7. štvvflkJL V Trstu, v sredo Ž5. jmovarfa Tečaj XVHL „E D I N O S T" uhaja dvakrat nn reden, vsako arsdo In icbotn ob 8 uri zjutraj. „Edinost" stane: m tbo leto gl. ; izven Ant. 9.— g!. ia polu leta „ S.—: „ „ 4.SO „ la četrt leta . 1.50; , „ 2.25 , Z „Novi6ar]emu vred: za vso 1 to gld. 7.— „ pol leta „ 3.50 „ Četrt „ „ 1.75 Posamične Številke ho dobivajo v pro-dajainicah tobaka v Tratil po 6 nov.. ▼ dorioi in ▼ Aldovšfilnl po • nov. — „Novičar" pa po 2 nor. EDINOST OfflMi in oznanila se račnne po 8 nor »rinci T petitu ; za naslov« s debelimi črkami se plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo navadnih vrstic. Poslana, Javns zahvala, osmrtnic« itd. ae račune po pogodbi. Vsi dopisi se poAiljajo uredništvu Piazza Canerma At. 2. Vsako pismo mora biti frankovatio ker nefrankovana se ne npre-jemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inserate prejema npravniitvo P iazza Caaerma it. S Odprte reklamacije o proste pofitnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »T »(Jlnr.it }» a*d< Nekoliko pojasnil resnici na ljubo. Mej nami Slovenci zavladala je v poslednjih časih neka razburjenost, nervoz-nost in taka občutljivost, da je moramo le obžalovati v interesu vspešnega razvoja našega javnega življenja. Vse te prekazni moramo obžalovati tembolj, ker nam — in aajedno, kar je obžalovati še bolj, vsemu vnanjemu, nam sovražnemu svetu — pri* čajo, da naš narodni organizem ne deluje več normalno in da se nahaja v nekem bolestnem stanju, ovirajočem v veliki meri itak trnjevo našo pot do samosvesti in politiške zrelosti. Kje je iskati uzroka tem žalostnim prikaznim P Krivi smo res mnogo mi sami — kar se posebno odločnostjo naglaia uprav v teh dneh —, vender bi bili po našem menenju prestrogi sodniki o samih sebi in naših rojakih, ako ne bi naglašali zajedno, da je sedanja n a i a ne« sreča delo druži h, neslovenskih činiteljev — onih činiteljev, ki so že davno podpisali smrtno obsodbo ubogemu narodu slovenskemu in si sedaj razbijajo glave zgol ob tem, kako bi izvršili to svojo obsodbo. In tudi ti nam neprijazni činitelji postali ho nekako nevoljni, videči, da se ta eksekucija na našem narodu ne da izvesti kar tako, kakor so si domišljali oni. Domišljali bo si, da se maloštevilni narodiči puste ugonobiti kar čez noč, se surovo silo, a s tem so pokazali, da ne poznajo odpornih sil, da ne poznajo moči duševne kreposti, lastne vsakemu zavedajo-čemu se narodu, če tudi je majhen po številu, Zaračunali so se, a to je po-vekšalo še bolj njihovo jezo, njihovo sovraštvo do naroda slovenskega. Prišli so sicer do spoznanja, da po tej poti, kakor-šno so si izbrali s prvega, ni moči položiti v grob nas Slovencev — te zapreke pri zidanju velikega nemškega mostu, ki naj bi se vspenjal od tam gori od balti- PODLISTEK. Božič na Angleškem. (Iz Irvinga „knjige črtic" preložil V.) I. Poštni voz. (Dalje.) Vse te oprave drži se z vzgledno natančnostjo ; ponaša se s tem, da ima svojo obleko iz najboljšega blaga. Dasi je na lice neotesan, videti mu je vender-le tista li5-noHt in čednost, katera je Angležu Bkoro prirojena. Na veliki cesti imajo ga za zelo imenitnega ter ga čislajo; često se posvetuje s selškimi gospodinjami, ki ga smatrajo za moža, kateremu se sme marsikaj zaupati in razodeti, in podoba je, da je s slehernim jasnookim kmetskim dekletom domaČ. Kadar se kam pripelje, da zameni konje, vrže vajete z nekovo dostojnostjo od sebe, prepustili živali skrbi domačega hlapca ; njegova dolžnost je samo, da vozi od jedne postaje do druge. Stopivsi se sedala, vtakne roki v žep svoje vrhne suknje tur z absolutno važnim obrazom koraka sem ter tja po krčemskem dvorišči. Tu ga navadno obkoli občudujoča tolpa hlapcev, hlevskih dečakov, snaži- škega morja do tu sem na obali sinje Adrije — ali od svoje namere niso odstopili nikakor. Kar ni bilo modi doseči se samo silo, v to naj bi pripomogla tudi zvijača in lokava politika. Tu pa začenja krivda nas samihl Tu se začenja naš greh, kojemu posledice utegnejo