nnRDDm gospodar
GLASILO ZADRUŽOE ZÜEZE V LJUBLJHfll.
mc
Člani „Zadružne zvesse“ dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po štiri krone na leto, za pol leta dve kroni, za četrt leta eno krono; za člane zvezinih zadrug po tri krone na leto. —’ Posa-mezne številke 20 vin.

:: Telefon štev. 21G. ::
C. kr. poštne hran. št. 64.846 Kr. carsko „ „	,. 15.649
A"...."A
Izhaja 10. in 25. vsakega meseca. —
Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne vračajo. — Cena inseratom po 30 vinarjev od enostopne petit-vrste, za večkratno inseracijo po dogovoru.
Vsebina:	Kako je v posameznih državah razširjeno kmetijsko zadružništvo? Vzgoja krone iz cepljencev v precep. Hrana
ili krma. Bolezni naše perutnine. Zadružni pregled. Gospodarske drobtine. Vabila na občne zbore. Bilance.
Kako je v posameznih državah razširjeno kmetijsko zadružništvo.
Na Danskem so se primerno naravnim in kmetijskim razmeram dežele najbolj razširile mlekarske zadruge. Leta 1910 je število teh zadrug poskočilo na 1064; skupno so predelale 2910 milijonov litrov mleka in napravile za približno 200 milijonov danskih kron*) sirovega masla. Kako zelo so mali in srednji kmetje udeleženi pri mlekarskih zadrugah, sledi iz tega, da je od vseh gospodarstev do 60 ha površine nič manj nego 88(l/" priklopljenih mlekarskim zadrugam. Za izvoz sirovega masla so se ustanovile prodajalne zadruge za sirovo maslo, ki so ga leta 1910 prodale za 32 milijonov danskih kron (to je 16 "j,, vsega izvoza sirovega masla). V zvezi s cvetočo prašičerejo na Danskem in vsled ugodnih trgovskih odnošajev do velikega angleškega trga so se močno razširile klavniške zadruge. Leta 1910 je obstajalo 37 takih zadrug, v katerih se je zaklalo 1,396.653 prašičev. Nekaj klavniških zadrug se je združilo in napravilo v Londonu veliko zadrugo za prodajo svinjskega mesa. Dalje obstoji okoli 600 zadrug za prodajo jajee, katerih centrala
*) D.inska krona =* K 1 • 32 avsli. volj.
je v letu 1910 prodala jajee v tujino za 4‘6 milijonov danskih kron. Ker je živinoreja močno razširjena in je vsled tega treba kupovati mnogo umetnih krmil, se je zelo razvil nakup močnih krmil zadružnim potom. Nasprotno pa so hranilnice in posojilnice na Danskem šele v prvih povojih. Pripomniti je tudi še, da so se na Danskem prav zelo razširila konsumna društva za nakup živil in drugih osebnih potrebščin.
Na Švedskem zavzemajo med kmetijskimi zadrugami najbolj odlično mesto mlekarske zadruge. Njih število cenijo na približno 500, število članov na 54.000 in njih produkcijo na 51 milijonov kron. Za skupen nakup kmetijskih potrebščin obstoji kakili 800 krajevnih nakupovalnih društev in te zopet v osrednjo zvezo, ki se imenuje državna zveza švcdskili kmetijskih zadrug. Dalje obstoji nad 200 zadrug za prodajo jajce, okoli 1000 živinorejskih zadrug, 100 žrebčarskih zadrug in 4 klavniške zadruge.
Na Norveškem stoje mlekarske zadruge tudi na prvem mestu; vseh skupaj je kakih 700. Leta 1910 so predelale 200 milijonov litrov mleka v sirovo maslo in sir, dočim so posneto mleko dajale po največ članom nazaj.
162 —
Y	novejšem času so začeli po goratih delih dežele ustanavljati mlekarne s polnim obratom. Dalje je omeniti več sto krajevnih nakupovalnih društev za kmetijske potrebščine, zadruge za izvoz sirovega masla in prodajo ja-jec, klavniške zadruge, zadruge za vnovčevanje šote in strojne zadruge. Kakor na Danskem so se tudi tukaj konsumna društva v ožjem smislu besede močno razširila med kmeti. Pred vsem pa manjka, tako na Norveškem kakor tudi na Švedskem, kmetjskih hranilnic in posojilnic. Y nekem obsegu jih nadomeščajo javne hranilnice. Vendar je v novejšem času opažati neko gibanje za ustanovitev zadružne kreditne organizacije.
Na Puškem so se kreditne zadruge že znatno razširile. Koncem avgusta 'eta 1911 je znašalo njih število 5033, katerim je treba pridružiti kot male kreditne zavode še 2307 hranilnih in posojilnih blagajn, 5706 kmetijskih občinskih kreditnih zavodov in 92 kreditnih blagajn zemstev. Izmed vseh teh zavodov jih je po podatkih profesorja Anciferofa smatrati za prave zadruge le 7486. Druge zadruge so na Ruskem prav malo razširjene. Statistika zaznamuje samo okoli 300 do 400 nakupovalnih in prodajalnih, mlekarskih, strojnih, vinarskih in sadjarskih zadrug. Seveda je treba pripomniti, da se tudij državne, oziroma občinske organizacije bavijo s skupnim nakupom strojev, gnojil in s prodajo kmetijskih pridelkov.
V	izvenevropejski Rusiji so se v novejšem času v zahodni Sibiriji prav krepko in hitro razvile mlekarske zadruge. Dne 1. julija 1911 so jih šteli 1235. Leta 1910 ustanovljena zveza zahodnosibirskih mlekarskih zadrug ima namen dvigniti v tehničnem oziru izdelovanje sirovega masla in skupni izvoz mlekarskih izdelkov zlasti na Angleško in na Nemško. V ta namen je zveza osnovala posredovalnico v Berlinu.
Nenavadno hitro so se kmetijske zadruge razširile na Finskem. Za to gre v prvi vrsti zasluga stvarni in sistematični propagandi družbe „Pelervo“, ki je bila osnovana 1. 1899.
Na podlagi 1. 1901 izdanega zadružnega zakona so se do 1. 1911 osnovale že nič manj nego 2004 vpisane kmetijske zadruge, med njimi 370 mlekarskih, 441 kreditnih, 506 konsumnih in 683 zadrug z različnimi drugimi nameni ter 4 osrednje zadruge. Leta 1910 je 362 mlekarskih zadrug predelalo 270 milijonov litrov mleka in prodalo 11 milijonov kg sirovega masla. 416 kreditnih zadrug je dovolilo tega leta 4‘1 milijon finskih mark*) posojil. Prav močno so se med kmetijskim prebivalstvom razširila konsumna društva, ki se bavijo predvsem s prodajo osebnih potrebščin. Leta 1910 znaša vrednost prodanega blaga pri 512 konsumnih društvih 47 milijonov finskih mark. Skupno nabavo kmetijskih potrebščin oskrbujejo zadružne mlekarne, kreditne zadruge, konsumna in kmetijska društva; vrednost nabavljenega blaga se je leta 1910 cenila na 8 milijonov finskih mark. Med drugimi zadrugami je omeniti 201 strojno zadrugo za mlatev in par, 98 zadrug za pridobivanje šote, dalje več zadružnih žag in mlinov, nekaj zadrug za vnovčevanje jajec, klavniške zadruge in naseljevalne zadruge. Delovanje posameznih krajevnih zadrug podpirajo štiri osrednje zadruge, ki oskrbujejo denarni promet, skupen nakup živil, kmetijskih potrebščin in izvoz sirovega masla.
V Srbiji se je kmetijsko zadružništvo jelo širiti leta 1894 in se je od tedaj vedno stalno razvijalo. Dne 1. januarja 1912 je znašalo število kmetijskih zadrug 981. Najbolj so razširjene hranilnice in posojilnice, katerih je bilo tedaj 638. Primeroma mnogoštevilne so strojne zadruge, katerih je bilo 158, dalje deluje 72 konsumnih društev, 20 prodajalnih zadrug, 16 zakupnih zadrug, 13 mlekarskih zadrug, 6 vinarskih zadrug itd. Kmetijske zadruge v Srbiji so združene v glavni zvezi srbskih kmetijski!) zadrug v Belgradu. Ta zveza je osnovana v obliki akcijske družbe in oskrbuje poleg revizije tudi denarno sporav-
*) Finska marka — K 0-80 avstr. volj.
navo in blagovni promet. V letu 1909 je 536 posojilnic dovolilo 16.456 posojil v znesku 1-6 milijonov dinarjev, 42 konsumnih društev je prodalo blaga za 1 • 3 milijonov dinarjev, 158 strojnih zadrug je nabavilo za skupno uporabo trijerje, sejalne stroje, mlatilnice itd. v vrednosti več stotisoč dinarjev. Mlekarske zadruge so manjša podjetja, vendar pa spravijo svoje produkte primeroma prav dobro v denar; kilogram sirovega masla se plačuje po 3-50 do 4 dinarje. Nekaj zadrug je napravilo manjša skladišča, v katera se spravlja turščica in pšenica. Tudi na polju splošne blaginje je opažati mnogostransko delovanje zadrug, ki imajo že 90 lastnih čitalnic in ljudskih knjižnic.
Na Bulgarskem se je kmetijsko zadružništvo začelo širiti v zadnjih desetih letih. Vsled denarne podpore neke državne banke so se razširile zlasti kmetijske hranilnice in posojilnice, katerih število znaša sedaj kakih 700. Dalje se navaja 70 nabavnih in proda-jalnih zadrug, 9 mlekarskih, 3 vinarske in nekaj drugih prodajalnih in produktivnih zadrug. Do leta 1908 je imela vodstvo zadružništva v rokah imenovana državna banka. Po navodilih te banke so zadruge dovoljevale posojila na daljše obroke, kar je imelo za posledico, da je zadružno gibanje postalo zelo ovirano. Glavna zveza kmetijskili zadrug v Bulgariji je skušala delati proti temu škodljivemu razvoju; vsled tega so nastale diference radi katerih se je del zadrug ločil od glavne zveze in je ustanovil posebno zvezo.
Na Romunskem se kmetijske zadruge ustanavljajo v večjem obsegu od leta 1903 naprej. Tega leta je država za pospeševanje zadružništva ustanovila osrednjo blagajno kot državni zavod. Uspeh delovanja te osrednje blagajne na kmetijsko zadružništvo je bil velik, kajti število kreditnih zadrug se je od 700 v letu 1902 pomnožilo na 2656 dne 1. januarja 1911 in znaša celokupno njihovo obratno premoženje 93,567.883 frankov. Poleg kreditnih zadrug so v Rumuniji velikega pomena
zakupne zadruge. Podobne cilje zasleduje ruralna (kmetska) blagajna, katera parcelira večja posestva in jih prodaja kmetskemu ljudstvu. Poleg žc omenjenih je navesti še 204 nabavne in prodajalne zadruge, 42 zadrug za prodajo jajec, 208 zadrug za izdelovanje opeke, za vnovčevanje lesa itd., ki so pa primeroma manj razvite.
