dvakrat na mesec
ter stane za vse leto 1 K 60 vin., za pol leta 1 K.
Naročnina in inserati blagovolijo naj se poslati upravništvu „Rodoljuba" v Ljubljani, vsi spisi in flopisi pa uredništvu „Rodoljuba".
plačuje se od štiri-stopne petit-vrste 16 vin. Ce se enkrat tiska; 24 vin. Se se 2krat, in 30 vin. Ce se 3krat ali večkrat tiska.
Pisma izvolijo naj se frankirati. Rokopisi se ne vračajo.
2. štev.
V Ljubljani, dne 22. januvarja 1903.
XIII. leto.
Obč. volitve na Jesenicah in njih posledice.
Z Jesenic, 16. januarja. Že mesec preje, prodno so bile razpisane volitve, je začela agitirati nemška stranka na Savi. Pred tremi leti je ista ponudila napredni stranki kompromis, letos pa, ker je bila prepričana, da strmoglavi sama občinski odbor in izvoli same svoje pristaše, je delala na svojo roko. Vršili so se <4*o&uv-,.tovarni in privatnih hišah. Delavcem se je grozilo z odpustom iz službe ter obrtnikom z bojkotom! Vsled strahu pred temi grožnjami so volili vsi delavci brez izjeme narodnosti ter brez razločka stranke, kandidate, ki jih je postavila nemška stranka. V III. in II. razred so postavili po enega Slovenca, da bi tako preslepili tudi slovenske volilce zase; ta dva Slovenca sta pa popolnoma odvisna od tovarne. — Zanimiv je slučaj, kako so lovili volilce i Janez Mencingar (Maticelj) bi rad dobil pred 7. leti delo v tovarni, pa mu ga niso dali, češ, da je prestar. Pred volitvami pa so mu ponujali delo. On pa je odklonil in rekel: če sem bil pred 7. leti prestar za delo, kako da je mi ponujate sedaj ? Pongrac je imel ..večer za večerom shode po javnih in privatnih prostorih. To je pravi „tipw savskega Slovenca. Sicer je bil ta le adjutant najstrašnejšega nacijonalca »Hubra", ki je bil določen za prihodnjega župana. Da je pa Pongrac šel Še z večjo navdušenostjo v boj za mater „Germanijo", kazali so mu od daleč županski stolec jeseniški. Vodja gradbenega vodstva, inspektor Frisch, je zatrjeval, da se ne bode vmešaval v naše zadeve, katere ga v resnici preklicano malo brigajo, vendar se je dal naposled vplivati od Luckmanna, da je volil sam, pritiskal na svoje podložne, ki so hoteli voliti na slovensko stran in enemu celo naravnost prepovedal voliti, če voli Slovence; enega je poslal pred volitvami v Podbrdo, drugega pa, ko je pri volitvi podžupana pokazal kot navdušen, neupogljiv Ceh svojo slovansko vzajemnost, poslal na predvečer, ko je imel voliti I. razred, v katerem je bil volilec, na Dunaj. K sreči je veljalo pooblastilo, katero je dal pred odhodom vrlemu možu, ki se *udi ni dal odstrašiti od svojega šefa ter volil s Slovenci.
Inšpektor se je dal voliti za odbornika in je bil navzoč med volitvijo razreda, dasi v tem razredu ni bil volilec, le da bi s tem ostrašil svoje podložne. Ta dva neustrašena Slovana 8ta Že dobila plačilo v podobi službene Prestave. Inženir Maks, najzagrizenejši ^acijonalec in najnovejši jeseniški lute-ranec, ki je strastno agitiral za nemške kandidate, dobi gotovo pohvalni dekret. Pozabiti pa ne smemo načelnika postaje Wieserja, ki, dasi tudi železniški uradnik na slovenski zemlji, ne zna Nobene slovenske besedice, pokazal 8e je tudi izbornega agitatorja*, gosp.
načelnik, nebodi Vas treba, mi dobro vemo, zakaj. — Wieser, Maks, inženir Kock so ustanovili in so udje „Sud-marke". Zdi se nam, da to ni dovoljeno železniškim uradnikom!
Oče vsega gibanja je bil vodja K. Luckmann. Slovenski zdravnik, Papež, star mož, bi bil vsled pritiska Nemcev kmalu umrl! Rekli so mu, da bo njegov zet, ki je uradnik v tovarni, ob službo, in da ne bo za svet, ki mu ga bo vzela železnica, skoraj nič dobil, ako ne voli ž njimi. Ko smo videli vse to, smo jeseniški Slovenci obeh strank spoznali, da pade slovenski občinski odbor, polagoma cela Gorenjska dolina ž njim, smo se zjedinili, ne da bi se bila prodala narodno-napredna stranka klerikalcem, kar se vidi iz tega, da je sedaj več naprednih mož v odboru, kakor jih je bilo preje. Nemci so zahtevali 16 mandatov, t. j. vse, kar se jih na Jesenicah sploh voli. Voli se pa 15 odbornikov in 1 podžupan. Ostali so pa virilisti in podžupani jeseniških podobčin. Tovarniški Slovenci, ki so Slovenci le po imenu in se upajo take imenovati, kadar so eno uro stran od tovarne, so volili vsi z Nemci.
Taki Slovenci, ki Nemce volijo, so tudi trgovci in obrtniki, n. pr. štajerski po imenu Slovenec Jurij Krašovic, ki ga je zadela čast, da ga je celo volil ekselenca baron Sch\vegel, pogumni modrijan Blaž Olifčič in Jože Mencingar. Podžupana je izvolila nemška stranka. To je ljudi tako razvnelo, da se je volitve v III. razredu udeležilo do 400 volilcev. Volilo se je od 9. ure zjutraj do 11. ure ponoči in slov. kandidatje so prodrli z večino 40 glasov. Zmagala je naša slov. stranka; radost je bila velika in nasprotniki so se poizgubili kakor da bi jih bil pomel veter; torej je tovarna isti dan stala zastonj, ker se isti dan ni delalo, ampak na prejšnji praznik. V drugem razredu so si mislili Nemci, da so zagotovljeni zmage, zato so postavili kandidate Huber, Pongrac, Bachman itd. Padli so tudi v tem razredu s tremi glasovi. V I. razredu je bilo 21 volilcev, kateri so se volitve vsi udeležili, tudi častna člana eksel. baron Schwegel osebno, pl. Noot pa s pooblastilom, ki je bilo slučajno za to veljavno, ker je bila isti dan seja industrijskega sveta na Dunaju, čegar član je. Občina Jesenice se jima zahvaljuje za čast, ki sta ji izkazala s tem, da ji želita pogubo. Da smo prodrli v I. razredu le z enim kandidatom, gre zahvala nadučitelju Mediču, ki je v Ljubljani Slovenec, na Savi Nemec, v farovžu klerikalec, v gostilni liberalec torej „ein ganzer Mann". Pred volitvami je obljubil, da se ne udeleži; a dan pred volitvami je vendar začutil, da bije v njem pristno nemško srce, ki mu je velevalo pred nedavnim časom drobiti in teptati Ciril Metodove užiga-lice v javnem lokalu. Gosp. nadučitelj, vprašamo, ali še veste, kdo je glasoval v občinski seji proti vseučilišču v Ljubljani?
