73. štev. Pavialnl Iranko v drSavl SNS. V Llubllani, v petek 1. aprila 1921, Petainoma itav. i k. Lete V. Ishst|a rasem nedelj in praznikov vsali dan ob 10. uri tiopeSdne. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. G/l., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor *1 mm X 65 mm po K 1’50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2*—. Pri večjem naročilu popust. /' m J m mm Glasilo Jugoslov. locUalno • demokratične stranke. Telefonska St. 312. Naročnina: Po pošti ali x dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za mesec K 20, Za Nemčijo celo leto K 312, asa ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za UbI so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št.6/1.,' Učiteljska tiskarna. Važqa konferenca. LDU Beograd, 30. marca. Danes popoldne je bila konferenca članov ustavnega odseka, ki pripadajo vladnim strankam. Jutri bo ustavni odsek nadaljeval svoje delo. Verjetno je, da bo ustavni odsek do konca tedna gotov tudi v podrobnostih z razpravo o vladnem ustavnem načrtu. V parlamentarnih krogih sodijo, da se bo že v drugi polovici aprila pričela v konstituanti načelna debata o ustavnem načrtu. Sklepajo, da bo ustava sprejeta najkasneje do konca meseca julija. * , V Če bo le šlo! Ministri prisegajo. LDU Beograd, 31. marca. Novi ministri bodo prisegli jutri dopoldne ob enajstih. * Med 11. in 12. uro je še vedno čas, da prejmejo ministrsko plačo za mesec april. Ministri dobijo namreč svoje plače točno prvega vsakega meseca. Za ruske ujetnike. LDU Moskva, 31. marca. Ljudski komisar za zunanje posle Čičerin je poslal francoskemu ministru za zunanje posle protestno noto zaradi zadrževanja ruskih vojnih ujetnikov. Nota veli, da znaša število za-državanih okoli 25.000 mož. ki prebivajo deloma v koncentracijskih taborjiii. deloma pa v ječah v Severni Afriki in na balkanskem polotoku. Ako se bodo ruski vojni ujet-\ niki zadržavali še nadalje, bo sovjetska vlada prisiljena odrediti vse potrebno, da izsili njih osvoboditev. LDU Moskva, 31. marca. Ljudski komisar za zunanje posle Čičerin je poslal nadaljnjo noto bolgarski vladi zaradi zadržavanja ruskih vojnih ujetnikov v Bolgariji in je zapretil z nasilnimi odredbami zoper Bolga--re. živeče v Rusiji. * Vojna je končala že davno in zato se zdi človeku, ki človeško čuti, naravnost neverjetno, kako more država, ki nosi vedno človekoljubje na jeziku, zadržavati na svojem ozemlju ne samo ljudi, ki niti vojni ujetniki niso, ampak smatrati take ljudi za ujetnike, ki so bili njej svojčas poslani kot zavezniki na pomoči! Tako postopanje ne krši le mednarodnega prava, ampak je naravnost zverinski zločin. Caristična vlada je poslala na francosko na zapadno fronto pred leti znatna ojačenja. Te čete so se borile za Francoze in zanje krvavele, za plačilo je pa ta visokokulturnf narod, kakor ga navadno imenujejo te vojake odvedel v Afriko na svoje kolonije na suženjsko delo. Včasih smo ponosni na svojo kul-inro in prezirljivo gledamo na surovine starega veka, ki so premagance odpeljavale v sužnost. Moderni ljudje pa vodijo svoje »prijatelje in zaveznike« v sužnost!! Pred stavko angleških rudarjev. LDU London, 31. marca. Na konferenci med trgovinskim ministrom Robertom Hornejem in med izvrševalnim odsekom rudarjev je Predložil tajnik zveze rudarjev svoje zahteve, naj bi država dovolila premogovnim industrijalcem .neke predujme, da bi se rudarjem mogle izplačati višje plače. Trgovinski minister je izjavil, da je to državi nemogoče. V imenu zveze rudarjev je ‘zjavil Smith, da se je sklenilo, da se 31. marca opolnoči odpokličejo vsi rudarji