Na Turškem se še ne more govoriti o kaki zadružni organizaciji. Za kreditne potrebe kmetskega ljudstva služi neka državna banka, namreč otomanska kmetijska banka v Carigradu s svojimi 62 podružnicami in 390 krajevnimi uradi. Banka dovoljuje kmetom posojila proti vknjižbi. Koncem januarja 1. 1908 je imela razposojenih 436 milijonov piastrov.*) Vsega skupaj je v 1. 1889—1908 razposodila 1195 milijonov piastrov P58 milijona kmetom. V novejšem času nameravajo naprednejši turški krogi širiti med kmetskim ljudstvom zadružni osebni kredit, mesto dosedanjega hipotečnega.
Na Angleškem se je kmetijsko zadružništvo začelo širiti šele v poslednjih letih. Leta 1900 je bila ustanovljena angleška kmetijska organizacijska družba in leta 1905 se je ustanovila slična družba na Škotskem. Število kmetijskih zadrug na Angleškem in v Walesu je dne 1. januarja 1912 znašalo 464, med njimi 164 nakupovalnih in prodajalnih, 21 mlekarskih, 44 kreditnih, 27 perutninarskih in jajčnih, 194 parcelacijskih in 14 drugačnih zadrug. Leta 1905 je znašal promet nakupovalnih in prodajalnih zadrug že 17'5 milijonov mark. Parcelacijske zadruge so s tem, da prodajajo oziroma dajejo v zakup posestva svojim članom, prevzele važno socijalno nalogo. Za mlekarske zadruge pa tla niso ugodna, ker se mleko prodaja prav lahko sveže. Tudi kreditne zadruge so šele v početku svojega razvoja. Omeniti bi bilo še kakih 1100 zadrug za zavarovanje goveje živine, ki pa niso osnovane v zadružni obliki. Na Škotskem je bilo 1. januarja 1911 šele
*) Piaster = K 0 • 21 avstr. velj.
62 kmetijskih zadrug, med njimi polovica nakupovalnih in prodajalnih zadrug. Veliko bolj se je kmetijsko zadružništvo razširilo na Irskem, kjer se je zadružno gibanje pričelo že pred dvema desetletjema. Sedaj je ondi približo 925 kmetijskih zadrug, med katerimi so najbolj razširjene mlekarske, nakupovalne in kreditne zadruge. Mlekarskih zadrug je bilo 1. 1895 38 z 2214 člani, 1. 1911 pa se je to število pomnožilo na 294 zadrug z 44.4()(i člani. Sirovo maslo irskih zadrug je na angleškem trgu na prav dobrem glasu. Število krajevnih nakupovalnih in prodajalnih zadrug se je v tem času pomnožilo od 6 z 661 člani na 158 z 21.890 člani, dočim sc je vrednost prodanega blaga zvišala v tem času od 105.7 60 na 4,620.000 mark. Promet obeh osrednjih zadrug, ki sta bili ustanovljeni od irske organizacijske družbe, je v 1. 1910 znašal 5,618.120 mark. Poročila o 205 irskih kreditnih zadrugah za 1. 1909 kažejo, da je bilo v njih organizovanih 18.253 oseb; dovoljena in obnovljena posojila so znašala 1,188.520 mark; vrnjena posojila 1,160.480 mark. Stanje vseh posojil je tega leta znašalo 1,180.380 mark, upravni stroški 54.320, čisti dobiček pa 10.400 mark. V angleški Indiji so se v zadnjih osmih letih, odkar je uveden poseben zakon za kreditne zadruge in odkar razvija država živahno propagando in nadzorstvo, zadruge nenavadno hitro razširile. Dne 30. junija 1910 so šteli v tej deželi 3137 kmetijskih in 291 mestnih kreditnih zadrug. V tem številu so zapopadene tudi osrednje zadruge, katerih je bilo 31. Od tega časa naprej pa se je ustanovilo še mnogo novih zadrug, tako da je opravičeno njihovo število sedaj ceniti na 5000 do 6000. Seveda je v državi s 300 milijoni prebivalcev še mnogo prostora za nadaljno razširjanje. Opomniti je še, da obstojiti dve osrednji blagajni in da se trudijo v novejšem času revizije, ki jih sedaj izvršujejo državni uradniki, nadomestiti z revizijami, ki bi jih izvrševale zadružne zveze.
Y Zjedinjenih državah v severni Ameriki je obstojalo po uradni statistiki koncem
1. 1908 okoli 150 zadrug za zavarovanje živine, 4000 nakupovalnih, 1000 prodajalnih, 1800 skladiščnih, 70 produktivnih in 300 drugih zadrug, skupaj približno okroglo 7320 kmetijskih zadrug. Večina teh zadrug je po svoji upravni obliki osnovanih kot akcijske družbe, katere pa skušajo pri nabiranju svojega premoženja in razdeljevanju dobička udejstvovati zadružna načela. Zadružna organizacija obsega skoro vse kmetijske panoge. Najbolj je razširjena zadružna prodaja sadja. V južnoatlan-skih in centralnih državah so velikega pomena zadruge za vnovčevanje zelenjadi. Mlekarske zadruge so se jako močno razširile v državi Minesota, v kateri jih je več sto.
V južni Ameriki so se v Braziliji v zadnjih letih osnovale zlasti zadruge za prodajo kave. V zvezni državi Minas Geraes obstoji sedaj 54 zadrug za pridelovanje kave, ki štejejo nad 6000 članov, imajo svoja skladišča za trgovino s kavo in imajo nastavljene svoje agente v Rio, Santos, Viktoria, Antverpen, Hamburg in Havre. Te zadruge so 1. 1910 prodalo 231.778 vreč kave, dalje večje množine riža, fižola, perutnine, jajec, koruzne moke, pšenične moke, kavčuka itd. Večji del zadrug je pridruženih zadružni zvezi v mestu Cataguaces.
Na Japonskem je zadružništvo že zelo staro. Dobiti je ondi žitna skladišča, ki se že dolgo upravljajo v zadružnem smislu. Namen jim je, da ob slučaju velikega pomanjkanja pomorejo revežem proti obrestim s semeni in žitom za kruh, osobito z rižem. Pod imenom „ko“ ali „muzin“ deluje že mnogo let neka skromna vrsta kreditnih zadrug, katerih člani vplačujejo svoje deleže v obrokih in si morejo denar izposoditi po določeni obrestni meri. Takih kreditnih zadrug obstoji še sedaj v državi mnogo tisoč. Zadružništvo v novejšem smislu besede se je pa začelo razvijati šele na podlagi I. 1900 izdanega zadružnega zakona, ki je sestavljen po nemškem vzorcu. Na podlagi tega zakona je bilo pričetkom 1. 1911 urejenih 7380 zadrug, med njimi 5349 kreditnih zadrug, ki so pa tudi dokaj pečajo s skupnim nakupom,
prodajo in z razposojanjem strojev. Poleg tega je obstajalo 786 posebnih nakupovalnih zadrug, 218 posebnih prodajalnih zadrug, 488 strojnih zadrug in 539 drugačnih zadrug. Ako bi se primerjalo število občin s številom zadrug, bi se takoj uvidelo, kako nenavadno močno se je razširilo zadružništvo na Japonskem. Na Japonskem je namreč 12.391 občin, zadrug pa 7380, tako da ima približno 60"/,, vseh občin po eno zadrugo. Japonske zadruge so združene v osrednji zvezi japonskih zadrug s sedežem v Tokiju, ki izdaja svoj poseben zadružni list.
Vzgoja krone iz cepljencev v precep (razklad).
Dejstvo je, da ima naša Kranjska že precej dobrega sadja, nasprotno pa se ne da ovreči, da nimamo skoraj nič lepo vzgojenih kron. Kjerkoli ogledujem drevesa, povsod vidim ona rogovilasta, na visokih deblih stoječa drevesa z redko in nerodno krono. Največkrat opazim že pri tleh pričetek onih rogovil, ki jih pomologi (sadjerejci) imenujemo „vilice“. Taka drevesa so neokusne vnanjosti in napravljajo vtis na človeka, da so zanemarjena, da, celo grša so nego nekultivirana in divja drevesa v gozdu. Drugič so silno nerodna za obiranje sadja. Hoja po onih dolgih vejah je težavna in nevarna. Zato pa navadno tako drevo površno oberemo, drugo pa otresemo, kar nam napravi občutno škodo. Na trgu ima le obrano sadje svojo vrednost, drugo gre za vinsko sadje. Tretjič pa nas pomologija uči, da taka drevesa slabeje in manj rode radi silne visokosti debla. Videl sem že 5 do 7 metrov visoka debla. Ako pomislimo, da drevje srka hrano po koreninah, jo pošilja po deblu v krono, kjer jo listje nekako prebavlja in to prebavljeno hrano zopet pod lubom pošilja nazaj v veje, deblo in korenine, da se posamezni deli rede ob njih, tedaj razumemo, da je ona dolga pot po previsokem drevesu popolnoma odveč in ovira hitro kroženje soka
po drevesih. S previsokim deblom nalagamo drevesu veliko in nepotrebno delo. Deblo naj bo visoko V80 m, k večjem 2 m. Cernu naj dragoceno hrano porabIjujemo za tvorbo lesa v višjem deblu nego je potrebno?
Med onimi drevesi opazimo tudi mnogo votlih dreves, kar imenujejo ljudje „panj“ ali tudi „duplina“.
V naslednjem članku hočemo razmotri-vati vzroke teh pojavov in se poučiti, kako lahko ustvarimo lepe krone tudi iz takih cepljencev.
Naše ljudstvo je po večini nasprotno dre-vescam, ki so v drevesnici vzgojena in trdijo, da ne rasto itd., tako kakor ona v gozdu ali hribu izkopana. Seveda je ta trditev napačna, ker ali ne znajo ravnati z njimi, ali pa nimajo izkušnje. Zato najrajše izkopljejo kje kak štor, večkrat že 5 do 6 cm v premeru, ga posade na vrtu in cepijo.
In kako cepijo? Z močnim nožem ali celo z dletom prekoljejo prerezano deblo. Ob lubu vtaknejo na vsaki strani po jeden cepič v razklad, zamažejo rano z ilovico, ovijejo to z namočenim mahom in vse skupaj povežejo s trto. Pametni in izkušeni možje zataknejo nekaj vejic za trto, ki štrle čez cepiče. To je hvalevredno. Mnogokrat se namreč večji in težji ptič vsede na cepič in ga s svojo težo odlomi. To se pogosto zgodi na precepljenih, starejših drevesih. Ako so nataknjene vejice v varstvo cepičev trnjeve, nas gotovo obvarujejo takih nezgod.
