Vika Pevec
Andrej Krhlikar
Milica Vertot
Za nami je 10. kongres ZKS, največji in najpomembnejši družbenopolitični dogodek pri nas. Na njem so delegati slovenskih komunistov ob prisotnosti gostov in tujih delegacij kritično pretresli preteklo obdobje, postavili pa so tudi idejnopolitična izhodišča za delo v prihodnje. Časi, v katerih živimo, niso lahki, a tudi brezizhodni ne. S skupnimi močmi, edinstveno in složno, kot se je to že nekajkrat pokazalo v zgodovini, smo sposobni premagati vse^ kajti moč je v ljudskih množicah, v delu, v ustvarjanju novih vrednosti.
Se pred odhodom na kongres smo obiskali delegate iz naše občine in jih povprašali, o čem bodo govorili na kongresu in kaj od njega pričakujejo.
Vika Pevec bo spregovorila o življenju in delu krajevne skupnosti. Še posebej se bo zadržala na življenjskih pogojih, ki so v različnih KS različni. So KS, ki so na področju družbenega standarda že daleč spredaj, in so take, ki nimajo pravih pogojev za delo. Še posebno pozornost bo namenila vlogi D PO v krajevni skupnosti in njihovemu angažiranju ža skladen razvoj pri uresničevanju vseh planiranih nalog. Delegatka meni, da bo poseben poudarek v njeni KS dan prav razvoju kmetijstva in drugih oblik pridobivanja dohodka. Pozabili pa ne bomo tudi na razvoj kulturnega življenja v kraju.
Andrej Krhlikar: Od 10. kongresa Zveze komunistov Slovenije pričakujem predvsem, da bo pošteno ocenil delovanje komunistov v obdobju med kongresoma ter dal jasne smernice družbenega razvoja predvsem na naslednjih področjih:
— razvoju političnega sistema socialističnega samoupravljanja,
— krepitvi notranje trdnosti in enotnosti Zveze komunistov,
— uveljavljanju znanja, ustvarjalnega dela in ustvarjalnosti,
— oblikovanju ekonomske politike, ki bo spodbujala kakovostne dejavnike gospodarjenja in poslovanja.
Sam bom na kongresu sodeloval v skupini, ki bo obravnavala naloge
komunistov v materialnem, znan-stveno-tehnološkem, socialnem in kulturnem razvoju. Menim, da je uveljavljanje znanja, tudi v delovnih organizacijah, ključnega pomena za uspešno poslovanje. Ozkostem paje seveda povezana tudi kadrovska politika.
V zvezi s tem sem tudi pripravil referat z naslovom Uveljavljanje znanja in položaj mladih v organizacijah druženega dela. V tem referatu sem skušal prikazati dimenzije tega problema v občinskem merilu pa tudi širše. t
Milica Vertot: Na kongresu bom govorila o pomenu osnovne šole za socializacijo mlade osebnosti. Osredotočila se bom na občino kot celoto, v okviru tega pa bom še podrobneje osvetilila problematiko vaške šole. Le-to namreč najbolje poznam, ker v njej tudi sama delam. Spregovorila bom tudi o delu komunistov za izboljšanje materialnega položaja šolstva.
Od kongresa pričakujem, da bo zastavil naloge, kijih bomo lahkotu-di realizirali. Ne bi bilo dobro, če bi ostali le pri besedah. Kritično in odločno je treba postaviti, kaj bomo morali storiti v prihodnje.
Miro Kaplja: Na kongresu bom govoril o vlogi članov ZK v OO v KS tudi z vidika opiranja na lastne sile. O tem se je seveda že veliko govorilo, o tem govore tudi zaključki 13. seje
Z nageljni na Sitarjevec
V cvetju in zelenju s pesmijo in zastavami homo tudi letos praznovali I. maj, rdeči praznik dela. Letos mineva že sto let od pomora delavcev v Chicagu, ki je pretresel delavstvo vsega sveta, da seje I. maj, dan, ko je bila prelita delavska kri, na predlog prvega kongresa druge internacionale izrekel za praznik.
Naši delavci so se med prvimi odzvali tema pozivu in že 1890. leta naprvi maj ustavili delo. Od tedaj ga praznujemo vsako leto kljub težavam med prvo in drugo svetovno vojno. Marsikdaj je tekla po ulicah kri. I. maj pa je bil in ostal najmočnejša manifestacija dela in moči.
I.nainštiridesei let ie svobodni slavimo prvi maj. Ponekod včasih od veselja, ki ga te dni uživamo v naravi, že kar malo pozabljamo na njegovo poslanstvo, njegov poziv k mednarodni solidarnosti, svobodi, pravičnejši socialni ureditvi in k spoštovanja do dela.
Letošnjo obletnico praznujemo delovno z gospodarskimi dosežki OZO, TO/1) in dislociranih enot, saj v letu l')HS nismo imeli zgnhašev v našem gospodarstvu kljub velikim težavam na svetovnem in domačem tržišču. Naše gospodarstvo ima odpisane več kot 90% strojne opre/ne. Največji napredek je vsekakor posodobitev v Predilnici Litija, saj ho s tem sposobna predelati več bombažnih in sintetičnih vlaken. Zato lahko pričakujemo večjo socialno varnost naših družin, saj v Predilnici stabilizacije ne jemljejo le kot svežnja ukrepov, ampak kot vsakodnevno prizadevanje za večjo proizvodnjo, za stalno rast produktivnosti dela, pa tudi ustrezno nagrajevanje po delu in rezultatih podelit. Za vse te aktivnosti bo prejela konferenca osnovne organiza-
cije sindikata Predilnice ZLA TI ZNAK SINDIKA TA, ki ga podeljuje Republiški svet zveze sindikatov Slovenije na pobudo Občinskega sindikalnega sveta Litija.
Zakorakali smo v prvo leto srednjeročnega programa. Menimo, da je uresničljiv, saj smo razveljavljeni občinski samoprispevek nadomestili s krajevnimi skoraj v vseh krajevnih skupnostih, razen v štirih, ki pa bodo verjetno to tudi storile. Če želimo vse te naloge dobro in kvalitetno opraviti, pa se moramo opreti na lastne sile, dobro se moramo razumeti in spoštovati načelo, v slogi je moč, kar je bilo dokazano tudi na vseh referendumih po krajevnih skupnostih predvsem pa na uspešno izvedenih Volitvah. Ravno tako so se tudi naši delegati pozitivno vključili v razprave na kongresih sindikata, partije in mladine in s tem prispevali delež, k uresničevanju stabilizacijskih načrtov. Zadnja leta smo resnično živeli v iluzijah, morda smo veliko preveč pričakovali, da bomo hitro dosegli zastavljene cilje, pa so se ntim preveč odmaknili. Kljub temu smo se nečesa naučili, spoznali smo, da zgolj z. administrativnimi ukrepi ne moremo reševati problemov in zagotoviti napredka.
Pridružujemo se paroli 11, kongresa Zveze sindikatov Slovenije, ki pravi »HOCliMO.XN.4MO. ZMOREMO«. Zato za prvi maj s ponosom pripninui tradicionalni rdeči nagelj, znamenje naše razredne pripadnosti, simbol naše privrženosti pravici in svobodi. In pohitimo ob koračnicah Sindikalnega pihalnega orkestra Litija na tradicionalno 10. srečanje občanov Litije in okolice na Sitarjevec.
Janez Kres
Miro Kaplja
CK ZK.I. Predvsem semislimzavzeti za hitrejše uresničevanje že sprejetih stališč, o vlogi članstva ZK v temeljnih sredinah. Tovariš Tito je o teh slabostih delovanja komunistov velikokrat govoril ob najrazličnejših prilikah.
Menim, da so mnoge osnovne organizacije ZK preveč zaprte v lastno sredino, premalo pa se zavedajo, da so osnovne organizacije mesto za akcijsko delovanje in izpeljavo stališč znotraj delegatskega sistema v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih.
Kaj pričakujem od kongresa? Ne mislim, da bo kongres čez noč razrešil probleme, se pa bomo na njem dogovorili za enotnejše in učinkovitejše delovanje v vseh sredinah. S svojim delom se bomo zavzemali za uresničevanje programa gospodarske stabilizacije. To je pot za premagovanje pereče gospodarske in družbene krize.
Okrepiti moramo delovanje naše organizacije v vseh sredinah. Le tako bomo ustvarjali pogoje za široko gibanje delovnih množic. j ^
A,
mM
■i i
m
MM
1% j
Ob 27. aprilu — ustanovitvi OF in 1. maju — prazniku dela iskreno čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom
družbenopolitične organizacije in skupščina občine Litija. Čestitkam se pridružuje tudi naše uredništvo!
»Pionirji in mladinci — najmlajši samoupravljala«
Pionirji, povezani v pionirske odrede, se srečujejo na pionirskih konferencah ob začetku šolskega leta, ko sprejemajo programe dela, ponekod pa tudi ob zaključku leta, da pregledajo in ocenijo svoje dosežke.
Marsikje, tudi v naši občini, pa so se uveljavile problemske konference pionirjev.
Na zadnji taki problemski konferenci — o prostem času. ki je bila v lanskem šolskem letu v Kranju so sklenili, da se v vseh oddelkih pogovorijo o samoupravljanju pionirjev in mladincev v osnovni šoli.
Samoupravljanje je kot osnovna vrednota našega socialističnega sistema opredeljena tudi v Smernicah o življenju in delu osnovne šole ter \ Pravilih in programskih izhodiščih Zveze pionirjev Jugoslavije. Torej, zanimiva in hkrati zelo zahtevna tema!
Pionirske problemske konference na temo Pionirji in mladinci — najmlajši samoupravljala, so bi le \ naši občin i po vseh pionirski h odredih izvedene do 4. aprila 198d. Na njih so pionirji po predhodnih razgovorih v določenih oddelčnih skupnostih strnili številne ugotovitve, ki so jih prenesli na občinsko problemsko konferenco. Ta je bila X. aprila 19X6 v prostorih občinske konference SZDL Litija. Konferenci je prisostvovalo 32 pionirjev in mladincev, delegatov i/ vseh osnovnih šol. sedem mentorjev ter trije predstavniki družbenopolitičnih organizacij. Ugotovili so, da je samoupravljanje lepa pravica in dolžnost, vendar ji sami vedno ne znajo in ne zmorejo biti kos. Premajhni in premalo izkušeni so še. Zato nujno potrebu jejo in si želijo pomoč odraslih! Pri svojih razmišljanjih so bih kritični in tudi zelo samokritični. Razpravljali so o zahtevni h učni h programih, o vrednotenju znanja in o kaznovanju. Povedali so. tla vključujejo v svoje delo tudi medsebojno učno pomoč in pomagajosocialnošibkejšim
učencem. Vključeni so v interesne dejavnosti, kjer sodelujejo pri sestavljanju delovnih programov. S sredstvi, dobljenimi za zbrane odpadne surovine, poskušajo premagovati denarne stiske, ki so neljube spremljevalke vseh obšolskih dejavnosti in zelo vplivajo na njihove delovne rezultate ter jun zmanjšujejo izobrazbeno in vzgojno učinkovitost. Veliko juti pri premagovanju težav pomagajo delovne organizacije. Za pomoč sojini zelo hvaležni. Sprašujejo se. koliko časa jih bodo lahko Se nadlegovali s prošnjami.
Trpko, vendar pošteno je bilo njihovo vprašanje: »Ali je osnovna šola res brezplačna?" — Šolske potrebščine in knjige so zelo drage.
Pripomnili so, da bi morali bolj gledati na učenec-vozače. ki prihajajo iz
oddaljenih krajev. Vozni redi šolskih avtobusov dostikrat niso ustrezni. Radi bi imeli šolske radijske postaje. Želijo si več računalnikov. Pogrešajo posebne ure za pionirje in mladince. Nimajo povsod ustreznih lastnih prostorov, posebno v krajih, kjer so doma. Radi bi si izpopolnili svoj prosti čas, ne le ob sobotah in nedeljah, ampak tudi med počitnicami. Sami lega ne /morejo, odrasli pa zanje »nimajo časa«.
Strinjali so se. da bodo morali sami tudi med seboj marsikaj popraviti! Za veliko stvari so se že dogovorili, dogovorov pa se vsi niso držali. Poskrbeti bo treba, da se bodo nekateri poboljšali.
Zelo si želijo boljše povezave m sodelovanja s starejšimi mladinci in krajev ni m i skupnostmi. Odločili so se. da se bodo oglašali tudi v Glasilu občanov.
Razšli so se zadovoljni in / željo, da bi se na podobnih konferencah še srečali.
1 .ojzka Kurilni k
/. maja vsi na Sitarjevec
Občinski svet zveze sindikatov Slovenije Litija vabi vse delavce in občane na tradicionalno prvomajsko srečanje na Sitarjevcu. Kulturni program se bo pričel ob 10. uri.
Vabljeni!
23485353535353235323485348482353232348534853
C
Zadnji sklici skupščin v mandatnem obdobju 1982 — 1986
Občinske skupščine...
27. marca so se v veliki sejni dvorani /brali na zadnjem zasedanju v tem mandatu delegati vseh treh zborov občinske skupščine.
V prvem delu so poslušali obrazložitve skupnih točk. potem pa so delo nadaljevali ločeno. Kljub temu, daje bila to zadnja seja, je bil dnevni red kar obširen. Delegati so obravnavali poročilo o delu občinske skupščine v obdobju 19X2— 19X6. poročilo o tlel u i /vršnega svet a. osnutek dogovora o skupnih temeljih planov medobčinskega sodelovanja, pretilog družbenega dogovora o določitvi nalog in interesov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in predlog odloka o ustanovitvi Pokrajinskega odbora za ljubljansko pokrajino.
Ob koncu seje dosedanji predsednik SO Litija tov. Branko Pintar za hvalil delegatom za prizadevno delo. skupščini novega mandata pa zaželel veliko uspehov.
... samoupravnih interesnih skupnosti
V času od 31. marca do 4. a prilaso se zvrsti le še zadnje skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine Litija.
Poleg skupnih točk — informacije o realizaciji sredstev skupne porabe, poročila o poslovanju delovne skupnosti skupnih služb, sklepa o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni spora/um o temeljih plana, prve uskladit ve skupne porabe SI S družbenih dejavnosti za leto 1986 (prispevne stopnje iz OD se bodo z majem pri SOV povečale za 0.35, pri izobraževalni skupnosti za 0,48, pri kulturni skupnosti za 0,03. pri občinski zdravstveni skupnosti za 0.23, pri občinski skupnosti socialnega skrbstva pa se bo stopnja znižala za 0.20) — so posamezne skupščine obravnavale še svoje finančne načrte, poročila o delu posameznih izvajalcev in druga pomembna vprašanja.
Delegati skupščine kulturne skupnosti so se tokrat zbrali na gradu Bogenšperk. kjer so se ob ogledu gradu in muzejskih zbirk seznanili s problematiko obnove tega zgodovinskega objekta, svoje štiri let no delo pa strnili s poslušanjem mladega instrumentalnega ansambla, ki ga vodi Urška Meglic.
J. S.
Sestala se je občinska skupščina novega mandata
V ponedeljek, 14. aprila so se na ločenih sejah sestali novi delegati vseh treh zborov občinske skupščine.
Delegati družbenopolitičnega zbora so za svojega predsednika izvolili tovariša Janeza Lukača, delegati zbora združenega dela tova-rišico Vido Vuković, delegati zbora krajevnih skupnosti pa tovariša Ivana Godca.
Na skupnem zasedanju so delegati za novega predsednika občinske skupščine izvolili tovariša Mirka Kaplja, za podpredsednika pa Jožeta Kovica. Za novega predsednika izvršnega sveta je bil izvoljen Bojan Mihelič, za podpredsednika Karlo Lemut.začlanepa: Anton Pavliha, Radovan Petje, Viki Šešok, Božena Manfreda, Andrej Kralj, Zlato Mantelj, Alojz Urbič, Marjan Mali in Janez Kastelic.