iz rudnikov s strojniki vred. Rudarski sindikat angleških pre-mogarjev je največja delavska organizacija na Angleškem. Od proizvodnje premoga ne zavisi le pro-cvit angleške industrije, ampak tudi znaten del angleške trgovine. Zad-. nja stavka, katero so uprizorili angleški rudarji, je tem prinesla znatne koristi. Rudarji so morali sicer pristati na zvišanje produkcije, toda dobili so tudi znatno povišane mezde. Od povišane produkcije so pa začeli vleči lastniki lepe nove dohodke in angleški rudarji imajo popolnoma prav, če sedaj zahtevajo, naj bodo višjih dohodkov deležni tudi oni in ne samo lastniki premogovnikov. Nemška odškodnina in angleško delavstvo. LDU Nauen, 31. marca. Vdditelj angleških delavcev Thomas je izjavil na zborovanju voditeljev strokovnih organizacij Zapadne Nemčije, da Nemčija ne sme poravnati storjene škode z zlatom, če jo plača v blagu, bi to povzročilo brezposelnost belgijskega, francoskega in angleškega delavstva. Treba je, da Nemčija to poplača z delom. Angleško delavstvo je zoper vsako tako politiko, ki bi hotela uničiti nemško industrijo in zahteva, da Nemčija poravna škodo na tak način, da pri tem kapitalisti ne bodo imeli dobička. * Zlato ali blago je v bistvu v mednarodnem trgovskem prometu isto. Če hočejo dobiti Angleži in Francozi svojo odškodnino plačano v zlatu, bodo morali Nemci izdelati toliko blaga za izvoz, kolikor znaša- jo odškodninski obroki. Te svote pa gredo v miljarde. Nemško blago, ki bo prihajalo na Angleško in na Francosko kot odškodnina, bo ravno vsled svoje ogromne količine povzročilo med angleškimi in francoskimi delavci silno brezposelnost. Brezposelnost je pa v teh deželah že danes ogromna in nemška odškodnina, plačana z nemškim blagom, utegne imeti za zapadne države katastrofalne gospodarske posle*dice. V Nemčiji je mir. LDU Berlin, 31. marca. Jutranji listi ugotavljajo, da položaj v nemirnih okrajih ni več tako napet In da se je odklonilo komunistično geslo za stavko. Včerajšnje glasovanje za stavko v veleberlinskih obratih je pokazalo soglasje delavstva, ki odklanja komunistično parolo za splošno stavko. V Hamburgu je mnogo delavcev, zlasti članov strokovnih organizacij, izstopilo iz komunistične stranke. LDU Berlin, 31. marca. Listi javljajo iz Halleja: Zadnjo noč je bil položaj v Osrednji Nemčiji splošno normalen. Samo na nekaterih krajih so se raztresene komunistične tolpe spopadle s policijo. Upajo, da se v najkrajšem času vzpostavi red in mir. n LDU Nauen, 31. marca. Berlinski listi poročajo, da se je položaj v Rusiji izboljšal in da je v Nemčiji večina prebivalstva zoper komuniste. Iz Bremena javljajo, lhy? Ne! Ali bo vzplamtelo pod Kar-« lom večje navdušenje za obnovoi madžarskega globusa kot pod Hor-1hyjem? Ne! Razmerje ostane ista kakpr je sedaj. In svoje madžarska agente bo podpiral Karl z istim de-« narjem kot jih danes Horthy. Kje tu-* kaj pravzaprav nevarnost? Zato smatramo, da je vsako vznemirjanje popolnoma odveč. Pači pa služi cela zadeva nekaterim po» iitičnim krogom kot dobrodošlo sred-* stvo, da morejo zopet pošteno pla-< šiti javnost s »prevratnimi elementi«. To je vse. Čez par dni bo pa zopet mir. Prosvetne naloge našega učiteljstva. Povzdigo kulture imamo kaj radi na jeziku in po žumalih naletimo na cele kolone razprav in slavospevov kulturnemu delu. — ki ga moramo izvršiti, lepe besede, fraze in limanice; vse obenem je to, ker navadno tiči za takimi epistolaini vaba političnih kulijcv za to ali ono stranko. To nam izpričuje članek v včerajšnjem »Jutru« in pa okrožnica, ki jo je nedavno razposlal ravnatelj g. Luka Jelenc obenem z uredništvom