KOMISIJA ZA DRUŽBENO NADZORSTVO
 Kadar se skrha samouprava
V pretekiem obdobju so de-legatske skup&člne uvedle ukrepe za zaSčtto druibenih Interesov v nekaterih organi-zacijah združenega dela Pov-sod so bill predlagatelj> izvršrit sveti obfiinskih skupSčin ali pa družbeni pravobranilci samo-upravtjanja. V naSi občtni so uredlll ukrepe za zaSfiito druž-benih interesov v SGP Hrast-nlk - TOZD Projektiva črnuče. na prediog komisije za družbe-no nadzorstvo imenovan je bil kolekttvni poslovodnl organ Zadeva je zaključena tako, da so TOZD razformlrali. kernl iz-polnjevai teh temeijnih pogo-
jev, za delovanje kot TOZO po zakonu o združenem dfllu; sa-moupravni odnosi so biii skr-hani, politično delo pa je izo* stalo.
KomJsi}a je obravnavaia Še problematlko naslednjih OZD: GIP Vegrad - TOZD Kamin. Center za gospodarsko sveto-vanje, Iskra Avtomatika, Elma ČrnuCe. DU Univenrum, OO Paralele, Podjetje za urejanje hudournikov. Poslovna skup-nost Magos, VGP Hidrotehnik - TOZD Hidroinženiring, Pio-nirskt dom - Center za kulturo mladth in IMV - Predstavništvo Ljubijana.
Stanje v navedenih orgam-zacijah je v glavnem sanirano. ponekod bol), drugod manj. Komisija je v večlni primerov obravnavala nepravočasno in nesmotrno prilaga)anje zao-strenim razmeram gospodar-jenja. kar je v orgsnizacijah povzročilo padanje uspešnosti gospodarjenja in s tem slabša-nje materialne osnove delav-cev.
Ob ekonomskih vpraSanjih so se skoraj redno pojavljaJi poizkust izigravanja stablliza-cijskih prizadevanj, ki so vklju-Čevall tudi primere nezakoni-tega poslovanja. V takih pri-tnerth je komisija posebej obravnavala odgovornost po-slovodnih struktur In zahteva-la. da v sodelovanju z družbe-nopolitičnimi organizacijafni in organi upravljanja tzvedejo tudi ustrezne kadrovske spre-membe. oziroma. da v proble-matiko posežejo ustrezni upravni cwgan( in slutbe. V obravnavanih primerlh je pra-vlloma izostal delavski nadzor Preprosto, ni ga bilo ne v obliki organa za delavsko kontrolo. ne skozi funkcijo samouprav-
nih organov (delavakl svet, zbor delavcev).
Redni spremljevalec probte-matike v obravnavanih delov-nih organizacijah 30 bili slabi medsebojni odnosi med vodU-nimi in vodstvenimi struktura-mi. Postedica teh odnosov je bito stabo, večttrno ali na »svo-jo pest« informiranje delavcev, kar je med delavci vzbujalo dvome in ustvarjalo pogoje za večje konfliktne situaclje.
Komislja je svojo (unkcijo samoupravnega          nadzora
opravljala tako, da je brez ne-potrebnih formalnosti in dof-gotrajnih postopkov, prisile in sankclj, s priporočiii za spora-zumevanje in dogovarjanje ler drugimi ustreznimi ukrepi od-pravljala vzroke za konfllktne situacije-
Pri svojem delu je komisija uporabita podatke Izvršnega sveta obiinske skupdčlne, SDK, UJV in inSpekcijskih služb. zato so na zadnji seji skteniti, da jim vročijo ptsmene zahvale za sodeiovanje
M. RADOSAVLJEVIČ