Predsednik OK SZDL tovariš Slavko Rokavec se je v imenu družbenopolitičnih organizacij zahvalil dosedanjemu predsedniku SO Litija tov. Branku Pintarju in predsedniku IS tov. Zvonimirju Bricu za uspešno štiriletno oziroma dveletno delo, novemu vodstvu pa zaželel veliko delovnih uspehov.
Delegati so na seji volili tudi predsednika in člane predsedstva SR Slovenije, delegate za skupščino SR Slovenije in zvezno skupščino.
J. S.
Mirko Kaplja, predsednik SO Litija
Bojan Mihelič, predsednik izvršnega sveta SO Litija
Simboličen zaključek kongresa ZSMS nekaj minut pred dvanajsto
3
Druga občinska kandidacijska konferenca
V okviru volilnih opravil so se 25. 3. 19X6 prvič sestal i novo izvoljeni delegati zborov občinske skupščine na drugi občinski kandidacijski konferenci. Na seji so razpravljali o rezultatih volitev v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih ter kandidacijskih aktiv mislih med prvo in drugo sejo občinske kandidacijske konference. Ugotovili so, da so bili vsi predlagani kandidati za opravljanje odgovornih dolžnosti v občini Litija izvoljeni v temeljne delegacije/in t ml i to. da ni bilo dodatnih predlogov za tcdolžnosti. Na podlagi teh ugotov itev so se z glasovanjem odločili, da kandidate, ki so bili predlagani na I. seji občinske kandidacijske konference, predlagajo v izvolitev občinski skupščini in skupščinam samoupravnih inieresnihskupnosli. Določili so. tla se za delegata zveznega zbora Skupščine SIK.I predlaga tov. Janez l.ukač s Polšnika. Strinjali so sc tudi s kandidati za oprav I janje dolžnosti predsedstva in članov predsedsl va Skupščine S RS, kniidida-ti za delegate v zboru republik in pokrajin Skupščine SI K.I ter kandidati za nosilce vodilnih in drugih dolžnosti v republiški skupščini in skupščinah SIS v republiki.
Podprli so pretilog za predsednika izv ršnega sv eta in se se/iianili s predlogom njegovih članov. Seje se je udeležilo šiiriinšlii idcset delegatov.
U. S.
»Nočemo ogrizkov, hočemo jabolko!«
V začetku aprila so se delegati občinskih konferenc ZSMS zbrali v Krškem na 12. kongresu slovenske mladine, ocenili štiriletno delo po novomeškem kongresu in sprejeli pomembne smernice za nadaljnje delo. Našo občino so na kongresu predstavljali Igor Farkelj, Jože Vrhovec, Metka Zagore in Matjaž Mirtič.
Že 11. kongres je bil po temah, sklepih in dokumentih če že ne prelomen, pa vsaj drugačen. Tokrat so šli mladi.še dlje. Potrudili so se, daje biločimmanj obredja. In kaj je bilo novega? Delegati so imeli omejen čas za razpravljanje in zlasti nekateri predsedujoči so energično prekinjali tiste, ki so si želeli zgolj ohladiti usta. Delegati niso le brali svojih referatov, temveč so drug drugega z razpravo dopolnjevali in prav mladina si je za to pionirstvo v Krškem zaslužila aplavz.
snim razvedrilnim programom in tako vsaj posredno tudi s kongresom.
Iz obilice zabavnega programa so kljub temu izzvenele vse razprave in sklepi, ki so jih sprejeli mladi. Pobude in stališča so poslali Republiški konfrenci SZDL, Skupščini SRS in SFRJ, konferenci ZSM.I ter drugim. Naštejmo le pomembnejše.
V SZDL bodo dali pobude za javne razprave o možnosti neposrednih volitev   v delegatsko-skupščinskem
sistemu, o ukinitvi smrtne kazni v Jugoslaviji in spremembi 133. člena
12
kongres
krško
z s m s
ranje posebne skupščinske komisije, ki bo proučila vse možne učinke velikih
... * ...m
Kongres je potekal v Damu Edvarda Kardelja, pred njim pa seje neprestano odvijal kulturno-zabavni program.
Mlada generacija se v prizadevanju za čim celovitejše osvetljevanje polpretekle zgodovine zavzema za dostopnost zgodovinskih virov. Še posebej pogrešamo poglobljeno analizo gospodarsko političnega razvoja v nekaterih obdobjih povojnega časa.
iz Sklepov kongresa
Robert Čeme, predsednik K K ZSMS, je na plenarnem zasedanju prebral sklepe in stališča 12. kongresa ZSMS.
Matjaž. Mirtič, Metka Zagore in Jože Vrhovec med večernim pogovorom po bogatih razpravah.
Mladi pravijo, da tudi prihodnost ni več tisto, kar je bila nekoč.
Skrajni čas je, da se kmetijstvu prizna, karmu pripada, da se tudi tu uveljavijo ekonomske zakonitosti, zagotovijo sistemski viri financiranja, da se tako onemogoči neupravičeno prelivanje akumulacije in izenači socialni ter ekonomski položaj kmeta s statusom delavca.
iz Sklepov kongresa
Kazenskega zakona SFRJ, ki govorio verbalnem deliktu, o položaju delavcev, ki živijo in delajo v SRS, o ustanovitvi inštituta za ekologijo SRS in o pobudi služenja civilnega vojaškega roka. Prav tako so predlagali popolno moralno in politično rehabilitacijo po nedolžnem obsojenih na dachauskih procesih.
Kongres je predlagal nekatere spremembe Zakona o združenem delu. Skupščini SRS bodo predlagali formi-
Med DPO je prav mladinska organizacija prva spoznala, kako se da svojo dejavnost predstaviti z dobro propagandno dejavnostjo meti samim kongresom. Po mestu so bile postavljene makete raket in plakati, ki so propagirali prizadevanja mirovnih in ekoloških gibanj ter drugih alternativnih oblik mladinskega tlela. Obspome-niku Matije Gubca na glavnem prireditvenem prostoru so bile postavljene številne stojnice, kjer so bili razstavljeni rezultati dela mladih (knjige, bedži, časopisi,....). Že prvi dan kongresa so pripravili maratonski ročk koncert, naslednji dan pa ples za vse goste in delegate v prostoru hotela Sremič. Jako smemo reči. da so mladi in stari prebivalci Krškega ves čas živeli s kongre-
Štafete mladosti ne bo
Štafete mladosti letos ne bo v naši občini. Ko so na RK ZSMS delali razpored za letošnje leto, so nekatere občine izpustili, med njimi tudi Litijo. Tako se bo štafeta v drugih občinah zadržala dalj časa, v Litiji pa jo bomo lahko pozdravili prihodnje leto. Kljub temu pa bodo mladi pripravili osrednjo prireditev ob mesecu mladosti in jo združili s sprejemom pionirjev v ZSMS. Tako so se dogovorili na Občinski konferenci ZSMS Litija.
RUDI BREGAR
kapitalnih investicij (TGA Kidričevo in Jeseniška jeklarna). Zahtevali bodo ratifikacijo helsinške konvencije o zaščiti zraka iz leta 1973.
Mladi so na najrazličnejše organe in organizacije naslovili kopico predlo-
Nemalokrat se po Zasavju ponoči sliši otroški jok. To je jok otrok, ki imajo kronični bronhitis. Po nepreverjenih podatkih boleha za bronhitisom vsak peti otrok v Zasavju.
iz razprave Zorana Tomšeta, Trbovlje
gov in stališč, za kar so že bili deležni kritike, češ, kaj samo drugim nalagate naloge. Problemi mladih pa so problemi celotne družbe. Mladi se ne postavljajo več v obrobje družbenih dogajanj in želijo aktivno oblikovati prihodnost, ki ni več tisto, kar je bila nekoč.
Tekst in foto: RUDIBREGAR
Iz dela občinskega komiteja ZKS Litija
Konec meseca se je na drugi seji sestal občinski komite ZKS Litija in svojo pozornost namenil zlasti položaju družbenih dejavnosti v občini Litija, gospodarjenju v OZD v letu 1985 in oceni volitev v naši občini.
Namen obravnave položaja družbenih dejavnosti je bil ugotoviti položaj družbenih dejavnosti pri nas in pa za našo občino konkretizirati sklepe in stališča 19. seje C K ZKS. Ugotovili smo, da so zaostrene gospodarske razmere tudi v naši občini zahtevale zmanjševanje deleža sredstev za skupno porabo. Zato.smo morali zmanjšati investicije v družbenih dejavnostih, poslabšal pa seje tudi materialni položaj izvajalcev. V razpravi je bilo poudarjeno, tla smo pri uresničevanju svobodne menjave tlela nazadovali in daje zaradi omejenih sredstev vedno manj možnosti za odločanje v okviru samoupravnih interesnih skupnosti, saj je vse že vnaprej determinirano z indeksi. Kljub manjšemu zaostajanju skupne porabe v občini kot v SRS se pri izvajanju programov še kažejo težave zaradi pomanjkanja sredstev, kritično pa je postalo tudi zaostajanje osebnih dohodkov delavcev v družbenih dejavnostih. Razpravljala sose strinjali s tem, da se je položaj v lanskem letu vendarle nekoliko izboljšal. Razprava je biki zaključena / ugotovitvijo, daje pogoj za razvoj družbenih dejavnosti rast dohodka gospodarstva, h kateremu prispevajo svoj delež tudi družbene dejavnosti. Zato bomo presekali porabniško gledanje na družbene dejavnosti. Vzpodbuditi bo potrebno delovanje delegatskega sistema, k čemer mora prispevati izobraževan je delegatov, priprava konkretnih in razumljivih gradiv ter p<|moč strokovnih služb pri delu delegacij. Aktivnejši bodo morali postati tudi delegati družbenih skupnosti v organih upravljanja OZ D s področja družbenih dejavnosti. Izvajalci programov družbenih dejavnosti bodo morali še naprej skrbeti za racionalno uporabo sredstev in pri oblikovanju programov s strokovnega stališča preti lagat i prioritetne naloge. Za področje zdravstva, kjer nas pesti izguba/pa morata TOŽI) Zdravstveno varstvo in SIS za zdravstvo pripraviti osnutek krčenja obsega dejavnosti, če ne bomo zmogli zagotoviti dovolj
sredstev. Komite seje zavzel tudi za sprotno usklajevanje osebni 11 dolioUKov delavcev na tem področju z rastjo osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu, stem daje potrebno vsem izvajalcem zagotavljati relativno enak položaj v delitvi.
Ob obravnavi gospodarskih rezultatov smo ugotovili, da smo v preteklem letu v občini dobro gospodarili, več smo proizvedli, povečali produktivnost, zaposlenost in izvoz. Ob tem pa je zaskrbljujoča skromna rast akumulacije in pa dejstvo, da največje OZD v občini, kot so Predilnica, IUV TOZD Usnjama Šmartno in Lesna industrija Litija, ki so tudi največje izvoznice, niso dosegle obsega akumulacije iz. preteklih let. Ob tem smo postavili zahtevo, da se odpravijo težave, ki jih je povzročil spremenjeni devizni sistem. To zahtevo smo posredovali tudi s pripombami na doku men te za kongres ZKS. V tem let u bomo morali bolj kot doslej spoštovati predvidena razmerja na področju razporejanja dohodka, ki so bila lani neugodna. Posebej bo potrebno proučiti stanje v vseh OZD, kjer so osebni dohodki pod poprečjem in celo pod 40.000.—din (TOZD Pletilja, TOZD Mizarska proizvodnja, Gostinsko podjetje Litija). Stališče komiteja je tudi, naj v OZD ob obravnavi trimesečnih rezultatov tudi primerjajo letne podatke s panožnimi, s tem tla analizirajo vzroke za slabše rezultate od poprečnih in pripravijo ukrepe za izboljšanje stanja. Seveda morajo komunisti v vseh OZD stalno spremljati gospodarski položaj in zahtevali izvajanje stabilizacijskih programov ter njihovo dopolnjevanje glede na spremenjene razmere. To še posebej velja za podpoprečne OZD in pa Lesno industrijo Litija, kjer je en J'OZD posloval z. izgubo, ki je sicer pokrita, vendar so rezultati celotne OZD slabi.
Ob oceni volitev komite sicer ugotavlja, daje bila udeležba na volitvah v krajevnih skupnostih dobra, saj je glasovalo 94.19'7( vseh vol ilcev, slabša paje bil a udeležba v organizacijah združenega dela (88,X). Zaskrbljuje pa dejstvo, tla seje precej povečalo število volilcev, ki so glasovali proti predlaganim listam.
Zato je občinski komite ZKS vse osnovne organizacije zadolžil, da temeljito analizirajo volitve v svojem okolju in v primeru slabših rezultatov ugotovijo razloge za odstopanje.
B. V.
Čebelarstvo
Sonce že pošteno greje, naše čebele že lepo izletavajo in nosijo prvo obnožino. V srca čebelarjev se je naselil nemir. Prav tak, ki vlada v panju. Toda marsikje čebelnjaki samevajo ali pa je vrvež samo pred enim ali dvema panjema. Starejši čebelarji, navajeni vseh težav in mlajši, neizkušeni, sklanjajo glave, slišati je samo besede: »Ostala mije samo še ena družina.«
Novice, ki prihajajo, so porazne. Dolga zima, varaoza, jesenski ropi so opravili svoje. To se je dogodilo tudi izkušenim čebelarjem. Bojimo se, da bo število čebeljih družin upadlo za polovico. Malo bolje je le v višjih legah. Vsi čebelarji upamo,dabo ob tej katastrofi pomagala tudi družba, v nasprotnem primeru in brez sredstev je upanje mnogo manjše. Prepričani smo, da bomo skupaj premagali tudi to krizo. Škode se moramo zavedati čebelarji pa tudi naša družbenopolitična skupnost. V prejšnji številki smo omenili, da med, propolis, čebelji vosek, cvetni prah, čebelji strup predstavljajo le deset i no gospoda rs k ega pomena čebel. Vse drugo je opraše-vanje. Če tega ne bo, tudi sadja in drugih pridelkov ne bo zadosti.
Da bi bil naš boj uspešnejši, smo organizirali konec marca strokovno predavanje z naslovom Zatiranje varaoze. Uspelo nam je dobiti dobrega strokovnjaka, mag. Javornika, ki je s svojo strokovnostjo in enostavnim jezikom veliko pripomogel k boljšemu razumevanju, razblinil je mit o obeh skrajnostih mnenja o varaozi: da je neškodljiva in daje boj proti njej neuspešen.
Z diapozitivi in prijetno besedo smo dodobra spoznali to bolezen, tega našega velikega sovražnika. Navzočih je bilo 75 članov čebelarjev. Najbolj razveseljivo pri vsem pa je to, da so se vabilu na predavanje odzvali tudi nečlani čebelarji. Nekateri izmed njih so se ob tej priliki tudi včlanili v društvo. Tega smo lahko zelo veseli in upamo, da bodo tudi drugi šli po teh stopinjah in se nam pridružili. Če je pristojbina previsoka (za 10 panjev znaša skupaj z naročnino za mesečno revijo Slovenski čebelar 2050,00 din), pase lahko dogovorimo,da se plača samo članarina, ki znaša 200 din in je odvisna od števila panjev.
S posveta o zatiranju varaoze lahko sklenemo:
1. Varaoze ne moremo uničiti, lahko pa jo omejimo in preprečimo večjo škodo. To dosežemo s spomladanskim in jesenskim plinjenjem. Učinkovita so vsa sredstva, ki so ha razpolago, pogoj pa je, da se držimo navodil. Najbolj enostavno sredstvo je FOLBEX VA, kije tudi najmanj nevarno. Z njim plinimo testno in še trikrat po štiri dni.