lutra na svoje drage tovariše. Da. Kulturno delo! Kulturno delo je res eminentne važnosti. Vprašanje pa je, kdo in kako se opravlja to •jelo. Kulturno delo, ki ima namen ubiti ljudstvu v glavo kako pojmovanje sterilne družbe s poveličevanjem te ali one dogodivščine, ki Ima namen dvigniti ugled tej ali oni politični stranki z opevanjem, ne da bi ljudske množice mogle na podlagi poznanja stvarnih razlogov in prvotnih vzrokov sklepati o dejanskem položaju5 in presojati realnost in posledice, ni prava kultura in ne more nikdar vesti naroda ali človeštva do prave popolnosti. Če govorimo o kulturi, mislimo tukaj predvsem znanost, poznanje dognanih zakonov z ozirom na vso naravo zlasti pa še na človeško duševnost. Vse to pa ni ne Pribičevi- čeva. ne Žerjavova, pa tudi ne Ko-, rošceva realnost, marveč je gola istinitost stanja svetovne kulturne stopnje, ki pa ne miruje, nego napre-« duje v svojih diagonalnih premicah'. Kulturno delo mora biti popolno-« ma pozitivno in resno. Prav na kratko hočemo tukaj navesti nekaj naj-glavnejih nalog, upoštevajoč pri tem, la je učiteljstvo res v prvi vrsti spo-, sobno za tako delo, ker je izvežbano. v vzgoji in mora poznati principe, pa katerih je vzgoja najlažja. Kulturno delo lahko opravljamo v raznih izobraževalnih strokovnih' in športnih organizacijah. Vse kul-i turno delo mora imeti namen, da raz-širi obzorje množic kolikor mogoče objektivno. Tu sem spadajo preda-i vanja iz znanstva, o umetnosti, zgodovini, socijalizmu, družabnem raz-* voju sf)loh, literarna in tudi gospodarska predavanja, jezikovni pouk' in drugo*. To kulturno delo se lahko opravlja povsod, samo nekaj dobre volje in požtvovalnosti je treba. Pri drugih narodih dela v tem zmislu mnogo učiteljev in profesorjev v delavskem gibanju, pri nas pa — hujskajo proti delavskim organizacijam In zdi se jim sramotno prijeti za delo med tistim narodom, ki ima bodočnost. Jako malo.izjem imamo. Ker že toliko baharijo s tem kultur-' Stran 2. NAPREJ. Stev. 73. nim delom, naj se naše organizacije za določena predavanja obračajo na Učiteljstvo! Prepričani smo, da se bodo mlajši požrtvovalni učitelji oprijeli kulturnega dela, na tiste pa, ki hočejo samo politično reklamo delati za buržvazijo, se pa pri kulturnem delu itak ne more nihče zanašati. Daljna kulturna naloga je v dramatičnih predstavah in zlasti pa v obrtnondalievalnih šolah. Vlada je dovolila nekaj kredita v kulturne namene. Zato je bodoče delo nekoliko olajšano. V obrtnonadaljevalnih šolah je sicer uveden sistematični šolski pouk, ki ga razmere za bodoče leto nekam ogrožajo. Eminentne važnosti je, da se obrtne in nadaljevalne šole prihodnje leto uvedo povsod, kjer je le mogoče. In kje je lepša prilika, kakor med to mladino delati kulturno tudi izven obveznega šolskega pouka. V prvi vrsti je potrebno torej, da se idejalno učiteljstvo tudi samo bolj zainteresira za kulturno delo. delavstvo bo sprejelo z radostjo dobrohotno pomoč pri tem delu, ki pa zahteva požrtvovalnost kakor jo vrši delavstvo v svojih vrstah. Kulturno delo mora, po našem mnenju, stremiti edino le po pravem spoznaju, po samostojnosti človeškega mišljenja, sicer je le delo — ku-11 jev. Organizacija časnikarjev. Iz Sarajeva javljalo: Po dvodnevnem delu Je plenum sprejel pravila Jugoslovea. novinarskega udruženja, ki ima sedež v Beogradu. Dosedanja novinarska društva v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu so poslala sekcije tega udruženja. Pri ustanovitvi udruženja in izdelavi novih pravil so sodelovale vse skupine ter so bile zastopane vse struje. Novi odbor je vodil do konca kongresa razpravo, v kateri so bila spredeta poročita in praivila o osnovanju pokojninskega fonda, bolniškega fonda, sindikata novinarske organizacije ter resolucije o kolektivni pogodbi med lastniki listov ter novinar#. Glede tiskovnega zakona se je kongres izjavil proti kolektivni odgovornosti, predvideni v 51. 