Posledice: G. pravičnega Nemca in patriota, ki je volil s pooblastilom prej imenovanega Čeha, so Črtali iz „Lesevereina" in pevskega društva „Stahl u. Eisen". Drugi, Poljak Zaleski, ki je bil stalen gost, je bil isti dan brez kosila, ker mu ga nemški kantiner Paar ni hotel dati in mu sploh na-daljno hrano odpovedal. KrojaČici Mežik iz Jesenic so takoj odpovedali že naročeno delo. Enega delavca domačina pa odslovili iz tovarne. Vsi drugi, ki nismo volili s tovarno, pa s strahom pričakujemo preganjanja in zdi se nam, da imenovani ne ostanejo osameli. Po svoje je praznoval inženir Kock izid volitve, ki je kot rezervni častnik volil v I. razr. in sicer s tem, da je kazal osle in jezijo neki slovenski ženi pred njeno hišo, kar utegne imeti zanj še prav neprijetne posledice. O preganjanju Slovencev in o nagradah, ki se bodo delile Nemcem in renegatom, poročali bodemo v kratkem. Kar se tiče nemške šole, je pa resnica ta-le: nekaj nemških uradnikov je pred letom popraŠevalo tovarniške delavce, če so zato, da se njih otroci nemško uče. Vsak je vedel, da mora reči da. S tem so dobili do 200 podpisov od staršev, ki niti nemške besedice ne znajo, kot njihovi otroci ne. Tudi po Jesenicah so hodili od hiše do hiše in lovili slovenske otroke za nemško šolo. Kdo je odredil zopet štetje nemških otrok, ne vemo, vemo pa, da niso bili to savski nemškutarji. Z vsem trudom imajo jedva 25 otrok. Radi bi pa poznali odlične slovenske rodoljube iz Save, za katere bi imel nemški občinski odbor vse drugače večjo važnost, kakor za jeseniške kmete in kočarje. Poznali bi tudi radi one tovarniške Slovence, ki so pomagali, da je zmagala jeseniška lista. Iz vsega tega je razvidno, da je imel ta boj res narodnosten pomen ter da se je res za to šlo, ali ostanejo Jesenice ali slovenske ali nemške. Naj si misli kedo o jeseniških naprednjakih, kar hoče, res pa je, da za uspeh volitev gre prav velika zasluga župniku Šinkovcu, ki je s tem popravil marsikaj, kar je preje zagrešil, ki se je javno izrazil, da voli rajši dr. Tavčarja, kakor nemškega nacijonalca. Sledi še marsikaj zanimivega.
Državni zbor.
V soboto ob 5. uri popoldne se je zaključila najdaljša seja, ki jo je sploh kdaj imol avstrijski parlament.   Celih 50 ur, odračunši 4 ur nega prekinjenja v petek zjutraj, je bila zbornica neprenehoma zbrana. In to je zmogla le desetorica čeških radikalnih poslancev (agrarci in socialisti)! To neznatno številce je vla dalo tri dni parlament ter spravilo vlado v nemale zadrege. Niti najbolj objestni in arogantni Nemci ne morejo odrekati češkim radikalcem spo štovanja za tolik uspeh, tembolj, ker to niso odvetniki, ali priznani poli-
tični govorniki, temuč so med njimi celo delavci (posl. Fresl je po poklicu steklarski delavec) in kmetovalci. V zavesti, da morajo iz ozirov za svoja načela in za ugled celega svojega naroda častno izvojevati za-pričeto obdukcijo jim je dala naravnost nezaslišane fizične moči. In zmaga je bila njihova, četudi le moralna. Udali so se le na opetovano posredovanje predsednika grofa Vet-t erj a.
V nastopnem sledi poročilo, kjer smo ga v soboto prekinili. Posl. C h o c je svoj govor, ki ga je pričel po 11. uri v petek, zaključil ob 3. uri v soboto zjutraj. Oba nemška glavna govornika sta se seveda odpovedala besedi, na kar se je nujnost odklonila. K stvarnim popravkom so se oglasili Zazvorka, Prašek in Kubr. — Potem je začel posl. Klofač utemeljevati svoj nujni predlog, naj se predloži zakonski načrt o ednaki, splošni in direktni volilni pravici. Iz previdnosti, da si ohrani za daljši govor organe, je začel govoriti čisto tiho, vsled česar so začeli Vsenemci vpiti nadenj, da sploh ne govori, a ko tudi na poziv podpredsednika Kaiserja ni hotel glasneje govoriti, obdolžil je Iro govornika, da je rekel, da ga naj predsedništvo piha —, vsled česar je nastal hud vihar. Predsednik je moral vsled hrupa ob J/45. uri prekiniti sejo za 10 minut. Ko se seja zopet nadaljuje, ponovi se še enkrat zmerjanje med češkimi radikalci in Vsenemci. O 6. uri zjutraj je prišel ▼ zbornico bolehni predsednik Vetter ter prevzel predsedništvo. Takoj je začel opominjati govornika, naj govori glasneje ter ,naj ne čita podatkov. Ob 8. uri odtegne Klofaču besedo, potem ko je govoril skora pet ur. Generalna govornika — Nemca se odrečeta besedi. Po zaključni besedi in nekaterih stvarnih popravkih se nujnost odkloni.