2. Varaoza po približno petih letih postopoma degenerira in oslabi.
3. Pri delu moramo biti dosledni. Za čebele moramo najti čas. Potrebna je vsa skrb, ki pa se nam bo obrestovala. Imeli bomo zdrave in močne čebelje družine. Zanemarjene družine čebel so zapisane propadu, so leglo raznih bolezni in ogrožajo tudi sosednje čebelnjake. Vse čebelarje pozivam, tla se s posameznimi vprašanji obrnejo pisno na moj naslov (Graška c. 25/a Litija). Skušal bom najti ustrezen odgovor sam ali pa pri tistih strokovnjakih, ki posamezna področja najbolj obvladajo. Morda se bo nekaterim poklicnim čebelarjem zdelo naše pisanje preenostavno. toda zavedati se morajo, da je v naši sredini veliko čebelarjev, ki jim razna predavanja v Ljubljani niso dostopna, zlasti kmetom in starejšim članom. V naslednjih številkah bom poskusil opraviti razgovore s starejšimi čebelarji, ki nam bodo posredovali svoje izkušnje.
franci Grošelj
Navodila
za izvajanje Samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva v letu 1986 (Ur. list SRS št. 26/83)
L OSNOVE ZA VALORIZACIJO V LETU 1986
I. Po podatkih Zavoda SRS za statistiko znaša povprečni mesečni neto osebni dohodek na zaposlenega delavca v SRS v letu 19X5 54.967 din (Ur. list. SRS št. 8/86). Na tej osnovi se obračunajo povračila za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju v državi (38. člen), stroški posmrtnine (41. člen) in pogrebnine (42. člen).
II. IZRAČUN POVRAČIL, NADOMESTIL
1. Povračila za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju v državi znašajo od 1. 3. 1986 dalje:
— 824 din ali 1,50% povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SRS v minulem letu za več kot 8 ur odsotnosti,
— 1.649 din ali 3% povprečnega mesečnega neto osebnega dohodka v SRS v minulem letu za več kot 12 ur odsotnost i. če upravičenec tudi prenočuje v drugem kraju,
— 412 din ali polovica zneska iz 1. odstavka, če t raja odsotnost več kot 8 ur — za otroka, starega od I do 7 let.
2. Denarna pomoč ob smrti — POSMRTNIN A/naša od 1.3. 1986dalje:
— 38.477 din ali 70% povprečnega mesečnega osebnega dohodka v SRS v minulem letu.
3. Povračilo stroškov pogreba — POGREBNINA /naša od 1. 3. 1986 dalje:
— 43.974 din ali 80% povprečnega mesečnega osebnega dohodka v SRS v minulem letu,
— 21.9X7 din ali polovico zneska iz 1. odstavka za otroke do en ega leta starosti.
4. Povračilo stroškov kilometrine — kilometrina znaša od 1, 3. 19X6 dalje 34 din na km. O uskladitvah nadomestil in povračil je razpravljal koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge pri OZS Litija na seji dne 20. 3. 1986 in jih potrdil.
STROKOVNA DELAVKA: JOŽICA BEL.1A
r
Nagrade in priznanja »Inovator leta 1985«
Na seji skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Litija 4. aprila 1985 so bile podeljene nagrade in priznanja »INOVATOR LETA 1985« /a tehnične izboljšave in koristne predloge. Prejeli so jih:
— tehnično-tehnološka skupina iz Usnjarne Šmartno,
— DRAGIŠA MAROJEVIĆ, dipl. inS. iz Kovine Šmartno,
— NACE KOPRIVNIKAR, strojni tehnik iz Industrije apna Kresnice,
— IVAN ZORE, VK delavec iz Predilnice Litija,
— ANDREJ MELE, VK delavec iz Gradmetala Lilija.
(foto: Zofka)
X Mopedistipreplavili Litijo
Litijani, gotovo ste že opazili, da je to pomlad na naših ulicah veliko mopedistov, ki se vozijo vsevprek, dostikrat tudi brez cilja ali potrebe. Kar tristo mopedov je več kot jeseni — toliko so jih namreč prodali v Centromerkurju, ko so jih ponudili pod ugodnimi kreditnimi pogoji kar v delovnih organizacijah. Od tega je največ lahkih motorjev oz. mopedov z avtomatskim menjalnikom; ni jih treba registrirati in spadajo med kolesa.
Za uporabo »koles z motorjem«, kakor se jim reče, veljajo enaki predpisi kot za vožnje z navadni m kolesom. Ker pa so hitrejša, jih smejo voziti le starejši od 14 let, potem kosoopravili preizkus znanja iz prometnih predpisov. Torej, imeti morajo vozniško dovoljenje — najmanj potrdilo o poznavanj u prometnih predpisov, in dopolniti starost, ko postane človek razsodnejši, odgovornejši in fizično sposoben obvladovati najmanjše motorno vozilo na dveh kolesih.
KAJ PA VIDIMO NA NAŠIH ULICAH?
S temi lahkimi motornimi vozili se vozijo otroci! Da, celo tako majhni, da
morajo splezati na podstavek, da dosežejo sedež.
Ponosni starši jih pa vzpodbujajo. Ali se zavedate,datak otrok lahkovozi le do trenutka, ko še ni potrebno hitro reagirati (zaviti drugam, ustaviti). Do takih situacij pa pri nedoraslih ljudeh hitreje pride, saj niso sposobni predvideti nevarnosti, ki preti izza hišnega vogala za ovinkom, ko ga prehiteva drugo vozilo, pa ga ne vidi, ko zavija, pa ne nakaže smeri, kerjenemore, in še bi lahko naštevali. Kaj patiotrocivedo o odnosu do šibkejših udeležencev na cesti, do pešcev in kolesarjev? Ali so sposobni ustaviti pred prehodom za pešce? Pomisli te, kako ogrožaj o s svoj o neveščo vožnjo kolesarje na kolesarskih stezah, kamor tudi ta vozila spa-
dajo. Često jih vidimo voziti tudi po več drug poleg drugega, ko primerjajo svoje zmogljivosti in zmogljivosti jeklenih konjičkov.
Kako vozijo skozi križišče (mislim na križišče s semaforji v Litiji)? Ali ste že videli kolesarskega mopetlista, ki bi skozenj zapeljal po kolesarski poti kot je edino pravilno? Redki so taki, sploh pa med t istimi, ki še ne bi smeli z motornim vozilom na cesto.
Tudi odrasli, ki se ponašajo z vozniškim dovoljenjem A, B, C in kaj veš še katere kategorije delajo tako, saj se pri učenju vožnje z avtomobili niso zanimali za kolesarjenje.
KDO PA DAJE OTROKOM MOPEDE?
Vsi jih gotovo ne ukradejo! Tudi kupiti jih niso mogli sami! Torej starši! Ali ste kdaj pomislili, kako neodgovorno ravnate, ko dovoljujete in omogočate svojim premladim potomcem, da se izpostavljajo nesrečam in ogrožajo druge.
Si mar želite, da se vašemu otroku kaj hudega pripeti? Ne verjamem, da ste pomislili, da bi tudi vaš otrok bil eden od 5 mrtvih ali 33 poškodovani h v naši občini v lanskem letu. Toda. zakaj potem....?
Miličniki ne bodo tega preprečili. Ne morejo! Tudi nauki v šoli ne zadostujejo. Starši, vi ste tisti, ki lahko za to pravočasno poskrbite, pa tudi morate! SVET ZA PREVENTIVO V CP MATIC MALENŠEK
PISMA BRALCEV
C
DA BI SE RAZUMELI IN VE C USTVARILI
J
Kaj misliš, sodelavec?
V prejšnji številki smo prikazali, kakšni so odnosi med nami pri vodenju. Prikazali smo dejstvo, dane znamo izkoristiti največjega potenciala, to je uma. znanja in izkušenj naših delovnih ljudi. Sedaj pa homo pogledali, kako je v svetu, in potem razmišljali naprej.
Najdlje na tem področju so prišli na Japonskem. Prav zanimivo, ali ne? Kapitalistična država, pa tako razmišljanje. Res je. da slu m en ta/i t eta in življenje najaponsk cm drugačna. Japonci so uvedli v delovnih sredinah skupine, sestavljene iz ljudi z enako stopnjo izobrazbe, a različnih profilov. Te skupine so se sestajale za kratek čas. iskale probleme iz svoje sredine in podajale predloge za rešitev. Pogosto so rešitev tudi iz vedle (možna so vsa področja delovanja: kvaliteta, produktivnost, manjši izmet itd). Če se poglobimo v statistične podatke, ugotovimo, daje Japonska dežela z visokim število inovacij, visoko produktivnostjo in mnogimi patenti. Del lega prav gotovo lahko pripišemo tudi omenjenemu sistemu. Izkušnje z Japonske so se hitro prenesle v druge razvile dežele in tudi dežele tretjega sveta. Z istim načinom so poiskusili v ZDA. V. Britaniji. Mehiki. J. Koreji. Ilonkongu itd. Pobudo za to posnemanje Japoncev so dale zlasti velike firme, kot je npr, LOCHED. Argumenti proti tema. češ da je to tipična japonska zadeva in ne sodi v drugo okolje, so bili jalovi.
Praksa je namreč to demantirala. V ZDA imajo celo svoj kongres IAKUC. Prav tako jv v V. Britaniji. Z dobrimi rezultati se pohvalijo tudi v skandinavskih deželah. ZRN in Franciji. Pomembno pa je. da ta način delit s pridom izkoriščajo rudi nekatere dežele tretjega svela. I'socialističnih deželah do nedavnega o tem ni bilo ne duha ne sluha. No, sedaj pa vemo, da imajo na Madžarskem svoj vladni program, pa tudi v NOR. Doseženi rezultati v omenjenih deželah so naravnost presenetljivi, tudi če jih gledamo s stališča njihove družbene ureditve, izobrazbe, socialnih motivov in navad. Umevno postaja, da se s spodbujanjem osebnega angažiranja delavcev ter s priznavanjem in realizacijo njihovih samoniklih rešitev, da doseči velike rezultate. Priče smo tudi pojava, da se večali manj stalna oblika lakih skupin uveljavlja v različnih gospodarskih okoljih.
Čeprav gre v navedenih primerih za dežele z drugačno družbenoekonomsko ureditvijo, kol jo imamo pri nas. smemo vseeno pričakovati, da bomo z ustrezno prilagojenim pristopom in metodami dela. ki ustrezajo naši družbeni ureditvi in samoupravnim odnosom, dosegli enako dobre rezultate.
Prihodnjič: KAKO TO DOSEČI PRI NAS?
Iranci Grošelj
»Jezikje večni mladenič«
V uredništvo smo prejeli pismo bralke S. S. Vsebino objavljamo v nekoliko skrčeni obliki.
"Spoštovani! Rada bi vas opozorila na pravopisno napako, ki sem jo zasledila v zadnji, posebni izdaji Glasila občanov.
Na zadnji strani le-legu je Razglas o voliščih in pri navajanju imen naselij je zagrešena napaka. Načrt pravil za novi slovenski pravopis, kot tudi že ustaljena raba. predvideva, da se dvobesedna zemljepisna lastna imena, ki poimenujejo naselja, zapisujejo po pravilu, da se druga beseda v takšnem poimenovanju piše z malo začetnico le v petih primerih, ko gre za besede s predmetnim pomenom: vas, trg. mesto. selo. naselje.
Zaradi tega bi morali v Glasilu občanov zapisali: Gornji Vrh in ne Gornji vrh, Obla Gorica in ne Obla gorica .... Čeprav verjetno še niso popravljena stara poimenovanja ob hišnih številkah, ki se pravopisno ravnajo po starem Slovenskem pravopisu (1962), pa mislim, da je potrebno, dasedržimorabe. ki je uveljavljena v tako zakonitem delu, kol je Atlas Slovenije in ki se dejansko uveljavlja že dlje času inje gotovo tudi smiselno utemeljena.«
Pisma naše bralke S. S. smo bili zelo veseli, saj se doslej, vsaj v zadnjem času. ni zgodilo, da bi nam kdo pisal zaradi jezikovnih napak, kijih. žal. lahko najdemo tudi v našem glasilu. Pred leti smo že uvedli jezikovni količek, kipa je. zaradi pomanjkanja sodelavcev ».živel« le kratek čas.
Najbrž bralki, ki nas je opozorila na pisavo dvobesednih zemljepisnih lastnih imen, ne bomo mogli zadovoljivo odgovoriti, ker je t u še veliko nejasnost i. Sicer pa pojdimo po vrsti.
V Slovenskem pravopisu, ki je izšel leta 1962. je pri zemljepisnih lastnih imenih zapisano: Ce je ime naselja sestavljeno iz določi/nega pridevnika in občnega imena, pišemo pridevnik z veliko, samostalnik pa praviloma z malo začetnico, vendar to ne velja za imena: liela. Bistrica. Konjice. Preska, Štifta... Obča imena brod. jama. peč, rtič, vas. vrh... pišemo zmeraj z mulo začetnico. Kadar pa določi/ni pridevnik (Stari. Zgornji ...j ločuje bližnja naselja enakega imena, pišemo tudi drugo besedo z veliko začetnico: Spodnji Log, Veliki Gaber, Blejska Dobrava ... Nadalje pišemo: Črni potok, toda Srednji Potok, Gorenji Potok, saj kadar našteli pridevniki ničesar ne ločujejo, ludini napačna pisava občnih imen z malo začetnico.
Profesor Jože Toporišič navaja v prvi k njigi Slovenskega knjižnega jezik a pri zemljepisnih lastnih imenih naslednja pravila:
Pri sestavljenih zemljepisnih imenih, kjer je druga beseda občno ime. le-io včasih vendarle pišemo z veliko, čeprav bi ga po našem pravilu morali z mulo. Tako pisanje seje uveljavilo pri posameznih imenih (Skojja Loka. Rimske Toplice) in takrat, kadar imajo občna imena log, gaber. loka. brda. dobrava, slatina... ob sebi pridevniški prilastek, ki opozarjana lo. daje v bližini še kraj. ki ima samo drugačen prilastek. "Tako pišemo Veliki Gaber, Spodnji Log. Srednje Brdo (če je v bližini še kakšno) ali Srednje brdo (če ni v bližini kraja s podobnim imenom).
V Krajevnem leksikonu Slovenije, ki je izšel leta 1971, so pretežno upoštevana pravila, ki smo jih navedli v prejšnjih dveh odstavkih. Ce primerjamo zapis dvobesednih krajev naše občine, zapisanih v Krajevnem leksikona in omenjeni številki Glasilaobčanov, ugotovimo razlike le pri štirih imenih, kisu narobe zapisana v glasilu: gre za naselju Pusti Javor. J uhlunišk i Pol ok, Velika Goba in Mala Goba, ki imajo v Glasilu občanov pisano drugo besedo z malo začetnico.
V A tlasu Slovenije, kije izšel leta 1985, so v imenskem kazalu res zapisana vsa sestavljena zemljepisna lastna imena tako. da ima veliko začetnico tudi druga beseda, razen v primerih, kijih navaja naša bralka v svojem pismu. Le pri besedi selo sta zapisani obe možnosti: Malu Sela (v občini Lilija) in Mala sela (v občini Črnomelj).
V besedilu, kjer predstavlja posamezne pokrajine, pa najdemo naslednje zapise krajev: Zali log. Zidani most. C mi k al. Višnja gora...
(z navedenih primerov lahko sklepamo, daje zdpisahje sestavljenih zemljepisnih lastnih imen veliko pravil, še več izjem, poleg i ega pa precej nejasnosti. Strinjamo se s trditvijo bralke S. S.. da gredo prizadevanja jezikoslovcev v to smer, da bi pisali pri sestavljenih zemljepisnih lastnih imenih drugo besedo z malo začetnico le vpetih primerili, vendar ta praksa še ni uzakonjena, čeprav bi to zlasti v šolah olajšalo poučevanje, lako se pa naši učenci učijo pravopisnih pravil, še po starem, pa ludi v javnem obveščanju, mislimo na tisk. ravnajo enako. V novi Toporišičevi slovnici iz leta I976in 19N5 pa sploh ne zasledimo poglavja o pravopisu.
