostopni na uradnik Facebook in Youtube profilih Radia Ptuj in Radia Celje. Ce ste zainteresirani za sodelovanje, vas vabimo, da nam svojo željo ali interes sporočite na e-naslov: otrocipojejo@radio-tednik.si. PROGRAMSKI NAPOVEDNIK PETEK. 01. december 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mre Mengeš - zdravstvena oddaja 09:30 Regijsko tekmovanje Odr, PZ 10:30 Praznik Občine Lenart 11:35 Naših 10 let, pevska skupina MDSS Ptuj 13:00 Starpoint prodajno okno 14:00 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18,00 70 letJurovskega okteta 19:30 M k: Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Katnejino v Gorišnici 20:50 Spravilo koruze na Dominkovi domačiji 21:50 Astra- v živo 23:00 Video Strani SOBOTA. 02. december 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 Regijsko tekmovanje Odr. PZ 10:00 Utrip Ormoža 10:50 Ptujska kronika 11:20 40 tet skupine Magnet 13:10 Starpoint prodajno okno 14:15 Video strani 17:00 Starpoint prodajno okno 18:00 70 let Jurovskega okteta 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 Kronika Iz občine Markovcl 21:30 Starpoint prodajno okno 23:00 Video strani N E D E L J A, 03. d ecem ber 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Otroška oddaja 09:00 Kronika iz občine Hajdina 11:00 Martinovanje, Skorišnjak in Tržeč 13:00 Starejši pešci varni v prometu 15:00 Katrejino v Gorišnici 15:50 Spravilo koruze na Dominkovi domačiji 16:30 Orfejčkova parada, 2001 19:00 Alfi po Sloveniji - Muzikanti Evrope 20:00 Otvoritev vinske kleti in postavitev klopotca 21:00 Video strani PONEDELJEK. 04. december I Video strani > Jutranja telovadba I Mic Mengeš - zdravstvena oddaja I Martinova nje v Dravcih > Ptujska kronika i Utrip Ormoža I 70 let Jurovskega okteta ) Starpoint prodajno okno 1 Video strani 1 Italijanska trgovina - v živo I Martinovanje, Skorišnjak In Tržeč I Mic Mengeš — zdravstvena oddaja ) Kronika iz občine Markovd > Regijsko tekmovanje Odr. PZ ) Starpoint prodajno okno ) Video strani f-f r i uv m * Slovenske narodne, ljudske in zabavne _pesmi je prepevalo VEC KOT 3.750 OTROK V devetih letih je nastopilo več kot 550 OSNOVNIH SOL iz Podravja in osrednje Slovenije Prireditve in oddaje si je ogledalo več kot 96.000 OBISKOVALCEV V projektu je sodelovalo več kot 54 OBČIN SLOVENIJE Kategorije otrok od 1. do 5. in od 6. do 9. razreda OŠ Zaključek prireditev s SUPERFINALOM 26 najboljših pevk in pevcev Več na www.otrocipojejo.si petek • 24. novembra 2023 Oglasi in objave Štajerski 23 SVET ZAVODA LJUDSKA UNIVERZA PTUJ Mestni trg 2, 2250 Ptuj razpisuje delovno mesto DIREKTORJA / DIREKTORICE Svet JZ Ljudske univerze Ptuj, Mestni trg 2, 2250 Ptuj, v skladu s 53. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 - popr., 65/09 - popr., 20/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP-2D in 47/15, 46/16 in 49/16 - popr.-uradno prečiščeno besedilo), 30. členom Zakona o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 6/18 in 189/20 - ZFRO) in Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Ljudske univerze Ptuj (Uradni vestnik MO Ptuj, št. 5/2001, 13/2009, 5/2016, 8/2020 z dne 25. 6. 