Ob 9. uri dobi besedo poslanec Czerny, da utemeljuje svoj nujni predlog glede kvalifikacije čeških šolskih nadzornikov. Govoril je do 1. ure popoludne. Med tem časom se je predsedništvu posrečilo doseči z obstrukcionisti premirje, na kar se ostali češki nujni predlogi rešijo prav hitro. Vsenemci odtegnejo svoje nujne predloge. Posl. Stein predlaga nujno, naj zbornica sklene, takoj vzeti v razpravo vladno predlogo o drž. proračunu za L 1903. Nujnost se odkloni.
Sedaj šele pride zbornica k pravemu dnevnemu redu t. j. prvo branje slakorne predloge. Govorili so Kulp, Ja\vorski, Dub-sky, Peschka in Barwinaki. Izvoli se poseben odsek 48 članov, kateremu se izroči predloga v proučevanje. Ob 5. uri popoldne se seja zaključi.
Finančni minister je predložil zakonski načrt o spremembi licenc-nih pristojbin. Posl. Auspitz je naznanil, da odloži mandat. Interpelacije je vložil med drugimi tudi Per-nerstorfer s tovariši zaradi vmešavanja dunajskega dvornega odvetnika Bachracha v aferi nadvojvode Leopolda Ferdinanda in Adamov i č e v e.
O nagodbi.
Razložil je novo sklenjeno nagodbo med Avstrijo in Ogrsko ministrski predsednik dr. Korber v avstrijskem parlamentu, storil je isto tudi Szell v ogrskem parlamentu, a iz nobene izjave ne dobi Človek jasnega pojma, kaj je bilo v teh na-godbenih propozicijah takega, da je pogajanja zavlačevalo cela leta. Kdor bi dobil v roke razpravne protokole, bi pač to videl, za državljane se je marsikaj prikrilo.
»Nihče ni zmagovalec in nihče premagani«, tako je rekel po sklenitvi nagodbe pl. Szell. Srečni oni, ki verujejo, česar tudi ne vidijo. Carinska ednotnost med Avstrijo in Ogrsko pa je tudi unicum v vseh sodobnih državah tako glede razmerja produkcije, kakor tudi prebivalstva. V nagodbi tiči od nekdaj poosebljena hinavščina, ki ne prenaša odkrite in praktične kritike.
Vodilna misel nagodbe je politična, namreč ohranitev skupne monarhije in skupne armade. V finančnem oziru teži za tem, da se javni kredit preveč naglo ne prevrže. Gospodarsko naj bi nagodba skrbela za mirni razvoj industrije. V kolikor se je ta naloga z novo nagodbo dosegla, pokazalo se bo šele potem, ko se bodo sklepale nove trgovinske pogodbe.
Ogrski ministrski predsednik je podal mnogo bolj razvidno pojasnilo o nagodbi kot dr. KSrber. V prvo je bil k temu izzvan po poslancu Kossuthu, ki vodi precej vplivno stranko, potem pa se mu tudi ni bilo treba resnice tako bati, kakor Korberju, ker je dosegel nagodbo v takem smislu, da so lahko Madjari zadovoljni ž njo. To je povedalo tudi opetno ploskanje pri njegovi razlagi; dr. KSrber ni imel takega pritrjevanja vkljub svojemu diplomatič-nemu razvijanju.
Pri novem carinskem tarifu je bila prva naloga — po Szellovem zatrjevanju — gospodarske in industrijske interese obeh držav spraviti v primerno ravnotežje. Avtonomni carinski tarif pa je bilo treba tudi tako prikrojiti, da bo služil za podlago pri obravnavah za sklepanje novih trgovinskih zvez s sosednjimi državami. Vsled tega mora biti orožje v slučaju, da se take pogodbe na zunaj ne dosežejo.
Industrijske carine so se v marsičem zvišale, a Szell je razložil, da se je to zgodilo le pri takih predmetih, ki jih konzumirajo premožnejši sloji. •
Sedaj pa si oglejmo, koliko je na tem resnice. Carina na pšenico se je zvišala od 3 K 50 h. na 7 K, na ječmen od 1 K 70 h. na 4 K, na oves od 1 K 79 h. na 6 K, na ko ruzo od 1 K 19 h. na 4 K, na moko od 8 K 93 h. na 15 K. To so tedaj predmeti, ki jih konzumirajo le boljši sloji. In vse te predmete ima
Ogrska za izvoz, dočim jih mora Avstrija uvažati. Ali je potem kdo premagan? Podobno je glede prometa z živino! Za izvoz ogrskih pi tanih svinj se je določilo 260 do 270 takih klavnic, ki smejo ogrske svinje tudi takrat direktno izvažati, ako je dotični kraj okužen. Za Av strijo ni takih prednosti. Szellova poročila so končno zadovoljila celo Kossuthovo stranko.
Tako imamo zopet za 10 let urejeno državo, a splošna sodba je, da je to zadnja nagodba.
Spravne konference razbite.
Včeraj popoldne so se sestali nemški in češki udeležniki spravnih konferenc. V imenu Čehov je podal izjavo posl. Paca k, da se češki poslanci ne morejo pogajati na podlagi vladne predloge, ker stoje na stališču, da sta oba deželna jezika v celi deželi popolnoma enakopravna. — V imenu Nemcev je izjavil poslanec Eppinger, da se vsled češke izjave odtegnejo nadaljnemu posvetovanju. Zaman je posredoval ministrski predsednik, in ko je videl, da .je vse zaman, se je molče priklonil in spravna konferenca je bila odpuščena. Nemci bodo seveda sedaj gonili staro pesem, da so spravno akcijo Čehi razbili, dasi vendar ni mogoče od Čehov zahtevati, da bi popustili načelo popolne enakopravnosti. To uvidi najbrže tudi vlada, ker se ni dr. Korber prav nič dotaknil te točke. Ako bi se pogajanja tudi še obnovila, na podlagi vladne predloge se to več ne zgodi. Zgoditi pa se mora nekaj v tem vprašanju prav kmalu.
Domače in razne novice.
— Poglavje — o bisagi.