Še večja zmeda pa je na področja pisanja predmetnih (stvarnih) lastnih imen, kjer pa skoraj ne mine dan, da ne hi v našem dnevnem tisku zasledili nedoslednosti.
Če verjamemo izreku, zapisanem v naslovu, potem lahko pričakajemo nadaljnje spremembe v pravopisu, vendar jih praksa, žal. prepočasi potrjuje.
/a uredniški odbor: Boris Žužek
r
Zadnja abonmajska predstava
— V petek. 21. marca, je Slovensko ljudsko gledališče i/ Celja sklenilo peto abonmajsko se/ono v litiji, celjski gledališčniki so uprizorili komedijo (i. Fe-vdeauja Bolha v ušesu, s katero so več kot dve uri zabavali dobro zasedeno dvorano.
Osmošolci v Cankarjevem domu
— Sredi marca so šmarski osmošolci obiskali Cankarjev dom v Ljubljani, kjer so v veliki dvorani poslušali koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije; na sporedu je bila glasbena pravljica 1'tički skladatelja Otorina Respihgija. ki jo je spremljala primerna razlaga.
Srečanje lutkarjev in gledališčnikov
— Tretjo soboto v marcu so se v Liliji srečale lutkovne skupine naše občine, tokrat že drugič. Pred polno dvorano najmlajših obiskovalcev so nastopili lutkarji L1LU s Pajkovo delavnico, skupina šmarske šole je zaigrala Grdega račka, vzgojiteljice Vzgojnov irstvcnc orgamz.iuji l Ulja igrico Marinka praznuje, skupina z Vač pa Čarobno skrinjo. Na področnem srečanju, ki je bilo teden pozneje v Trbovljah, so naši lutkarji predstav ili Pajkovo delavnico in Grdega račka.
V nedeljo. 23. marca, pa so se prvič srečale gledališke skupine. Dopoldne so domačini na Polšniku uprizorili igro N. Simona Bosa v parku, popoldne pa so Vačani gostovali z dvema skupinama v Kresnicah. Prva je uprizorila enodejartko Zvoneta in Anke Kolčne Zaradi jeze bogov, druga pa Nušičevo komedijo Analfabet.
Harmonikarski recital Franca Žiberta
— V mali dvorani Slovenske filharmoni je je imel 25. marca samostojen nastop harmonikar Franc Žibcrt iz Litije; predstavil je glasbena dela tujih in jugoslovanskih skladateljev. Polna dvorana je pozorno spremljala nastop enega prvih domačih koncertantov na harmoniki, kritik Franc Križnarpaje v oceni tega koncerta zapisal: »Franc Zibert je zaigral kar petero klavirskih del in le dvoje izvirnih skladb za harmoniko solo. Kljub klavirskim skladbam je koncertant na solističnem recitalu več kot uspel, saj seje kot neobremenjen glasbenik in nenehen borec za pravice harmonike v glasbi prikazal v izvrstni luči.«
Temu uspehu pa je dodal Franc Zibert še drugega, te dni je izšla njegova prv a samostojna plošča, ki bo, vsaj tako upamo, naprodaj ludi v njegovem rojstnem kraju — v Litiji.
Razmah plesne dejavnosti
— V ljubiteljski dejavnosti, ki jo povezuje Zveza kulturnih organizacij Litija, prevladuje glede množičnosti glasbeno področje, na drugem mestu pa so gledališčniki ter lutkarji. V zadnjih dveh letih pa sta se zelo razmahnili še folklorna in plesna dejavnost. Folklorne skupine Javorje in plesne skupine Rondo iz.lev-niče ni treba predstavljali, saj sta se uveljavili že na mnogih prireditvah v občini, pa tudi izven nje.
Plesne skupine, le-teh je pet, med njimi tri šolske, delujejo v Jevnici, Litiji, Štnartnem in Gabrovki; izvedle so že skupne nastope v Litiji. Gabrovki in Jevnici, večkrat pa so se predstavile še posamezno.
Sredi marca je potekalo v dvorani Zadružnega dela v Jevnici I. občinsko plesno prvenstvo v družabnih in modernih plesih, ki sla ga uspešno organizirali skupina Rondo in ZKO Litija. Sodelovali so tekmovalni pari in posamezniki i/.levnice, Vač. Šmartnega, Litije, Gabrovke in celo iz Ljubljane, Senožeti in Dola, predstavile pa so se tudi plesne skupine Rondo, osnovne šole Litija in KUD Vide Pregarciz Ljubljane. Tekmovalcev in nastopajočih je bilo veliko, še več pa radovednih obiskovalcev vseh starosti, tako daje bila sicer prostorna jevniška dvorana kar pretesna.
V družabnih plesih sta pri pionirjih zmagala ManjaGradišek in Darko Vrbovec (Osnovna šola Lilija), pri mladincih Spela in Franci Ost rež (Rondo .levnica) in pri članih tudi domačina Mateja Novak ter Igor Parkelj. Pri disco plesih sta bila najuspešnejša Nataša l.ovše pri dekletih ter Smajo Safič pri fantih, pri break danceu pa znova Nataša l.ovše in Brane Baš. Člana domače plesne skupine Rondo Mateja Novak in Igor Parkelj sta prejela največ točk še pri ročk and rollu.
Zanimiva prireditev se je zaradi velikega števila tekmovalcev in nastopajočih skupin nekoliko zavlekla, vendar so navdušeni obiskovalci vztrajali do konca. Organizatorja prvega prvenstva pa že razmišljata, da bi bilo treba v prihodnje šolske skupine ločiti od odraslih in pripraviti dve prireditvi.
Nastop plesne skupine OŠ Litija, ki jo votli Ni'li Vozelj
Na odru so imeli prostor vsi nastopajoči: tekmovalci in plesne skupine
Razstava Marije Smolej
— V marcu je razstavljala v avli litijske občinske skupščine članica KUD K're-snice Marija Smolej. Prikazala nam je portrete duševno prizadetih I j tidi — otrok in odraslih — s katerimi se srečuje vsak dan na svojem delovnem mestu. Ni nas malo. kijih poznamo, se z njimi srečujemo, delamo, skratka, z njimi živimo, ln vsak dan znova spoznavamo, da so sicer res duševno prizadeti, ampak še vedno ljudje, ki svoja čustva izražajo neprikrito, ljudje, ki zaupajo drugim in pričakujejo potem primeren odnos tudi od okolice; žal so tu mnogokrat razočarani.
Njihove portrete je avtorica naredila po študijskih fotografijah, saj sami ne morejo pozirali. Njihovi izrazi so za marsikoga velikorat čudni, vedno pa izražajo prošnjo po človeški opori. Slikarji pravijo, da obraz izraža tudi človekov notranji svet, svet. ki ga malokdo pozna. Ključ do njega pa je lahko samo iskrena naklonjenost, zaupanje in poštenost na obeh straneh.
Skoda je le. daje šla prva zanimiva razstava Marije Smolej. ki je ludi prva glede omenjene tematike, tako neopazno mimo nas.
Boris Žužek
Paket kulturno zabavnih prireditev
Odbor za klubsko dejavnost in prireditve Jevnica, v njem so aktivni seveda mladi, je v marcu pripravil paket kulturnozabavnih prireditev. Med drugim so pripravili znano TV oddajo v živo Srečanja s priljubljenim TV znancem Mitom Trefaltom, občinsko plesno prvenstvp in prijeten družaben disco večer ob video posnetkih novejših in nekoliko starejših popularnih skladb.
Prireditve so potekale ob sobotah zvečer, na njih se je zbralo v povprečju po dvesto mladih, vse prireditve pa so mladi pripravljali na prostovoljni bazi z željo, mladim ponuditi čimveč kulturne hrane. Zato sploh niso razmišljali o kakršnemkoli komercialnem učinku.
Obiskali smo jih na zadnji prireditvi, na gostovanju danes že popularnega potujočega videodisca Sraka, ki ga »vozi« Drago Vovk. Kot gost večera je nastopil kantavtor Dušan Uršič. Izkazalo seje. da so jevniška dekleta dokaj sramežljiva, saj niso mogli izvesti tekmovanja za izbor miss večera, ker se nobena punca ni prijavila. Kakorkoli že, mladi Jevničani so dobro poskrbeli
V času kongresa ZSMS je v Jevnici gostovala kanadska glasbena umetnica Jennifer Garrett, kije v uri in pol zapela in zaigrala več kanadskih, ameriških in drugih narodnih pesmi, v .levnieo je prišla po uspešni turneji v Vojvodini, Hrvatski in seveda Sloveniji. Jennifer je na kitari spremljal tudi član ljubljanske skupine Lpitaf Uroš Novak.
za zanimivo preživljanje prostega časa in mnogim bi lahko bili za zgled. Denimo Litijanom, ki slovijo po nezainteresiranosti za kulturne prireditve. Jevničani podobne prireditve načrtujejo še v mesecu maju, nam je povedal Jani Jerant. idejni vodja na področju klubske dejavnosti v Jevnici.
Tekst in loto: RUDIBRFGAR
Glasbeni večerje v živo popestril Cantavtor Dušan Uršič
5 LET LUTKOVNE SKUPINE LI-LU
J
V letošnjem letu zaključujejo litijski lutkarji peto leto uspešnega dela
V letošnjem letu zaključujejo litijski lutkarji peto leto uspešnega dela.
Lutkovna skupina je bil a ustanovljena na pobudo občinskega komiteja in ZKO Litija. Poleg svojega samostojnega dela je sk upina vseh pet let sodelovala z Matično knjižnico pri urah pravljic in tako s svojim sodelovanjem popestrila pisano besedo.
Največje uspehe so lutkarji dosegli v zadnjih 3 letih. Po dveh letih delovanja so namreč spoznali, da so sposobni iz svojih lutk izvabiti precej več. Začeliso s trdim delom. Vse večkrat so se sestajali v svojem majhnem prostoru nad dvorano na Stavbah in vadili za nove nastope. Ob tako zagnanem delu in resnični predanosti vseh članov uspeh ni izostal. Po nastopih na republiških srečanjih v Ljubljani in naslednje letov Novi Gorici, na katerih je skupina dobila laskave ocene, njihovo ime ni bilo
več neznanka za slovenski avditorij. Krona njihovega delovanja pa sta bila nastopa na lanskem Borštnikovem srečanju in gostovanje na Madžarskem.
Skupina kljub tem uspehom ni zaspala na lovorikah, saj pravijo njeni člani: »Nikoli nismo tako dobri, da ne bi mogli biti še boljši.«
LI-LU sestavlja trenutno 9 članov. Večina jih je že redno zaposlenih, pa vendar vedno najdejo čas za svoje ljubljence — slona, volka, muho, pajka ter jim poskušajo v njihove penaste ude vdihniti življenje —del sebe. Kojim to uspe, ko vidijo, da so lutke s svojo živostjo in neposrednostjo uspele razvedriti naše malčke, je to za njih največja nagrada.
Čestitajmo torej lutkovni skupini LI-LU iz. Litije za njen peti rojstni dan in ji zaželimo še na mnoga leta!
Cl. Mavretič
S predstave litijskih lutkarjev (joto: Janez Kohal)
Mladinski kulturni dnevi
Mestna konferenca ZSMS Ljubljana, Republiška konferenca ZSMS,Glasbena mladida Ljubljane m Slovenije. Kulturna skupnost Ljubljane in Slovenije tc. Festival Ljubljana so letos pripravili 18. mladinske kulturne dneve, ki bodo potekali od 13. tlo 30. maja letos v Ljubljani. V program so zajeli koncerte, gledališke, operne, baletne in lutkovne predstave ter lil me. Informacije lahko dobite na šolali in Občinski konferenci ZSMS Litija.
RUDI BRFGAR
Filmska razglednica
Maj, mesec mladosti, ljube/ni in igrive navihanosti^ je že tu in s leni tudi že enajsta filmska razglednica. Filmsko razglednico smo si zamislili kot obširno obvestilo o sporedu litijskega kinematografa. Namenjena je vsem, ki jih filmi zanimajo, Še posebej pa občanom, ki živijo izven širšega območja mesta litija, kajti v te kraje filmski plakati ne prihajajo.
V rubriki poskušam tudi na kratko predstaviti vsebino filmov, kar pa mi včasih zaradi različnih razlogov in prostorske stiske ne uspe. Vendar kljub vsemu upam, da sije la rubrika priborila vašo pozornost in dajo radi prebirate,
Pester spored v maju bosta začela dva zabavna (Uma: ameriška komedija LJUBEZEN V RIU in ameriški akcijski ROCKY lil.
Filma bosta na sporedu še v času prvommajskih praznikov in bosta tako prijetno dopolnita k vedremu vzdušju.
Ameriško komedijo LJUBEZEN V RIU sem predstavil že v prejšnji številk i, zato le nekaj vrstici) Ročk iju. To je že tretji del lllmskesageo majhnem predmestnem boksarju, ki je nepričakovano deležen velike slave. Svilvester Stallone se bo tudi tokrat spopadel z navidez močnejšim, a ne skrbite zmagal bo!
Po dolgem času bo zopet na sporedu jugoslovanski film. To bo film UNA, kijev lanskem letu buril duhove po Jugoslaviji. Priča smo strastni ljubezni med profesorjem in njegovo mlado slušateljico. V glavnih vlogah: Rade Serbedžija, Milena Dravičitd.
Na naslednji film, pa vas še posebej opozarjam. Zaradi velikega interesa (tudi v svetu) so se jugoslovanski distributerji, odločili za ponovni odkup ameriškega gangstrskega filma BOTER. Verjetno bo mnogim mamicam ob tem zatrepetalo srce, saj se verjetno spominjajo odlične igre Marlona Branda in glasbe Rafaela Terra (Ljubezenska tema).
Torej ne zamudite enkratne priložnnosli in si K), oziroma I 1. maja oglejte to izredno filmsko stvaritev,
Vročica sobotne noči je dosegla veliko gleda rnost, zato so se ustvarjalci odločili še za njen druui del, ki nosi naslov OSTATI ŽIV, V glavni vlogi ne nastopa nihče drug kot JOHN TR A VOLT A, režija paje bila v rokah nepremagljivega Svlvestra Slallonea.
KO ZAZVONI TET. Ti FON je ameriška kriminalka, v kateri bo polno nelogičnosti in žrtev.
21. in 22. maja bo na sporedu še en jugoslovanski film in sicer ko medija Č LOV FK S ŠTIRIMI NOGAMI.
V centru dogajanja so generalni direktor (igra ga Mija ALFKS1Č), njegova žena (Milena Dravič) in mlada, vedno pomanjkljivo oblečena soseda (Tanja Baškovič). Kose v ta trikotnik vmešajo še sosedin mož, tisk, prijatelji, kolektiv in vsajavnost.se vse skupaj dobro zaplete, razplete in konča na najneobičajnejši način. Veliko razlogov za dobro sprostitev!
Ljubitelje vojnih filmov pa vabimo v kino 24. oziroma 25. maja, kosi boste ogledali ameriški vojni film BFG V ZMAGO.
Do konca meseca bomo zavrteli dva filma, ameriški vveslern ČLOVEK S SREBRNE REKE in ameriško dramo POD VULKANOM.
Človek s srebrne reke je herojska /godba o dečku, ki odrašča v težki borbi za življenje. Ko mu umre oče, ostane bre/ pravice do domače zemlje inje zato prisiljen delati kot delavec na bogatem ranču. Na ranču se tudi zaljubi v gospodarjevo hčer, vendar mu da gospodar jasno vedeli, da njegove hčere ni vreden. Toda fant je vztrajen in morda se mu bo to celo obrestovalo. V glavnih vlogah igrajo Kirk Douglas, Tom Buillinson in Terence Donovan.