2020) razpisuje prosto delovno mesto direktorja/direktorice Ljudske univerze Ptuj. Razpisni pogoji, ki jih morajo kandidati/-ke obvezno izpolnjevati: - ustrezna izobrazba (najmanj izobrazba, pridobljena po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje oziroma raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustreza izobrazbi druge stopnje), - pedagoško-andragoška izobrazba v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, - opravljen strokovni izpit s področja vzgoje in izobraževanja, - najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta v izobraževanju odraslih, - priložen program vodenja Ljudske univerze Ptuj za obdobje 5 let. Kandidat/-ke morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda, znanje angleškega jezika in računalništva ter izkušnje pri vodenju projektov. Kandidati/-ke morajo k prijavi priložiti naslednja potrdila in izjavo: - potrdilo (izpis dejstev iz kazenske evidence) o nekaznovanosti, - potrdilo sodišča, da zoper osebo ne teče kazenski postopek, - potrdilo o znanju angleškega jezika na ravni B2, - izjavo, da prostovoljno soglaša z zbiranjem in obdelavo v izjavi/prijavi navedenih osebnih podatkov, izključno za namen izvedbe predmetnega razpisa. Potrdila ne smejo biti starejša od 30 dni. Izbrani/-a kandidat/-ka bo imenovan/-a za dobo 5 let, in sicer od 5. 3. 2024. Delo na delovnem mestu direktorja/direktorice se opravlja polni delovni čas. Kandidati/-ke pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih razpisnih pogojev (originali ali overjanje kopije), potrdili, izjavo in kratkim življenjepisom pošljejo priporočeno v zaprti ovojnici z oznako »Ne odpiraj - prijava na razpis za delovno mesto direktorja/direktorice« na naslov Svet zavoda Ljudske univerze Ptuj, Mestni trg 2, 2250 Ptuj, v roku 8 dni od objave tega razpisa. Vloga bo štela za pravočasno, če bo zadnji dan roka oddana s priporočeno pošiljko. Nepopolne vloge bodo izločene iz postopka. Kandidati/-ke bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli/-e v zakonitem roku. Svet zavoda Ljudske univerze Ptuj Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. ODKUPUJEMO hlodovino jelše. Plačilo takoj. g.o.z.d-bio-les, Vlado Medved, s. p. Tel. 041 610 210 ali info@gozd--bioles.si. PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVCOKNA, VRATA OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26 www.ramainox.si. PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com NEPREMIČNINE PRODAM na UGLJENU-PREKO kamnito nadstropno hišo, starejšo, potrebna obnove, tloris 71 m2, 7 m od glavne plaže, elektrika na hiši, voda kanalizacija na ulici, cena 55.000 EUR. Tel. 070 270 130. PRODAM parcelo na Viru, 352 m2, južna stran. Z lepim pogledom na morje. Cena 12.000 EUR. Tel. 070 270 130. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, ce-pilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. PRODAM svinjo domače reje, težko 220 do 230 kg, cena po dogovoru. Tel. 031 440 253, Pacinje. KUPIM motokultivator Gorenje muta, traktor in kmetijske priključke. Tel. 041 540 364. PRODAM prašiča, 250 kg, cena po dogovoru. Tel. 070 199 862. PRODAM peč na trdo gorivo (drva), mlin za mletje koruze (šrotar) ter havbo za sušenje las. Tel. 031 744 942. PRODAMO - STANOVANJE, letnik 1978, skupne površine 80,50 m2. Cena: 129.900,00 EUR. Kontakt: ^ 041 684 075 ali • Kt/MAX 02/6208 816 POETOV tO www.re-max.si/Poetovio RAZNO www.novareha.si Rova Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več se tvoj glas ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. SPOMIN 30. novembra je minilo eno leto, odkar se je poslovila od nas nam draga Katarina Kramberger S PLACARJA 69A Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu, prižgete svečo in postojite ob njenem grobu. Vsi tvoji, ki te neizmerno pogrešamo Pro SIGMA PLUS ČISTILNE NAPRAVE in RABA DEŽEVNICE PREDNOSTI ZA VAS: • številni zadovoljni kupci, • monolitna izvedba, • 20 - letne izkušnje, • poštena cena in kvaliteta, • Made in Germany, • do 35 let garancije. SONČNA ELEKTRARNA ZA LAS«® PREDNOSTI ZA VAS: • energetska neodvisnost, • 10- letne izkušnje, • plačate le razliko med porabljeno iffllmmlvedeno energijo, •.Made in EU, • preprostaJin hitra izvedba. H I I KIJ l j/ i .. . i: ti BREZPLAČNI TELEFON (((»080 88 55) MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO do ponedeljka zjutraj do 9. ure ZA PETKOVO IZDAJO do Četrtka zjutraj do 9. ure majda.sagula@radia-tadnik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radicHedmk.