Slavnemu uredništvu »Rodoljuba« v Ljubljani. — V smislu § 19. tisk. zak. zahtevam, da sprejmete sledeči uradni popravek, glede na dnevno vest v 23. štev. Vašega lista: Ni res, da se dolinski duhovniki kakor živ Shvlock niso hoteli odreči beri in da so krutega srca zahtevali, da morajo Ricmanjci, revni ljudje, dajati dvojno bero, domačemu duhovniku in še tujim; res pa je, da že 2 leti, od 1. jan. 1900. — 4. dec. 1902. ni bilo bere od dolinske duhovščine, in res je, da so podpisani in pred njim trije kaplani predlagali, naj se dohodek v naturalijah od kaplanij izloči iz fasije. Ni res, da so se dolinski duhovniki upirali ustanovitvi samostojne fare v Ricmanjih, in ni res, da so pri vladi iskali pomoči in da jim je vlada dala žandarje na pomoč, da bi iz revnega ljudstva izprešali bero; res pa je, da dolinski duhovniki radi ustanovitve samostojne fare v Ricmanjih niti vprašani niso bili in res, da so se Ricmanci sami po svojih zastopnikih c. kr. okraj, glavarju in c. kr. namest. svetniku v Kopru g. Schaffenhauerju odpovedali ponujeni fari od c. kr. minister stva z dne 3. sept. 1900. št. 24606, in res je, da sedanja dolinska duhovščina ni nikdar zahtevala žandarmerije za bero in tudi ji ni bilo ne ustmeno ne pismeno od kake oblasti naznanjeno, da ji je na ponudbo. — Dolina pri Trstu, dne 4. dec. 1902. — Jos. Zupan, župnik.
— Pod Šusteršičevo komando. Poslanci dr. Ferjančič in tovariši so v prvi letošnji seji poslanske zbornice vložili jako umestno interpelaoijo glede zadnjih sodnih imenovanj v okrožju graškega nad-sodišča. To interpelacijo, ki jo priobčimo v prihodnji številki, so podpisali posl.: dr. Ferjančič, P e r i ć, dr. K o s, Plantan, GabršČek, Roman-czuk, dr. Korol, B. Jaworski, dr. Tavčar, Vujatović, dr.Kve kvić, dr. Brzorad, Formanek, Biankini,dr. Heller,Heimrich, dr. Lang in vitez Berks. Kakor razvidno, manj kata na tej interpelaciji podpisa slovenskih poslancev dr. P1 o j a in Robiča, dasi se dr. Ferjančičeva interpelacija živo tiče tudi štajerskih Slovencev. Dejstvo, da dr. Ploj in Robič te interpelacije nista podpisala, ima svojo zgodovino. Interpelacija se je predložila v podpis tudi dr. Ploju in Robiču, a podpisala je nista. P1 o j jo je dal R o b i č u, in ta je izjavil, da mora prej klub, to je Šusteršičev klub, vprašati, če je zadovoljen, da Robič in Ploj interpelacijo podpišeta in pristavil je Robič: mi smo pod načelništvom, Vi ste prosti. Umevno je ob sebi, da napredni po slanci ne trpe, da bi se njihove interpelacije predlagale dr. Šusteršiču v cenzuro in s tem nekako apeliralo, če on članom svojega kluba milostno dovoli podpisati kako interpelacijo ali ne. Ako je članom Šusteršičevega kluba prav, da jih ima njihov načelnik pod komando kakor nedorasle paglavce, je to njihova stvar. Sicer je jako smešno gledati na pr. starega Robiča, kako pleše po Šusteršičevem taktu ali — vsak naj po svoji fagoni postane izveličan. Konstatujemo pa, da sta navzoča Hrvata, Peric in Bi a n k i n i, interpelacijo radovoljno podpisala, čeprav sta tudi člana Šusteršičevega kluba, druge podpise pa so dali Mladočehi in Malorusi brez vsakega ugovora. Tako se bodo tudi v bodoče interpelacije podpisavale in vlagale — brez apela na milost dr. Žlindre.
— Bankerot katoliške zadruge- Občni zbor kmetijskega društva v Cerkljah, oziroma sirarne in mlekarne, se je vršil dne 22. decembra 1902. K istemu je bil odposlan tudi revizor gospodarske zveze S e 1 i š k a r. Šlo se je za razpust društva. Posebno rada bi bila to dosegla Seliškar in pa kapelan Kos; ker ima »Gospodarska zveza« terjati pri sirarni in mlekarni 1600 kron, hranilnica cerkljanska pa 2400 kron. Pred zborovanjem je Seliškar sam konferiral s predsednikom in ni hotel pustiti nikogar v sobo. Pripravljal je Podjeda, naj prevzame dolg nase. Kmalu nato je poklical odbornike in jih nagovarjal, naj prevzamejo skupno ves dolg. A odborniki so se branili in istotako tudi člani sami. Ob 3. uri se je pričelo zborovanje. Seliškar je zborovalcem omenil, da je samo 1500 K dolga, a o drugem dolgu je molčal, ker je pripravil Podjeda do tega, da se je zavezal plačati »Gospodarsko zvezo«. S tem je mislil, da se bodo člani radovoljno odzvali in pokrili primanjkljaj. V prvi vrsti je torej Seliškar kot zastopnik upnice »Gospodarske zveze« gledal, da je ista bila za
svojo terjatev pokrita. Seveda, Bog si je v prvo sam sebi brado ustvaril in tako si je tudi »Gospodarska zveza« v prvi vrsti zagotovila za svojo terjatev. Kapelan Kos se je strinjal tudi ž njim, ga podpiral ter navzočim grozil in jih prosil, naj se udajo in prevzamejo radovoljno dolg v plačilo. Gospod Eržen, ki je zastopal stranke, pa v to ni dovolil, ker je videl, kako velike nerodnosti so se godile. Podjed je vsako leto ob sklepu letnih računov izkazal prebitek. Toda tekom enega leta, v katerem se ni kupilo niti kapljice mleka, prodalo pa ves sir, je pa kar naenkrat nastalo dolga 3800 K. G. Eržen je zahteval pojasnila in pa tudi, kako in na kateri podlagi je »Gospodarska zveza« po svojih revizorjih mogla napravljati letne bilance, ker ni bilo nikakih računov. A kunštni Seliškar je odgovoril, da mu je kunštni Podjed prinesel podatke na malem listku in na podlagi teh podatkov sestavila se je falsificirana bilanca. Kako se more bilance napravljati, ne da bi se pregledali računi, je vsakemu neumevno. In na ta način je izkazal Podjed vsako leto prebitek. Zadnje leto pa, ko je začelo vreti in je bilo treba priti ljudem z natančnimi računi, našel je takoj Seliškar napake in prišel takoj na nered, kakršnega morda ni najti nikjer. Računov o prodanem siru ni nikjer. Podjed je odgovoren, da se je pač zapisovalo na posamezne pole papirja, ki pa so se izgubile. — Na to je tudi gospod Eržen zahteval, naj se »Gospodarska zveza« poravna in naj vsaj ona odpusti polovico, ker je dobila 15.000 K podpore. A Seliškar je odgovoril, da ima »Gospodarska zveza« to podporo porabiti za druge potrebne stvari. Ker se ni moglo priti do sporazumljenja, je gospod Eržen nadalje zahteval, da se napove konkurz in potem se bode že z upnico »Gospodarsko zvezo« tudi poravnalo. Seliškar pa je po vsi sili hotel občni zbor dokončati, a najti ni mogel zapisnikarja in niti overovateljev zapisnika. Tako je sam uvidel, da mu ne preostaja druzega, kakor da se uda.
