Stran 3.
Obrtnija.
Gospodarsko gibanje na Slovenskem.
V društvu >Naprej < v Gradcu govoril 5. decembra Vekoslav
Kukovec.
Gospoda! Ni res, da ugodno gospodarsko stanje vselej pomeni visoko kulturno in utrjeno politično stališče naroda. Res je pa vender, da je zdrav gospo-darstveni razvoj neizogiben pogoj rasti in procvita narodov v vseh kulturnih ozirih in zlasti predpogoj politične velikosti. Zdi se mi torej umestno, ako v dobi, ko se po celi Avstriji in zunaj iste živahno razpravlja o naši dospelosti in dozorelosti za najvišje gojišče vede, za lastno univerzo, brez sramežljivosti, ker smo svojci med seboj, presodimo napredovanje našega naroda v gospodarstvenem oziru. Govorim — zelo na kratko — o gospodarstvenem gibanju na Slovenskem.
Ni še dolgo let od tedaj, ko je naše javno življenje po večini obsegalo boj za različne slovenske napise, za slovenske poštne pečate, za slovenski pouk v šolah, za slovensko uradovanje. Društveno življenje se je  gibalo  skoro izključno  okrog bralnih društev,
Stran 4.
pevskih, tamburaških, diletantskih, gledaliških, deloma gasilnih, izjemoma sokolskih društev. Govorniki narodovega življenja, Časopisi, bili se pa boj za ravno-pravnost slovenskega jezika, borili so za pridobitev v nemčurske roke padlih občin, vabili na narodne veselice, koncerte, gledališke uprizoritve, plese. Dandanes se naše javno življenje očividno giblje v precej drugih kolonijah.
Narod se živahno poteguje za dobre komunikacije, za vodovode, za uravnavo svojih rek in potokov, za zboljšanje vinogradov. Množi se število kmetskih gospodarskih društev in zadrug, ustanavljajo se mlekarska, kletarska, vinogradniška društva. Dan za dnevom zagleda beli dan kako konsumno društvo, dočim drugo lega v rani grob. Raste število posojilnic po Šulce Deličevem in po Reiffeisenovem načinu, porajajo se velike kreditne banke, da, gospoda, celo akcijske družbe. Delavstvo, kmetsko ljudstvo, obrtništvo in trgovstvo se organizuje. Zrcalo javnega narodnega življenja, časopisje, razpravlja dan na dan vprašanja gospodarstvenega značaja, bije ljut boj gospodarskih interesov posameznih skupin naroda nasproti drugim. Zagovarja in bodri kmeta — ter po nepotrebnem — tudi Ščuva zoper obrtnika in trgovca meščana, dočim se nasprotno trgovec in obrtnik po svojih glasilih krčevito in mrzlično postavljata v obrambo za svoj napredek. Imamo celo glasila, ki so posvečena izključno gojitvi gospodarstvenih zadev, kakor so ,,Kmetovalec", BZadrugaH, »Narodni Gospodar", „Narodnogospodarski Vestnik". Izdajajo se knjige o gospodarstvu in o perečih družbenih vprašanjih.
Gospoda! To je prevrat! To je nova smer našega javnega življenja. Po grozovitem gospodarskem udarcu sedemdesetih let, po padu banke „Slovenije", dviga se naš narod krepko iz dolgoletne malodušnosti glede gospodarstvenega napredka. Če se ne varam, živimo v srečnem začetku novega, živahnega gospodarskega razvoja.