postati pogubonosne za naš narodni obstanek, ako se ne poboljšamo prej ko prej, ako ne storimo pokore in popravimo svoje zmote. Greh naš je ta, de nam oko ni bilo dosti bistro, da bi se v polni meri zavedali nevarnosti svojega položaja, ter da smo v svoji dobrodušnosti in lehkovernosti verjeli in zaupali vsakemu, ki se nam je približal prilezljivimi besedami — volk v ovčji obleki. Naša dobrodušnost in lehkovernost segala je že tako daleč, da smo tem svojim „prijateljem" na ljubo jeli blatiti svoje odločnejše, ali če hočete: ra-dikalneje sorojakc, da smo jim jeli podtikati namene, nevarne poglavitira stebrom sreče in blaginje človeštva: veri in d r-žavi. In uprav to so hoteli nasprotniki naši iz vseh mogočih krogov : to je tista nova pot, po kateri hočejo sedaj izvršiti smrtno eksekucijo na narodu slovenskem. Vabili so nas Slovence na led, a velik del naših rojakov so bili res tako neprevidni, d a s o jim šli na led, čemur je posledica bratomorni boj mej nami samimi. A boj mej domačini provzroča vsikdar veliko večjo razburjenost, nego boj proti skupnemu vnanjemu nasprotniku — zato paje tudi veliko pogubne j š i. Mejsebojni prepir dela nas nervozne in občutljive do skrajnossi, da mahamo kar slepo okoli sebe in niti ne pomislimo, da mahamo po svoji narodni stvari. Vsaka besedica graje ali kritike, izrečena z najboljimi nameni, smatra se kot za-vratno nasprotstvo in vsakega, ki se oglasi, a se ne strinja povsem z našimi lastnimi nazori, smatramo za Bvojega sovražnika, ne le političnega, ampak tudi osebnega. teljev za čevlje in tistih brezimenskih za-jedalcev, ki oblegajo gostilnice in krčme, opravljajo pota, katera jim naročajo ter pomagajo pri vsakovrstnih nizkih opravkih, samo da se smejo nadejati odpadkov v kuhinji in ostankov v gostilni sobi. Vsi zijajo vanj kakor v proročišče, nabirajo si njegovih krepkih izrazov, ponavljajo njegova mnenja o konjih in druzih stvareh konjarstva, pred vsem pa si prizadevajo, posnemati njegov obraz in vedenje. Vsak potepuh, da ima le suknjo na životu, vtakne svoji roki v žep, majaje se govori z umetnimi izrazi in je kočijuž „cnmme il faut". Morda se imam zahvaliti prijetni veselosti, ki je vladala v mojem lastnem duhu, da se mi je na potovanji zdelo, kakor da na slehernem obličji vidim dobro voljo. Poštni voz prinese sicer vedno življenje s seboj in drdraje svojo pot učini, da se svet gane. Pri uhodu v vas glaseči se rog prouzroči občno pridnost. Nekateri prileto pozdravljat prijatelje, drugi, obloženi z zvežnji in papirnatimi škatljami, da si osigurijo sedeže. V hitrioi se le prav težko morejo posloviti od trumo, ki jih spremlja. Mej tem mora voznik opraviti sila mnogo majhnih naročil. Tu odda ka-kovega zajca ali fazana ; tam vrže majhen To žalostno našo občutljivost pokazal nam je kaj očevidno tudi volilski shod, sklican nedavno po gosp. državnem poslancu, IvanU Nabergoju, kar je sledilo tem shodu in — kakor se nam zatrjuje — mu bode še sledilo. Torej nadaljevalo se bode mesarsko klanje, dokler ne položi orožja poslednji odločni, ali če hočete : radikalni Slovenec. Potem seveda nam gotovo nastane mir, ali ta mir bode zelo sličen miru in tihoti — na grobovih. Slovenci smo postali zelo nervozni, in tej nervoznosti je menda pripisovati, da se je nas tržaških Slovencev lotila goriška „Soča* in nje drug „Primorec*. Druzega uzroka ne bi vedeli, kajti to vemo, da mi nismo nikdar izzivali častite tovarišice tam iz lepe Gorice. Poslednji volilaki shod, Bklican po g. drž. poslancu Ivanu Nabergoju, dal je povod goriški „Soči*, da piše ne bai prijazno o nas in nam obeča zajedno, da nikakor še ni pri kraju se svojimi obtožbami. Bodisi: [mi pričakujemo mirno vestjo vsa* koršna očitanja, ki nas utegnejo doleteti v bližnji bodočnosti. „Soča* je sicer govorila do sedaj le na sploh in ni imenovala nikogar izrečno, ali uprav iz tega uzroka moramo misliti po vsej pravici, da je naperila svoje puščice proti možem, stoječim okolo našega lista. „Sami smo krivi!