14. ustav, ntčrta, ker smatra, da Ima samo odgovorni urednik nositi Odgovornost pred zakonom. Olede svobode tiska je sprejel kongres resolucijo, v kateri se na predlog komunističnih hi republikanskih novinarjev izjavlja za zakonito jamstvo tiskovne svobode ter proti vsakemu nezakonitemu preganjanju tiska in novinarjev. Za tem je bil kongres zaključen ter bo prihodnja glavna skupščina Jugosloven-ske«a novinarskega udruženja v SpHiu na željo ki ponudbo splitske občine. Politične vesti. + Osebne vesti. Italijanski poslanik profesor Manzonl se je vrnil iz Rima v Beograd. — Dosedanji minister za kmetijstvo dr. Velizar Jankovič Je prevzel dolžnosti ministra za promet. — Naš konzul v [Trsta, Ljuba Nesič, je prišel v Beograd ter posetM ministrskega predsednika Nikolo Pašiča. — Cesar Kari pride jutri z bnzo-viakom v Ljubljano. + Za staro pravdo, javljajo iz Bel-grada: Ministrski presednik Nikola Pašič le sprejel muslimanske poslance iz Južne Srbije ter se ž njima razgovarjal o vprašanju javne varnosti, kakor tudi o dednih pravicah begluške zemlje v južni Srbiji. — Glavna stvar je dedščina. + Previdni minister DraJkovlč. Minister za zunanje stvari Draškovič je odposlal v črno goro načelnika oddelka za javno varnost Živka Laziča in poveljnika celokupnega orožništva generala Dragutina Dimitrijeviča, ki bosta na licu mesta proučila tamošnje razmere. Ž njima potuje tudi načelnik oddelka za Črno goro D jako-Vič, ki ostane v Črni gori in bo vršil poste vladnega komisarja. — V Južno Srbijo je gospod minister še šel, v Črni gori pa ne veruje na »obznano«. + Pokrajinske vlade ali: blagor njim! Iz Bedgrada javljajo: Vlada Je sklenila, da sem esto predsednika pokrajinske vlade v Sarajevu takoj izpopolni. Dosežen je sporazum z muslimani, po karteretn obdrži to mesto dr. Nikolaj Gjugjevtč, ki je bil že prej imenovan, pa še ui prevzel svojih dolžnosti. Zvečer odpotuje v Sarajevo, da prevzame posle od dosedanjega zastopnika predsednika vlade Nišovlča, ki bo sedaj obdržal poverjeništvo zgf notranje stva- ri, Gjturgjevič je prejel od ministrskega predsednika Nikole Pašiča in ministra za notranje stvari Draškoviča potrebna navodila. Druga mesta v sarajevski pokrajinski vladi se izpopolnijo v kratkem sporazumno z muslimani. Kar se tiče dalmatinske pokrajinske valde, še ni določen sporazum glede oseb, ki naj prevzamejo po-verjeniška mesta. Glede pokrajinske vlade v Ljubljani je sklenjeno, da ostane predsednik dr. Baltič, poverjeniška mesta pa se zasedejo na podlagi dogovora s slovansko samostojno kmetijsko stranko. . + Volilni zakon za Reko je odobril mestni Consiglio Nazionale za reSko usta-votvorno skupščino. Po tem zakonu se država razdeli v dva okrožja, mesto in pod-občine. Mesto izvoli 68 zastopnikov, pod-občine pa 8. + Glasilo Jugoslovanskih centrumašev. V sredo je pričelo izhajati v Belgradu osrednje glasilo socialistične stranke Jugoslavije pod imenom »Socialistične rad-nlčke novine« namesto »Socialista«, ki je doslej zastopal omenjeno stranko. V listu se nahaja sporočilo, da sta v predsedstvo izvršilnega odbori glavne strankine uprave izvoljena Dragiša Laipčevič in Nedeljko Košanin. + Glavna skupščina socijalno demokratične stranke za Vojvodino se bo vršila v nedeljo dne 10. aprila v Novem Sadu. + Razkol v komunistični stranki v Skoplju. V