Zategadelj kratko opozarjam na nujno potrebo dobre gospodarstvene politike za Slovence. To potrebo dokažem najizraziteje, ako se dotaknem slovenskih populacijskih razmer, torej ljudskega gibanja na Slovenskem — ali morebiti pravilneje — iz Slovenskega v tujino. Velja namreč o nas Slovencih isto, kar je nekoč Čeh Stransky o svojem narodu slovesno zatrdil nasproti Nemcem, da se lahko tolažimo z lastnostjo, ki se francoski imenuje fčconditč. Slovenci kakor splošno Slovani se množijo znatno bolj nego romanska, tudi bolj nego germanska plemena. Mimogrede omenjeno, iz tega dejstva si je možno razlagati, da nas je Slovencev, dasiravno se nam stotine in tisoči vsako leto odtujijo, vender precej konstantno zmiraj približno poldrugi milijon. Toda o tem nisem nameraval govoriti. Govorim o posledicah velikega razmnoževanja slovenskega plemena. Povdarjam, da se zemljišče, ki je po večini našega  ljudstva vir do-
hodkov, po domače, vsakdanjega kruha, nikakor ne da v jednakem razmerju povečati in razmnožiti, ampak naša domovina ostaja jednako obsežna — glede zemljišča. Izdatnost poljedelstva se istotako ne da razmerno povečati in se tudi v bodoč' dobi nemara ne bode dala. Ako se ob teh razmerah ne po-primemo krepko zdrave gospodarske politike, baš sedaj, ko se dozdeva, kakor da slovenski narod dozoreva za gospodarstveni razvoj, tedaj bode statistika ljudskega gibanja še nadalje leto za letom dovajala do tistih strahovitih zaključkov.
Tisoči krepkih delavskih rok in najpraktičnejši talenti romali bodo še nadalje v velika mesta, ki se bodo, kakor populacijonistika dokazuje, tudi v bodoče progresivno večala in sprejemala v sebe izseljujoče se krepko kmetsko prebivalstvo. Doma bodo ostajali starci, žene in otroci ter životarili, kakor se dandanes na Slovenskem životari. Gospoda moja, treba krepke jednotne gospodarske politike, tu treba energične organizacije po zdravih, jednotnih gospodarstveno-političnih principih! Izkoristiti treba vsa moderna sredstva, da se odpro našemu narodu doma v obrtu in trgovstvu novi viri dohodkov in da se slovenski živelj, prešedši v mesta, ne le narodno ne izgubi, ampak vsled premišljene organizacije utrdi in pomnoži in izpodriva tujce — germanizatorje.
Stran 12.
Obrtnija.
Gospodarsko gibanje na Slovenskem.
V društvu >Naprej« v Gradcu govoril 5. decembra Vekoslav
Kukovec. (Konec.)
Še na jedno dejstvo, gospoda moja, opozarjam. Ne le v avstrijskem ustavnem življenju, ampak tudi drugod vlada princip zastopstva interesov. Kmetje tvore v javnih zastopih (državnem in deželnih zborih) svojo skupino, svojo skupino tvore mesta, trgovstvo in obrtništvo, svojo skupino ima tudi veleposestvo. Ne govorim o tem, ali je to pravilno in ali je pravično. Vprašam le, ali bode ta princip ostal še nadalje v veljavi? Gospoda, ne varajmo se! V dolgoletni dobi ostal bode še zanaprej veljaven.  In kaj se
Stran 13.
nam Slovencem obeta, dokler ostane v naši lasti skoro v vseh naših deželah in kmetska skupina zastopnikov, poslancev?
Naš narod nikdar po številu svojih zastopnikov ne bode prišel do iste veljave, katero bi v splošnih ustavnih zastopstvih moral imeti z ozirom na število prebivalstva slovenske narodnosti, ako še ne popri-memo krepko vseh modernih sredstev gospodarske politike, da ojačimo zraven kmetijstva tudi obrt in trgovstvo in druge sloje.