* kliče nam „Soča*, v resnici pa hoče reči: Sami ste krivi! In zakaj te za tožbe P Zato, ker smo toli drzni, da imamo o marsičem svoje lastne nazore in da imamo tudi toliko poguma, povedati na ves glas, kar mislimo. Z vsklikom: „Sami smo krivi !* hoče se reči, da le kričimo, a nič ne delamo. Težko je človeku, hvaliti samega sebe, ali tu že ne moremo drugače, nego da otopimo pred Bodni stol naroda slovenskega z vprašanjem : a 1 i j e smeti očitati nedelavnost možem, ki so v borbi za narodnost žrtvovali s v o j o e k z i s t e n c i j o ; možem, kj morajo pokladati velikanske zavoj aH časopis skozi vrata v krčmo ; in ondi stranskim pogledom in z nekolikimi zvitimi, pomembnimi besedami na pol za-rudivši, na pol smehljajoči se deklini izroči čudno zganeno ljubimsko pisemce kakovoga selskega čestilca. Kadar kočija drdrd mimo, vsakdo plane k oknu ; na obeh straneh videti je kmetov s svežimi obrazi in cvetočih, na tihem nmijočih se deklet. Na oglih zbirajo se gruče vaških posto-pačev in pametnih ljudij, kateri se usto-pajo tja s tem važnim namenom, da bi videli, kdo se popelje mimo. Najmodrejša četa pa je navadno združena pred kovačevimi vrati, kajti za te je mimo drdrajoči voz dogodek, poln raznih domnevanj. Kovač, v roki držeč konjsko podkev, preneha delati, ko se voz primaje mimo ; okolo nakovala stoječi Cyklopi dajo počitka svojim zvenečim kladivom tor puste železo, da se ohladi. In sajasta pošast z rujavo papirnato kapo, katera ima opraviti pri mehu, nasloni se za jedno minuto ob držaj ter puBti ozkoprsni stroj, da na dolgo vzdihnp, ona pa zre iz kovačnioe skozi goBti dim in žepleni sopar. Mogoče, da je bližnji praznik pokrajini podelil nenavadno živahnost, kajti zdelo se mi je, da je vsakdo videti boder moralnein materijalne žrtve nažrtvenik domovinske stvari, t a k o , d a m o r a j o t a k o rekoč pritrgavatiod svojih ust, da vzdržujejo tisto borno b v o j o o k z i-stencijo, nakoji jih isvestno ne zaveda nikdo; in slednjič: možem, ki bo v poslednjih par le* tih postavljali v nevarnost svoje zdravje in često svoje življenje v borbi proti sovražniku, kigledč brutalnosti visoko nadkriljuje vse narodne bojevnike v iirni drŽavi naši P! Slovenci smo postali nervozni. Ta nervoznost je menda porodila Izmiiljotino o bedakih — drugače ne bi jih mogli imenovati — ki hočejo strmoglaviti gosp. Iv*na Nabergojal „Primorec* pravi sicer, da nikdo Slovencev ne miali na to, mi pa pristavljamo : ne le nihče Slovencev, ampak sploh nihče. Zahteva pa, da se Slovenci odpovemo stremljenju po naših narodnih idejalih onim 800 volilcem laške in nemške narodnosti na ljubo — ta sahteva priča, da smo postali zelo nervozni in vsled tega tudi — slabotni. Čujte našo izpoved: srečnega se mora Šteti vsaki poslanec, ako ima na svoji strani tako zveate, a s a j e d n o tudi odkritosrčne in zato tudi lojalne prijatelje, kakoršni smo mi gospodu Nabergoju, a kakoršni izvestno niso nekateri „prijatelji* g. poslanca. A udanost do poslanca se ne sme nikdar ponižati do slepega kimanja. Resnica pa je, da zaslug g. Nabergoja ne pošteva nikdo bolj nego uprav mi pri listu „Edinost*. Prodno zaključimo, omenjati nam je še neke okolnosti iz dotične notice „Pri-morčeve*, katera nas je zabolela do dna duše. Trdeč golo resnico, da nihče S I o -v e n o e v ne misli izpedbiti stališče gosp. Nabergoju, natisnil je „Primorec* besedico „Slovenci* z razprtimi črkami in je in dobre volje, Divjačino, perutnino in druge dobre reči za obed so si vasi pridno pošiljale druga drugi; prodajalnice dišava rjo v, mesarjev in prodajalcev sadja natlačene so bile s kupci. Gladke veje bodeče palme s svojimi svetlorudečimi jagodami pričele so se kazati pred okni. Ta prizor vzbudil je v meni spomin na opis pripravljanj za božič, spisan od nekega starega pisatelja: — „Zdaj morajo umreti kapuni in piščeta, kakor tudi purani, gosi in raoe, z volmi in koštruni vred, kajti skozi dvanajst dnij za množico ljudij malo ni dovelj. Sedaj mešaj slive in dišave, sladkor in med mej piroge in mesne