SkopUu jft došlo do končnega odcepljanja socijalistov, ki so bili do zdaj kot opozicijska skupina v komunistični stranki. Pridružili so se Lapčevičevi skupini (»centrumašem«) in izvolili za predsednika krajevne organizacije Kosto Ste-fanoviča-Ersenovskega, bivžega predsednika občine. + Popolen polom komunistov na Angleškem. Na kongresu angleške neodvisne delavske stranke, ki se je otvoril 28. pr. m., so po burnih prizorih zavrgli predlog komunistične levice, naj bi se stranka sklopila s III. internacionalo. Zgodilo se je to s 521 glasovi proti 971 Dnevna kronika. Prevratni elementi in »subverzivni« subjekti bodo imeli prihodnjo soboto ob 8. uri zvečer v gostilni »pri voličku« sejo, kjer bodo razpravljali o važnih dnevn.h vprašanjih. Kakor doznavamo, bodo prva točka dnevnega reda bodoče občinske volitve. Izdelan Je že predlog, ki bo tudi z ogromno večino sprejet, da morajo prevratni elementi na vsak način pri volitvah zmagati, posebno v Ljubljani. Takoj po zmag! bo vsa magistratna JDS-arlja od služb odstavljena — IzvzemŠi gospoda župana — In brez usmiljenja in brez pardona in penzijona pognana na cesto po principu: zob za zob. — Lepi časi se nam obetajo. Cesarski strah straši tudi že po Ljubljani. Včeraj so ga nekateri že videli ttl od Južnega kolodvora po Blelwisovi cesti proti Viču. Popadel ni nikogar. Strokovnjaki pravijo, da nikomur nič ne naredi, kdor nosi s seboj kakšno staro medaljo. Smrt dvefa mladih sobojevnikov. Iz črne nam poročajo tužno vest, da sta v teku štirinajstih dni preminula dva mlada zvesta sodruga. Sodri« Franc Mežnar (na črnih kozah) Je umrl pred tednom dni, na veliki petek pa sodrug Anton Senegačnik, star sicer Sele 17 let, a je bil vedno med prvimi. Blag jima spomini Vsem sodru-gom pa priporočamo, da z delom za našo organizacijo nadomeste to hudo Izgubo v naših vrstah. Staršem Izrekamo naše globoko sožalj e. Tatvina pri zlatarju Černetu, ki Je pred meseci vzbudila v naši javnosti veliko senzacijo, Je stopMa v nov štadij. Pred nekaj dnevi je dobila policija pismeno obvestilo,d a je neka ženska tam nekje za Gradom na svojem vrtu tik ob plotu nekaj prekopavala in se Pri tem vedla jako sumljivo. Takoj se je odpravilo nekaj policijskih organov, nekarterl celo »karakterizi-rani«, s potrebnim orodjem na lice mesta. Hišo in vrt je od vseh strani zasedla oborožena straža. Natančna preispava ni ostala brez uspeha. Točno na oanačenem mestu so IzkopH — debelo hrenovo korenino! Zato danes ni dobro govoriti pri policiji o hrenu. Pokrajinski Inšpektorat finančne kontrole. Na podlagi člena 2 Uredbe o organizaciji finančne kontrole se s 1. aprilom 1921 ustanovi pokrajinski inšpektorat za Slovenijo s sedežem v Ljubljani in z ekspozituro v Mariboru. Pokrajinskemu inšpektorju Je imenovan podinspektor Jurij Pfeifer, katerem so prideljeni sledeči funkcionarji: Podinspektor Anton Zorn, komisar I. razr. Franc Golob, komisar II. razr. Peter Držaj in Fanc Cesnik. Za vodjo ekspoziture v Mariboru je Imenovan: Pod-inspektof Martin Kovač, kateremu so prideljeni sledeči funkcijonarjl: komlsaria 1. razr. Ivan KSstl in Ernest Canjko ter komisar II. razr. Franjo Bosina. Rusi moraio zapustiti zdravilišča. Državni odbor za pomoč Rusom je sklenil, da se imajo vsi ruski begunci čimprej Iz- seliti Iz vseh kopališč in zdravilišč, kjer so začasno nastanjeni. Ta sklep ima namen, omogočiti gostom poset kopališč tekom poletja. V pojasnilo. Listi so, poročajoč o novinarskem kongresu v Sarajevu, zapisali tudi vest, da je kongres sprejel poročilo o ustanovitvi bolniške blagajne. V resnici ni šlo za nikako ustanovitev kake posebne bolniške