— Triodstotno poštenje. Popravkarsko društvo je ravnokar podalo poročilo o svojem »delovanju«. Razposlalo je 2305 obvestil o »liberalnih napadih na čast« duhovnikov in 500 obvestil lajikom na Kranjskem; poleg tega še večje število podobnih obvestil duhovnikom na Štajerskem, Koroškem, Primorskem, Istri in drugod. Popravkov je bilo »liberalnim« listom poslanih 98, od katerih dobra tretjina  ni bilo vsprejetih. »Slovenec« pravi, da tako številno delovanje društva kaže o propalosti liberalcev.  Mi se pa drznemo trditi, da kažejo vse kaj druzega, da na ves glas pričajo o moralni propalosti — klerikalcev in duhovščine. 3000krat so naši »liberalni« listi jih napadli, pa le v 98 slučajih so imeli klerikalci korajžo nastopiti proti našim »napadom« na njihovo »čast«. In kdor ve, kaj vse in kako se popravlja s § 19., mu bo tudi jasno, koliko je bilo vrednih teh 98 popravkov. V 2900 slučajih pa se niso upali niti protestirati, kamo šele nas tožiti, v kar smo jih dostikrat naravnost pozivali, kakor na primer
Lukeoa iz šenklavškega farovža. Kako pa naj protestirajo ali tožijo, ako smo pisali resnico!? In da smo pisali resnico, nam kažejo navedene številke!
— Dogodki v Ricmanjih.
Predvčerajšnjim so imele Ricmanje zopet odlične goste. Došli so zjutraj po 7. uri, nepričakovano. Za rano predvčerajšnjim, predno je napočil dan, je kakih 70 orožnikov obkolilo ricmanjsko vas* Kmalo potem je prišel v vas gospod okrajni glavar iz Kopra, namest-ništveni svetnik Schaffenhauer« Neys z okrajnim komisarjem Gasserjem, s slugo okrajnega glavarstva in kovačem ključavničarjem, ki je imel seboj polno torbo žabnic in vetrihov. Popred že pa je prišel tjakaj tudi gospod župan iz Doli ne z občinskim slugo. Med tem je prišel v vas tudi del orožnikov. Komisija se je podala v sprem stvu orožnikov najprej v farovž. Kmalu na to je šla komisija iskat ključe cerkve, katere hrani vaški na čelnik. Ta pa ni hotel izročiti ključev, pač pa jih je kazal komi siji, držeč jih v roki. Na to je ključavničar z vetrihi zaprl cerkev. Na vseh pet vrat cerkve in obeh zvonikov je stavil angleške žab niče, na kar je sluga okrajnega glavarstva zapečatil vseh pet vrat z uradnim pečatom. Na to se je komisija podala k pet minut oddaljeni podružnici v Logu, kjer je tudi zaprla in zapečatila vrata. Tako ni bilo predvčerajšnjim v Ricmanjih nikakega zvonenja — kakor na veliki petek. Na to je okr. glavar postavil več orožnikov, ki straži jo cerkev. Istotako stojita dva orožnika pri cerkvi v Logu. V isti čas so tudi nabili na zidove opomin, naj se nikdo ne dotika pečatov. Na to je slavna komisija odšla v Boršt na obed v znano zatočišče tržaških reformatorjev, in pustivši v Ricmanjih oddelek orožnikov. Ključe žabnic je baje vzel seboj g. okrajni glavar. V mestu je bil konsigniran III. bataljon pešpolka št. 97. Kakor vedno dosedaj se je ljudstvo vedlo uzorno in ni dalo ni najmanjega povoda, ki bi opravičil tak velikanski aparat. G. kr. uradniki in organi niso postopali iz lastne inicijative, ampak na zahtevanje škofijskega ordinarijata v Trstu. To dokazuje uradni ukaz, ki ga je namestništveni svetovalec Sohaffen-heuer-Neys osebno uročil gosp. dru. PoŽarju, katerega je bil našel v postelji radi telesne indispozicije. Ta Ukaz se glasi tako-le: »N°. 13/Pr. PreČ. gospodu dru. Antonu Požar kaplan-u — Ricmanje. Ker niste 2*dostili naročilu preč. škofijskega 0rdinarijata v Trstu, s katerim se ^am je ukazalo predajo cerkev Ricmanje in Log in kaplanijskega urada jn poslopja v Ricmanjih, obrnil se Jo preč. škofijski ordinarijat n a c. kr. namestništvovTrstu 2 Zahtevo, da se postopa proti ^am v smislu § 27.postaveod 7- maja 1874 drž. zak. štev. 50.
kr. namestništvo mi je izročilo s Bvojim odlokom od 16. t. m. št. 160/Pr. to zahtevo za nadaljne uradovanje. pkažem Vam torej, da mi takoj Uročite obe goriomenjeni cerkvi (Ricmanje in Log) in kaplanijski urad; v nasprotnem slučaju bodem t a-
koj prisilno izpeljal. Obenem naročam Vam, da v teku treh (3) dni od danes naprej izpraznite kaplanijsko stanovanje, ker drugače bodem tudi izpraznitev prisilno izvršil. Proti temu odloku je Vam prost utok, k i pa nima odložive moči nac. kr. namestništvo v dobi 14 dni potom c. kr. glavarstva v Kopru. — C. kr. okrajno glavarstvo. — Koper, 18. ja-nuvarja 1903. C. kr. nam. svetovalec L. S. Schaffenhauer 1. r« — Ko je g. dr. Požar prečital ta ukaz, je izjavil, da on ne more izročiti cerkva, ker se iste ne nahajajo v njegovi oblasti.Cerk ve nega premoženja da ni imel nikdar v opravlja nju, ga tudi ne more izročiti! Ka-p e l a n i j a k i urad pa je pripravljen takoj predati. Seliti se je začel že minoli teden iz stanovanja in bo skušal, da tudi v tem zadovolji ukazu. Cerkev v Ricmanjih stražijo ponoči in podnevu štirje orožniki, ono v Logu pa dva.