Za konec pa še obvestilo, da predvajamo filme, po poletni shemi in sicer ob sredah in sobotah ob 17h in 19h, v četrtkih in nedeljah ob 17 h!.
Obilo lepih trenutkov še naprej!
G. Mavretič
NOVA AKCIJA KNJIŽNICE
Bralna značka za odrasle
Matična knjižnica dr. Slavko Grum Litija je pripravila za delavce Predilnice Litija akcijo BRALNA ZNAČKA ZA ODRASLE.
Namen akcije je približati knjigo in lepo slovensko besedo tudi delavcem v združenem delu.
Delavci knjižnice so s pomočjo delavca iz. Predilnice Litija sestavili seznam poučnih in leposlovnih knjig. Iz predlaganega seznama bodo bralci prebrali eno poučno knjigo, 2 knjigi slovenskih pisateljev, 1 knjigo jugoslovanskih in eno drugih pisateljev. Tekmovalci morajo prebrati 5 knjig in vpisati kratko oceno na posebne liste.
Knjige si bodo lahko izposojali v matični knjižnici in v Predilnici. Začetek akcije bo 15. aprila 1986, konec pa v mesecu knjige (od 15,oktobrado 15. novembra).
Bralce bomo med akcijo vzpodbujali. Izmed bralcev, ki bodo knjige prebrali do 15. septembra bo žreb določil 5 knjižnih nagrad in 5 vstopnic za gledališke in kinopredstave.
Vsi bralci — tekmovalci bodo na koncu prejeli Grumovo bralno značko. Organizirali bomo tudi posebno prireditev, srečanje s slovenskimi pisatelji. V akcijo se lahko vključijo vsi občani!
SEZNAM KNJIG ZA BRALNO ZNAČKO ZA ODRASLE
Poučne knjige
Mikeln. M.: Pekel 1941
Kajzer, J.: S tramovi podprto mesto
Trstenjak, A.: Človek v stiski ali Človek v ravnotežju
Mikeln, M.: Stalin, življenjska pot samodržca
Sila spomina
Craig. W.: Bitka za Stalingrad Kardelj, E.: Spomini
Knjige slovenskih pisateljev
Jurčič. J.: Deseti brat Mihelič. M.: Ure mojih dni Švajncer, J.: Sovraštvo in ljubezen Zidar, A.: Strasti v grapi Sivee, L: Tedaj so cvetele češnje Cankar, L: Podobe iz sanj Svetina, T.: Volčiči Vreg, R.: Podeželska zdravnica Kranjec, M.: Povest o dobrih ljudeh Bevk, F.: Ljudje pod Osojnikom Munih, J.: Sovraštvo ni večno Ribičič, D.: Zaupanje Jančar, D.: Galjot
Knjige pisateljev drugih jugoslovanskih narodnosti
Nikolič. S.: Jeklo in gobelin Božič, M.: Kurlani
Krleža, M.: Smrt Florijana Kranjčeca Kovačič, A.: V registraturi Aralica, L: Koža za boben Božovič, S.: Tebi, moja Dolores Šcnoa, A.: Kmečki punt
Knjige tujih pisateljev:
Steinbeek, J.: Vzhodno od raja Remarque, E. M. Na zahodu nič novega Kirst, H.H.: Zadnjo karto izigra smrt Dostojevski, F. M.: Bratje Karamazovi Pasternak, B.: Doktor Živago Christie, A.: Umor v Orient ekspr. Hašek. J.: Dobri vojak Švejk Zola, F.: Nana Gorki, M.: Mati
CES
ob dnevu 0 . aprilu
Predilnica Litija
Osnovna šola Dušan Kveder-Tomaž Litija
HP
Kmetijska zadruga Gabrovka—Dole
praznik
Gostinsko podjetje Litija
Kmetijska zadruga Litija
Obrtno združenje Litija
Ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana Ekspozitura Litija
Beogradska banka Temeljna banka Ljubljana PE Litija
Kovina Šmartno
Državna založba Slovenije Poslovalnica Litija
SCT Ljubljana TOZD Industrija apna Kresnice
Zavod za izobraževanje in kulturo Litija
Gozdno gospodarstvo Ljubljana TOZD Gozdni obrat Litija
Mesarija in prekajevalnica Litija
SO Kozmetično-kemični izdelki Berčon Litija
Cvetličarna Vijolica Ulanec Tončka in Zvonko Litija
Društvo upokojencev Litija
Lesna industrija Litija TOZD mizarska proizvodnjaN TOZD Plastika
— TOZD Furnirska proizvodnja
— TOZD Žagarska proizvodnja
— Delovna skupnost skupnih služb
— TOZD Furnirska proizvodnja/
— TOZD Žagarska proizvodnja
Industrija usnja
Vrhnika TOZD Usnjarna Šmartno
Osnovna šola Lojze Hostnik-Jovo Gabrovka
SGP Beton Zagorje ob Savi TOZD Gradmetal Litija
Osnovna šola Franc Rozman-Stane Šmartno pri Litiji
Tekstil TOZD Pletilja TOZD Maloprodaja trgovina Slivna Litija
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA
sms
■
KRAJEVNA SKUPNOSTJEVNICA
Jevniška mladina ne odneha
Mladi Jevničani v zadnjem času organizirajo poleg zabavnih prireditev vedno več pravih kulturnih predstav, katerih rezultati, višja . kulturna osveščenost in zavest, bodo vidni šele čez nekaj let.
Tako kot so precej prireditev pripravili v marcu, načrtujejo še več podobnih srečanj za mlade in stare v maju. V kulturni dvorani bo gostoval Janez Hočevar — Rifle z Občinskim vojakom Švejkom, za dan mladosti pa pripravljajo v gasilskem domu otvoritev prostora za klubsko dejavnost.
Dejavnost vodi odbor za klubsko dejavnost in prireditve, ki združuje kulturo, je nit med mladinsko organizacijo in kulturno-umetniškim društvom, med mlajšo in starejšo generacijo. S klubskimi večeri bodo začeli jeseni, praviloma ob petkih, večje prireditve pa bodo izvedli ob sobotah in nedeljah.
»Vse te dejavnosti združujejo precejšnje število mladih,« nam je dejal Jani Jerant. Pa tudi jevniška mladina oziroma mladinska organizacija je zelo aktivna. Med drugim bodo 26. in 27.
Jani Jerant
aprila odšli v Avstrijo na obisk k svojim vrstnikom. Ob tej priložnosti nameravajo navezati tesne prijateljske stike. O obisku bomo poročali v naslednji številki Glasila občanov.
Tekst in loto: RUDI BRLGAR
KRAJEVNA SKUPNOSTPRIMSKOVO
»Mladim ni vseeno, kaj delamo«
Primskovljani so v prejšnjem srednjeročnem obdobju obogateli za marsikatero pomembno pridobitev. Četudi večkrat slišimo, da se je to področje začelo razvijati poletu 1972, ko so dobili novo osnovno šolo, vendarle smemo zapisati, daje razvoj poletu 1980 naraščal, obenem pa seje krepila družbenopolitična dejavnost, še posebej med mladimi, ki v zadnjih letih ne zapuščajo množično primskovskih hribov.
Pa se ustavimo kar pri političnem delu. Na Primskovem delujeta le socialistična zveza in mladinska organizacija, drugih nimajo. Delo SZDL vodi Marinka Vidgaj, ki je obenem tudi učiteljica v osnovni šoli. v socialistični zvezi pa je aktivna že deset let. Marinka pravi, daje SZDL zadnja leta mnogo bolj povezana s problemi kraja kot nekdaj.
Tudi na Primskovem ni šlo najbolje z delom delegacij. Delo je odvisno predvsem od vodje delegacije in že pri evidentiranju bi morali paziti, koga predlagamo, meni Marinka, saj so mnogi zaposleni v različnih izmenah in se delegacije težko sestajajo. Verjetno pa bo delo delegacij v naslednjem obdobju živahnejše, saj so k evidentiranju pristopili z vso resnostjo, nekaj svežine pa bo prineslo tudi več kot tri četrtine »mlade krvi«.
Težišče vsega dela je zf educirano na konec tedna, saj krajani, bodisi zaradi službe ali dela na kmetijah, ne najdejo časa za udejstvovanje med tednom. Za obveščanje na Primskovem občasno izdajajo glasilo Čez hrib in dol, ki ga nameravajo v kratkem legalizirati z registracijo, sicer pa vse zadeve objavljajo tudi preko oglasnih tabel, ki so jihpostavili pred leti.
Že v uvodu smo omenili, da je čutiti vse večji vpliv mlade generacije. Mladina seje organizirala v letu 1982, prva njihova resnejša akcija pa so bila prizadevanja za uvedbo avtobusne povezave z Litijo. Že dobra tri leta vozi avtobus in tako so mnogi dobili zaposlitev v litijskih delovnih organizacijah in zato o brezposelnosti na Primskovem skorajda ne moremo pisati. O delu mladih Marinka pravi:
»V zadnjih letih se čuti vpliv mladinske organizacije, predvsem med mladimi, saj jim ni več vseeno, kaj delamo na Primskovem. V zadnjem obdobju seje mladinska organizacija izredno angažirala pri pripravah na uvedbo krajevnega samoprispevka. Ob ustanovitvi organizacije so krajani
Marinka Vidgaj, predsednica K K SZDL Primskovo
Marko Ovnik: pri tlela delegacij je bilo precej težav. Običajno sem bil na seji sum
v mladih videvali zgolj nepotrebno druženje in zabavo, manj pa politično delo. Pri mladih hitreje opazijo napake kot pri starejših.« ■
Prav na pobudo mladinske organizacije so najprej ustanovili kolesarski klub, ki je svoje delo razširil na
V .lešcah naj bi že v letošnjem letu pričeli graditi proizvodni obrat Avtomon-taže iz Ljubljane. Izdelovali bodo grelne naprave, kar tri četrtine proizvodov pa bo namenjenih izvozu. Tako bo precej Primskovljanov in krajanov iz sosednjih KS dobilo zaposlitev, saj predvidevajo, da bodo v začetku zaposlili okrog 60 delavcev, kasneje pa naj bi obrat še razširili. Cene bo zapletov pri zbiranju sredstev in gradnji, naj bi poskusna proizvodnja stekla konec prihodnjega leta.
območje celotne občine, zaradi finančnih težav pa je njegova dejavnost močno upadla. Ustanovili so tudi KUD Primskovo, v katerega so povezali mlado in starejšo generacijo. Lani so Primskovljani porušili vmesno steno med učilnicama v šoli in postavili premično steno ter tako dobili prostor za najrazličnejše prireditve. Zdaj nameravajo zamenjati tla in upajo,dajim bo pri tem pomagala tudi šola. Kupiti morajo še dodatno opremo za izvajanje kulturnih aktivnosti.
Po razveljavljenem občinskem samoprispevku so se odločili za svojega, po programu pa so sredstva namenili za dograditev krajevnega vodovoda, razširitev telefonskega omrežja, dokončno ureditev gasilskega doma v Sobračah in razsvetljave na postajališčih. Lani so ob pomoči pripadnikov JLA z Vrhnike zgradili glavni cevovod vodovoda, letos pa nameravajo narediti še priključke do interesentov. Od 1. julija naprej jim bodo na pomoč ponovno priskočili vojaki in nadejajo se, da bo voda po pipah pritekla že letošnje leto.
Prav tako so se krajani v veliki želji, da dobijo telefone, lotili akcije za razširitev telefonskega omrežja in se ob pomoči občinskih organov povezali s podjetjem za PTT promet. Se ta mesec bo narejen natančen projekt, za telefone pa se je odločilo blizu 90 domačinov in lastnikov vikendov. Po predvidevanjih bo moral vsak naročnik odšteti okrog 200 tisoč din in prispevati
Ustavno sodišče SRS je prejelo pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti 1. krajevnega samoprispevka. V njej pobudnik zatrjuje, da program ne zajema območja celotne krajevne skupnosti, da so rezultati referenduma ponarejeni ter da krajani niso imeli dovolj časa za razprave o programu. Vodstvo krajevne skupnosti je ustavnemu sodišču takoj poslalo ustrezno dokumentacijo o izvedbi vseh postopkov za uvedbo samoprispevka.
več kot 100 tisoč din v delu. Tako so se že dogovorili, da mora vsak dati sedem drogov in če ne bo zapletov, bodo telefoni zvonili že letos.
V vodstvu KS ne dvomijo, da jim vsi načrti ne bi uspeli. Posamezniki sicer često ovirajo delo, vendar so krajani z dosedanjimi akcijami dokazali, da se ne ustrašijo tudi tistih, ki zahtevajo mnogo odrekanja in finančnih sredstev. Tako večino denarja za vzdrževanje krajevnih cest in zimsko pluženje zberejo sami, enako so naredili za obnovo porušenega obzidja na pokopališču. V njihovih glavah pa že več let živi želja, da bi v krajevni skupnosti dobili proizvodni obrat. Tokrat se jim bo želja vendarle uresničila, saj naj bi poskusna proizvodnja stekla že prihodnje leto.
Tekst in loto: RUDI BRLGAR
Tečaj o negi bolnika
Občinski odbor RK Litija je vsodelovanju s krajevnoorganizaeijo organiziral 18-urni tečaj o negi bolnika na domu. Udeležilo se ga je 15 tečajnic, vodila pa gaje Monika Smuk iz litijskega zdravstvenega doma. Tečajnice so bile s predavanji izredno zadovoljne, saj so bila popestrena z obilico praktičnih vaj.
RUDI BRLGAR
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža in očeta
FRANCA VOZLA
se iskreno zahvaljujemo domačim gasilcem in drugim gasilskim društvom za spremstvo na njegovi zadnji poti. kresniškim pevcem za zapete žalos-tinke in g. župniku za pogrebni obred. Hvala tudi sosedom za tolažbo in pomoč v teh težkih trenutkih. Vsem. ki ste nam kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Minka, hčerka Marija in sin Franci z družino
ZAHVALA
Ob izgubi dragega brata in strica
AVGUSTA OKROGARJA
se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Posebno se zahvaljujemo Lovski družini Šmartno, govorniku za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke. Usnjarni Šmartno za venec ter duhovniku za obred.
Žalujoči: sestri Mila in Tončka in ostali sorodniki
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega moža in očeta
VINKA LOGAJA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, znancem in prijateljem za pomoč, darovano cvetje, za izraze sožalja in spremstvo na zadnji poti.
Logajevi
Takole so vrhniški vojaki lani pomagali graditi vodovod
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega   moža, očeta in starega ata
AVGUSTA PINTARJA
po domače Pintarjevega Gustelna iz Ponovič se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem sosedom za pomoč, izkazano sočutje, izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni I.D Litija in vsem lovcem, ki so pokojni ka po lovskem običaju pospremili na njegovi zadnji poti. Enako se zahvaljujemo litijskim rogistom, pevcem in savskemu .duhovniku za opravljeni obred ih spremstvo ter vsem, ki so se poslovili od njega na savskem pokopališču.
Žalujoči vsi njegovi
KRAJEVNA SKUPNOST SAVA
Delo sveta KS Sava
Konec marca 1986 seje sestal svet KS Sava pod predsedstvom Vladimira Mrze-Ija v razširjeni sestavi z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi v krajevni skupnosti.
Člani s veta so porabili mnogo svojega prostega časa, da so samoupravno reševali mnoge probleme in naloge pri izvajanju plana za leto 19X5. I Ispešno seje izvedla izgradnja novega dela pokopališča, uredila trgovina na Savi, uredil hudournik ob pokopališču in druge administrativne zadeve, ki jih je čedalje več.
V sodelovanju z ostalimi D PO so bile izvedene akcije za uspešno izglasovan krajevni samoprispevek, s katerim je nastala trdna osnova za realizacijo zadanih nalog. Poleg tega so člani sveta in predsednik skupščine KS aktivno sodelovali pri izdelavi prostorskega in srednjeročnega plana za obdobje 19X6—1990.