To imenujemo cepljenje v precep. Ali je dobro? Će je izvršeno pravilno, bi ne imeli nič proti temu. Starih dreves sploh ni mogoče drugače precepiti nego v precep.
Druga pa je, ako ilovica razpoči, da pride do razklane rane zrak in dež. Tedaj pa se rana ne celi in ne zaliva tako, kakor bi želeli. V notranjosti rane se prične razvijati kal bolezni: gnjiloba. Sicer cepiča rasteta dalje, a drevo gnjije v notranjščini polagoma leta in leta, dokler se ne napravi cela valilnica za senice.
Teh panjev je pa krivo tudi nepravilno obrezovanje, oziroma odžagavanje vej. Ni vse eno, da se le veja odbije, kjer in kakor se hoče. Opazujte enkrat vejo! Videli bodete na lubu nekako oteklino tam, kjer je veja k deblu ali drugi glavni veji prirastena. Ono oteklino hiba imenujemo vejni obroček. Ta vejni obroček je za obvezavanje silno važen. Vselej odrežemo ali odžagamo vejo tik vejnega obročka. In zakaj ? Narava je preskrbela oni obroček vejam in vejicam, da hitro raztegne svoj hib čez narejeno rano, jo pokrije in zaceli.
In če grešimo proti temu pravilu, kake so posledice? Ako odrežemo vejni obroček z vejo vred, je rana po nepotrebnem mnogo večja nego je treba. Narava mora vzrediti še le nov obroček, da prične pokrivati narejeno rano. Na ta način povečamo rano in zavlečemo celjenje. Večina naših kmetov nima niti pojma o važnosti vejnega obročka.
Ce pa pustimo preko vejnega obročka štor ali štoi'ček nekaj centimetrov štrleti vun, ne more obroček objeti vun molečega koščeka odrezane veje. Pomaga si pač, ali ne zmaga in omaga. Oni iz obročka moleči kos veje se prične sušiti in, kar je naravna posledica, polagoma gniti. Ko pa je gniloba v onem koščku, se polagoma razširja dalje v drevesno deblo in kmalu nastane neozdravljiva votlina v deblu.
Kadar odrežemo vejo ali vejico, vselej pazimo na vejni obroček, režimo tik njega, zgladimo rano z ostrim nožem in zamažimo rano večje odrezane veje! Tedaj ne bo „panjev“.
To se mi je zdelo važno, da sem omenil glede gnitja drevesnih debel.
Vrnimo se nazaj k cepljencu v precep!
Oba cepiča, ako sta le vtaknjena v razklati tako, da se cepičev hib tišči in krije z divjakovim lubom, bodeta navadno prav bujno odgnala in krepko rastla. Kmet si jih ogleda in je ponosen na nju, češ, jaz znam. Oni debeli divjak ima namreč obilo rezervnih snovi, katere solnčna toplota vzbudi k bujnemu ve-
getacijskega kipenja, ki povzroča rast mladik, dokler je še rezervnih snovi v drevesu.
Vsled tega cepiči krasno rasto in kmet jih prepusti samim sebi.
Posledice? Iz debla divjata dva cepiča kvišku in primeri se, da postaneta tudi meter dolga tekom enega leta. Prihodnje leto odže-neta zopet terminalna očesa in nastavita zopet vsak po meter dolgo mladiko, ali se čez.
Zakon narave je pa ta, da se dva vrbova na istem drevesu „sovražita“, zato se oddaljujeta vedno bolj drug od druzega. Eden se nagiba vedno bolj proti levi, drugi proti desni. Tako nastanejo „vilice“, obstoječe iz dveh prekelj brez mladik in stranskih vej. Očesa ob njih se razvijo v drugem letu v cvetne popke in sedaj je mož ponosen. Koliko napak!
Premlado drevo ne sme cveteti, sicer oslabi in ne tvori niti močnih vej, niti lepe krone.
Ako se drevo tako pusti, divjata vrhova vedno višje in višje, kar sem prej že grajal, da je to nespametno.
Pride morda sneg, obleži na onih zdivjanih vrhovih, teža pritisne in drevo se raz-krehne. Kaj imamo od tega?
Kako pa vzgojimo lepo krono iz dveh cepičev ?
Prav lahko. Oba cepiča pustimo rasti do kresa. O kresu izberemo lepšega, slabejšega pa nad prvim očesom odrešemo. To pa zato, da še vedno vleče sok iz podlage, se debeli in pomaga na eni strani celiti rano. Drugi cepič pustimo rasti dalje.
Prihodnjo pomlad zatremo z ostrim nožem ostanke odrezanega cepiča, puščenega pa skrajšamo v višini P80 m do 2 m.
Paziti je pa na sledeče: Ako se nagiba cepič na desno, pustimo najvišje oko na levi strani, da se nova mladika nagne na isto stran, kamor je obrnjeno oko in se tako zravna. Dobro je, ako se pusti nad gornjim očesom 2—3 cm dolg les, da gornje oko gotovo odžene in ne odpove. Tudi se mladika iz tega očesa lahko priveže k onemu koščku,
167 —
da jo prisilimo k ravni rasti. Prihodnjo pomlad je puščeni košček odrezati tik novega poganka.
Ako se cepič nagiba na levo, pustimo gornje oko na desni strani.
Tako odžene gornje oko in spodaj gotovo še 2 oziroma tudi 3, kar tvori prvo krono.
Ako odženo le 3 očesa, no bo nikdar lepe krone. Zato priporočam nad četrtim in petim očesom od zgoraj navzdol šteto malo zarezo v lub v podobi luninega krojca. S tem prisilimo, da tudi ta dva odženeta. Iz serije petih vej se pa vzgoji idealna krona.
Ako še drugo leto še enkrat tako skrajšamo si vzgojimo lepo krono z enim samim vrhom. Vrh skrajšamo na 5 — 6 očes, kakor nam prav hodi, stranske voditeljice pa na 4—5 očes. Zadnje oko na konci voditeljice naj bo vedno obrnjeno vun v smeri veje, na kateri raste.
Les naj se vam 3 leta nikar ne smili, ako hočete imeti lepo in gosto krono. Kaj nam pomaga dolga preklja brez stranskih voditeljic ali pa vsaj redkih?
Kdor se bo ravnal po tem, vzgoji si lahko tudi iz cepljencev v precep (razklad) lepo drevo z gosto krono. Pustite otrokom, kateri se v šoli uče sadjereje, izvršiti taka dela in nikar jih ne odganjajte od sodelovanja pri sadjereji z žaljivimi opazkami:	„Kaj bo
otrok znal!“	Zupan.
Hrana ili krma.
Pod krmom ili hranom razumije se živež odredjen za domaće životinje. Taj se živež može razvrstati u više skupina: zelene krme, sijena, korenje i gomolji, zrnje i muke, proizvodi i ostaci industrijalni.
Zelena krma, trava, to je najbolja hrana ze preživače. Pomiješana sa slamom može se podati i konjima. U sebi ima mnogo vode: od 74 "Zu (livadna trava) do 81 "/u (lišče od pese). Vrijednost hranjivosti odvisi od vrsti zemlje, od mjesta kamo sakuplja, od starosti kad ju se kosi. Mlade su trave hranjivije i
lakše probavljivije od starih. Ako i sadržavaju više vode, al su zato bogatije na bjelančevini (albumina) i rudnim sastavinama.
Izza cvetanja, a još više iza dozorenja sjemena sadržavaju u sebi više drvenih tvarina, koje nisu lahko probavljive, dok se druga sadržina umanji.
Za životinje koje rastu, za mliječnu stoku i onu koja se tovi, je zelena krma najprikladnija, a navlastito livadna trava. Ako zelena krma spljesnivi ili se upali (stopli), onda ju treba otstraniti, jer takova provzročuje bolesti. Sa mokrom ili smrznutom travom se životinje opanče (timpanide).
Livadna se trava obično pretvori u sijeno, kao takodjer djetelina, vučac i Ijekarica. Želimo li hraniti blago sa zelenom Ijekaricom, onda če nam biti korisno, da u nju pomješamo prostije krme, kao n. pr. slama, koja je manje hranjiva. Sočivnice daju takodjer izvrsnu krmu. Kukuruz u zelenom stanju se pobere kad počne cvetati, al buđuč da je preveč vodenast, zato nije dosta hranjiv. Lišće od zelja i kupusa je dobro, al ako ga se daje u velikoj množini kravama, tada zadobije mlijeko neugodan ukus. Lišće od pese može prouzročiti prolijev, radi toga treba ga oprezno pokladati kravama. Ovce nisu tako izbirljive, te one jedu i nat od krumpira. Lišće od repe rado jedu svinje. Lišće od radića napokon daje dobro mlijeko.
Lišće od stabala izvrsno nadoknadjuje u lošim godinama drugu krmu. Najbolje je od bresta, al se može upotrebiti i ono od trsa, murve i topole. Najbolje ga je upotrebiti u zelenom stanju.
Razna sijena sadržavaju priličnu množinu suhih tvarina, zatim rudnih i drvenih, tako da jedan kilogram sijena odgovara 4 — 5 kg .zelene krme. Svježe sijeno ima u sebi 15—20"/o vode, ali kad uskisne (fermentira), posije 4 do 5 tjedana, tad izgubi 4—10 "/u vode i tada postane najbolja hrana za konje i preživaoce. Pljesnjiva sijena i kqja neugodno zaudaraju treba odstraniti.
Sijeno naravnih livada ima razini vrijednost polag vrsti zemlje i trava koje su u njemu. Sijeno mladih trava i takovih u kojima prevladjuju razne djeteline je najhranji-vije. Sijeno u kojem prevladjuju djeteline je najbolje za volove, a u kojem prevladjuju razne trave, za konje. Sijeno u kojem je mnogo močvarnih trava, malo je hranjivo: sitine i močvarne trstike podražaju slinu usnih i prebavnih organa. Sijeno od bregova je hranjivije od onoga u dolinama. Kad se sijeno zmoči izgubi mnogo svojih korisnih tvarina. Ako je za doba košnje vlažno vrijeme ili ako se ima posla sa preveč vodenim travama, koje se teško suše, onda je bolje načiniti ukiseljeno (fermentirano) ili medje sijeno, koje osobito prija blagu za tovljenje.
Prašno sijeno treba otstraniti, jer pro-uzročuje nadutost u organima dihanja.
Sijeno od raznih djetelina je najhranjivije i radi toga najviše uzbudjuje i topli. To je i uzrok, da ga se ne smije samoga davati kravama od mlijeka i životinjama koje rastu. Najbolje gaje zmiješati sa slamom, krumpirom ili mesnatnim korenjem.