—- Klerikalni liberalci, ali kaj ? V Novem mestu — kjer za domače reveže skrbi županstvo samo, in sicer v popolnoma zadostni meri
— in mi smo tega mnenja, da reši tev te zadeve po županstvu je edino pravilna — se je pred kratkim ustanovilo društvo dam z naslovom »Dru štvo sv. Vincencija«. Namen tega društva je nabirati razun mesečne članarine tudi drugih prispevkov in podpor in iz teh dohodkov podpirati domače reveže. Namen je torej jako lep in vsa čast potrudljivim p. n. damam. Samo eno nam ne gre prav v glavo, t. j. kaj ima pri tem, vse hvale vrednem delovanju opraviti sv. Vin-cencij in celo — katoliška podlaga
— katera je vendar bolj pripravna nabirati od revežev denar (sv. pe terski krajcar itd.), ne pa jim ga dajati. Kar nas pa je kar osupnilo, je neverjetna istina, da za člane te klerikalne družbe so pristopile dame odličnih liberalcev — da, celo stebrov naše stranke. Kaj bomo svojim in narodovim sovražnikom še orožje v roke dajali? Kaj vendar delamo? Da bomo torej vedeli, ali imamo tam res zanesljive in tudi v srcu in prepričanju — ne pa samo na jeziku poštene pristaše, prosimo lepo pojas nenja. Z barvo na dan, to nam je ljubše, kakor da bi imeli opraviti z jagnjeti v volčji koži — ali pa z jagnjeti v pravem smislu besede.
— Zveza mlekarskih zadrug. Osnovni občni zbor zveze kranjskih mlekarskih zadrug se je vršil v Logatcu včeraj dne 18. t. m. Udeležba je bila z ozirom na število mlekarn ogromna. Zastopane so bile skoro vse notranjske mlekarne in nekaj gorenjskih in dolenjskih, kakor tudi posamezni interesenti in podpi-ratelji mlekarstva. V tri ure trajajoči seji se je stavilo veliko važnih predlogov. Zveza začne v kratkem delovati. V odbor so izvoljeni gg.: Fran M a j d i č (Logatec) načelnikom, Josip T ur k (Logatec) namestnikom Drugi odborniki so gg.: Josip Bole na Reki, Alojzij Domicelj ml. v Zagorju, Ivan Leskovec v Št. Vidu (Dolenjsko), Miha Čepirlo na Kalu (Notranjsko),Franc KuncvRovtah pri Logatcu. Namestniki so gg.: *Alojzij Krajo v Grahovem, Fran Ar k o v Postojini, Janko Toman v Moravčah, Ivan Lampe na Črnem vrhu, Pavel Bole v Kočah. V raz-
sodišču so gg.: Anton Degleria v Logatcu, Gustav Pire ravnatelj kmetijske družbe, Mak so Domicelj na Rakeku, Ivan Urbančič v Trnovem in Matija Monetti, postajenačelnik v Logatou. Zveza ima svoj sedež v Logatcu. Natančneje poročilo sledi.
— Na Rečici v savinsjci dolini se bo letos zopet vršil mi-sijon, čeprav še od zadnjega ni preteklo več ko 6 let. Misijoni so sploh nepotrebni, da celo zelo škodljivi in pač nikakor ni potrebno, v enem kraju tako pogosto ljudstvo begati in izže-mati. Na Rečici je misjon le v enem oziru potreben in to za tri hiše, namreč za kaplanijo, farovž in kon-zum; tam namreč precej smrdi. Želimo, da bi tem hišam prinesel sv. misjon obilo božjega blagoslova.
— Dogodki v tržaški škofiji. „Naša Sloga" prinaša uvoden članek, v katerem potrja, da je škof krški v svojem diecezanskem listu že prijavil duhovščini, da je kongregacija za obrede v Rimu v jedni seji meseca novembra odobrila, kar je bila v litur-gičnem pogledu leta 1901 sklenila die-cezanska sinoda v Krku. V tem članku izvaja: Ako bi v Rimu bolje poznali naše odnošaje in našo prošlost, bi tudi — to je gotovo — bolje sodili o nas in bi nas ne obdarjali z izvestnimi ob-strukcijami, ki — zgrajene bolj ali manje na nepoznanju okolnosti in razmer — zapirajo vrata našemu jeziku v cerkvi, kar bi se moglo dogoditi tudi v mnogih cerkvah tržaške škofije, kakor se je bilo dogodilo, vsaj deloma, v krški škofiji, a v poreŠki vsled samovolje italijanskih duhovnikov in ob znanju Škofa Flappa popolnoma — osobito, ako bo presv. Nagi poslušal svete in navodila poznanega jezuita, ki utegne pač znati, kako stoje stvari v Rimu, ki pa nikakor ne more vedeti, kako je sedaj, a še manj, kako je bilo pri nas pred desetimi leti. Da se stvar vsaj do neke mere upoti, svetovali bi mu, naj prečita, kar piše v njegovem jeziku neki učenjak o sličnem vprašanju v „Linzer-Quartal-sehrift" leta 1888. stran 505, pa bo bolje sodil o naših stvareh in se prepričal, da starosiovenski liturgični jezik ni delo dvojice ali trojice agitatorjev, ampak od vekov rabljeno pravo istrskih Hrvatov in Slovencev, če tudi so se tekom časov utihotapile kake zlorabe, ne po krivdi naroda, ampak po nemarnosti nekaterih, nam malo prijaznih duhovnikov in kolikor toliko po brezbrižnosti cerkvenih poglavarjev, ki niso za časa skrbeli za potrebne knjige. Zlorabe naj se odstranijo, temu se ne protivimo, ali ne tako, da se nam jemlje naše pravo, kakor se je to zgodilo v poreŠki škofiji, kjer pa, nadejamo se, ni še zadnja rečena s kompetentnega mesta.