blagalne, temveč zgolj za ustanovitev posebnega bolniškega podpornega fonda za novinarje. Toliko v pojasnilo. Hipna blaznost. O »steklem človeku«, katerega žalostna dogodba se Je bliskovito raiznesla po Ljubljani, smo prejeli še naslednje zanimivosti, ki nekoliko pajasnju-jejo naše prvotno poročilo. Nesrečnik se imenuje Ivan Maršič, rojen je 16. aprila 1901 v Zabavljah, občina Marezige, okraj Koper v Istri. Star je 20 let. Kakor so zdravniki dognali in ugotovili, je Marišič hipno zblaznel, ne gre torej za steklino, kakor so prvotno domnevali po njegovem obnašanju v Šolskem drevoredu. Kakšen strah so imeli pred »steklim človekom« razni ljubljanski Purgarji, dokazuje okol-nost, da je neki zelo krepak ljubljanski mesar na begu padel na tla in pri tem Izgubil dragocen, okoli 5000 kron vreden kamen iz zlatega prstana. Včeraj zjutraj je mesar dolgo časa v Šolskem drevoredu iskal briljant. Po dolgem iskanju, ko so prebrskali ves prah in vse smeti, je mesar našel kamen in ga z velikim veseljem shranil. Pred »steklim človekom ima pa še vedno velik strah! — Maršič Je sedaj v bolnici povsem miren, zlasti mrzli obkladki mu zelo dobro denejo! Literarni večer. Danes zvečer ob S. v veliki dvorani Mestnega doma literarni večer. Čita Franc Lipah. Na sporedu izbrana dela iz. svetovne literature (Wilde, Turgenijev, Andersen). Vstopnice po 5, 3 ki 1 dinar pri blagajni. Aretacija nevarnega vlomilca. Te dni je prišel na policijo mlad človek. Permanentnega uradnika je naprosil, naj mu izstavi dokumente za Trst, ker je brez denarja tn da je peš prišel z Dunajskega Novega mesta. Uradniku se je predstavil: »Jaz sem ameriški državljan, John Jazson, mehanik, rojen v Brocklinu, Severna Amerika. Pred dozdevnim Amerikancem so sprva na policiji itneli velikanski »rešpekt.« Dali so mir boljšo celico za brezplačno prenočišče in tudi nekaj prigrizka, kajti Ame-rikanec Je bil silno gladen in Izstradan. Pozneje pa se je gospodom na policiji posvetilo v glavi. Zdel se jim je sumljiv kot nevaren mednaroden vlomilec. Gospodu Johnu brezplačno stanovanje ni bilo po-■všeči in }e drugi dan silil, naj ga vendar spravijo v Trst. Po dolgih zasllšavanjih ln študijah so končno dognali, da Amerikanec John Jazsooi ni pravi Amerikanec. Slednjič je »John« očrtal dolgo in strašno sliko svoje vlomilske karijere. Mirno in hladnokrvno je začel pripovedovati: »Jaz sem v resnici Alojzij Saver, rojen 1. 1900 ln pristojen v Gorico. Moj oče je bil trgovec v Gorici. Napravil je konkurz in odšel v Ameriko. Zašel sem v slabe družbe in sem imel sploh veliko nagnenje do tatvine. S šestim' letom sem že začel krasti. Izvršil sem že nebroj velikih in malih tatvin in vlomov. Med vojno sem bil konfintran kot nevaren vlomilec. V Ljubljano sem prišel, da bi izvršil kak »posel«. Šaverja so pridržali v zaporu, ker je nujno sumljiv, da je bil udeležen pri velikem vlomu v Trstu, kjer soavgusta lanskega leta številni vlomilci odnesli bančnemu zavodu »Ban<^a Commerclale Trtestina« iz blagajne 125.000 lir. Najdeno truplo. Priletni, 67 let stari, nekoliko slaboumni posestnik Jakob Jelenc je dne 24. marca t. 1. zjutraj odšel z dcina Iz Černivce pri Radovljici a se potem ni več povrnil. Po dolgem iskanju so ga njegovi sinovi Valentin, Janez in Ciril našli mrtvega, utopljenega v Savi pod Gobov-cem pri Ljubnem. Domnevajo, da je v svoji slaboumnosti skočil v Savo in utonil. Svoji družini je neprenehoma govoril: »Ah, rad bi umrl!