Slama je debela krma, slabo probavna i od male hranjive vrijednosti, ali služi, ako se ju pomiješa sa dobrom i bogatom krmom, da se dobije večji objam. Zobena slama je bolja od ječmene, a ova od ržene. Žitarice, koje se posiju u proljeću, daju bolju slamu, nego one, koje se posiju u jeseni. Kukuruzno lišće i klipovi su bolji od stabljike i za hra-njivost vrijede skoro kao slama od ožujskoga žita. Slama od pirovice prija volovima, dočim kod ovaca prouzročuje nabreklost. Slama od graška, pasulja i drugih komuškovica je hranjivija, nego od žitarica, a ona od leće još više. Samu slamu ne smije se nikada podavati kao obrok, već ju trebe uvijek mješati sa kojom hranjivijom krmom, da se lako poboljša njezina probavljivost, u koju ju se svrhu ili izsječka ili pripravi južnatu.
Pljeve iste biline su probavnije od same slame. Da ih se može izkoristiti, treba ih mo-
čiti za 6 do 8 sati u vodi ili u pari, ili pak neka se zakuhaju pomješane u razdrobljenom krumpiru ili pesi, inače oštete sluznice.
Pljesnivu i prašim slamu ne smije se takodjer podavati za krmom.
Korenine i gomolji sadržavaju mnogo vode i zbog toga mlitave djelatnost probavila. Njihova vrijednost sastoji u tom, da suha sa-držina, koju imadu n sebi, sastoji skoro izključno iz sladornih sastojina ili škroba, dakle skoro sasma probavljivih. Siromašne in na bjelančevini i drvenim sastojinama, dakle ne mogu se same upotrebljavati, niti podavati u velikoj mjeri. Upotrebljavaju li se umjereno, metnuv ih jednu polovicu u obrok, tad je to dobra hrana za mlada goveda, krave i za tovljenje. Krumpir, burak (pesa), repa i mrlin treva prije oprati i razdrobiti. Daje li ih se zajedno sa sijenom ili slamom, tad je najbolje, pokle su razdrobljeni i mješani, pustiti ih od prvoga dana za drugi. Smrznuti ili proklicani krumpir ne valja za krmljenje. Krumpir, pokle ga se razrezalo, pusti se u vodi 6—12 sati, a zatim ga se kuha u vodi ili u pari. Zgodan je osobito za tovljenje goveda i za svinje, dočim je pesa najzgodnija za krave muzare, miješajuć ju zajedno sa sijenom ili sa pljevom ili posijama. Mrlin se najviše daje konjima i volovima za tovljenje.
Zrnje i muke jesu koncentrirana krma, koja, ako ju se smješa sa drugim kropnijom krmom (slamom i lošijim sijenom) je veoma korisna. Ovo uopće sadržava mnogo suhih tvarina, mnogo bjelančevine, sladom ili škroba. Njihova hranjiva vrijednost odvisi od vrsti, od zemlje, od stupnja zrelosti i načina kon-serviranja. Sjeme komuškovica (grašak, bob, pasulj itd.) je bogatije nego ono od žitarica (ječam, zob, pšenica, rž, kukuruz).
Sjemena se rabe za blago koje raste, koje radi i koje se tovi. Zob se najlakše probavlja. Zajedno sa slamom čini temelj hranjenja konja. Upotrebljava ju se i za proizvodne životinje i za krave mljekare. Svinjama se daje kuhana. Može ju se zamijeniti i sa ječmom,
— ‘109 —
koji manje topli, ali je zato i manje hraniv. Rž je teška hrana i upotrebljava se jedino za radne volove.
Samljevenu pirovicu daje se konjima, kravama muzarama i svinjama za tovljenje. Kukuruz samljeven daje se svinjama, kravama muzarama i volovima, koje se tovi. Proso i sirak mogu takodjer nadomjestiti kukuruz. Sjemenje boba, grašice, pasulja, graška služi za tovljenje, za proizvodne životinje i za telad bilo tovljenu, bilo za uzgoj.
Žir i indijski kestanj daje se volovima, koje se tovi. Indijski kestenj (hipocastanum) treba prije oljuštiti i staviti ga za neko tri dana u vodu, da mu se oduzme gorčinu, a onda ga se usuši i samelje. Rogači se običaju davati konjima i svinjama, te vrijede po prilita kao žir. Tikve, meloni, loše jabuke i kruške slične su krumpiru i mesnatim koreninama, a davaju se obično .svinjama.
Osim gore pomenute krme ima još velika množina industrijalnih proizvoda i odpadaka, koje služe za hranu životinjama, o čemu možda jedan drugi put. Pr. I. Mahulja.
Bolezni naše perutnine.
Kolera.
To je najnevarnejša morilka naše perutnine. Zanesemo jo navadno s kupljeno perutnino na svoj dom. Kjer nastopi, hitro okuži vse živali in navadno vse pomori, ako ne gremo takoj ob početku v boj zoper njo. Nastane pa kolera lahko tudi doma, ako je perutnina vživala razkisane in plesnjive jedilne ostanke in pila smrdljivo vodo. Plesnjive reči so najnevarnejše.
Ta bolezen je vsled tega tako nevarna, ker nimamo nikakili zdravilnih sredstev zoper njo. Edino kar moremo v boju zoper njo storiti, je to, da takoj odstranimo zdrave živali v neokužen prostor in imamo tam zaprte, da ne pridejo v dotiko z okuženim krajem in z bolno perutnino. Da zdrave varujemo pred
okuženjem po koleri, jim pokladamo vedno svežo vodo, kateri primešamo nekaj železnega vitrijola.
Bolezen spoznamo po tem, da žival že v nekaterih urah pogine, ko je obolela. Za njo pa cepajo hitro druga za drugo, kakor bi bile zastrupljene. Obolela žival čepi v kakem kotu z zaprtimi očmi, greben postane črno višnjev, perje ji je namršeno, odpadki pa so redki, zelenkastorjavi in zelo smrdeči.
Ako hočemo še kaj rešiti, moramo vsako obolelo žival nemudoma ubiti in jo na oddaljenem kraju globoko pokopati ali pa sežgati, kar je najboljše. Ozdravljenje kolere je nemogoče.
Med perutnino se kolera najhitreje razširja po blatu, namreč po odpadkih. Kokoš večkrat pobira hrano, ki je prišla z odpadki obolele v dotiko. Večkrat pa se med odpadki obolelih nahaja kako neprebavljeno zrnce ali kak droben pesek, ki ga zdrava žival zavžije. S tem pa je prišel v zdravo kokoš kak bacil, ki se hitro razmnožuje in jo umori.
v
Razkuževanje mora biti temeljito. Ce so ostale obolele živali v hlevu, je to lažje. Silno težko pa, če so hodile okoli po dvorišču in drugih prostorih. Stene okuženega hleva in vse dele je dobro osnažiti, vse lesene dele s karbolno ali solnato kislino namazati, stene pa pobeliti z beležem.
Da se pa gotovo vsi bacili pomore, imamo gotovo sredstvo. V hlev postavimo plitvo posodo s klorovim apnom, na katero se vlije žveplena kislina, na kar se hlev popolnoma zapre. Iz te zmesi se dviga klor, ki se razširi po hlevu in pomori vsa živalska in rastlinska bitja, tedaj tudi vse bacile. Predno pa denemo v tak hlev zopet perutnino, je treba hlev prav dobro prezračiti.
Osebe, ki so imele opravka z obolelo perutnino, naj ne pridejo v dotiko z zdravo, dokler se niso zadostno razkužile, sicer zaneso kolero hitro dalje.
Treba je največje previdnosti, da preprečimo vsaj večjo nesrečo.
— '17® —
Y zadnjem času se je posrečilo iitčeiuin raziskovalcem izumiti vspešno protisredstvo, ki se vcepi perutnini. Ta serum baje-gotovo pomaga, Sčveda :se ga naše ljudstvo ne'bode še . tako kmalu posluževalo. Saj šb cepljenja prešičev proti rdečici noče splošno vpeljati in po večini ne verjame, da bi cepljenje kaj pomagalo. Oblasti gredo na vse mogoče načine na roko, a vendar se ne vpošteva, kakor za-sluši. Koliko stotisočakov nam požre ta strašna bolezen med prešiči in koliko nesreče prinese ubogemu kmetu, a vendar ga ne izuči. Na razkuževanje pa priprost kmet sploh ne vrjame, da celo nalezljivost mu ne gre v glavo.
Neobhodno potrebno je, da se izogibljemo vsakih okuženih krajev in živali, da ne zanesemo bolezni domov. Radovednost in nevednost sta večkrat silno dragi šoli.
Difteritis.
Difteritis ni sicer tako nevaren kakor kolera, pa jo tudi zelo nalezljiv. Nevaren je zato tem bolj, ker nastopa pogosteje kakor kolera.
Vzrok bolezni je največkrat prehlajenje jeseni in spomladi, ko imamo mrzlo in mokro vreme. Bolezen nastopa tako različno, da jo je perutninarju težko vseh;j takoj spoznati, ker se lahko v začetku zamenja s katarom v dihalih. Včasih nastopi med perutnino le lahko in ne napravi škode. V takih slučajih bolezen mine, ko nastopi gorko vreme, sama ob sebi. Ce nastopi difterija samo v vratu, očeh in nosu, navadno ni nevarna. Živali tekajo tja in sem ter vživajo tudi hrano. V tem slučaju opazimo v imenovanih delih rumenkaste trde bunčiee ali pa so prevlečeni ti deli z neko rumenkasto tvarino.
Ce pa nastopi bolezen v celem organizmu, je nevarnost velika, živali obole težko, glasno hropejo, otresavajo z glavo, iz kljuna se jim izceja gosta in rumena tekočina in izločujejo redke, bledo rumene ali zelene odpadke. V takem slučaju žival navadno pogine. Včasih se morda še pomaga, ako takoj v začetku vporabljamo prava sredstva. Ta sredstva so razne jedke
tekočine, n. pr. kis (jesih),. citlpnina, salicilna ali sobrata kislimi. Navadno delamo tako-le:
Vzamemo 4 grame salicilne kisline hi jo pomešamo med 400 gramov alkohola; ž mešanico mažemo S pomočjo majhnega čopiča nos in žrelo. Dihanje pa' olajšujemo s soparo kamilčhega ali druzega čaja.
To delo je precej nerodno in težavno ter se marsikomu ne izplača; zato mu ne preostaja druzega, kakor da obolelo žival ubije in sežge ali pokoplje. Zadnje priporočajo živi-riozdravniki, da se na tak način najsigurneje prepreči razširjevanje difterije. Bolje je, da ubijemo par živali, nego bi se nam okužila vsa perutnina.
v
Ce je bolezen v lažji obliki nastopila in jo zgornjim načinom zdravimo, mora biti žival osamljena in oseba, ki jo zdravi, ne sme priti v dotiko z zdravo perutnino, da je ne okuži.
Lahke slučaje difterije ozdravimo tudi z večjo gorkoto. Obolelo žival zapremo v zelo zakurjeno sobo in ji dajemo piti vodo, pomešano z salicilno kislino. Tudi na ta način v tem slučaju žival okreva in sicer počasi.