juhe. Sedaj ali pa nikoli doneti mora godba, kajti mladina mora plesati in peti, da se o£~eje, mej tem ko starina sedi pri peči. Kmetsko dekle pozabi polovico rečij nakupiti ter mora zopet iti kupovat, ako za božič pozabi prinesti igro kait. Velik je prepir mej bodečo palmo i bršljunom, in o tem: nosi-li mož a!i žena hlače. Kooke in karta dajo kletarju dobička, in ako kuharju ne manjka premetenosti, gotovo si z veseljem oblizuje prste." Iz to nasladne zamišljenosti, katera ae me je bila lotila, vzbudil me je glasen veael vsklik mojih dveh malih sopotnikov. hotel torej s tem naglašati, da so drugi, ki goje take namene. Koga je mislil? Kdo ne ve: Hrvate! Namen tej taktiki je jasen: umetno ustvarjati in Siriti nasprostvo mej bratskima plemenoma slovanskima. Ni-li to isto, kar v prvi vrsti žele nadi nasprotniki P Ni-li vzajemnost mej narodom hrvatskim in slovenskim uprav jedna glavnih ovir, da ne morejo nasprotniki izvršiti že davno podpisane obsodbe P In mi naj bi pospeševali vresničenje želja naših sovražnikov, ki delajo na to, da bodi prepir mej nami, da bodi prepir moj posamičnimi slovanskimi plemeni. In vender kaže poslednji »Primorec", da smo Slovenci res šli na led, zbok česar naš narodni organizem ne deluje već normalno. Mi nismo občutljivi, in se tudi ne čutimo žaljene. Prijatelji hočemo ostati z vsakaterim, ki nam je bil prijatelj dosedaj in nam hoče ostati v bodoče. Zato pa prosimo, da se tudi drugi ne čutijo žaljene po naših besedah, izrečenih le v ta namen, da svarimo. Mi si umijemo roke! Gostje v ljubljanskem gledališču. (Izv. dopis). Gledališki vlak štajerskih Slovencev v Ljubljano, katerega ste že naznanili svojim čitateljem, obnesel se je uprav sijajno. Včeraj popoludne ob 5. uri pripeljalo se je okolo 350 gostov vseh stanov s posebnim vlakom ic Celja. Na tukajšnjem kolodvoru jih je pričakovala ogromna množica ljubljanskega občinstva, potem naš vrli „Sokol* in druga narodna društva t zastavami in domžalsko godbo na Čelu. Nekoliko trenotkov pred celjskim vlakom dospel je zajedno vlak is Trbiža, kateri je prinesel nekatere goste • Koroškega. Ko pridrdra naposled pričakovani vlak, zasvirala je godba „Naprej zastave slave" in tisočeri živio*klici so za-orili na peronu in po kolodvorskih hodnikih. Izstopivge goste pozdravil je v imenu vseh narodnih društev g. dr. Karol B I e i-veis vitez Trsteniški. Njegovemu nagovoru se je odzval g. Dr. M e d v e d, stolni vikar v Mariboru, naglašujoč vzgledno složnost, ki je združila pri tem izletu vse stanove štajerskih Slovencev v jedno •kupino. . . Putem je bil shod v mestu: na čelu je korakala godba, za njo .Sokol" s predragimi gosti, med katerimi smo opazili poleg posvetne inteligencije lepo število narodnih duhovnikov, zlasti pa nas je presenetila obilica ienstva, ponajveč iz meščanskih slojev. Zadnji dv« milji gledala sta neprestano •kozi kočijina okna. Bližajoča se domačemu kraju, spoznala sta zopet vsako drevo, vsako kočo, sedaj pa je obema veselje prikipelo do vrha : — „Ivan je tam-le 1 tam-le pa stari Karlo ! in pa Bantam 1" tako sta kričala srečna dečka ter ploskala s rokami. Tam na konci poti stal je star, resnoben strežnik v livreji ter ja pričakoval; spremljeval ga je zelo star pes prepeličar in grozni Bantam, sila majhen star konjič s kuštravo grivo in dolgim, rujaviui repom. Žival je mirno in zaspano Btala ob cesti in še sanjalo se jej ni o živahnih časih, ki so je čakali. Prav veselilo me je videti, kako prisrčno Bta mala dečka letela proti okretnemu staremu složabniku ter objemala psa, ki se je veselja tresel po vsem životu. A Bantam je bil glavni predmet njijinega zanimanja; oba Bta ga hotela ob jednem zajahati. Le s precejšnim trudom mogel je Ivan tako urediti, da bosta jahala sedaj jeden sedaj drugi in da ga starejši prvi zasede. (Daljo pri h.) Dospevši v mesto do Maličevega hotela, napotila so je večina gostov in domačega občinstva v vrtni salon in prostore iste gostilne, kakor tudi k „Slonu" v gostilno in kavarno na kratek