V naslednjem obdobju je potrebna večja angažiranost vseh članov sveta skupščine KS ter delegacij v SIS. Svet je delegiral delegate, ki so uspešno delali, v samoupravno komunalno skupnost in skupnost za ceste.
Kljub vsem težavam lahko ugotovimo, daje bilo preteklo leto za napredek K S Sava zelo uspešno.
V načrt KS Sava za leto 1986 so vključili naslednje naloge: izboljšati ponudbo v trgovini, izboljšati pogoje vzgoje in izobraževanja, v zadruženem domu urediti oder in opremo, menjati kritine, žlebove in popraviti fasado, na večnamenskem igrišču namestiti varnostno ograjo in izravnati igrišče, ustanovili gradbene odbore za ureditev cest Sp. Log in Sava — Leše ter pridobiti ustrezno tehnično dokumentacijo, vzdrževati cesto Sava — Ponoviče, odpraviti poškodbe in vzdrževati odtoke in banki ne, vzdrževati most čez Savo, popraviti vozišča in zaščitne ograje, napeljati in vzdrževati javno razsvetljavo, vzdrževati obstoječe vodovode, urediti hudournike in odtoke iz mlake na Savi, prizadevati si za ureditev avtobusnih postajališč, zgraditi drugo fazo pokopališča in mrliške vežice, urediti odlagališča za odpadke, usposabljati enote CK in gasilskih desetin, nabaviti hidrante in motorne črpalke ter zagotoviti sredstva in pomije za opravljanje administrativnih del.
Angelca Ocepek
KRAJEVNA SKUPNOSTHOTIČ
Delo DPO bo treba povezati
Tokrat bomo nekoliko podrobneje predstavili krajevno skupnost Hotič, za vse tiste, ki ne veste točno, kje se nahaja, pa povejmo, da se skozi Hotič peljete v Ljubljano, iz. Hotiča pa je moč priti tudi na Vače in Slivno, kjer je geometrično središče Slovenije.
Kot povsod, se tudi v Hotiču srečujejo z. neprestanimi problemi in težavami, ki so v zaostrenih družbenih pogojih značilne za vsako temeljno celico združevanja in dela delovnih ljudi in občanov. PavlaPintarič,predsednica krajevne organizacije SZDL, nam je povedala, da ima Socialistična zveza v zadnjem času vedno več dela, s tem pa tudi večjo odgovornost za vse odločitve v kraju. Kratkomalo. ljudje, ki se v krajevni skupnosti tudi politično udejstvujejo, so preobremenjeni.
Socialistična zveza je veliko vlogo odigrala pri pripravah na uvedbo krajevnega samoprispevka, za katerega so se v kraju odločili prvič. Berto Pintarič, predsednik sveta krajevne skupnosti, kije pred kratkim prevzel to dolžnost, pravi, da bodo s 16 milijoni din, kolikor jih bodo zbrali, najprej zgradili avtobusno postajališče v Sp. Hotiču, razširili pokopališče, obnovili cesti Hotič-Jesenje, ki jo je lani poškodoval plaz, Bitiče-.lesenje in razširili vodovod v Jesenjah.
Tako kot so pred leti krajani vložili ogromno prostovoljnega dela v graditev večnamenske zgradbe, kjer so danes trgovina, gasilski dom in dvorana, ter lansko gradnjo vodovodnega omrežja, jim tudi v naslednjih letih zanesljivo ne bo težko priskočiti k zadovoljevanju skupnih potreb in interesov, pravi Berto. Obtem pasene-kateri mnogo premalo zavedajo prizadevanj krajanov v vseh krajevnih skupnostih, ki kljub sistemskemu zbiranju sredstev za nekatere naloge prispevajo sredstva iz lastnih žepov.
Berto nam je povedal, da imajo v kraju TOZD Separacija in je v njem zaposlenih tudi manjše Število njihovih krajanov, večina pa sejih vozi v litijske delovne organizacije in v Ljubljano. Med DPO imajo v Hotiču socialistično zvezo in mladinsko organizacijo, komunisti delujejo v skupni osnovni organizaciji z Vačami, borci pa se vključujejo v Litiji, pravi Pavla Pintarič in nadaljuje:
»Zastopanost mladih v delegacijah jc in »v vsaki delegaciji je vsaj en mladinec. Mislim, daje zastopanost mladih v vseh organih krajevne skupnosti kar dobra.«
lega po razgovoru z. Darjo Juvan, predsednico mladinske organizacije nebi mogli trditi z. gotovostjo, saj pravi, da so se aktivno vključevali v delovne akcije pri gradnji vodovoda in gasilskega doma. kjer bodo dobili mladinsko sobo, več težav pa se je pojavljalo v političnem delu.
»Sploh ne sodelujemo v SZDL in KS. Tega doslej ni bilo. zato mislim.da bo naša prednostna naloga prav na tem področju, saj zdaj niti nedobivamovabil za njihove seje. Mladi si želimo tudi kulturne dejavnosti in radi bi ustanovili kulturno-umetniško društvo, predvsem pa v delo vključili tudi starejšo mladino, ki bi nam bila pripravljena pomagati in svetovati.«
Mladi se zbirajo v osnovni šoli. če seveda dobijo ključ, sicer pa v gostilni zato jim bo prostor v gasilskem domu zelo dobrodošel. Sredstva za dograditev jim bo dala krajevna skupnost. Kot povsod, ima ludi Darja včasih
probleme doma, češ, kaj se bo ukvarjala s politiko, četudi je to delo ne ovira pri učenju. Je namreč učenka srednje ekonomske šole. Učenci hodijo prva štiri leta v osnovno šolo v Hotiču, v višjo stopnjo v Litijo, študij pa nadaljujejo v Ljubljani, nekateri pa vTrbo-vljah in tudi Kranju.
Tudi mladinska organizacija se srečuje s težavami, ob našem obisku v krajevni skupnosti pase nam je utrnila misel, da bodo morali v prihodnje nekoliko bolj koordinirati delo med DPO in samoupravnimi organi v KS. pri čemer bo morala prav frontna SZDL odigrati pomembno vlogo.
Teksti in loto: RUDI BRLGAR
Pavla Pintarič, predsednica krajevne organizacije SZDI. Hotič
Berto Pintarič, predsednik krajevne skupnosti Hotič
Darja Juvan, predsednica osnovne organizacije ZSMS Hotič
♦
■¥■ •¥■
Ponižujoče življenje
Ko seje začela druga svetovna vojna, sem z mamo in očetom živela na Bregu pri Litiji in vodila njuno gostilno, Z nami je bila tudi moja nečakinja Danica, ki je že v rani mladosti Ostala brez staršev.
Vojna! V naših krajih je zavladal okupator in počutili smo se kot ovca med volkovi. Vendar ovce nismo hoteli ostati in takoj, ko smo zvedeli za O F, smo posta li nj en i si mpat izerj i, Okoliščine so bile namreč take, da smo v naši hiši že prvo zimo sodelovali s to organizacijo. Dajala je zavetje prvim organizatorjem OF s tovarišem Francem Poglajenom in Francem Gorencem na čelu. Med njimi je bil tudi moj brat Viktor in spominjam se njegovih besed, ko je rekel, da se bo vojna šele začela. Kako prav je imel in kako kruta je bila, sva oba občutila na lastni koži.
Doživeli smo hude udarce. V mislih imam dva dogodka, prvega v maju 1942, ko so aretirali Viktorja, ki jedo konca vojne prestal mnogo hudega, in drugega, v avgustu 1943. ko so aretirali tudi mene — potem ko je Danica odšla v partizane.
Bilo je 29. avgusta opoldne, ko seje pred našo hišo ustavil črn osebni avtomobil. Izastopila sta gestapovce in raztrganec (iz Konjarjeve hiše). V avtomobilu je sedelo še mlado dekle. Kot sem pozneje ugotovila, je bila to Štefka iz Pustovcgu mlina.
Najprej so vso hišo razmetali in preiskali, nato so mi ukazali, naj se oblečem. Tako sem v naglici morala zapustili moja ostarela in nebogljena starša, ne da bi vedela, da mamo vidim zadnjič. (Poslej sta za njiju skrbela moja sestra Jožefa in njena hčerka Tonka, ki sta stanovali v neposredni bližini. Obe sta takrat že bili vključeni v narodnoosvobodilno gibanje).
Po prihodu v litijske zapore je nekdo zakričal: »Ti dve sta za dol!« Tako sva se znašli v groznem prostoru (kjer sta bila prej tudi Štok in Pla-ninšek), brezoken inzraka, v »temnici«. Dva dni sva zaman čakali na kakršnokoli hrano ali vodo. Nato so me peljali na zaslišanje. Bila sem popolnoma omotična od lakote, žeje in svetlobe, ne da bi se dobro zavedala, kaj se dogaja. Spraševali so.
kolikor se lahko spomnim, za Danico in za neko suho meso, ki so ga našli na naši podstrehi. Ne spominjam se več, od kod je bilo tisto meso in za koga. Naše ni bilo. Gestapovce mi je vrgel v glavo pepelnik in za las sem se mu izognila. Vrgli so me nazaj v temnico še za tri dni. Verjetno bi se zaslišan je nadaljevalo, če ne bi bil pripravljen transport za Begunje, kamor so priključili tudi mene. Tako se sobe, v kateri so bile ostale zapornice, le bežno spominjam in mislim, da sem bila z njimi le en dan pred odhodom v Begunje. Bila sem namreč med zadnjimi, ki smo bili takrat aretirani.
V Begunje nas je odpeljal tovornjak. Čeprav smo bili pod psihičnim pritiskom, ker nismo vedeli, kaj bodo naredili z nami, se mi je zdelo kakor v hotelu v primerjavi s tistim, kar sem doživela prej. Toda to je bilo le navidezno. Tudi tukajso ji as doleteli Hudi dnevi, posebno tisti grozni dan v januarju, ko so odpeljali naše fante iz. Litije: Okorna. Planinska. Stoka in seveda še mnogo drugih talcev in jih ustrelili. Onemele in objokane smo gledale skozi okna in tolažilesestrein žene ustreljenih.
Ugibale smo. kaj bo z. nami. N i bilo treba dolgo čakati. Še v januarju je neko jutro završalo na hodnikih. Zvedeli smo. da se pripravlja transport za koncertacijsko taborišče. Bila sem na seznamu skupaj / ostalimi sotrpmkami iz Litije Marijo Bajde, Babi Lindner, Fani Okom. Andrejo Turk-Planinšek. Ivanko Podlipnik in Tončko Povše.
Klicali so nas na hodnik — po vojaško. Kosmo bilevsezbrane, nam je vodja zaporov naredil govor in se norčeval i/, nas rekoč: »Izbrali smo same najboljše.« Vsaka je dobila hlebček — pol kilograma kruha. Nekatere so zagrizle takoj, misleč, da bodo te dobrote deležne še večkrat. Zelo so se zmotile! Strpali so nas v Jcamion in nas odpeljali na železniško postajo Lesce. Po nekajurnem čakanju je prisopihal že nabasan tovorni vlak iz Ljubljane. V našem vagonu nas je bilo približno trideset. Ne bom pozabila dobrotnika, ki seje znašel ob vagonu in nam nametal salam kar
po tleh. Pobirale smo jih kot otroci bonbone. Vsa sreča, kajti naše potovanje je trajalo štiri dni in pel noči. Vesele bi bile, ko bi imele vsaj slamo na tleh. pa tudi te ni bilo.
Ko so nas popolnoma izčrpane pripeli ili na ul|. jo bilo to taborišče RAWENSBROČK. Prispeli smo po/no zvečer in strpali so nas v ogromno kopalnico. Tu smo zopet prestale grozno noč. Vse moči so me zapustile. Popadale smo po mokrih betonskih tleh in seveda zaspale na smrt utrujene, žejne, lačne. Že zjutraj ob štirih nas je prebudilo čudno ropotanje. cepetanje oz. coklanje. Da. to so bile lesene cokle, obutev, ki so jo imele vse interniranke v taborišču. Tako seje začel takozvani jutranji »apel«, to je preštevanje ljudi. Gledala sem in poslušala to coklanje kot čudo, nato sem se zgrudila. Ne vem, ali mi je kdo pomagal ali ne. saj so dobesedno hodili po meni. K sreči nas pazniki še niso imeli na očeh, sicer ne vem. kaj bi me doletelo — palica ali vedro vode. Prestale smo ta prvi pretres in napodili so nas \ druge kopalnice.
Še danes ne vem, kako sem bila zaznamovana, da so me ostrigli na balin, saj seje tO zgodilo samo meni iz Litije in še enemu dekletu iz Tirne — lončki Povše. Odvzeli so nam vso obleko, v zameno pa smo dobile kaziijeniške uniforme, v katerih je kar mrgolelo uši. Razmestili so nas po barakah. Nikoli ne bom pozabila, kako meje takrat zeblo. Zbolela sem in z visoko temperaturo obležala na golih tleh. Gneča je bila neznanska in vsak je reševal sebe. Tako je bilo takrat, v prvih dneh našega bivanja v taborišču. Mislim, da nas je reševala mladost. Samo ena možnost je bila: živeti ali umreti.
Potem so se začeli razni pregledi. Po več ur smo popolnoma slečene stale in čakale, nato pa v vrsti korakale mimo vojaških zdi ivnikov. Bilo nas je več sto. Kaj so ugotavljal i. nam ni bilo jasno. To smo zvedele po enomesečnih pregledih in karanteni, ko so nas neko noč odpeljali do železnice, strpali spet v vagone in odpeljali v delovno taborišče, ki seje imenovalo Barth. kjer je bila tovarna voja-
26992
škili letal-lovccv. Do tega kraja smo se vozile vso noč in ko smo prišli na cilj,je bil že dan. V naših naivnih glavah so se motale pobožne želje in misli na spanje, toda takoj so nas odpeljali naravnost v tovarno, kjer je že teklo delo. Postavili so nas v vrsto in gledati smo morale, kakosedela.Tako smo stale na nogah še celili dvanajst ur. preden smo prišle v barako. Naslednji dan so nas peljali že kar na delo.
Dodeljena sem bila oddelku, kjer so izdelovali letalska krila. Vsak dan smo bile na nogah neprekinjeno štirinajst ur. Prvo uro. koje bil jutranji apel. nato dvanajst ur na delu v tovarni in potem še eno uro pri večernem apelu. Vstajale smo ob pol petih po udarcu na gong. To so delale naše ciganke. Tudi obroke hrane med delom v tovarni so delile one. Bile so zelo grobe. Ena je bila »lager fuhrer« Če je katera od kaznjenk kaj ugovarjala, jih je pri priči dobila z zajemalko po glavi.
Kaznjenke smo imele po eno taboriščno uniformo s številko na rokavu (prilagam fotokopijo tega koščka blaga, ki sem ga ob osvoboditvi izrezala in ga hranim v originalu), par perila, ene nogavice in cokle. O kakšni čistoči ni bilo govora. Ko smo se okajene od prahu v tovarni vrnile v blok, smo imele na razpolago le mrzlo vodo. Pol leta nismo dobile niti koščka mila in razumljivo je, da v takihpogojih ni bilo mogoče preprečiti mrčesa in srbečice. To pa nam je poleg lakote in mraza še dodatno
zagrenilo preostali čas, ko naj bi malo počivale.
Stanje seje nekoliko izboljšalo, ko so začeli prihajati paketi od svojcev. Sama sem dobila dva paketa, ki mi jih je poslaki Martina Potokarjcva iz Litije. Več paketov so dobivale nekatere druge tovarišice in pripravljene so jih bile deliti, tako da smo vse prišle do skromnih priboljškov. Prava dobrotnica v tem pogledu je bila Majda Stegcnšek iz Selc nad Školjo Loko. Tudi pisati smo takrat smele svojcem — seveda močno cenzurirano (prilagam originalno pismo, ki sem ga pisala iz lega taborišča).
