NašB žptvi za domovino. Zalostno poroSilo \e došlo k jdobri Germovi rodbini v S t. 11 j v S 1 o v. g o r., da je padel na italijanskem bojišču sin Pavel, zadet od laške granate. So lo 20 let star, Je dal svoje mlado življenje za cesarja in domovino. K vojakom ^6 odšel lansko leto meseca aprila. Bil je že dvakrat ranjen, enkrat na Ruskem, drugikrat na ltalijanskem. Se par dni poprej je pisal svoji ljubi materi za god ter ob enem vsem domačim j.oslal srfina voščila za božične praznike, prav kakor bi slutil, da pozneje tega več ne bo mogel storiti. Izrazil je v pismu tudi željo, da bi že rad videl skoraj zopet svoje domače, a božja voIja je bila drugačna. Rajni je bil prideji in marljiv mladenič ter povsod priljubljen. Bil je tudi ud Manjine družbe. Dragi Pavle! Počivaj mirno v tu]i zemlji, rešen si zemeljskega trpljenja, tvoja duša pa uživa rajsko veseljel K Sv. J a k o b u v S 1 o v. g o r. smo dobili žalostno poroCilo, da je Jožef Dajčman od domačega domobranskega pešpolka, star 21 let, na tirolski bojni črti bil od sovražne krogle zadet naravnost v glavo in je bil takoj mrtev. Že lani meseca Julija je bil na ruskem bojišču preoej ranjen, vendar pa je Kmalu okreval in se zopet podal na južno bojišče.'Vedno je bil navdušen in vnet bojevnik za domovino in oe- sarja. Kakbr njegovi junaški sdboj«fviiiki semkai poročajo, je bil naš Jožek pri stofniji zaradi svojega lepega vedenja in veselega srca jako priljuMjen. Žalostno vest je dobila rodbina Roškar v P obrežju pri Mariboru. Na južnem bojišču ie zadet od sovražne krogle, padel v cvetu svoje mladosti (star 22 let) v izfjolnlevaiiju svoje dolžnosfi za cesarja in jdomovino sin desetnik Janez RoŠkar. Srčno si je želel še enkrat videti svoje starše in drago mu domovino, a usoda mu ni bila mila. Svojo Se tako mlado in junaško dušo je izročil Bo-gu pri Rifenbergu pri Gorici. Iz bojišča najn je prišla žalostna vest, da je laška granata uničila mlado življenje vrlega mladeni6a iz župnije S v. A n t o n v S 1 o v. g o r, 21lefnega l>naca Vršič. Hudo nas je zadela ta izguba, ker je rajni bil vzor pridnega mlaileinča, veselje svojin staršev, ponos- naše mladeniške MaTijino družbe ter vsem nam ljub in drag znaneo in prijatelj. Bridka žalost nas navdaja ob misli, da se najn ne vrne nikidar v«8 naš dragi Nacek, katerega smo v_i tako radi imeli in v katerega družbi smo se \^dn.o vsled njegove vedre in šaljive narave rajdi naJiajali. Mirno spavaj, predragi na§ Ignac, v nam neznapero iujem grobu in vživaj v nebesih \iečno veseljie, saj si zdaj tam v bližini svoje nebeške Matere in Kraljioe, kateri si v življenju bil vedno zv©st otrok in udani častilec. Cenjeni ro_bini Vršiče^i kakor tudi 6. g. kaplanu Srečku Vršič, bratu rajnega, pa bodi izraženo naše iskreno sožalje. — Ožaloščeni starši imjtio še dva sina v vojni službi tn najatarejši. Franc, ;c bil priča bratove smrti. Na laSkem bojišfiu je padel Jakob KovaSec, _oma od Sv, Andraža v Blov. gor. Padli je bil kot virl slovenski junak odlikov/ajn z dviema hrabtrostnima kolajnama. Rajni je bil 6la« Marijine družbe, vrl cerkveni pevec in zaveden Slov>a, j« poznal, bo ostal v p.rijaznem spominu. Padel ii' 41. Voglair iz obč. IVinterovci, župni1» Sv. U, rlian p r i P t u j 11. Bil je prtfen, vzonen mlad