— Dvakrat Stallnerja volil. Anton Schmidt, mašinist pri južni železnici v Celju, bil je po pomoti dvakrat vpisan v volilni imenik mesta celjskega za volitev v deželni zbor. Akoravno sme vsak volilec voliti v deželni zbor samo enkrat, porabil je Anton Schmidt to pomoto ter je prišel dvakrat volit. — Prvo-krat je volil kot železničar koj v začetku, proti koncu volitve prišel je pa še drugokrat. Ker narodna stranka Celjane pozna, bila je oprezna in tako je gosp. Jošt, revizor »Zveze slovenskih posojilnic«, takoj protesti-
ral, češ, da je že enkrat volil. —• Dr. Schurbi vprašal je vsled tega Schmidta, ali je res že volil, na kar je pa ta kot pošten celjski Nemec odločno rekel, da ne, ter je potem še enkrat volil Stallnerja. — Potem se je bahal po gostilnah, da je on največji Celjan, kajti on edini je dvakrat Stallnerja volil. Pa to veselje ni trajalo dolgo, prišla je namreč ovadba in Anton Schmidt moral je pred sodnijo. — Gosp. dr. Schurbi je pri dotični obravnavi v soboto dne 17. t. m. sicer trdil z vso odločnostjo, da on ni vprašal Schmidta, ali je že volil, da tega vprašanja sploh nikdo ni stavil in da torej tudi ni Schmidt zanikal. — Pa ker so priče gg. Jošt in Terček in tudi sodni adjunkt dr. Hradetzkv vse to potrdili, izreklo jo okrožno sodišče, da je Schmidt zvijačno ravnal in se zakrivil volilne sleparije ter ga obsodilo na 24 ur strogega zapora. Heil!
— Bivšo ljubimko umoril.
Iz Opatije se nam poroča: 591etni bivši mornar Ivan Lade v Poljanah pri Ve-princu je imel pred 15 leti ljubavno razmerje z neko Marijo Lade iz iste vasi. Posledica tega razmerja je bil otrok, za katerega se pa Lade ni nikdar brigal. Lade je potem pretrgal to znanje in se oženil z neko drugo žensko. Končno je Marija Lade svojega ljubimca tožila in je bil isti obsojen da ji mora za otroka plačati 214 K. Lade je bil iz sebe in se rotil, da se bivše ljubimke že znebi. Res jo je pred nekaj časom zasačil in jo toliko časa kamenjal, da jo je ubil. Mrtvo ljubimko je potem pokopal pod velikim kupom kamenja. Slučaj je nanesel, da so sedaj našli truplo, na kar je bil Lade aretiran.
— Križ zlomil. Mesarski pomočnik Ivan Ule, 35 let star, iz Litije, si je v Trbovljah pri vzdigovanju zaklanega vola zlomil križ. Pripeljali so ga v dež. bolnico, a bo zelo težko okreval.
— Zaprli so postopača in nevarnega tata Jožefa FlorjanČiča, vulgo Sitarja iz Perovega, občina Grosuplje, kateri je na sumu, de je 30. decembra 1. 1. v Škofeljci pri Zabukov-čevi hiši ustrelil skozi okno na po-sestnico Frančiško Tomažičevo in jo smrtnonevamo ranil.
— Samomori v Ljubljani.
Leta 1902. je bilo v Ljubljani 9 samomorov, in sicer se je 5 oseb ustrelilo, 2 osebi sta skočili v vodo in utonili, ena se je zastrupila in ena se je obesila.
* Stroški za potovanje grofa Lambsdorfa. Bolgarski listi so izvedeli iz Petrograda, koliko se je potrosilo za zadnje potovanje ruskega ministra.
Železniški stroški   .   . 12.000 frankov
Za vozove in napitnine   5.000 „
Za bankete je plačal
grof ...... 78.000 „
Darov je dal ... . 22.000 „ in sicer: na dunajskem dvoru 10.500 „ v Sredcu .... 2.500 „ v Belemgradu . . 2.200 „ v drugih mestih .   . 10.000 „
Spominskih darov  .   . 20.000 „
Grof sam za se in za svoje spremstvo je potrosil.....17.000 „
Tako da je plačal grof Lambsdorf za
svoje okrožno potovanje svotico kakih
147.000 frankov.
' Plače članov berolin-skega magistrata. Nadžupan Kirschner dobiva na leto 30.000 mark, župan dr. Reicke 18.000 mark, mestni svetnik in tajni vladni svetnik Maass 15.000 mark. Po 12.000 mark dva mestna svetnika, dva stavbna svetnika in dva Šolska svetnika. Mestni fizik dobiva 11.000 mark. Po 9500 mark nadaljnih pet mestnih svetnikov in drugi fizik. Stavbna svetnika še dobivata vrhutega po 1500 mark za — voznine.
* Krivoprisežnik. Župnik v Galamtru v Zgornji Italiji, don Pičci ni, je bil minoli teden pri porotnem sodižču v Alessandriji obsojen na 6 mesecev ječe in 300 frankov globe, ker je pri neki pravdi po krivem prisegel.
* Srebrno dete. Poštni kontrolor v Briesenu (Hes9ensko-Darm-stadt) je obhajal te dni prav poseben jubilej. Rodil se mu je petindvajseti otrok.
* Kako Irci zborujejo. An
gleška vlada je prepovedala Ircem vsako javno zborovanje. Na novega leta dan pa so si prebivalci v Mo-niva v k 1 j u b strogi prepovedi privoščili dva shoda. Policiji se je namreč naznanilo, da se vrši par mil od mesta javni shod. Vseh 120 policajev je zasedlo bicikle in vozove ter so drvili shod razgnat. Zborovalci pa so bili na to pripravljeni ter so imeli vsi konje seboj. Ko so se policaji približali, pcskakali so na konje ter zbežali Črez hribe, koder jim niso mogli zasledovalci slediti na kolesih, niti na vozovih, temuč so morali so-pihati peš. Med tem časom so zborovalci onstran hriba nadaljevali shod, a ko je policija po večurni brezuspešni gonji se vrnila v mesto, je zvedela žalostno vest, da se je med tem časom v mestu vršil glavni shod.
* Plemenitaši in cerkev.
Tud iv katoliški cerkvi imajo plemenitaši vedno prednost in predpravice. Sedaj je izpraznjeno mesto škofa v Kraljevem Gradcu. Ta škofija je popolnoma češka. Skof pa ne postane kak Čeh, kak ugleden, učen in zaslužen duhovnik, ki je po izkušnjah in po letih zmožen za vodstvo škofije, nego 36 let stari češkega jezika nezmožni princ Hohenlohe, sedaj kanonik v Olomucu!