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Šia/m&TEDNIK L AJRNUŠ OKNA VRATA d.o.o. www. roletarstvo-arn us .si 02 788 5417 041 650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj PRODAM kamp prikolico Hobby exclusive, večjo, stacionirano na Viru, cena 3.000 EUR. Tel. 070 270 130. Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina ! in večnega spomina. OSMRTNICA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustila naša draga mama Elizabeta Meško rojena Kokol SOBETINCI 7 Od nje se bomo poslovili v petek, 1. 12. 2023, ob 14. uri na mar-kovskem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 12. uri. Svojci sveče in cvetje hvaležno odklanjajo. Žalujoči: tvoji deca Igor, Irena in Ivan Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. OSMRTNICA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je zapustil naš dragi ata Janez Meško SOBETINCI 7 Od njega se bomo poslovili v petek, 1. 12. 2023, ob 14. uri na markovskem pokopališču. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 12. uri. Svojci sveče in cvetje hvaležno odklanjajo. Žalujoči: tvoji deca Igor, Irena in Ivan Spomin ... Edini, ki ostane močan nad vsem; edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, sestre, svakinje, tete, sestrične, sosede in prijateljice Justine Forštnarič IZ BELŠAKOVE ULICE 63 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ji bili blizu in jo boste ohranili v lepem spominu. Zahvala tudi pogrebnemu zavodu Javne službe Ptuj, gospe Tamari Ornik za organizacijo pogreba in osebju za izveden pogreb, gospodu župniku Milanu Kosu za cerkveni obred, gospe Zdenki Golub za čustven govor, pevcem za odpete pesmi, cvetličarni Cvetje Anja za izdelavo žalnih aranžmajev, zastavonoši društva upokojencev Budina - Brstje, osebju Doma upokojencev Žabjak, sodelavcem OŠ Mladika, bivšim sodelavcem OŠ Olge Meglič, bivšim sodelavcem Agisa Ptuj, Planinskemu društvu Ptuj, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in prinesene sveče ter cvetje. Žalujoči: tvoji najdražji Čas hitro beži, a v naših srcih boš vedno z nami ti. SPOMIN 2. decembra mineva pet let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Viktor Vindiš Z ZAGREBŠKE CESTE 82 Hvala vsem, ki z dobro mislijo postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in ga ohranjate v lepem spominu. Pogrešamo te. Vsi tvoji Srce joče in ga boli, ker tebe, draga, več med nami ni. V lepem spominu vedno boš ostala, ker iskrene ljudi spoštovati si znala. SPOMIN 1. decembra mineva eno žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, tašča, babica in prababica Lizika Viher IZ KRČEVINE PRI PTUJU Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu in ji prižgete svečko. Vsi tvoji 24 Štajerski Tednikov mozaik petek • 24. novembra 2023 Kidričevo • Pomembenjubilej za najmanjšo domsko enoto Kidričevo • Dan odprtih vrat na čistilni napravi 15 let enote Doma upokojencev Simulirali tudi gašenje požara Med vsemi enotami Doma upokojencev Ptuj je najmanjša kidričevska, kije prejšnji teden Ste kdaj pomislili, da bi pogledali v „drobovje" čistilne naprave? V objekt, kamor se ste-obeležila 15 let delovanja. V njej je prostora za 74 starostnikov. kajo vse fekalije z nekega območja, na primer