odmor. Ob poluosmih se je pričela predstava Funtek-Ipavčeve spevoigre : „Teharski plemiči*. Ker nam ni prostora na porabo, opuščamo podrobneje opisovanje igre same, kakor tudi novozgrajenega gledališča, ki je bilo sinoči takorekoč „razprodano" v pravem pomenu besede, kajti marsikaternik je moral oditi, ker ni bilo dobiti naposled niti vstopnice, kamoli sedežev. Ipavčev umotvor je goste kar očaral in to po svoji pesniški vsebini, kakor tudi po izborni predstavi ter jako slikoviti priredbi kostumov in pokrajinskega ozadja, posnetega po Teharski okolioi. Ko je godba zasvirala milozvočno ouverturo, govoril je g. Borštnik prolog g. Gestrina, spisan nalavšč za ta večer in ko se je dvignil pisani zastor, odprl se nam je dražesten pogled na Teharje, kateremu v ospredju se je potem vršila vsa spevoigra v treh dejanjih. Občinstvo, zlasti štajerski gostje poslušali so kar zavzeti premilo igro, katera nam predočuje v dramatični obliki zgodovinsko pravljico o po-poplemenitenji Teharčanov. Kolikor posamične igralce, toliko i skupne zbore odlikovali so poslušalci jako blagodarno s pohvalo in ploskanjem ter zasledovali vso igro od začetka do konca z naraščajočo pozornostjo. Po drugem činu igre obsipale so ljubljanske dame z lož v pritličji sedeče goste s svežimi šopki. In na zvršetku predstave se dragi naši pohoduiki kar niso mogli ločiti od predivnega hrama Talije slovenske* Po gledališčni predstavi se je zbrala večina občinstva v vrtni dvorani pri Ma-liču, drngi zopet pri „Slonu" itd. V prvi dvorani se je vršil potem neoficijalni del tega prepomenljivega sestanka slovenskih Štajercev v beli Ljubljani. Ondu hd so vršile kaj navdušene napitnioe, katerih pa Vam, žal, v tesnem dopisu ne morem priobčiti po vsej vsebini, temveč navedom le na kratko gg. govornike in glavno jedro njikovih zdravic: G. dr. Ivan T a v č a r Jje pozdravil predrage brate in mile sestre z „zelenega Štajarja", na čemur se mu je zahvalil g. dr. J o a. S r n e c. Potem je g. Ivan Hribar proslavljal štajerske rodoljube, kateri so zamesli kvas narodnega delovanja na Kranjsko; pri tem je omenjal ustanovitev „Slov. Matice", „Narodne tiskarne", posojilnic in hranilnic, kar se je vse zu-snovalo na štajerski zemlji. Zahvaljujoč se na tem laskavem priznanji, razvijal je g. dr. Medved kaj primerne refleksije o novodobnem razločku skupnega delovanja vseh stanov na Štajerskem in Kranjskem. Njegovim opomnjam dal je potem g. dr. Karol T r i 11 e r nekoliko pojasnil glede znanih razmer na Kranjskem. Zajedno (je nazdravil ostalim gostom iz Trsta, Gorice, a Krasa in s Koroškega. Nadalje je napil g. dr. Ivan Dečko iz Celja skupnemu delovanju Slovencev na tej in oni strani Save, zagotavljajoč, da se na tak način morajo porušiti se tu in tam med nami štrleče razvaline — nemštva, kakor >se to vrši na razpalem zidovji gradu premogočniti grofov Celjskih. Tem so ae nasledovale še druge napitnioe in sicer g. dr. R o z i n a iz Celja dramatičnemu društvu in gledališkim igral* Icem, g. Legata iz Celovca, ki je prosil moralične podpore za „Korotan", g. Jos. Nollija zahvaljevajočega se na toli obilnem pohodu gledališča v imunu svojih tovarišev igralcev. Žal, da so prehitro minole kratke ure našega sestanka! Toda razšli smo se z milimi gusti v nadeji, da jih bodo posnemali zavedni rojaki naši po Gorenjskem in na jugu; zlasti Vi Primorci tržaški bi mogli prirediti jednak gledališki vlak v Ljubljano, ker bi se nam izvestno drage I volje pridružili no sauio Goričani Kraševoi» Vipavci in Notranjci, temveč tudi isterski Slovenci in Še mnogi drugi rodoljubi. Za vzgled bodi Vam v tem oziru podjetni g. Dragotin Hribar, kateremu gre zasluga na prireditvi štajerskega gledališkega vlaka v Ljubljano. Na svidenje torej v gledališči ljubljanskem ! DOPISI. V Gorici, 21. januvarja. [Izv. dop.] — Dopis is Gorice v „Edinosti" od srede je marsikoga razdražii; nekoje po pravici, druge pa po krivici. Par besed o tem. Dopis je izšel iz srede naših trgovcev; zato ima dopis neko tendenco, ki