Politični ogfled. Avstrijske dežele. Dunaj. Nadvojvoda .Tožef Avgust se je zaročil z vojvodinjo Avgusto, hčerjo kr. visokosti Leopolda Bavarskega. — Delegaciji, avstrijska in ogerska, snidete se dne 25. maja na Dunaji, najzanimivejša razprava v njih je o terjatvi za skupno vojsko, stroški se za-njo vsako leto potegnejo radi na višjo svoto in bode tudi letos najbrž tako. — Nemški šulverein gre, posebno na Dunaji rakovo pot in so vsled tega vodje pri šulvereinu si jako v skrbeTi, odkod dobiti denarja za ponemčevalne svoje šole. Nam je tako prav! Štajarsko. Državni poslanec trgovske kamore v Gradci, pl. Ludwig je zbral v ponedeljek svoje volilce, da jim poroča o svojem delovanji. Volilci so bili z njim zadovoljni, no on pa tudi z volilci. — Nemški naši sosed.je se tožijo, da se pri njih dobi le redko zdravo vino in čemu je potlej neki postava za varstvo vina? Enake tožbe pa so tudi pri nas, posebno po mestih se dobi redko kje pravo vino. Koroško. Nemci v Beljaku so si sedaj v laseh ter se tožijo križema na razžaljenje časti. Poslanec: dr. Steinwender je zato slabe volje, ali kaj hoče, saj so dovolj ljudi navadili na hujskanje, prej zoper slov. Ijudstvo in zakaj bi se tedaj ne obrnilo zoper Nemce? — Železnica se potegne iz Celovea čez Ljubelj na Kranjsko, stroškov bode za-njo nekaj čez milj. goldinarjev. Kranjsko. Dež. zbor je dovolil c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani 15.000 fl. za kmetijsko razstavo, ako jo priredi prihodnje leto. Skončal je dež. zbor svoje delo zadnjo soboto, brez posebne nesreče. Razniere med slov. poslanci so si ostale do konea enake —• napete strune. — Poslanec dr. Ferjančič je imel v nedeljo shod volilcev v Vipavi ter so mu le-ti izrekli svoje zaupanje. Njegovo poročilo je bilo neki zanimivo. Primorsko. Knezoškof dr. Missia iz Ljubljane in škof dr. Glavina iz Trsta sta prišla v Gorico. — G. kr. okr. glavar v Tolminu, grof Marenzi dobi pokoj, ker vlada ni z njim zadovoljna, pa tudi slov. Ijudstvo ne plače za-njim. — Namestništvo je razpisalo volilce za mestni zastop v Trstu za dne 29. maja, 2. in 3. junija ter za dne 9. junija, slov. okolica pa voli dne 11. junija. Svet se praša, kaki možje da kje pridejo sedaj v zastop, pa skorej gotovo je, da iredentovci. Hrvaško. V Zagrebu o binkoštih ne bode sv. birme, ker še nadškofa ni, pomožni škof dr. Pavletič pa je bolan. — Uradniki v Zagrebu so imeli shod ter so neki izrekli, da so iz prepričanja madjaroni. Čudna izjava! Ogersko. Domobran^ki minister je prepovedal vojakom vdeležiti se, ko se razkrije spomenik honvedov. Vsled tega je vsak Madjar scdaj po konci, češ. da je to krivica! Slovesnost pa se vrži prihodnjo nedeljo v Budimpešli. •— Gosposka zbornica je izrekla z veliko večino, da iraa za narodno nesrečo predloge vlade o civilnih maticah. Vlada pa še ne odstopi od svoje volje v tej reči. No za to še pride že čas! Vunanje države. Rim. Sedanji poslanik sv. očeta Leona XIII. na Dunaji, kardinal Galimberti pride v Rim in na njegovo mesto stopi poslanik v Monakoven, nadškof Agliardi. — Kardinal Zigliara je umrl, bil je učen modroslovec in njegove knjige o krSč. modroslovji se na dobrera glasu. Italija. Po vsej državi, izlasti pa v Rimu razsaja hripa; tudi v vrstah vojakov je veliko bolnikov. — V Milanu so prisli na sled družbi tatov, ki so kradli posebno na železnicah. V družbi so skorej sami olikani možje, in je več tujcev, tudi Madjarov med njimi. Francija. Kdo bode predsednik republike, kedar izteče doba Sadi - Garnotu ? Da ta ne bode, je gotovo in se sploh sodi, da bode kak general, najbrž Saussier. On je pri repnblikancih na dobrem glasu. — Poslanec Letelier ne bode predlagal, naj se drž. zbor v Parisu razpusti: ljudein še ni za nove volitve prava volja; kdo ve, če pride toliko republikancev nazaj v zbor, kolikor jih sedi sedaj v njem? Anglija. Kakor po večih krajih, tako imajo tudi v tej državi sušo in je tam toliko silna, da se na polji in travnikih vse suši in torej ne bode ni žetve ni košnje! — Razprave o hoine-ruli, ustavi za irsko kraljestvo, gredo počasi naprej, doslej še srečno. Nemčija. Govorica, da je v Hamburgu sopet kolera, se neki ne vresničuje. Hvala Bogu! — Priprave za nove volitve se vršijo po vsem cesarstvu, ali doslej še ni mogoče reči, če dobi vlada dovolj poslancev za svoje vojaške predloge. Gesar Viljem je slabe volje, ali o Bismarcku noče nič slišati. Rusija. Nihilisti, ta ničemna šiba države, so iznova na svojem pogubnem delovanji in je sedaj na redarjih in žandarjih, da jih zasledijo ter jim zastavijo delovanje. Ali to bode za-nje težko delo, saj so nihilisti že pri višji gospodi! Bolgarija. Knez Ferdinando se je s svojo mlado soprogo vrnil v Trnovo ter so jima ondi napravili bakIjado. Tujcev je privrelo k temu toliko, da se jih je mesto napolnilo. — Sobranje se je v torek odprlo ter se posvetovanje o njem izvrši najdalje do 14 dnij. Srbija. Kralj Aleksander pričakuje svoje stariše, Milana in Natalijo, še le v prihodnjem meseci v Beligrad, ali potem ostaneta neki dalje časa na srbskih tleh. — Prejšn.ji ministri Avakumovič, Stojanovič in Alkovič dobijo pokojnino in torej ne pridejo na tožnjo klop. Je tako brž najbolje! Turčija. Kolikor si sedanji sultan Abdul Hamid tudi prizadeva, naj se državne kase napolnijo, ne gre mu po sreči. Uradnikom, pa tudi vojakom ne more se več redno plačevati, ker je v drž. kasah navadno tema. Odkod to prihaja? G r e c ij a. Novo ministerstvo je sestavljeno in njemu je naloga dobiti posojila na lažje pogodbe, kakor so bile doslej. No volja je dobra, ali kaj bode s posojilom? Treba ga je državi in ker to znajo Rotschild in tovariši, ne dajo denarja brez dobička za-se. AI r i k a. Francoski general Dodd, tisti ki je v Dahomeji zmagal čez kralja Behainzina, podal se je v domačijo, ali vrne se najbrž nazaj, da vredi tamošnje razmere po volji francoske vlade. Ali kaj poreče k temu domače Ijudstvo ? A m e r i k a. V Braziliji imajo revolucijo in prišlo je že do boja, toda obe stranki si svojite zmago. To pa je vendar-le težko. — Razstava v Chicagu ostane tudi v nedeljo odprta, ali vsi stroji stojijo vso nedeljo. Vidijo se torej le reči, ne pa tudi delovanje.