občine? V Kidričevem je podjetje Vzdrževa- nje in gradnje občanom omogočilo prav to, da so se lahko seznanili z vsemi informacijami o delovanju čistilne naprave in kanalizacijskega sistema, ki ga upravljajo. Na čistilni napravi Apače so pripravili dan odprtih vrat. Prišlo je nekaj deset občanov, pa tudi občinski svetniki in župan Anton Leskovar. „Obiskovalcem smo predstavili tehnično delovanje čistilne naprave, torej celoten postopek čiščenja odpadnih komunalnih vod, vključno z dehidracijo komunalnega blata, sistem nadzora delovanja in težave, s katerimi se srečujemo na sistemu. Največ težav in posledično okvar na čistilni napravi povzročajo odpadki, ki ne sodijo v kanalizacijo, npr. vlažilni robčki, otroške plenice, tekstil... Čistilna naprava Apače deluje 15 let, je v lasti Občine Kidričevo, povprečno letno očisti med 330.000 in 380.000 m3 odpadnih vod, nanjo je priključenih več kot 2.300 gospodinjstev," Prikaz gašenja požara na objektu čistilne naprave Apače je povedal direktor občinskega podjetja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo Beno Gregorec. Dodal je, da so v sklopu dneva odprtih vrat na objektu čistilne naprave izvedli tudi gasilsko vajo. Sodelovalo je 36 gasilcev iz treh društev (Apače, Talum in Lovrenc na Dravskem polju). Simulirali so gašenje požara na čistilni napravi ter reševanje ponesrečencev. MZ V Kidričevem so prejšnji teden obeležili 15 let odprtja enote Doma upokojencev. Zadnja med vsemi enotami ptujskega Doma upokojencev Ptuj v Žabjaku bo čez nekaj dni v celoti odprla svoja vrata. Skorajda sočasno pa jubilej, 15-letnico, praznuje kidričevska enota. Ob tej priložnosti so organizirali svečanost, na kateri so predstavili tudi pridobitev certifikata E-Qualin, vseevropskega modela upravljanja s kakovostjo v domovih za ostarele, posebnih socialnih zavodih, zavodih za usposabljanje in varstveno-delovnih centrih. Dobili so ga letos septembra na podlagi zunanje presoje. Gre za pomemben certifikat, saj se tako lažje meri kakovost izvedenih storitev, ker jih izvajajo zunanji ocenje- valci. Sočasno pa ponuja usmeritve za izboljšanje tako pogojev bivanja kot dela za zaposlene, pomemben segment so tudi svojci, ki so vključeni v presojo kakovosti. »Nedvomno dodana vrednost bivanja v tej enoti je, da stanovalci bivajo v manjši enoti, ki zagotavlja domačnost, stanovalke se rade pridružijo zaposlenim pri manjših opravilih. V obdobju zadnjih treh let se je tudi v enoti Kidričevo izvedlo več večjih investicij, in sicer smo uredili mansardo, kjer so stanovalci pridobili nove, svetle in moderne prostore za druženje ter izvajanje drugih aktivnosti in priročno kuhinjo. Uredili smo tudi novo ambu- lanto, prostore delovne terapije, pisarno vodje enote in pralnico. V novembru pa smo uredili centralno kuhinjo ter tri dodatne sobe (dve dvoposteljni in eno enoposteljni-osobo), kar pomeni, da smo kapaciteto povečali za pet mest, z 69 na 74 mest, kar bo izboljšalo tudi poslovanje te enote,« pravi Vesna Šiplič, direktorica Doma upokojencev Ptuj, ki je po številu stanovalcev s šestimi enotami največji v državi. V Kidričevem so trenutno zapolnjene vse kapacitete, za stanovalce skrbi 44 zaposlenih. Čakalna doba za enoposteljno sobo je do tri leta. Dženana Kmetec začela O sjs sfc # nalit, ni Slovenec pravic to-ementf. manjšem pu* Dotter ni primerno wa «.malem prstu, M-pa ^ ^ Teorijo seksa imam u tilda ima v inkalatorju bojne strupe. Astmatična NVatiUa ima se ne uidi iz dela. izira tudi za lase privlečene izgovore,: umre, ko škripne škripanje postelje- Odkar frizira------- Ljubezen 1 varno»*1**3* 0000000000000<>0<>0<>0<>0<>0<>0<>0<>0<>