Pa je zopet bolje prej živali varovati prehlajenja, kakor pozneje zdraviti jih. Gorko zavetje in zavarovani hlevi so najboljše sredstvo. Varujmo se pa tudi takih dvorišč, kjer ta bolezen razsaja, da ne pridemo ne mi, ne naša perutnina z njimi v dotiko.
Difterijo zanesejo največ živali, ki pridejo iz Ogrske in Italije.
Katar v nosu, vratu in očesni sluznici in v notranjih organih.
Ti katari so posledica prehlanjenja. Največkrat se živali prehlade v mokri travi, v mrzlih vetrovih, če so premočene, ako vživajo zmrzlo kuhano krmo in pijo premrzlo ali celo slabo vodo.
Katar navadno ni nevaren; vendar pa večkrat kaka žival pogine na njem. Najboljše, da žival spravimo na kak gorak in suh kraj ter jo skrbno negujemo z zdravo hrano in
siežo vodo in bolezen kmalu mine. Lahko pa z oljem namažemo obolele dele.
Dobro je, kadar ima žival črbvcsni katar, kar poznamo na rpebkih odpadkih,' da skuhamo riž in damo to riževo vodo mlačno,1 da jo bolna žival pije.
Golžun (krof).
a)	Viseči. Tega dobe le zelo požrešne živali, ki požro mnogo hrane. Prenapolnjen golžun ali krof se mora vsled tega raztegniti in slednjič visi kot vrečica navzdol. Sicer ne škoduje to, a žival grdo izgleda z njim. Najpogosteje nastane, če perutnina vživa suho travo. Iz nje se napravi cela kepa. Žival jč dalje, ta kepa pa ostane in razteza kožo. Ozdravimo ga samo z operacijo.
b)	Trdi. Perutnina se naje večkrat pre-obilo zrnja naenkrat. Na zrnje pije mnogo vode. / vodo namočeno zrnje se pa napne in raste tor vsled tega pritiska na kožo, ki postane nabito polna. To imenujemo trdi krof. Ta navadno splahne sam od sebe, ko se začno zrnca pomikati dalje v želodec in s tem izpraz-njujejo polagoma prenapolnjen golžun.
Včasih se pa ob izhodu golžun a zataknejo zrnca in ne morejo dalje. Tedaj pa pomagamo z masiranjem. Kokoš vzamemo v naročje, z drugo roko pa na spodnjem koncu z prsti na lahko pritiskamo na kepo od kljuna proti želodcu. Na ta način spravljamo zrnje naprej.
Ce pa le ne gre, pa primemo žival za nogo, da visi z glavo navzdol. Tedaj pa masiramo narobe od vratu proti kljunu, dokler ne prične lezti zrnje nazaj iz golžuna v kljun in od tod na tla. Vselej pa je dobro vliti nekaj jedilnega olja, ker s pomočjo opolznega olja lažje spravimo zrnje naprej ali nazaj.
Ce pa se golžun trdo napne, ne da bi se bila žival prej preobjedla, je pa kriva ne-prebavna hrana kakor suha trava itd. Iz nje se napravi trda kepa, ki nikamor ne gre. Tu pomagamo z oljem. Dobro je tudi, ako vlijemo nekaj kapljic solne kisline na kruh in ga ji
damo v kljun, da ga požre. Žival takrat namreč navadno noče sama hrane jemati in stoji žalostna v kakem kotu. Nazadnje pa skušamo z masiranjem kepo razdeliti in jo po koščkih spraviti dalje v želodec.
[ -c) Mn h ki. Ta nhstane vsled pokvarjefte hrane ali smrdljive včde. Zavžita hrana prične kipeti in se kisati v golžunu, ki se vsled tega napne, a se vendar čuti mehko, če ga potipljemo. Tedaj pa je edino sredstvo, da dvignemo žival za nogi in z masiranjem spravimo hrano nazaj skozi kljun. Ko se je žival izpraznila, ji damo nekoliko dvoosnovnega ogljikovoki-slcga natrona. Traja pa bolezen več dni, preden si žival opomore.
Kokoš ne more iznesti.
Pripeti sc, da ima kokoš ali prav debelo, ali pa mehko jajce v sebi, tedaj ga včasih ne more iznesti. Hodi klaverno naokrog in malo jo. Treba je odpomoči. Položimo jo na hrbet in poskušamo z previdnim in lahkim pritiskanjem jajce spraviti naprej. Ako ne gre, namažemo prst z oljem, sežemo v jajčnik in poskušamo na ta način jajce spraviti iz nje. Dobro je, če jo držimo z zadnjim delom prej nad soparo kamiličnega čaja. Ce pa vse nič ne pomaga, moramo jajce utreti, da tekočina izteče, nakar odstranimo previdno še lupine iz nje. Res je, da imamo s tem precej opravila, toda človek mora imeti usmiljenje s trpečo živalijo. Brez usmiljenja je slab vsak živinorejec. Vbrizgavanje olja navadno nič ne pomaga, ker olje ne pride v jajčnik. Ce pa znaš to storiti, da vbrizgneš olje v jajčnik, tedaj bodeš imel gotovo vspeh.
Izstopanje jajčnika
je posledica težkega nesenja, Vsled hudega napenjanja izstopi jajčnik in žival ga ne more več potegniti nazaj; Ako to opazijo druge kokoši, letajo za njo in kavsajo jajčnik, da ga celo raztrgajo. Vsled tega je treba kokoš takoj zapreti. Če hodi okrog^ si ga tudi omaže, kar ima zle posledice. Ako je jajčnik umazan,
ga je treba z mlačno vodo izprati. Na to porinemo z oljem namazan prst v jajčnikovo odprtino in ga skrbno porinemo nazaj na prejšnje mesto. Z snažno cunjo tiščimo nekaj časa na jajčnik, da se žival pomiri, sicer lahko zopet izstopi. Večkrat se tudi v prihodnjih dneh ponavlja. Ce je žival dragocena jo imamo zaprto nekaj časa ob prav pičlem in slabem krmljenju, da ustavimo nesenje jajec, dokler se ne ozdravi. Drugače pa je najboljše, da jo zakoljemo.
Rane.
Nobena žival ne okreva tako hitro, kakor perutnina, če je ranjena. Rana se takoj zaceli. Le zapreti jo je treba, da ne pride drugi perutnini pod kljun. Mesa željne kokoši jo kljujejo in tako žival še hujše ranijo in mučijo. Prigodilo se je, da so kokoši svojo sovrstnico živo požrle.
Zlomljena noga
se tudi hitro zaraste, ako ni preveč strta. V takem slučaju je najboljše žival zaklati. Drugače pa denemo zlomljeno nogo med dve tanki in ozki deščici, jih lepo povijemo in žival zapremo samo. Ko se noga zaraste, odvežemo obvezo.
Protin (pudgrom, giht).
Protin je posledica prehlajenja v nogah, če živali spe na kamnitih tleh. Dobe ga pa tudi na ozkih in ostrih drogovih, kjer po noči sede. Tej bolezni so podvržena posebno težka azijska plemena.
Protin provzroča kokošim silne bolečine, vsled kojih začne noga otekati. Če oboli ena noga, pride protin navadno še v drugo. Žival čepi in ne more več hoditi. Če imamo kokoš na gorkem in suhem prostoru, preide protin nazadno v 2—3 tednih. Pri hudem protinu pa se začne oboleli ud gnojiti in gnoj razširja silen smrad. Ako jo ne zakoljemo, ji ud tudi odgnije in odpade.
Lepe in drage živali naj vselej zdravi živinozdravnik.
Prva in glavna skrb pa je in ostane, da obolelo žival takoj odstranimo, jo samo zapremo in skrbno negujemo.
Kdor se bode ravnal po gornjih navodilih, bo preprečil marsikako bolezen in se obvaroval škode.
Zupan.
Zadružni pregled.
Nove zadruge. Tekom meseca aprila 1912 so bile v zadružni register vpisane naslednje jugoslovanske zadruge:
Na Kranjskem:
Polica (okrož. sod. Rudolfovo), Živinorejska zadruga na Polici, r. z. z o. z.
Šmartno pri Litiji (dež. sod. Ljubljana), Živinorejska zadruga v Šmartnem pri Litiji, r. z. z o. z.
Na Primorske m:
Pome r (okrož. sod. Rovinj), Pomersko društvo za štednju i zajmove, r. z. z n. j.
V Dalmaciji:
Šibenik (okrož. sod. Šibenik), Srpska zemljoradnička zadruga u Šibeniku, p. u. n. n. j.
Zlo sel a (okrož. sod. Šibenik), Seoska blagajna za štednju i zajmove, z. u. n. n. j. u Zloselim. Trs ten o (okrož. sod. Dubrovnik), Potrošno obrtna zadruga u. n. o. j. u Trstenomu.
Pri k o (okrož. sod. Split), Poljieka Štedionica, r. z.
s. o. j.
Split (okrož. sod. Split), Težačka zajednica, u. z.
s. o. j.
Izbrisane iz zadružnega registra so bile tekom meseca aprila 1912 sledeče zadruge.
Vipava (dež. sod. Ljubljana), Strojna zadruga v Vipavi r. z. z o. z., vsled končane likvidacije. Ljuberč pri Idriji (dež. sod. Ljubljana), Perutninarstvo za Idrijo in okolico, r. z. z o. z.
G o to vi j e (okrož. sod. Celje), Mlekarna v Gotovljah, r. z. z o. z.
Posojilnicam v uvažcvanjc priobčujemo naslednji dopis neke naše štajerske članice, katera kaže mnogo umevanja za socialne naloge denarnega zadružništva. Dopis se glasi:
Pri nas je splošna navada, da morajo ljudje, ki so prisiljeni vzeti si posojilo na osebni kredit, plačati porokom gotov znesek za pot v posojilnico;
povrh tega pa sc je še udomačila grda navada, da mora dolžnik vzdrževati poroke cel dan z jedjo in pijačo. Da se to vsaj malo omeji, — popolnoma odpraviti se kaj takega ne da, bi nasvetoval našim zadrugam, posebno onim, ki so v vinskih krajih ali kjer so ljudje preveč žganju udani, sledeče: Ce je dolžnik oženjen, naj pride najprej mož s poroki podpisat pristopnico in zadolžnico ali menico; na prihodnji uradni dan pa naj pride žena po denar, pri kateri priliki tudi ona podpiše zadolžnico in, če posojilojemalca še nista člana zadruge, pristopnico.
Na ta način bi se vsaj malo omejilo zapravljanje po krčmah in žganjarnah, ker mož-dolžnik ne dobi denarja, ženske pa navadno, vsaj same ne zahajajo v gostilne.
S tem pa se posojilojemalcem tudi olajša skrb, ker ni treba prositi sosedov, da jim v njihovi odsotnosti pazijo na otroke in živino.