« Iz Ljubljano izgnana. V Škofjo Loko pristojna Franja Završnik je izgnana Iz mesta zaradi vlačuganja in tajne prostitu-cije. Izgubljena zlatnina. Učiteljica Neza Špan je izgubila 1000 K vredno, zlato ov-ratno damsko verižico z obeskom. Uradnica na carinskem uradu Ana Smer- koi Je izgubila zlato zapestnico, vredno 1000 K. — Učiteljica Ana Potočnik je izgubila žensko tula uro in zapestnico. Premog za člane Zveze vojnih vdov in sirot. Člani »Zveze vojnih vdov in sirot za Slovenijo v Ljubljani«, stanujoči v Ljubljani, dobe premog na nakazna mestnega magistrata v torek 5. in sredo 6 aprila. Vsaka rodbina dobi 150 kg za 16 kron. Bančni zavodi v Ljubljani poslujejo od danes 1. aprila za stranke od pol 9. do pol 13. ure. KnIEurni vestnik. Glasbena Matica. Priljubljena koncertna pevka Mira Costaperaria-Dev bo pela na koncertu 11. aprila t. 1. po večini v Ljubljani še ne izvajane izvirne, pristne narodne pesmi iz Bosne in Hercegovine, v katerih sta zastopaa komponista F. M. Du-gan in B. Kačerovsky. Poleg teh Lajovičevega »Tkalca«, Fibichovo »Rožo«, Brahmsovo »Mojo ljubav« in Čajkovskega »Sredi šumečega plesa« ter arijo Iz opere »La Boheme«, »Madame Butterfly« in »Figa r o se ženi«. Konservatoristka profesorica gdč. Marija Schweigerjeva izvaja od F. Chopina Bercense, Balado As-dur in F. Lizstovo Legendo Sv. Frančišek stopa po moriu. Gdč. Schwelgerjeva je imenovano legendo izvajala prvtč v Pragi in leta 1918. v Vidmu ta Milanu z velikim uspehom. Virtuozinja na harfo gdč. Larisa Vaslljeva Iz Petrograda, absolventka petrograjskega konservatorija svira Rubinsteinovo Romanco ln Haselmanovo Reverie to Balado. Organizacijski vestnik. Iz stranice. Opozarjamo na diskusijski večer, ki bo danes, v petek ob 20. uri v mali dvorani »Mestnega doma*. Žepni koledarji. Prosimo vse tiste, ki so dobili žepne koledarje v razprodajo, da nam javijo, koliko jih imajo še v zalogi in obenem naj nam za prodane odračunajo. — Centralno tajništvo JSDS Ljubljana* poštni predal 168. Iz strok, organizacije. Ljubljanska podružnica kovinarjev priredi v nedeljo dne 3. aprila celodnevni zlet k sv. Katarini. Zbirališče pred restavracijo »Noyi svet«, Gosposvetska cesta. Odhod ob 8. url zjutraj. Vabijo se vsi člani in prijatelji kovinarjev z družinami in znanci. Osrednje društvo živ. del. Celje se do vršila mesečna seja 3. aprila 1921. v gostilni Perger, Dečkov trg št. 6, prej (Schwarzer Adler). Vsi odborniki sc vabijo na sejo, ker je več važnih točk na dnevnem rodu. Dolžnost vsakega odbornika, da je točno ob 9, dopoldne na prostoru, ker s tem vrši zaupniško organizacijsko delo. —• Prcdseduik. Shod tekstilnih delavcev v St. Pavlu v Preboldu v Savinjski dolini se bo vršil v nedeljo, dne 3. aprila. Poroča s. Leskošek Iz Celja. Kraj in čas zborovanja je razviden tz letakov. — Tovariši! Tovarišice! Dolžnost naša je, da se zborovanja polnoštevilno udeležimo, ker le v strnjeni fronti si bomo ladiko izvojevali boljši položaj kakor pa ta mteernl, v katerem se danes nahajamo. Vestnik Svobode. Esperanto. Kdor se zanima za Esperanto, nai se oglasi v Šelenburgovi ulici 6 drugo nadstropje desno, »Tajništvo kovinarjev« vsak dan od 15. do 18. ure. Začasna pristojbina znaša 10 K. Priglasitve po sredi dne 6. aprila se ne sprejemajo več v ta krožek. S. K. »Svoboda«. Redni članski sestanek se bo vršil v soboto, dne 2. t. m. ob pol 8. url zvečer v društvenih prostorih v Šelenburgovi ulici 6—II. Vsled važnega dnevnega reda udeležba dolžnost. — Tajnik. Guštani. Delav. izobr. društvo »Svoboda-, podružnica Guštanj vabi vse svoje člane, da se udeleže sestanka, ki bo v soboto 2. aprila ob pol 8. uri zvečer v prostorih g. Milovnika v Guštanju. Pridiite vsi! Govornik pride iz Ljubljane. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. Prevalje. Dramatični odsek Izobraževalnega društva »Svobode« podružnica Prevalje, priredi v nedeljo 3. aprila ob 3. uri popoldan in za v ponovitev na praznik 4. aprila tudi ob 3. uri popoldan v prostorih g. Ahac na Prevaljah veseloigri: »Kakšen gospod, tak sluga« ln »Sovražnik žciisk«. Po končani predstavi svlra tambura-škl zbor izobraževalnega društva »Svobode« iz Čme. Ker je čisti dobiček namenjen za po-s kritje stroškov novega gledališkega odra* ulju d no vabi, za obilno udeležbo. Odbor. Mežica. Delavsko izobraževalno društvo »Svoboda«, podružnica Mežica vabi vse svoje člane, da se udeleže občnega zbora, ki bo na praznik 4. aprila ob 11. url predpoldan v prostorih nad konsumnim društvom za Slovenijo v Mežicah. Pripeljite tudi vse somišljenike seboj. Govornik pride iz Ljubljane. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Črna. Delavsko izobraževalno društvo »Svoboda«, podružnica Črna, vabi vse svoje člane, da se vsi udeležite občnega zbora, ki bo na praznik 4. aprila ob 3. uri popoldan v prostorih g. Krulca. Pridite vsi! "Govornik pride iz Ljubljane. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. P© SHetU. — Avstrijska cenzura nu filme je dobila sedaj med drugimi neoriginalnimi določbami v svojih statutih tudi zelo originalen pasus, da se postavijo na indeks vsa filmska dela, ki bi »zbujala neresnične pojme o življenju11. Kaj so ti ..neresnični pojmi v življenju", o tem avstrijska cenzura najbrže sama nima pravega pojma. leort. S. K. Svoboda Ljubljana — S. S. K. Maribor, igrata v nedeljo dne 3. aprila in v ponedeljek, dne 4. aprila v Mariboru na prostoru S. S. K. Maribora nogometno tekmo. Nogometne tekme. V nedeljo dne 3. aprila se vrši na prostoru S. K. Ilirije nogometna tekma med prvim moštvom »Ilirije« in kombiniranim moštvom ljubljanskih klubov. V ponedeljek dne 4. aprila se vrši tekma med Ilirijo res. In »Hermesom«. Začetek -obakrat ob 16. uri. Vstopnina običajna. Dirka kluba »Kolesarjev in motociklistov Ilirija« v nedeljo ob 3. uri na Celovški cesti se bo vršila le v slučaju lepega vremena. V nasprotnem slučaju se preloži dirka na poznejši čas. Do sedaj je prijavljenih 29 dirkačev. Na startu oziroma na cilju bodo postavljene klopi in bo svi-rala godba. ListMca uredfMVa. Hrastnik. G. Metod Jenko! Mi ne vemo, kdo je dopisnik. Konstatiramo pa, da z dopisom nista v zvezl ne s. Malovrh ne s. Kovaič. Zdi se pa nam, da je dopisnJc pobral šaljivost med Vašimi ljudmi, pa s! je hotel napraviti veselje, ter je to objavil. Naznanilo. V nedeljo 3. aprila in pon-deljek 4. aprila ob 2. uri popoldne se bo dajalo na javni dražbi v najem posestvo Marijane Rozman, Spodnje Pirniče št. 28 pri Medvodah. Oddalo se bo ali celo posestvo skupaj ali posamezni deli posestva, kakor hišno poslopje, njive i. dr. posebej. LJ1LJ81, MUSKI IllICH STEV. 6 - REGISTROVANA ZADRUGA 2 OMEJENO ZAVEZO. =» TISKOVINE ZA SCIE, ŽliiPAN-STVA IN USABEe NEiSE PLAKATE IN VABILA ZA SHODE IN VESELICE LETNE ZAKLJUČKE NAJMODERNEJŠA UREDBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJlO, BROŠUR ITD. STEREOTIPU*- LITOGRAFIJA. Priporoča se tvrdka garancija. i_ sv. petra edina f o v a r n IS k a zaloga I d Itll & (P i & I 1 nasip it« 7« Šivalnih strojev V vseh opremah, matenjsG m »vriba pred« M J«* ■* II vj K- voJna( za rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse si- m popr&viia vetletna garancija i steme, igEey cl|e na drobno in debelo. Večletna pantija! UubUanai popr&vila se sprejemalo. steme, igjjEe, Olje na drobno in debelo. Ugodni plačilni pogoji. Izdajatelj: Ivan Mlinar. [Tisk ..Učiteljske tiskarne v Ljubljani, Odgovorni urednik: Jak. Vehovec«