Litijanke smo bile k sreči vse v isti baraki, to nam je mnogo pomagalo, da smo vzdržale, čeprav smo sicer morale marsikaj potrpeti tudi med seboj, če smo si hotele rešiti življenje.
Na tekočem traku v tovarni sem delala skupaj s Pavlo Francelj, kije bila nadvse dobra tovarišica, plemenita in izredno optimističnega značaja. Bila je Ljubljančanka iz znane pevske družine Francelj. Tudi sama je bila dobra pevka in nisem pozabila pesmice, ki jo je pogosto brundala, da bi nam drugim pomagala k dobri volji: »Roža, bajno rdeča roža, naj ti lice boža«. Ko sem bila bolna, imela sem temperaturo, delati pa sem morala vseeno, mi je hotela pomagati. Svetovala mi je, naj grem na WC in tam malo počivam, ona pa eia bo delala namesto mene. Res sem odšla, toda prav kmalu meje našla paznica in me polila z. vedrom mrzle vode ter me napodila nazaj k stroju. Takosem popolnoma mokra delala še nekaj ur in se še močneje prehladila. Dobila sem pljučnico. Toda dali so mi le tablete za znižanje temperature in po dveh dneh sem se zopet znašla za strojem. Tudi Marija Bajde (poročena Vuk) iz Ponovič je bila bolna. Že iz Litije oziroma Begunj je bila zaznamovana kot tuberkulozna. Skupaj ssedrugimistinmiintcrnirankamiso jo določili za krematorij v Auschwi-tzu. Ko je odhajala, smo mislile, da gre domov in naročale smo ji pozdrave in razna naročila za svojce. Bilo pa je zanjo srečno naključje, da jo je tam kot Jugoslovanko spoznala in rešila neka druga Jugoslovanka. Tako je Marija ob osvoboditvi prišla v zavezniško bolnišnico in se pozneje vrnila v Litijo, vendar ne brez posledic.
Napisala: Helena Potokar
Proti koncu leta 1944 smo tudi že interniranke upale, da se bo vojna končala. Pogosto so bila nad nami zavezniška letala. Ker so letala čisto nizko nad taboriščem, je pomenilo, da jim je znano, da v teh tovarnah delajo interniranci, sicer bi gotovo vse porušili. Začelo je pokati tudi vse naokrog. Posebno dobro smo slišali, ko so se Rusi borili pri Rostoku, kjer so se po ogromnih izgubah izkrcali.
Naši življenjski in delovni pogoji pa se seveda niso izboljšali. Toda kljub vsemu hudemu smo se včasih le iztrgale iz običajne turobnosti in se veselile in smejale. Če so katero pri tem zalotili, jih je dobila s puškinim kopitom po hrbtu. Ker pasmo slutile prihajajočo svobodo, seveda nismo bile več tako pesimistične.
Neko noč — zadnje dni v aprilu, smo v spremstvu Nemcev odšli na pot. kije trajala enajst ur. Hodili smo peš približno 40 km in prispeli v mesto R1BN1TZ. Tu so se naši spremljevalci porazgubili. Na cilj smo prispeli do smrti izmučeni. Bila sem čisto ravnodušna in naprej ne bi mogla več hoditi, saj so bili moji podplati en sam žulj.
Tu so dekleta našle neko delavsko barako, ki je bila prazna. Bilo nas je sto Slovenk in zasedlesmojo. Spominjam se, da smo v tej baraki pekle krompir, ki so nam ga prinesli neki ruski civilisti. Bil je čudovito dober. Nato smo se preselile v neobljuden hotel. Bil je poln hrane in drugih dobrot. Začele smo živeti bolj organizirano. Razdelile smo si delo. Počasi smo si opomogle. Obleko smo našle v zapuščenih stanovanjih.
Prvi osvoboditelji so bili Rusi. Prišli so v hotel in nas preselili v neke bivše vojaške kasarne — zbirališče v Neue Brandenburgu. Tu smo ostale še naslednje štiri mesece. Razmere so bile ugodne. Transport je bil mogoč šele v avgustu, ko so bile usposobljene nekatere železniške poti.
Nazaj v domovino smo potovale zopet v tovornih vagonih brez prave udobnosti in preskrbe, vendar v bistveno drugačnem vzdušju. Ne bi vedela, skozi katere kraje smo potovali. Šele po treh tednih smo prispeli v repatriacijsko bazo na madžarsko-jugoslovanski meji, kjer so nas prevzeli jugoslovanski oficirji. Tam sem srečala Ivana Tlakerja-Luko. Tu smo ostali dva ali tri dni, potem paso nas poslali v naše domače kraje.
DOBRA VOLJA IZ PARTIZANSKEGA NAHRBTNIKA
Zgodba o nemškem oslu
Partizani smo nosili vse svoje imetje s seboj. Razen težke opreme smo prenašali tudi hrano, odejo, orožje in strelivo,
»Zakaj si ne bi pomaga/i s kakšnim sivcem?« je menil komandant Kamniškega bataljona Vid in naročil patrulji, naj gre na Brdo k nekemu Kersniku po osla.
Zjutraj se je patrulja vrnila v četo z oslom. Otovorjen je bil s štirimi vrečami moke. fižola in krompirja. Borci so siga ogledovali in modrovali, daje to kar dobrodošla žival, saj jim bo pomagala prenašali težke tovore na pohodih.
Nemce je partizanska drznost hudo razdražila. Zato so napadli četo v taborišču na Zapolju. Partizani so se jim odločno uprli, vendar so kmalu spoznali, da je sovražnik premočan. Zato so se izvlekli iz nemškega obroča in se umaknili na sosednji hrib.
Osel je po gozdu urno tekel za partizani. Čez kamni t no strmino pa ni hotel iti. Spremljevalec ga je vlekel za vrv, ga priganjal s palico, zdaj zlepa zdaj zgrda, a vse zaman. Naposled muje osel pobegnil nazaj v nemški obroč. Dirjal je po gozdu sem in tja ter strašilsovražnike. Ko so Nemcislišalioslovskidir, so mislili, da so v taborišču še vedno partizani. Zato so še bolj divje streljali v gozd.
Opoldne so Nemci pripeljali iz Kamnika topove in jih namerili proti partizanskemu taborišču — osamljenemu oslu.
Tedaj je prišel mimo vinjen možakar, se pomešal mednemške topničarjein se začel iz njih norčevati:
»Hudirja! Kakšni vojaki pa ste, da streljate iz doline v goščo? Ste takšni zajci, da ne upate v gmajno? O, reve strahopetne!«
Nemce je postalo sram. Jezno so zgrabili moža in ga odvedli v zapor. Nato seje skupinu vojakov le ojunučila in se začela plazili proti vrhu gozda. Proti večeru so končno zavzeli taborišče in ujeli osla. Odpeljali so ga v Kamnik, nato pa še v Kranj ter ga ponosno razkazovali po mestu kol dragocen vojni plen.
Ljudje so se norčevali iz Nemcev in si pripovedovali zgodbo o oslu. Resnici so dodali še to, da so partizani izslrig/i oslu dlako na zadnji strani v obliki dveh nemških kljukastih križev, na vrat pa mu obesili velik hlebec kruha in nanj napisali:
»Gospodu oslu za popotnico, da ne bo lačen v nemškem zaporu!«
Napredovanje
Obveščevalec Luka sije česlokrat sposodil bolničarju Zasavskega hal al Jona s partizanskim imenom Kladvo. Na njegov račun je večkrat lušči/oso/jene šale, ki so se pogrevale po vsej Moravski dolini in Zasavju.
Ko je bila ustanovljena Slandrova brigada, je Kladvo posla/ sanitetni referent brigade. Hudomušni Luka ga je prekrstil v nekaj več. Dal muje ime Macola. Ob tej Lukovi domislici je bil Kladvo sicer malce v zadregi, a se ni razburjal. Zaznati je bilo. da muje celo všeč. ko se gaje oprijemalo no v o ime. kije odražalo napredovanje.
Potem je Macola poslal conski zdravnik, in Luka je modroval:
»Macola! Zdaj si zlezel spet za nadstropje više. Pomembnejše ime bi ti prilikah).... Veš, Macolu, to je le brigadna ime!«
»Kaj naj bi bil zdaj?« je radovedno vprašal.
I k.kaj' Zda/boš Noret'ji naga/ivotle/al Luku. »Sujvis it\ii/užinar-ski!... To je vsekakor več kakor Macola!«
Jože Slok-Korolan
Ze četrtič »Dobimo se na Dolah«
Dvoglasen dober večer napovedovalke in napovedovalca je odjeknil v soboto, 5. aprila, ob 19h v prrenapolnjeni dvorani. Tokrat je bila organizirana že tretja tradicionalna prireditev Dobimo se na Dolah, ki je bila nekoliko drugačna od prejšnjih. Po pohvalni oceni prejšnjih dveh smo prireditelji stali pred veliko dilemo, kako letos. Vsi člani KUD Venčeslav Taufer smo se trudili, da bi bil program pester, da bi se vsi obiskovalci dobro počutili.
Kdo vse je nastopil?
Dve plesni skupini, 16-članska skupina Zvonček pod vodstvom tov. Marte Božičeve, ki je s prijetnim nastopom na melodijo Santa Lucija navdušila občinstvo s svojo ljubkostjo. Z dvema plesoma seje predstavila plesna skupina Zvezda, ki je odplesala tako ubrano, da se gledalci niso mogli načuditi dejstvu, da sama skrbi za koreografijo. Sonja, Nada, Jelka. Magda so po zgledu narodnozabavne viže ubrano zaplesale z izrednim čutom za ritem in estetiko.
Nastopila sta dva ansambla:
Dolski fantje, kjerso Dušan in Bojan Kotar ter Marko Celestina zaigrali Valček s harmoniko in s tem še potrdili voljo mladih, da radi sodelujejo. Program so zaključili Veterani, tokrat v nekoliko spremenjeni zasedbi. Vodja Drago Sredenšek. doma z Dol, je povedal, da se kljub temu, da živi in dela v Ljubljani, rad pripravlja za take nastope v domačem kraju. Tine, Zlatko, Irena in Aljoša so nam zaigrali in zapeli: Pomlad, Polko plešem, valček plešem in Čuvam to ljubezen najino in s tem prispevali k res čudovitemu zaključku.
Od instrumentalistov se nam je predstavil harmonikaš Mirko Ribič, domačin, ki mu prsti izpod zvokov harmonike gredo hitro in izvabljajo prijetno melodijo.
KUD Polšnik se je rad odzval našemu povabilu, da nastopi na prireditvi. Nastopili so Jožica in Jože Kos, ki sta zaigrala in zapela pesem Odgovor le veter pozna. Obiskovalci so radi prisluhnili zanimivemu besedilu. Oktet nam je zaigral in zapel Kako kmetic poseje svoj oves. To je bila po oceni obiskovalcev tudi najbolj izvirna točka programa, ki so ga Miro, Mirko. Jože, Darko, Slavko, Bojan, Srečo, Anton in Zvone tako prepričljivo zaigrali, da se je v marsikaterem vzbudilo čustvo navezanosti na kmetijo in kmečka opravila.
S skečem Na sodišču so Polšničani končali svoj nastop, Bojan Pucelj. Slavko Kos in Tine Pire so pokazali izr -den pevski in igralski dar. Program sta začel i Branka in Andreja Božič. Nastopili staže prejšnje leto. Njihov očeje domačin in radi prihajata k obema starima staršema. Ob spremljavi Dolskih fantov sta zapeli dve narodnozabavni melodiji, obe vodilni z lestvice l.ojtrca domačih. Ena ima naslov Debela deklica.
Naše gore roža Dragica Pavlin, ki poje drugače pri Veselih Šentvidčanih, je zapela ob spremljavi nečaka Bojana in Dolskih fantov. Opozorila je na izreden vokal in požela laskave ocene.
Sodelovanje z ostalimi KUD- . je obrodilo rezultate. Gostovali so člani KUD Hrušica s tremi skeči.
Prvi, V šoli, je prikazal na šaljiv način odnos učenec učitelj in komičnost znotraj razreda. V dvorani je vzbudil ogromen smeh in tako popestril večer.
Drugi skečje vzet po angleški komediji Fotograf, kjer vlada želi, da se vsakih pet let v zakonu rodi vsaj en otrok. Drugače državni referent obišče družino. Toda namesto njega se pojavi fotograf za otroke. Izreden zaplet za komičnost.
S sodobnim prikazom praznovanja osmega marca so se nam predstavili člani zelo delavnega KUD ki v domačem kraju redno nastopajo, mi pa smo jih videli prvič. Domenili srno se že za nadaljnje sodelovanje z obljubo, da se naslednje leto zopet srečamo. Olga Breskvar, Slava in Meta Miklavec. Marjan Miklavž, Andrej Prošek. Frenk Pcstotnik, Marjana Jevšjak in Viki Bu-kvič so člani dramske skupine, kijih vodi velika ljubezen do javnega nastopanja.
Predstavili smo vaškega posebneža, pesnika, zbiralca zgodovinskih podatkov, vrcmenoslovca. 92-letnega Ignaca Kotarja. Ob tej priliki so slišali njegovo pesem, ki jo je spesnil leta 1974, je pa aktualna še danes in ima naslov Dole. Z burnim aplavzom smo vsi zaželeli našemu pesniku še obilico dobre volje, ki naj ga vzpodbuja, tla nam še kaj napiše.
Od družabnih iger je najbolj uspela prva, kije bila namenjena vodilnim strukturam KS. Takosopredsednik skupščine KS Mirko Vrtačnik, predsednik sveta KS Slavko Celestina, predsednik SZDI. Mirko Močilar, sekretar PO Srečko Tekavec, predsednik KUD Rudi Božič, blagajničarka GD Maksi-ka Novak, predsednik ŠD Janko Pleterski, predstavnica Dolke Marinka Prijatelj, učiteljica OŠ Rezka Mr-har, predsednica mladinske org. Alenka Anžič in skladiščnik Kovinarske Janez .lesenšek mijavkali, grulili, rezget ali, laja I i. cvilili, rjoveli, meketali in kikirikali na melodijo pesmi Roza-munda. Zaželeli smo jim lako ubrano petje pri vodenju delegatskega sistema in reševanju krajevne problematike.
Voditelj nam je prebral dva nasveta pridigarja Janeza Svetokriškega, to je tistega o pomivanju loncev in tistega »o piščetah«. Program sta povezovala Jože Hribar in Jožica Vrtačnik, ki sta že tako razigran program popestrila še s šalami.
Članov KUD ni veliko, so pa marljivi, kajti te prireditve ne bi bilo brez marljivega dela prav teh članov, kijih povezuje v močno in homogeno celoto predsednik Rudi Božič. Tradicija društva sega daleč nazaj, želja vseh pa je, da bi se kulturno življenje nadaljevalo.
K sodelovanju želimo pritegniti več mladih, ki bi bili pripravljeni sodelovati. Prenapolnjena dvorana, veliko ljudi pri vbodnih vratih, ke-rjebilopremalo prostora v dvorani, dolg aplavz in navdušenje so porok, da seje vredno potruditi, Žalostno pa je, da KUD dela v tako slabil, pogojih in da nima niti tako velike dvorane, da bi lahko sprejela 200 — 300 obiskovalcev, medtem ko dvorane drugod ostajajo ob raznih prireditvah napol prazne.
Jožica Vrtačnik
IZ MATIČNEGA URADA
Poroke, rojstva, smrti...
V občini Litija seje v marcu rodilo 20 otrok, 11 dečkov in 9 deklic.
Vse mamice prosimo, da takoj sporočijo zdravstvenemu domu v Litiji, da so se vrnile z dojenčkom iz porodnišnice. ZD Litija dobi obvestilo za obisk na domu šele po nekaj dneh, zato je ta obisk večkrat prepozen.