Splošno je opomniti, da ni treba vsem na enkrat priti podpisat. Toda denar se izšteje šc-le tedaj, ko so vsi potrebni podpisi na menici ali zadolžnici.
Sicer ima tajnik s takim poslovanjem malo več sitnosti, a vsak naj misli, da je to blagor ljudstva, kateremu pomagati in ga gospodarsko dvigniti je poglavitni pomen denarnih zadrug.
Kmetske posojilnice na Gornjem Avstrijskem. Deželni odbor gornjeavstrijski jc pred kratkim izdal poročilo o delovanju rajfajzenskih posojilnic v tej deželi v 1. 1910. Vseh posojilnic jc bilo 250, ki so imele 28.940 članov. Deleži so znašali 038.393 K, izposojila K 1,221.405, hranilne vloge pa K 43,035.490. Stanje članom dovoljenih posojil je znašalo K 25,190.142. Tekom leta sc je dovolilo K 9,743.330, vrnilo pa K 7,130.069 posojil. Upr. stroški pri vseh posojilnicah so znašali K 113.212, čisti dobiček 112.524, zguba 31.229, rezervni zakladi K 1,449.283, celotnega prometa so imele vse posojilnice K 05,482.179. Posojilnice so imele naloženega denarja K 14,559.385 pri gornjeavstrijski zadružni osrednji blagajni, K 3,924.204 v vrednostnih papirjih in nekaj nad 1 milijon kron v hranilnicah in bankah. 11 posojilnic je dajalo obresti po 3 V*0/«, jemalo po 3 3,4u/o, 59 posojilnic je dajalo obresti 3 1/s°/oin jemalo 4°/o, 77 posojilnic po 3 “/■i °/o, oziroma po 4 'l*0/», 23 posojilnic po 3 :,/4u/o, oziroma 4 '/s °/o, 48 posojilnic po 4ü/o oziroma po 4 '/^ 0/u- Po5°/o je bila obrestna mera od posojil samo pri 5 posojilnicah, pri vseh drugih je bila nižja. Iz tega je razvidno, da nudijo gornje-avstrijske rajfajznovke svojim članom kredit po zelo ugodnih pogojih.
Gospodarske drobtine.
Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani
je imela dne 13. maja t. 1. sejo upravnega odbora v deželnozborski dvorani deželnega dvorca. Predsedoval je seji predsednik odbora deželni glavar g. dr. Iv. Šušteršič, ki jc pozdravil vladnega svetnika g. I. Kremenšeka in navzoče odbornike kot zastopnike občin ustanoviteljic. Predsednik ravnateljstva komercielni svetnik poslanec gosp. Fr. Povše poda nato poročilo o poslovanju hranilnice v prvem upravnem letu. Hranilnica je pričela poslovati dne 25. fe-bruvarja 1911, torej je poslovala dobrih deset mesecev. Denarni promet je znašal 2,881.287 K 37 h. Na 880 hranilnih knjižic seje tekom desetih mesecev vložilo 772.004 K 94 h, dvignilo pa 90.198 K 11 h. Posojil se je dalo 542.510 K 84 h, in sicer je hipotekarnih posojil za 284.988 K 52 h, posojil občinam za 238.071 K 01 h, meničnega eskompta za 2000 K, posojil cestnim odborom za 15.000 K. Stanje tekočega računa in naloženega denarja med aktivi znaša 123.337 K 39 h. — Da si je hranilnica pridobila zaupanje, je dokaz, da se jc v prvih štirih mesecih leta 1912 vložilo nad 404.000 K, tako da znaša stanje vlog 1. maja t. 1. nad 1,100.000 K. Hranilne vloge se obrestujejo polletno po d1^0/», posojila se dajejo po 5°/o. Hranilnica je papilarno varen zavod in jamči za njo 21 kmečkih občin, z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Zavod ima svoje prostore v hiši Zadružne zveze, Dunajska cesta štev. 32.
Kako si pomaga amerikanski kmeti Zastopniki 000.000 amerikanskih farmarjev so nedavno zborovali v New Yorku, kako bi farmarji prodali svoje produkte direktno konsumentom. Zastopniki farmarjer izjavljajo, da bodo živila v bodoče dobivali za 40H/o cenejše, ker bodo organizacije farmarjev izvedle prodajo kmetskih pridelkov brez prekupcev.
Proti potratnosti. Na Hrunšviskem so leta 1228 dobili postavo, ki je določala, da na nobeni svatbi ni imelo biti več ko 12 skled jedi in 3 godci. Tudi na Danskem so 1. 1209 izdali ostro postavo proti potrati. Na Pruskem so 1. 1352 dobili postavo, ki je natanko določala, kako naj se ljudje oblačijo, da ne bo predrago. Francoski kralj Henrik IV. se je nalašč oblačil revno, da bi ljudem dajal dober zgled. — Kako potrebne bi bile take postave danes, ko posebno ženske toliko zmečejo za cunje.
174
Vabilo na rodni občni zbor
Hranilnico in posojilnice v Črnomlju,
reg. zadr. z neoni, zav.,
ki se bo vršil dne 20. junija 1912 ob 9. uri dopoldne v prostorih posojilnice.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za I. 1911.
4.	Čitanje revizijskega poročila.
5.	Dopolnilna volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
ljudske hranilnice in posojilnice v Metliki,
reg. zadr. z neom. zav.,
ki bo 23. junija 1912 ob 8 '/* »r‘ dopoldne pri načelniku. Dnevni r e d:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1911.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Slučajnosti.
Ob nesklepčnosti ob 8 '/“ uri, vrši se občni zbor pol ure kasneje ne glede na število navzočih članov.
Odbor.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Uoljuncn,
reg. zadr. z neom. zav.,
ki se bo vršil dne 29. junija 1912 v posojilničuih prostorih. Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1911.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
G. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši so pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadiužnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Posojilnice v M aren bergli,
reg. zadr. z neom. zav.,
ki se vrši, dne 20. junija ob 10. uri dopoldne v uradnih prostorih posojilnice („Stara pošta“).
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Potrjenje letnega računa za 1. 1911.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor no bil sklepčen, vrši se v treh tednih, t. j. v četrtek, dne 11. julija drug občni zbor, z istim vsporedom, kateri sme brezpogojno sklepati. Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Živinorejske zadruge v Košani,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo dne 30. junija 1912 ob 3. uri popoldne v košanskem župnišču.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1911.
3.	Čitanje revizijskega zapisnika.
4.	Volitev načelstva.
6.	Slučajnosti.	Odbor.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Žužemberku,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo, dne 30. junija 1912 ob 3. uri popoldne v dvorani k. s. izobraževalnega društva v Žužemberku. Dnevni red:
1.	čitanje in odobrenje zapisnika o lanskem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1911.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
G. Volitev načelstva.
7.	Volitev nadzorstva.
8.	Slučajnosti.
9.	Poučno predavanje o živinoreji.
Ako bi ta občni zbor radi premale vdeležbe ne bil sklepčen, vrši se isti dan na istem mestu ob 'l-A uri popoldne drug občen zbor z istim dnevnim redom, ki bo v smislu § 33. pravil veljavno sklepal brez ozira vdeležbe.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Cerknici,
reg. zadr. z neom. zav.,
ki bo dne 23. junija 1912 ob 3. uri pop. v lastni dvorani. Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za leto 1911.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Prememba pravil.
6.	Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti bo čez pol ure na istem mestu občni zbor z istim dnevnim redom, ki bo sklepal brezpogojno.
Vabilo na občni zbor
Slovenskega delavskega stavbenega društva v Ljubljani,
reg. zadr. z neom. zav.
ki se vrši dne 25. junija 1912 ob 4 uri popoldne v pisarni dr. Vladislava Pegana, Dunajska cesta št. 32.
Dne v ni red:
1.	Poročilo ravnateljstva.
2.	Branje revizijskega poročila.
3.	Odobritev računov.
4.	Volitev ravnateljstva, nadzorstva, kontrolorjev in razsodišča.
5.	Slučajnosti.
V slučaju nesklepčnosti so vrši eno uro pozneje občni zbor pri vsakem številu članov.	Odbor.
Vabilo na redni občni zbor
Ljudske hranilnice in posojilnice v Moravčah,
reg. zadr. z ncom. zavezo,
ki se bo vršil dne 29. junija 1912 ob 7. uri dopoldne v kaplaniji.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1911.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Kmečko hranilnice in posojilnice v Št. Lovrencu nad Mariborom,
reg. zadr. z neom. zav.,
ki se vrši v soboto dne 29. junija 1912 ob 2. uri popoldne v posojilničnih prostorih pri g. Pernat.
Dnevni red;
1.	Poročilo načelsiva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1911.
4.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Živinorejske zadruge v Šmarje ti,
reg. zadr. z om. zav.,
ki se bo vršil dne 23. junija 1912 ob 7. uri dopoldne v kaplaniji.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1911.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Vavti vasi,
reg. zadr. z neom. zav.,
ki se bo vršil dne 30. junija 1912 ob 3. uri popoldne v stari šoli.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1911.
3.	Volitev nadzorstva.
4.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Pašniškc zadruge v Croriijemgradu,
reg. zadr. z om, zav.,
ki se bo vršil dne 29. junija 1912 ob 11. uri dopoldne, v društveni sobi.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1911.
3.	Itazni nasveti in predlogi.
Vabilo no redni občni zbor
Kmečke hranilnice in posojilnice v Gornjcni-gradu,
reg. zadr. z neom. zav.,
ki se bo vršil dno 23. junija 1912 ob 3. uri popoldne v župnijskih prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva,
4.	Odobritev računskega zaljučka za 1. 1911.
5.	Volitev načelstva. f>. Volitev nadzorstva.
7.	Poročilo o izvršeni reviziji.
8.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na občni zbor
Hranilnico in posojilnice na Kaki,
reg. zadr. z neom. zav.,
ki se bo vršil dne 23. junija 1912 ob 3. uri popoldne v njeni pisarni.
Dnevni red:
1.	Poročilo o zadnji reviziji
2.	Poročilo načelstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1911.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi občen zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občen zbor, ki sklepa ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnico na Gojzdn pri Kamniku,
reg. zadr. z neom. zav.,
ki se bode vršil dne 23. junija 1912 popoldne ob 3. uri v zadružnem prostoru.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobrenje računskega zaključka za 1. 1911.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Viibilo na re'liii obrni zb r
Kmetijskega društva v Horjulu,
reg. zailr. z om. /av.,
ki 8e bo vršil dne ‘23. junija 1912 ob 4. uri popoldne v „Kmetijskem društvu“.
Dnevni red:
1.	Poročilo n čelstva.
2.	Poročilo nadzorstv. .
3.	Odobritev računsk ga zaključka za 1. 1911.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6 Volitev razsodišča.
7.	Poročilo o izvršeni reviziji.
8.	Sluč;vnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mostu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne gl de na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Tomišlju,
reg. zadr. z neoin. zav..
ki se vrši dne 23. junija 1912 ob 3. uri popoldne v posojil-ničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načel st \ a.