je sama po sebi sice hvalevredna, ako ima v sebi združene vse tiste pogoje, ki so neizogibno potrebni. Dopisnik pravi, da „vsi narodni trgovci se pritožujejo čez gospodo, ki si pri-lastuje pravico prvenstva". To je krepak tobak! Zakaj pa o tem nič ne povč, koliko pritožb imajo pa ti poslednji o tistih „narodnih trgovcih". {Ako se začne o tem javno govoriti, bo marsikdo slišal nekaj, kar mu ne bo prijetno. — Tu v Gorici imamo ljudi, ki zlorabijo geslo „Svoji k svojim". Ako kdo kriči, da je Slovenec, potem meni, da vsi Slovenci morajo hoditi k njemu kupovat, če tudi slabše blago draže plačajo nego drugod. Od kod take zahteve P ! D&, prišlo se je že tako daleč, da se zahteva, da Slovenci moramo sprejeti kot suho zlatč vsak „š v i n d 1", če se nam le ponuja pod narodno krinko. Pri nas se je začelo dogajati, da ljudje brez imetja iubrez potrebneg[a znanja začno kako majhno kupčijo. No, in zdaj je „n a r o d n i trgovec" pečen, vseh Slovencev pa je sveta dolžnost, d a v svojo škodo derejo k njemu. Mi kupovalci mu pomagajmo, da kar v hipu obogati, da bo mogel tekmovati z vsemi laškimi enakimi trgovci. Taki ljudje silno veliko grešč na načelo „Svoji k svojim". Kdor ne prihaja k njim, ali kogar so iz svoje proda-jalnice pregnali, tak pride pri njih v grozno nemilost, da ga pri vsaki možni priliki „vlečejo skozi zobe". Tako ropotanje in zabavljanje prihaja potem dotičnikom na uho, kar jih povsem odvrne od takih za-bavljarskih trgovcev ali rokodelcev. Mnogi naši trgovci in obrtniki poleg vseh mogočih hib ne peznajo niti najpri-raitivnejših pravil trgovske uljudnosti. Držč se jako vzvišene nasproti kupovaloem kakor da ti zadnji ne store drugega, nego svojo dolžnost, ako so prišli k njim. Vrhu tega pri vsaki priliki in proti vsakemu zabavljajo čez Slovence v obče, kako ti nič ne umejo svoje dolžnosti do slovenskih trgovcev, čez razno posameznike pa še posebej dostikrat morebiti opravičeno. Taki razgovori so 99q/° kupovalcem neljubi in jih odvračajo od trgovcev, pri katerih morajo poleg slabo postrežbe slišati še to in ono, kar jih ne le nič ne briga, ampak celo jezi in večkrat celo žali ali posredno tudi same nekoliko zadeva. Kaj treba torej našim trgovoem P 1. Da postrežejo z enakim blagom po enakih cenah, kakor drugi. 2. Da so uljudni in postrežljivi, kakor to znajo drugi. 3. Da ne nadlegujejo kupovalcev z zabavljanjem proti nikomur, ker to le njim Bamim škoduje. — Ako naši trgovci izpolnijo te pogoje, potem se smejo zanašati vspeha od gesla „Svoji k svojim". Pa tudi na to se ne smejo zanašati, da se kar nakrat dovrši preobrat v zmislu načela „Svoji k svojim" — zlasti ne pri sedanjih razmerah, ko je solidne slovenske trgovine razmeroma še jako malo. A kar je solidnih naših trgovcev ali rokodel-oev, ti se ue pritožujejo I Da je preobrat težak, dokazuje to, da niti slov. trgovci sami se mod seboj ne podpirajo. Tisti, ki najbolj kričijo „Bvoji k svojim", so prvi, ki drugo blago za svojo rodbino kupujejo pri tujcih in oelo pri Židih. Konečno svetujem gg. trgovcem in obrtnikom, naj ne tožarijo niti ustno, niti s takimi dopisi, kakoršen je bil v „Edinosti", marveč skrbč naj za dobro in uljudno postrežbo ter zmerne cene, pa se vse polagoma ugodno reši njim v korist. Noben preobrat se ni dovršil na mah, tako se tudi ta ne dovrši. Gledajo naj najpoprej oni, da vršč svoje dolžnosti do občinstva, potem smejo zahtevati, da geslo „Svoji k svojim" ne ostane le neiz-peljiva fraza. O „konsumnam društvu" ima dopisnik silno nejasne pojme. Pojasnim mu jih v prihodnjem dopisu. Iz Zagreba [Izv. dop.] Sedem dni je trajala glavna razprava v hrvatskem zboru o proračunu. Kdor je pazno opazoval vso razpravo, imel je pred očmi živo sliko borbe, v kateri mala ali hrabra in junaška četa opozioije neustrašno bojuje z velikim številom madžaronov, kateri so pravi pa-raziti na mučeniškem telesu stavne Hrvatske ; videl je, da se opozicija bori •• svobodo svoje domovine, madžaroni pa m robstvo; da so govorniki manjšine govorili