Na Bogenšperku seje poročilo 12 parov, med njimi:
RADAK MII.IVO.I, dipl. pravnik iz Trbovelj, in JAZBEC KATARINA, višja lizioterapevtka iz 'Trbovelj, CERKVENIK SLAVKO, mizar iz Prelož pri LokvL in BLRTONCEL.I ALENKA, višja med. sestra iz Domžal, TOMAŽ IČ MARTIN, strojni ključavnica riz Velike Kostrevnice, in IZLAKAR ANICA, delavka iz Bukovice. IZLAK AR EDVARD, elektromehanik iz Zg. Jablanice, in POVŠE MILO.IKA. ekonomski tehnik iz Čerovice, M F. K L JAKOB, monter ogrevalnih naprav iz Šmartnega pri Litin, in JEREB MARIJA, administratorka iz Šmartnega pri Litiji, LIPOVSEK VINKO, strojevodja iz Zidanega mosta, in PROGAR MARJETA, galanterijski tehnik iz. Črnuč, PRI: MAT L MLADEN, dipl. ing. ladjedelništva iz. Premanture, in ANKON IRENA. dipl. biolog iz Litije, LOVSE GVIDO, inženir elektrotehnike iz Trbovelj, in ŽIBLRT MANCA, višja med. sestra iz Trbovelj, ll.AR DARKO, študent i/ Ljubljane, in POl.C NUŠA, študentka iz Ljubljane. GUMILAR JOŽEF, delovodja iz Bežigrada, in KURENT TEREZIJA, uslužbenka i/ Ljubljane, ŽUPANČIČ ALEKSANDER, bančni uslužbence iz Kresniških Poljan, in RAJŠI.K MOJCA, ekonomski tehnik iz. Kresniških Poljan.
Umrli v marcu:
Drnovšek Frančiška. 86 let, iz Zagozda. Firm Alojzija. 84 let. iz. Bohi je, Grošelj Albina, 60 let, iz Sela Sobrač, Mikolič Marija, 67 let. iz Črnega potoka, Zakrajšek Neža, 86 let, iz Črnega potoka, Vidmar Marija, 85 let. iz Črnega potoka. Perko Marija, 73 let. iz Kamnega vrha, Juhant Andrej. 79 let. z Ustja, Pintar Avgust, 82 let, iz Ponovič.
Jože Čož
ŠPORT IN REKREACIJA
KOŠARKA
v
Članice zelo napredovale
Ekipa članic KK Litija je tudi v letošnji se/oni tekmovala v drugi republiški ligi. Med osmimi vrstami je osvojila sedmo mesto.
Tine Jeriha, marljivi trener, je takole ocenil prvenstvo: »Najprej naj povem,da so dekleta v zadnjem letu zelo napredovala. V prejšnjem prvenstvu smo izgubili vsa srečanja, medtem ko je bil letos položaj že boljši. Z večino klubov smo se enakovredno kosali, vendar nam je še vedno manjkalo izkušenj in visokih igralk. Naša ekipa je bila najmlajša v ligi. saj so praktično vse igral k ešc k ade t inje oziroma mladinke.«
Napredek v igri je tako očiten, in ob resnem delu tudi v naprej je pričakovati ponoven vzpon ženske košarke v Litiji.
Vrstni red tekmovanja v drugi ženski republiški ligi: L Cerknica 27. 2.1D Jezica B 25,3.Comet 24,4. Ptuj 21,5. Odeja—Lokainvest 19,6. Šentvid 18.7.1.IT1.IA 17,8. Kamnik 17.
Marko Godec
Posnetek :. ene prvenstvenih tekem članic v Litiji (foto M. Šušteršič)
Člani tretji v območni ligi
Člani so končali tekmovanje v območni slovenski košarkarski ligi Zahod I. Osnovni cilj. uvrstitev med prve tri ekipe, je bil dosežen. S tem seje moštvo znašlo v super ligi. skupaj z Lokainvestom. Medvodami, Jezico, Novo Gorico in Fruc-talom. Ljubljanska Jezica je tu velik favorit in že skoraj zanesljiv član 1. slovenske košarkarske lige.
Tekmovanje v območni ligi je bilo na sila skromnem kvalitetnem nivoju. Prvi trije klubi so bili vsaj za razred boljši od ostalih. Ti so bili komaj nad ravnijo resnejših rekreativnih ekip, včasih pa tudi pod njo.
Zdi se, daje moštvo Litije glede na okoliščine doseglo zadovoljivo uvrstitev. Bolj ,ali manj nejasno pa ostaja, kako so praktično isti igralci pred tremi leti zasedli šesto mesto v prvi republiški ligi. Iskati vzroke za to le v tem, da so drugi napredovali, bržčas ni dovolj. Verjetneje je, daje ekipa Litije precej nazadovala.
Vrstni red SKL-
Lokainvest
Medvode
LITIJA
Mirna
Kamnik
Radovljica
Trebnje
Gorenja vas
Črnomelj
-Zahod I:
16	14	2	1492:1183	30
16	13	3	1502:1336	29
16	13	3	1455:1305	29
16	9	7	1340:1361	25
16	6	1(1	1160:1360	22
16	5	11	1295:1304	21
16	5	11	1355:1413	21
16	5	11	1299:1316	21
16	2	14	1092:1433	16 (-2)
MARKO GODEC
Komisija za medsebojna delovna razmerja pri Vzgojnovarstveni organizaciji Litija razpisuje
prosto delovno mesto ekonomskega tehnika
za nedoločen čas s polnim delovnim časom za opravljanje finančnih del. Pogoj: ekonomska šola. pet let delovnih izkušenj.
Kandidati naj pisne prošnje z. dokazili oddajo na naslov: Vzgojnovarstve-na organizacija Litija, Bevkova 1, v 10 dneh po objavi razpisa.
VVO LITIJA
Prodani cca 2000 kosov strešne opeke Kikinda in novo ostrešje 6x6. Grad i še k Jane/. Prvomajska 4, Litija.
GLASILO OBČANOV
Ustanovitelj: občinska konferenca SZDL Litija, Glavni urednik: Andrej Kralj, l/reja uredniški odbor: Jože Se vijak (odgovorni urednik), Mija Bernik, Franc Končar, Mojca Lebinger, Franc Mali si., Slavko Rokavcc, Boris Žužek, Jelka Belec (lektor Glasila občanov). Uredniški odbor Delegatskega obveščevalca: Tine Brile/ (odgovorni urednik), Mari Merzel, Vid Pru-tinseis, Roža Urbane. Predsednik časopisnega sveta: l/il-da Bole. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Peče-nik. Priprava za tisk: Dl( TOZD Grafika Novo mesto, Tisk: Tiskarna Novo mesto. Naslov uredništva: Litija, Pur-mova 9. tet.: HH1-617. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom.
Mlajši ženski oddani sobo s souporabo kopalnice v Gradcu, Ulica 25. ma-ja 17.
OD
Maistrova 10 CESTNIK IGOR       6l??0 LITIJA
DELOVNI ČAS
PON TOR. SRE. ČET. PET. SOB
ZAPRTO 8-15 10-18 8-15 8-15 8- 12
Gostince, trgovce in občane obveščam, da sem v Zg. Ilotiču l/a odprl servis za popravilo hladilnih naprav, in sicer gospodinjskih hladilnikov, skrinj, hladilnih omar, hladilnih pultov, hladilnic, ledo-matov, slaščičarskih aparatov, hladilnih vitrin. Izdelujem tudi hladilne naprave za pivo in prenosni zračni kompresor.
Za naročila se priporoča Rado Zupančič. Zg. Hotič l/a (tel. 877-369. Odprto od 6.-8. ure in od 17. — 20. ure.
Letovanje predšolskih otrok
Obveščamo starše predšolskih otrok, da bosta VVO Litija in Skupnost otroškega varstva Litija tudi letos organizirali letovanje 54ot rok v starost i od štiri in pol do sedmih let v počitniški koloniji na Debelem rtiču.
Letovali bomo 10 dni, insicerod28.5.1986 — 7.6.1986. Prispevek staršev je objavljen v Delegatskem obveščevalcu številka 3 (stran 11).
Starše prosimo, da prijavijo udeležbo od 5.5.1986 dalje (do zasedbemest) V VVO Litija, Bevkova 1, telefon 881-378.
Letovanja se lahko udeležijo predšolski otroci i/ vseh krajevnih skupnosti občine Litija, torej tudi tisti, ki niso obiskovalci vrtca.
VVO LITIJA
LESTVICA IN DOHODKOVNI POGOJI
Lestvica   in dohodkovni pogoji za udeležbo prispevka staršev k stroškom letovanja za leto 1986 je naslednja: — Za otroke zaposlenih staršev in kmečke otroke:
Skupi- Mesečni doh.      %     PREDŠOLSKI OTROCI   - cona 16.670   ŠOLSKI OTnOCI cena 25.100_ na       z« filana dr. ude- Prlap.star.    at.otr.    Plan.znđauk pciap.atnr-4.    It.otr. Pl.en. doaei.v 1.85 lužbe
16.5CU 30
19.050 35
21.900 40
25.180 45
20.y50 50
33.290 55
58.300 60
44.OSO 65
50.650 70
50.650 75
5.600 ii. 550 7.450 8,400 S. 350 10.250 11.200 12.150 13.050 14.000
22.400 32.750 52.150 i>7.200 84. 150 82.000 57.200 48.600 26.100 14.000
7.550 6.800 10.050 11.300 12.550 13.000 15.050 15.300 17.550 18.800
15 113.250
19 167.200 22 221.100 25 262.500
20 251.000 13 179.400
9 135.450
7 114.100
5 87.750
2 37.600
496.550
137 1.589.350
OBVESTILO
Športno društvo Presad Gabrovka bo v počastitev krajevnega praznika organiziralo že 8. tradicionalni tek na Petelinjek. in sicer v nedeljo. 27. aprila 1986.
Start bo za vse kategorije ob 10.15 izpred osnovne šole v Gabrovki.
KATEGORIJE IN DOLŽINE PROG: kategorija starost pionirji I.   1971 in mlajši
pionirke letnik 1971 in mlajše
člani letnik 1970— 1951
članice letnik 1970—1951
starejši člani letnik 1950 in starejši
st. članice letnik 1950 in starejše
Možen je prevoz z. avtobusom iz Litije (ob 9.00) in nazaj.
Še posebej vabimo vse aktivne člane — tekače TVD Partizan Litija.
ŠD Presad Gabrovka
dolžina proee 2 km 1 km
12 km 7 km
12 km 7 km
AGROTEHNIKA — GRUDA n. sol. o.
TOZD MESARIJA IN PREKAJEVALNICA LITIJA
Šmartno pri Litiji 35
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
Cistilke
za delo v klavnici
Pogoji:
— končana osnovna šola
— poskusno delo traja en mesec.
Pisne prijave z ustreznimi dokazili sprejema kadrovska služba TOZD Mesarija in prekajcvalnica Litija. Šmartno pri Litiji 35.
Zavod za izobraževanje in kulturo Litija Parmova 9, Litija, Delavska univerza
Razpisuje vpis v tečaj
Higienskega minimuma
ki se bo pričel tretji teden v maju.
Prijavite se lahko osebno na Delavski univerzi. Parmova 4. ali po tel. 881-182 (od 7. do 12. ure in 15. do 16.30).
Vpisane bomo pravočasno obvestili o začetku in poteku tečaja.
"TELESNA
] INDUSTRIJA A   A LITIJA
Po sklepu delavskih svetov temeljnih organizacij objavljamo prosta opravila:
1. kuharja v obratu družbene prehrane
2. več delavcev za opravljanje del in nalog v neposredni proizvodnji
Od kandidata pod točko I pričakujemo, daje K V kuhar/delovno prakso na podobnih delili, od kandidatov pod točko 2,-pa, da so lesarji širokega prolila, lesarji, obdelovalci lesa, delavci kovinske stroke, v izjemnih primerih pa tudi NK delavci.
Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 8 dneh na naslov: Lesna industrija Lilija, Breg pri Litiji, Zagorica 1, 61270 Litija.
V organizaciji šahovskega kluba je bilo izvedeno letošnje občinsko šahovsko prvenstvo /a pionirje in pionirke.
Med starejšimi pionirji je naslov pr\ aka osvojil AN DRI:.I MRZEL s 4 točkami. Pri starejših pionirkah je zmagala ULJANA JANEŽIČ (7 točk — \ WA ). Med mlajšimi pionirji je postal prvak ALEŠ OBREZA z 8 točkami (100%).
V konkurenci mlajših pionirk pa je slavila MAJA I AŠINCI s štirimi točkami in pol.
Prvo in drugouvrščeni v posameznih kategorijah bodo zastopal i našo občino na regijskem prvenstvu.
Skupno je nastopilo 20 pionirjev oziroma pionirk. Najboljše smo nagradili s pokali, diplomami in praktičnimi nagradami.
Šahovski klub Litija
HK
Od leve: Maja, l.iljana. Andrej in Aleš
Podeljene Bloudkove značke za leto 1985
Na 12. seji skupščine Občinske telesnokulturne skupnosti Litija dne 4. aprila 1986 so podelili zlate, srebrne in bronaste Bloudkove značke za večletno uspešno delo na telesnokulturnem področju.
Zlate značke so prejeli: Marija Konjar. Anica Mohar. Alojz Erjavec
Srebrne značke: Frane Kos. Zlato Mantel. Jože Torner, Jože Sirca
Bronaste značke: Janez Peterim, Rajko Kokalj
(Foto: Zofka)
KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO
J
Skrb za hitrejši napredek
Na zadnji skupščini Krajevne skupnosti Šmartno je volilna komisija poročala o poteku volitev in glasovanju za prvi krajevni samoprispevek. Prisotni delegati so priprave na referendum ugodno ocenili, saj so potekale po predvidenem programu in so vključevale nevsiljive oblike propagande. Skupščina je na osnovi izida glasovanja, saj je za uvedbo samoprispevka glasovalo skoraj 63'žf volilcev. sprejela sklep o njegovi uvedbi in zadolžila svet krajevne skupnosti in poseben odbor, ki ga je na tej skupščini tudi imenovala, da skrbita za nadaljnjo izvedbo nalog.
Delegati so obravnavali še poročilo o delu sveta krajevne skupnosti, doslej je zavzeto sodeloval pri pripravah na krajevni samoprispevek in se zavzemal za ureditev središča Šmartna. Tu je več starih zgradb, ki bi jih bilo treba obnoviti ali porušiti. Akcija za lepši izgled kraja poteka že dalj časa, zato so njeni rezultati že vidni. Prisotni so še pripomnili, da občani, ki uporabljajo za prevoz lokalni avtobus Šmartno — Litija — Šmartno, plačujejo voznino v gotovini, saj so cenejši žetoni v prodaji le v poslovalnici Integrala v Litiji. Predlagali so, naj bi žetone prodajali tudi v eni izmed šmarskih trgovin.
Srečanje z domačimi ustvarjalci
Letos mineva tri leta, odkar smo uvedli v osnovne šole kulturne dneve. Njihova vsebina ne vključuje le obiskov gledališč ali srečanj s poklicnimi umetniki, ampak iščejo šole t udi druge zanimive oblike, kjer se učenci k uit urno vzgajajo. Medtem ko so se v Gabrovki in na Dolah v lanskem decembru odločili za spoznavanje svojega kraja, smo všmartneni pripravili v začetku aprila srečanje z domači m i ustvarjalci. Šolarji šestega,.sedmega in osmega razreda so spoznali akademskega slikarja Jožeta Meglica, pesnika Jožeta Sevljaka in skladatelja Janka Slimška. Vsak je imel na vol jo eno šolsko uro, daje predstavil trem skupinam učencev svojo življenjsko pot in dela. Pripovedovanje so popestrili z likovno razstavo, branjem in predvajanjem posnetkov literarnih ter glasbenih del.
Boris Žužek