* Koliko je Slovanov ? L.
Niederle piše v „Slov. Prehledu", da je Slovanov 137—138 mil. in sicer Rusov 95,165.025, Poljakov 18,764.353, Cehov 8,639.347, Lužičanov 108.884, Slovencev 1,252.780, Srbov in Hrvatov 8,107.131, Bolgarov 4,850.000. Vseh Nemcev je baje 84,793.000.
* Užaljeno jezero. Blizu saksonskih toplic Elster je nekaj večja mlaka, ki so jo idealni kopališčniki krstili v „Lujizino jezero". A sedaj, koje princesinja ostavila svoje Saksonce, so se občinski mogotci v Elstru sestali ter sklenili, da se mora jezero prekrstiti. Kaj pa, če se princezinja vrne?
* Vzrok vstaje v Maroku.
Kdo bi si bil mislil, da je tudi tukaj vmes ženska. Cherchez le femme! Sultan Abdul-Aziz v Maroku se'je strastno zaljubil v hčer angleškega vojnega nadzornika Mac Leana. Lepa deklica pa je tudi po tem, da zavrti glavo vsakemu možu! Njena temna polt, združena iz angleške in arabske mešanice, je naravnost očarajoča. In ko se je tako pri-podila na svojem belcu mimo sultanove palače, je staremu grešniku zatrepetalo srce. Začel se ji je laskati, a krasotica je ostala hladna. To je sultana še bolj razvnelo. Da bi se dopadel lepi Angležinji, začel se je oblačiti po evropejski šegi. To je bilo ministrom odveč. Zo-perstavili so se angleškemu vplivu. NaroČili so celo za sultanov harem neko krasno Francozinjo in ravnotako zapeljivo Spanjolko, da bi pozabil pri njima sultan Angležinje. Toda vse zastonj, zaljubljeni sultan je norel dalje, kupil si
je celo bicikel in avtomobil, da omehča trdo srce svojega ideala. To se mu ni posrečilo, pač pa je provzročil vstajo zoper sebe in svojo „nevernost."
Loterijske srećke.
Brao, 21. januvarja.      74, 18, 68, 27, 53. Dunaj, 17. januvarja. Trat, 10. januvarja. ttr&deo, 17. januvarja Prag:*, 14 januvarja. Lino, 10 januvarja.
31, 87, 81. 64, 26 83, 39, 75, 41, 14. 74, 33, 46, 24, 34 51, 49, 14, 28, 85. 71, 43, 44. 19, 67.
Tržne cene v Ljubljani.
Gov. meso I. kg
* - n. „ „   , ni. „
Telečje„. ... Prašičje m. sv. fl
» Pr-» KoStrun.meso „
Maslo.....„
Surovo maslo„ Mast prašičja,, Slanina sveža „ prek. „
Salo.....»
Jajce......
Mleko, liter . . Smetana si. lit. „    kisla „
Med.....kg
Piščanec. . . .
Golob.....
Raca......
Zajec......
K| h
130 1 10
i|-
150
1160 2
-90
2,60 2!40j l|80; 170 1:80 140|
liol
18 80
-J80 1!20| 1140 -50
K i h
. a pšenic. 100 kg \o koruzna „ „ fš ajdova „  „ 1 Fižol, liter . . . Grah,    „ ... Leča,    „ ... Kaša,   „ ... Ričet,   „ ... Pšenica 100 kg Rž....  „ „ [Ječmen.  „ „ Oves ... „ Ajda . .   „ „ Proso, bel. „ „ .. nav. „ „ Koruza.  „ „ Krompir „ „ [Drva, trda m* meh. „ Seno . . 100 kg Slama .  „ „ [Stelja. .  n „
2740 19 35
20 40 25 20
40
BO 40 (50
80 60 7lb0 560
7;eo
7-
hm ht
kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma
Ludovik Businaro
v Ljubljani, Hilšarjeve ulice št. 10. mg** Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo.
- I
Povsod po Slovenskem
in še čez mejo razširja se od dne do dne poraba prave in najboljše
\m primesi
v prid družbe sv. Cirila in Metoda
IZ
L jugoslov. tovarne za '. kavine surogate
v Ljubljani.  ■ »
Zahtevajte jo povsod!!
,ŠKRAT'
najcenejši slovenski šaljivi list izhaja v Trstu vsako soboto ter prinaša lepe izvirne slike.
Cena za eel« leto It 6*— »     »  1»»> >*«»  » ••—•
Posamezne številke po 10 stot.
IViuloT s
Uprava lista „Škrat" v Trstu.
s
i
0
«
O 0 0 0 0 0 0 0 0
C ■/.-■ O
Red StarLine, Antwerpen
3K&
2. ii o «Šf
v Ameriko.
Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New York in v Philadelphijo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladiji. — Nizke vozne cene. Pojasnila dajejo:
Red Star Line, 20, VViedener GBrtel,
na Dunaju ali (2073—21)
Anton Rebek, konc. agent
v Ljubljani, Kolodvorske ulice 32.
Največje, najhitrejše ter najvarnejše vrste velikanskih par-nikov, ki vozijo
v Ameriko.
Hamburg-New York le G dni.
Vozne karte po najnižjih cenah za veo razrede prodaja ter daje pojasnila točno in brezplačno oblastveno potrjena
agrentiu*a
Hamburg-Amertške linije
Ljubljana Dunajska cesta si. 31
od južnega kolodvora tako] na desno.
Odvetnik
dr. Vladimir Ravi
ima svojo pisarno
v Ljubljani, Sodnijske ulice štev. 5
v novi Čudno vi hiši nasproti sodnijskemu
poslopju.
Stanje tirani« vlog: Rezervni zaklad:
17 milijonov kron.   nad 400.000 kron.
Preobleke.
Popravila.
ft
m
5 i
« « * a
0
m » » «
« «
na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoln dne in jih obrestnje po 4°/o ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitaln. Rentni davek od vložnih obresti placnje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračnnila vlagateljem.
> Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervat; nega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem s«; svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo, ase Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, ' da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja so na zemljišča po 4:;/,0;o na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 12 posojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/» izposojenega kapitala. (89-1)
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 41/a°/o do 5°/0.
Odgovorni urednik Valentin Kopitar.
Lastnina in tisek »Narodne Tiskarne« t Ljubljani.
60