odločno in resnično, govorniki večine frivolno in sofistično. Človek bi se razjokal, ko vidi, kako poslanec Frank dokazuje s številom, kako bi Hrvatska mogla biti finaucijalno samostalna in koliko koristi imajo Madžari od Hrvatske. In vender Madžari govore, da oni Hrvatsko vzdržujejo ! Sramote rudečica nas obliva, ker moramo omenjati tukaj, da jo to madžarsko laž v Pešti potrdil tudi h r v. poslanec, madžaron Herich! Tako daleč ne sega celč ultramadžaronski derviš, osorni Kovačevič. — V tej proračunski debati opozicija je glasno Uaglašala h r v. državno pravo; madžaroni pa odgovarjajo, da oni ne poznajo hrvaškega državnega prava. Poslanci večine, kateri so sinovi Hrvatske, tedaj ne vedo, da je vse-učeliščni prof. dr. PliveriČznanstve-n o dokazal, da Hrvatska ni nikdar bila in tudi po nagodbi od 1.1868 ni pokrajina Madžarske, ampak da je z Madžarsko združena ali sjedinjena država in da kot taka ima svoje državno pravo. Tudi po nagodbi Hrvatska s Madžarsko ni ena država, ampak državna zajednica, kar toliko pomeni kot z a v o z a dveh držav. Vsi sedaj živeči znameniti strokovnjaki državnega prava pritrdili so učenemu razlaganju prof. dra. Pliveriča, a domači sinovi odpadniki tega ne pri«-navajo, ampak celo taje. Če to ni izdajstvo, po tem res človek ne ve, kaj je i»-dajstvo. — In pojdimo že dalje, ker smo že pri važni stvari. Madžar Viroszil je očitno priznal, da Hrvatska, če tudi se je zjedinila z Madžarsko, ni zgubila svoje prej&nje državne ekzistencije. Deak jo pa 1. 1861. rekel, da Hrvatska ima svoj posebni teritorij in da ni bila nikdar inkorporirana ali vtelovljena Madžarski, ampak je bila samo v zvezi ž njo, bila je zaveznica Madžarske. — A danes trdijo Crnkovič, Kovačevič e tutti quanti, da je Hrvatska integrirani del madžarske države. — Ali ni to žalostno in ob enem tudi jasen dokaz, da so današnji madžaroni ravno taki, kakoršni so bili madžaroni pred 48. letom: in ti so bili veći madžaroni nego Bamo Madžari. Žalostna prikazen v tej debati no tudi srbski poslanci. Zdi se mi, da bo Srbi sploh na jugu taki Slovani, kakor so Poljaki na severu. Ti so v Plenerjevi družbi nasprotniki čistim slovanskim tendencijam zastopnikov češkega naroda ; ravno tako so Srbi v Dalmaciji in Srhi v Hrvatski v družbi nasprotnikov hrvatske misli in hrv. ideje. In vender imajo Srbi v Hrvatski velike Bvoje pravice, verske in šolske, zagotovljene. Po mojih mislili je odnošaj Poljakov proti Rusom, in Srbov proti Hrvatom globoka in krvava rana na sicer zdravem in orjaškem telesu Slovanstva. Dokler ne zacelijo te rane, ne da bo prav govoriti o veliki bodočnosti Slovanstva- Nasprotniki to vedo, in delajo še Teči razpor med nami — a 1 e p-o i. Quosque tandem ! *) P. S. Na koncu moram se nekoliko sam popraviti v nomenklaturi. Ni prav če govorim: „Madžarska", ker te ni na globusu, pač pa „Ogerska" ali kakor pravi Starčevič : Un-garija. _ Politični pregled. Notranja dežela. Dne 19. t. m. je zboroval po daljšem prestanku proračunski odsek poslanske zbornice ter se je posvetoval o proračunu ministerstva za nauk in bogo-častje. V tej seji proračunskega odseka zadela je gospoda ministra Gautscba mala nezgoda. Zasnovati je namreč hotel na filozofski fakulteti dunajski dve novi Bto-lici in je v ta namen postavil v proračun svoto 6000 gld. Proračunski odsek je pa skoro jednoglasno črtal to svoto. Ta ukrep proračunskega odseka nikakor ne kaže velikega zaupanja do gospoda naučnoga ministra. — Istega dne so zborovali tudi justični, kazenski, upravni in odsek za zavarovanja. In justičnega odseka je zanimiv sklep, da se ne odpravi Bmrtna kazen. — Dne 21. je nadaljeval proračunski odsek svoje razprave in sicer s točko „srednje Sole". V tej seji je govoril slovenski poslaneo profesor Š u k 1 j e o slovenskih šolskih t i r j a t v a h. in sicer, kakor je rekel, zgol se stališča šol nika. Povdarjal je, da se on in njegovi rojaki uverjeni, da mora vsakdo, kdor zvrši gimnazijo, biti nemškega jezika popolnoma zmožen v govori in pi savi. Ta