Slovenski ignoranti v očigled tem dejstvom tarnajo, da je vse zastonj, ker nimamo kapitala. Ako bi Rotschild razdelil danes med Slovence, kakoršni so glede svoje gospodarske izobrazbe, toliko svojih milijonov, da bi vsak Slovenec lahko rekel, da ima dovolj, kaj mislite, gospoda, ali bi vsled tega čez kakih dvajset let gospodarstvo Slovencev bogve kako cvetelo? Ali mislite, da bi se vsled tega mi lahko čez dvajset let že tudi ponašali s cvetočo trgovino in obrtnijo? In če bi svitli cesar dal našim do grla zadolženim kmetom vse dolgove odpisati ter jih oprostiti davka za bodočih 20 let, ali bi vsled tega bili slovenski kmetje čez dvajset let vzor dobrih gospodarjev ? Gospoda moja, jaz na vsem tem zelo živahno dvomim. Čujmo Angleža Smilesa in njegove življenjepise slovečih angleških izumiteljev-obrtnikov iz prejšnjega stoletja, čitajmo, kako se je angleško obrtništvo in trgovstvo iz bede in onemoglosti šele pred dobrim stoletjem začelo dvigati in na kak način je dospelo do dandanašnjega sijaja in svetovne vlade! Teženje po temeljiti gospodarski izobrazbi? proučevanje pridobitnih priložnosti, trdno zaupanje na uspeh samopomoči, dosledna, neizprosna gospodarska politika, evo je čudotvorne skrinjice, ki je zagotovila gospodarski procvit in sijaj drugim narodom in ki je je-dina zmožna, dvigniti narod slovenski.
Dasiravno je  pa  res, da  slovenski  narod  tiči dandanes glede politične in gospodarske izobrazbe še v globoki žalostni temi, dasiravno  se nadalje v novejši dobi, kakor  sem  omenil, dozdeva, kakor da se hoče krepko potegniti za svoj  gospodarski napredek, vender  me  težijo  težki dvomi, ali bode  to  gibanje imelo  pravi uspeh.   Gospoda moja, ali veste, zakaj? Ne zategadelj, ker je naše prosto ljudstvo v tem oziru nevedno, pač pa zato, ker  je  naša inteligenca glede temeljite   gospodarstveno-teoretične   in   seveda   tudi glede gospodarstveno-politične izobrazbe in dospelosti na stališču, da  se nas  ljubi Bog  usmili.   Neki slovenski akademično  izobražen mož  je   nekoč  kupil državne papirje. Plačal je papir, ki je imel nominalno vrednost 100 gld.. vsled kurza po 102 gld. In ako je dobri možic zabavljal, ker mu sleparski čifut papirja ni hotel dati za 100 gld. Gospoda, mislite menda, da pripovedujem bajko. In vender je to res. Dotični mož je  bil  dolgočasa celo  narodni voditelj, ki bi moral imeti temeljito gospodarsko izobrazbo. In taki so celi
sloji naših voditeljev. Ob vsi svoji dobri volji in dobrih namenih za narodno stvar ne dospejo dalje, nego da vidijo našo slovensko zaostalost in napredovanje drugih zlasti v gospodarskem oziru. Kako bi se pa premostil oni veliki razloček med tujim napredkom in našo zastarelostjo, tega reveži ne vedo. Če kaj store, tedaj so pa to zločinsko lahkomiselni gospodarski eksperimenti, katerih ponesrečenost utegne zopet za desetletja treščiti v gospodarski obup naše ljudstvo, ki s svojim začetim živahnim gospodarskim gibanjem kaže, da bi bilo pripravljeno krepko potegniti se za svojo boljšo gospodarsko bodočnost.
Toda, gospoda! nocoj je Miklavžev večer in nočem vas ob ti priliki nadlegovati s tožbami in očitanji. Sklepam in ponavljam: Slovenci smo stopili v novo dobo gospodarskega razvoja. Gospodarska izobrazba in zdrava enotna gospodarstvena politika je jedino jamstvo dobrega uspeha. Voditelji slovenstva, naša inteligenca, mora pokazati, afi je kos veliki politični nalogi, ki zagotovi začetemu gospodarskemu gibanju zaželjeni uspeh.