3.	Poročilo računskega pregledovalca.
4.	Poročile o izvršeni reviziji.
5.	Volitev načelstva.
G. Volitev računskega pregledovalca.
7.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1911.
8.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zb r
Ljudske hranilnice in posojilnice v Sv. Lovrencu na l)rav. polju,
reg. zadr. z neom. zav.,
ki bo v nedeljo dne 23. junija ob '/^ uri zjutraj v posojil-ničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzor-tva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1911.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučivinosti
Odbor.
Vabilo b občnemu zboru
Hranilnice in posojilnice na Holm,
reg. zadr. z neom. zav.,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 23. junija 1912 ob 3. uri popoldne v župnijskem prostoru na Robu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1911.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Horjulu,
reg. zadr. z neom. zav.,
ki se bo vršil dne 23. junija 1912 ob 3. uri popoldne v prostorih Kmetijskega društva.
Dnevni rod:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1911.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice pri Št. Joštu nad Vrhniko,
reg. zadr. z neom. zav.,
ki se vrši dne 23. junija ob */2 ur' popoldne v župnišču pri Št. Joštu nad Vrhniko.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
2.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1911.
3.	Volitev načelstva.
4.	Volitev nadzorstva.
Ako bi ta občni zbor ob navedeni uri ne bil sklepčen, se skliče čez pol ure drug občni zbor, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov.
Načelstvo.
Vabilo na V. redni občni zbor
Sliimnikarske zadruge v Mengšu,
reg. zadr. z om. zav.,
kateri se vrši dne 23. junija 1911 ob 'jii popoldan v društvenem domu v Mengšu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1911.
4.	Volitev nadzorstva, ö. Prememba pravil.
G. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol uro kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Št. Jurju pod Kumom,
ki se vrši dne 23. junija 1912 v posojilničnem prostoru ob ‘/a 8 uri.
Dnevni red:
1.	čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1911.
— 177
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice In posojilnice v Št. Petru v Savinjski dolini,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil dne 23. junija 1912 ob 3. uri popoldne v društvenem domu.
Dnevni red:
1.	Ilranje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1911.
5.	Branje revizijskega zapisnika.
G. Volitev načelstva.
7.	Volitev nadzorstva.
8.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedeni uri ue bil sklepčen, se skliče čez pol ure drug občni zbor, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor
Posojilnice v Sevnici,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil v četrtek dne 20. junija 1912 ob 10. uri dopoldne
v Posojilniških prostorih v lastni hiši v Sevnici.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo o izvršeni reviziji
3.	Potrjenje računa za leto 1911.
4.	Prememba pravil.
6.	Izvolitev ravnateljstva.
6.	Izvolitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob isti uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje na istem mestu in z istem vsporedom drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.	Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice In posojilnico v Stari Loki,
reg. zadr. z ncom. zav.
ki se bo vršil dne 23. junija 1912 ob '1*4. uri popoldne v kaplaniji v Stari Loki.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Poročilo nadzorstva.
4.	Odobritev računskega zaključka za leto 1911.
5.	Volitev načelstva.
G. Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se čez tri tedne na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
Kmečke hranilnice in posojilnice v Dragi,
registr. zadr. z neom. zav.
ki bo dno 23. junija 1912 ob 4. uri popoldne v župnišču. Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje letnega računa.
3.	Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Studencih pri Mariboru,
reg. zadr. z om. zav.,
ki se viši v nedeljo dno 23. junija 1912 ob 10. uri dopoldne v prostorih „Katoliškega izobraževalnega* društva v Studencih pri Mariboru“, Schoschteritschgasse št. 2.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1911.
5.	Volitev načelstva.
G. Volitev nadzorstva.
7. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času, vsled pro-pičle vdeležbe ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na XIV. redni občni zbor
Kmečke hranilnice in posojilnice v Starem trgu pri Ložu,
reg. zadr. z neom. zav.
ki sc vrši dne 30. junija 1912 ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih v Staremtrgu.
Spored:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Odobrenje računskega zaključka za leto 1911.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
G. Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Senožečah,
reg. zadr. z neomejeno zavezo ki se bo vršil dne 27. junija 1912 ob 9. uri dopoldne v zadružni uradnici v Senožečah.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Predložitev v pregled in potrjenje računskega zaključka za leto 1911.
3.	Volitev 4 člane v načelstvo.
4.	Volitev nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje občni zbor, ki sklepa ob vsakem številu navzočih članov.	Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Smledniku,
reg. zadr. z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 23. junija 1912 ob 3. uri popoldne v društvenem domu.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1911.
4.	Volitev načelstva.
6. Volitev nadzorstva.
G. Slučajnosti.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnico in posojilnico v Lukovici,
reg. zadr. z neomejeno zavezo ki se bo vršil dne 23. junija 1912 ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih na Brdu.
1) n e v n i red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1911.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
C. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mostu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Toplicah,
reg. zadr. z neom. zav.
ki se bo vršil dne 29. junija 1912 ob '/28. uri dopoldne v posojilničnih prostorih.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1911.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Prememba pravil.
6.	Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na XVII. redni občni zbor
Posojilnice v Znticini,
reg. zadr. z neom. zav.
ki se vrši v nedeljo dne 23. junija 1912 ob 'ja 10. uri dopoldne v posojilniškem lokalu v Zatičini.
Dnevni red:
1.	Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za leto 1911.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na občni zbor
Hranilnico in posojilnice v Hrenovicali,
reg. zadr. z neom. zav.,
ki se vrši v nedeljo 23. junija 1912 ob uri popoldan v zadružni uradnici.
Ker občni zbor z dne 2. junija 1912 ni bil sklepčen, se ta občni zbor vrši po istem dnevnem redu, kakor je bil proglašen v 10 št. »Narodnega Gospodarja« z dne 25. maja ter sklepa po § 33. zadružnih pravil brezpogojno.
Načelstvo.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice na Suhorju,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki se bo vršil dne 23 junija 1912 ob 3. uri popoldne v župnišču.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Poročilo o izvršeni reviziji.
4 Odobritev računskega zaključka za 1. 1911.
5.	Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drug občni zbor, ki sklepa ob vsakem številu navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor
Posojilnico v Sv. Križu pri Kostanjevici,
reg. zadr. z neom. zavezo,
ki so vrši v nedeljo, dne 23. junija ob 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih.
Dn ovni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za 1. 1911.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Volitev načelstva in nadzorstva.
G. Slučajnosti.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bi bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni, ki sklepa ne glede na število navzočih članov.
Vabilo na redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice v Žireh,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki sc vrši v nedeljo, dne 23. junija 1912 ob 3. uri popoldne v prostorih posojilnice.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo načelstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1, 1911.
4.	Volitev dveh članov načelstva.
5.	Volitev računskega pregledovalca in njega namestnika. G. Poročilo o izvršeni reviziji.
7.	Slučajnosti.	Načelstvo.
Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu, drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov.
Vabilo na redni občni zbor
lli'iiiiililicc in posojilnico n:i Jesenicah,
reg. zadr. z neom. zav.,
ki se vrši v nedeljo, dne 23. junija 1912 ob 3. uri popoldne v župnišču.
Dnevni red:
1.	čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem
zboru.
2.	Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za leto 1911.
4.	Poročilo o izvršeni reviziji.
5.	Volitev načelstva in nadzorstva.
G. Prememba pravil.	Odbor.
179 —
Bilanca
Spodnještajerske ljudske posojilnice
v Mariboru,
reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1911.
Aktiva.	K
Posojila		1,2(>7.3G2'95
Inventar premični ....	1.118'92
Zaostale obr. posojil .	.	.	20.384-52
Tekoči račun s elani .	.	21.540-60
Delež pri Zadružni zvezi .	1.000 —
Gotovina koncem i. 1911 .	G54-2G
Skupaj .	.	1.312.061 25
Pasiva.	K
Deleži	 Hranilne vloge s kapitalizo	4 024-—
vanimi obrestmi....	1,222.684 40
Tekoči račun z zvezo .	.	53.003-40
Predplačane obresti posojil	7.381-93
Nalož denar v tek. računu	15.099 03
Neizplač. obr. glav. deležev	105 —
Kazpoložni zaklad .	. .	883-65
Rezervni zaklad ....	6.350 —
Čisti dobiček		2.529 84
Skupaj .	.	1.312.061-25
Denarni promet ... K	2,575.209-18
Stanje elanov začetkom 1. 1911.	. 435	
Pristopilo		
Odpadlo		
Stanje koncem 1. 1911 . .	
Bilanca	
Hranilnice in posojilnice v Artičah,	
reg. zadr. z neomejeno	zavezo,
z dnem 31. decembra	1911.
Aktiva.	K
Posojila		122.755-—
Tekoči račun z zvezo .	.	23.967-—
Inventar premični....	319-14
Zaostale obresti posojil	174-97
Delež pri Zadružni zvezi .	1.000-—
Gotovina 31. decembra 1911	226 93
Skupaj . .	148.443-04
Pasiva.	K
Deleži	 Hranilne vloge s kapitalizo-	2.940-—
vanimi obrestmi . . .	140.924-54
Predplačane obresti posojil	1.138-79
Rezervni zaklad ....	2.265-20
Cisti dobiček		1.174-51
Skupni . .	148.443 04
Denarni promet... K	213.150-77
Stanje članov začetkom 1. 1911.	.	26G	
Prirastlo		
Odpadlo		
Stanje koncem 1. 1911 .	.	.	.	.	249
Bilanca
Posojilnice pri Sv. Lenartu v Slov. goricali
reg. zadr. z neomejeno zavezo, z dnem 31. decembra 1911.
Aktiva.	K
Naložen denar		762-07
Posojila	 Tekoči račun s c. kr. poštno	559.027-87
hranilnico		311-19
Tekoči račun z raznimi.	801-30
Delež pri Zadružni zvezi .	1.000- —
Zaostale obresti posojil . . Inventar nepremični .	.	14.941-34
	88.750-26
Inventar premični .	.	.	1.930-30
Tiskovine v zalogi .	.	.	836 67
Gotovina dne 31. grud. 1911	10.792-64
Skupaj . .	679.163-64
Pasi v a.	K
Deleži	 Hranilne vloge s kapitalizo-	
vanimi obrestmi .	.	.	554.072-96
Tekoči račun z zvezo .	.	62.274-—
Tekoči račun z raznimi.	.	11.572-85
Vknjižen dolg		9 031-19
Predplačane obresti posojil	1.748-50
Neizplač. obresti gl. deležev Rezervni zaklad koncem 1.	100T2
1911		25.200 —
Čisti dobiček		2.037 02
Skupaj . .	679.153-64
Denarni promet ....	976-197-86
Stanje članov začetkom 1. 1911 .	. 2125	
Pristopilo		.	.	.	189
Izstopilo		
Stanje koncem 1. 1911 .	.	. . 2221
Bilanca
Hranilnice in posojilnice
v Pliberku,
reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1911.
Aktiva.	K
Posojila		60.120- —
Tekoči račun z zvezo .	.	34.734-—
Inventar premični ....	306-98
Zaostale obresti posojil .	.	302-99
Vrednost tiskovin ....	250-—
Delež pri Zadružni zvezi .	400-—
Naloženi denar ....	21.409-93
Gotovina 31. decembra 1911	2.506-26
Skupaj . .	120.030-16
Pasiva.	K
Deleži		930-—
Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi .	.	.	117.710-34
Predplačane obresti posojil	509-13
Rezervni zaklad ....	62-77
Čisti dobiček		817-92
Skupaj .	.	120.030-16
Denarni promet ... K	213.392-72
Stanje članov začetkom 1. 1911 .	.	59	
Pristopilo		
Odpadlo		
Stanje koncem 1. 1911 .	.	.	.	84
Bilanca
Ljudske hranilnice in posojilnice v Režici ob Savinji,
reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1911.
Aktiva.	K
Posojila		259.819-45
Tekoči račun z zvezo .	.	178.802-—
Inventar premični ....	46f>-15
Zaostalo obresti posojil .	.	6.860 65
Delež pri Zadružni zvezi .	1.000-—
Tekoči račun s člani .	.	131.047 17
Naložen denar		213.13209
Gotovina 31.decembra 1911	11.016-37
Skupaj . .	802.143-88
Pasiv a.	K
	1.962-—
Hranilne vloge s kapitalizo-	
vanimi obrestmi. .	.	.	786.689.63
Predplačane obresti posojil	46.06
Rezervni zaklad ....	12.029-99
Čisti dobiček		1.416-20
Skupaj .	.	802.143-88
Denarni promet ... K	725.920-69
Stanje članov začetkom 1. 1911	. 402	
Pristopilo		
Odpadlo		
Stanje koncem 1. 1911 .	.	.	. . .393
Bilanca	
Seoske blagajne in zajmove	
registr. zadruge na neograničeno jamčenje	
u Župi Baška,	
za jedanajstu upravnu godinu 1911.	
Aktiva.	K
Zajmovi			66.994-79
Tekući račun		534.075-17
Inventar pomični ....	118-94
Inventar nepomični .	.	.	1.485-39
Zaostale kamate zajmove .	1.430-—
Dio kod „Zadružne Zveze“	1.000-—
Dio kod „Gospodar, sveže“	100-—
Dio kod A-h. parobrod, druš.	500'—
Dio kod H-e. kupališta .	.	500-—
Gotovina koncem g. 1911 .	270 63
Ukupno . .	.	606.474-92
Pasiva.	K
Zadružni dijelovi ....	1.247-98
Ulošci s uglav. kamatama .	691.333-71
Rezervna zaklada ....	11.598-20
čisti dobitak		2.295-03
Ukupno .	.	.	606.474-92
Novčani promet		807.255-05
Ilroj članova 1. 1. 1911	.	.	. , 211
Pristupilo		
Izstopilo		
Kroj članova koncem g. 1911	. .	227
Bilanca
Ljudske hranilnice in posojilnice j v Trstu,
reg. zadr. z neom. zavezo.	
z dnem 31. decembra	1911.
Aktiva:	K
Gotovina 31. decembra .	.	11.270 15
Posojila		460.704-—
Tekoči račun s člani .	.	4.584-—
Tekoči račun z Zvezo .	.	9.573- —
Naložen denar		6.041-28
Delež pri Zadružni zvezi .	1.000-—
Inventar		3.263-—
Prehodni izdatki ....	505-49
Hranilne knjižice ....	595-70
Obresti posojil		1.480-40
Upravni prispevki....	332-14
Upravni stroški ....	785-60
Skupaj . .	500.134-76
Pasiva:	K
Deleži		8.280-—
Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi .	.	.	477.689-90
Tekoči račun s člani .	.	3.198-50
Prehodni prejemki .	.	.	31-98
Obresti posojil		2.342-27
Rezervni zaklad ....	6.658-67
Čisti dobiček		1.933-44
Skupaj . .	500.134-76
Bilanca
Hranilnice in posojilnice
v Kranju,
reg. zadr. z neoni, zavezo, z dnem 31. decembra 1911.
Aktiva:	K
Posojila......................904.184-34
Tekoči račun z Zvezo .	.	142.967-14
Tekoči račun s člani .	.	235.047-21
C. kr. poštna hranilnica .	.	1.241-19
Inventar premični. .	.	.	4.184-57
Zaostale obresti posojil .	.	8.819-55
Delež pri Zadružni zvezi .	1.000-—
Gotovina 31. decembra 1911	14.630-88
975.460-77
Denarni promet .	.	.
Stanje članov	začetkom 1. 1911 .	. 384
Prirastlo.............................35
Odpadlo...............................30
Stanje koncem	1.	1911..............389
Bilanca
Posojilnico na Frankolovoni,
reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1911.
Skupaj . . 1,312.074-88
Pasiva:	K
Deleži................... 3.180-—
Hranilne vloge s kapitalizo-
vanimi obrestmi .	.	.	1,292.881-30
Predplačane obresti posojil 1.423-34 Rezervni zaklad ....	9.527-30
Čisti dobiček.................... 5.062-94
Bilanca
Okrajne posojilnice
v Ljutomeru,
reg. zadr. z neomejeno zavezo, z dnem 31. decembra 1911.
Aktiva:	K
Posojila................... 695.393-89
Zaostale obresti posojil .	.	11.446-96
Naložen denar z nevzdigne-
nimi obrestmi ....	52.214-70
Vrednost inventarja . .	.	476-42
Vrednost zadružnih posestev 62.736-64 Za prodano hišo štev. 5 v Ljutomeru še dolžna kupnina ...................... 9.800-—
Zaostala najemnina .	.	75-13
Zal. 1912 predplač. zavarov.	2-95
Gotovina 31. decembra 191 1	14.633-51
Skupaj . . 1,312.074-88 Denarni promet ... K 3,155.302-78
Stanje članov začetkom 1. 1911	.	.231
Prirastlo..............................75
Odpadlo.................................—
Stanje koncem 1. 1911.................306
Bilanca
Ljudske hranilnice in posojilnice
v Celju,
reg. zadr. z neom. zavezo, z dnem 31. decembra 1911.
Aktiva:
Posojila...............
Inventar premični .	.	.
Zaostale obresti posojil . Vrednost kolekov .	.	.
Delež pri Zadružni zvezi
K
140.366-76 759-79 4.202-42 10 — 1.000 —
A ktiv a:
Posojila.................
Naložen denar .... Predujmi v tekoč, računu Zaostala upravnina .	.
Inventar nepremični .	.
Inventar premični .	.	.
Zaostala najemnina .	.
Zaostale obresti posojil . Zaostale zamudne obresti Predplačana pridobnina .
K
1,495.736-49
180.809-32
6.188-37
266-24
249.776-80
29.600-82
1.737-34
49.958-99
4.505-52
207-02
Skupaj	.	.	846.780-20
Pasiva:	K
Deleži..................  .	.	84.412-51
Hranilne vloge s kapitalizo-
vanimi	obrestmi	.	.	.	624.031-72
Meščansko-šolski ustanovni
fond z	obrestmi	.	.	.	28.225-33
Rezervni zaklad .	.	.	98.638-87
Terjatev fonda za mogoče
izgube	z obrestmi	.	.	.	4.614-53
Za leto 1912 predplačane
obresti	od posojil	.	.	.	3.727-33
Za leto 1912 naprej prejete obresti od kupnine za prodano hišo št. 5 v Ljutomeru	22 46
Za 1. 1912 predplač. najemn.	30-30
Čisti dobiček................... 3.077-15
Skupaj	.	.	846.780-20
Denarni promet ...	K	716.320-63
Stanje članov začetkom	1.	1911 . .710
Prirastlo............................33
Odpadlo..............................52
Stanje koncem 1. 1911...............691
Bilanca
Hranilnice in posojilnice
v Šmarju,
reg. zadr. z neom. zavezo,
Delež pri Ljudski posojilnici	4-—	Skupaj .	.	2,023.680-53
Poštna hranilnica ....	347-94		
Gotovina 31. decembra 1911	5.918-82	Pasiva:	K
Skupaj . .	152.603-73	Hranilne vloge s kapitaliZo-vanimi obrestmi .	.	1,979.331-43
Pasiva:	K	Neizplačana dividenda .	.	462-53
Deleži 	 Hranilne vloge s kapitalizo-	916 —	Prenosna pristojbina .	.	. Za leto 1912 predplačane	3 441-60
vanimi obrestmi .	.	.	128.746-90	obresti posojil ....	11.114-33
Tekoči račun z Zvezo .	.	14.284'—	Zaostali davki		165 89
Predplačane obresti posojil	301.67	Deleži		15.580-—
Rezervni zaklad ....	7.974-—	Rezervni zakladi ....	7.880-68
Čisti dobiček		381-16	Čisti dobiček		5.704-07
Skupaj .	.	152.603-73	Skupaj . .	2,023.680-53
Denarni promet
K 210.630-42 Denarni promet .
Stanje članov začetkom I. 1911 .
Prirastlo........................
Odpadlo..........................
Stanje koncem 1. 1911	.	.	.	.
K 4,105.391-04
245	Stanje članov	začetkom 1. 1911 .	. 405
11 J	Prirastlo............................146
6 I	Odpadlo................................3
250 !	Stanje koncem	1.	1911................548
z dnem 31. decembra	1911.
Aktiva:	K
Posojila		337.637-92
Inventar premični .	.	.	96-03
Zaostale obresti od posojil	1.885-75
Delež pri Zadružni zvezi .	1.000-—
Delež pri Ljudski posojilnici	4* —
Poštna hranilnica ....	134-38
Gotovina 31. decembra 1911	5.180-56
Skupaj .	.	345.938-64
Pasiva:	K
Deleži			700-—
Hranilne vloge s kapitalizo-vanimi obrestmi .	.	.	238.486-89
Tekoči račun z zvezo .	.	96.470-—
Predplačane obresti posojil	1.869-26
Rezervni zaklad ....	7.330 60
Čisti dobiček		1.081-89
Skupaj . .	345.938 64
Denarni promet ... K	258.935-17
Stanje članov začetkom 1. 1911	.	355	
Prirastlo		.	.	5
Odpadlo		
Stanje koncem 1. 1911 .	.	.	.	350
Izdajatelj: Zadružna zveza v Ljubljani. — Odgovorni urednik: Anton Kralj, uradni tajnik „Zadružne zveze“.
Tisek Zadružne tiskarne, reg. zad. z oni. zav. v Ljubljani.