smoter se je dosegel na krauj skih gimnazijah in bi se lahko tudi na Štajerskem. Govornik se je odločno izt ekel zoper to, da se v mešanih deželah nastavljajo ravnatelji, zmožni samo jednega deželnega jezika. Zahteval je, da se na paralelkah v Mariboru Se za nekatere predmote uvede slovenščina kot učni jezik; razpravljal je o drž. knjižnici goriški in o slabih prostorih, v katerih sta nastanjeni ljubljanski gimnaziji. — V seji dne 20. t. m. poslannke zbornice vsprejeli so, kakor smo poročali že zadnjič, poglavje „Ceste in vodne zgradbe" in so potem za-pričeli razpravo o proračunu ministerstva za deželno brambo. Posl. Gessmann je tem povodom naglašal veliko bedo mej delavci, čemur je posledioa, da je mej mladino vedno manj sposobnih za vojaščino, vsled česar je bila vojna uprava prisiljena, preložiti nabore iz 20. v 21. leto starosti. — Poslaneo Stein-vender je interpeloval ministerskega predsednika radi „teroristiškega, strankarskega iu nepostavnega postopanja" vladnega komisarja v Liberci. — V seji dne 23. t. m. oglasil se jo slovenski poslanec dr. Grogorec. Grajal je ostro ukaz, s katerim se jo odpravil slovenski polkovni jezik v 7 (koroškem) peh. polku. Utemeljevanje ukaza, da je namreč v tem polku le 10% Slovencev, ni osnovauo. Govornik trdi. da so le častniki nasprotni sloven Ščini. Govornik poživlja vlado naj zopet uvede v tem polku slovenski jezik in naj se no bojujo proti najboljšim narodom. Naj le dovole Poljakom, Hrvatom, Čehom in Slovencem, da ostanejo to, kar so: Avstriji in cesarju zve-b t i Slovani; slovenski vojaki pa naj tudi pri vojakih ostanejo zvesti svojemu narodu, kakor bo bili vodno zvesti, so in bodo. — Posl. Kronawetter jo predlagal, da se žandarski zbor preoBnuje v civilne redarje ; poslanec R o s e r pa *) Slovanom je potrebna tista krepost, katero ime nosi Vaš spoštovani list. Kor to nimamo, gospodujejo nad nami nasprotniki ntisi, držeč s« zvesto gesla: Divide et impora I — D o p i b n i k. *) Tu Hto povedali resnico, gospod dopisnik. Rodoljubne besede VaSe so nam posebno dobro doilo z ozirojn nu naft denašnji uvodni članek. Sovražniki Slovanstva bi si »uvodu, želeli poleg srbHko-hrvutskegn prepira Se hrvatsko-slovenski prepu-. A m i j i nt ne smemo na liuiuuicol Up. ured. zahteva podpore družinam onih, ki so poklicani k orožnim vajam in so siromašni. Posl. V a š a t y , da se vojakom prepove nositi orožje izven službe. — Vnanje država. Iz velike pravde o zadavi p a n a m-s k i najznamenitejše je vest, da je angleška vlada na zahtevanje vlade franooske priprla pravega provzročitelja vsega tega škandala, Kornelija Herza. Ako se dokaže krivda Herčeva, izročili ga bodo francojkim oblastim. Ruski oarjevič odpeljal se je v ponedeljek v B e r o 1 i n. Raz-kralj Milan in blaga plemenita Natalija sta ae vender spravila, kakor soglasno trdijo vse vesti, prihajajoče iz Srbije. Ponižal pa se je vsakako Milan, kajti on je prihitel k nekdanji njegovi soprogi, da jo prosi odpuščanja. In ker Natalija plemenito misli in čuti, je tudi res odpustila. Milan se hoče zopet združiti z Natalijo in je baje že storil potrebne ko rake pri cerkvenih oblastih, da zadobi dovoljenje V to. Tudi v Italiji so dobili svojo „za devico", nekoliko slično panamski afčri. Tudi tu so zaprli več oseb in se sumničijo rasni odličnjaki. Pri „Banci Romani" prišlo je namreč do poloma, ker je po krivičnem potu izdala za 60 milijonov lir več not, nego jih je smela izdati. Tako postopanje je sleparsko, ker vse te note nimajo nikake vrednosti. Sedaj se vrši sodnijnka preiskav«. Da pa se popravi škoda, nastavša po tem polomu in da se zlo ne razširi ie bolj, ustauoviti hočejo novo banko pod imenom »Banca d' Italia ki prevzame vse obveze prejšnje „Banca Romane". Dne 21. t. m. preteklo je 100 let odkar je francoski kralj Ludovik XVI. izdihnil svojo dušo v rokah — ra-beljna. Bili so takrat strašni dnevi za Francozko: kri je tekla v potokih v boju brata proti bratu. In besneči vihar zahteval in izvolil sije svojo žrtev v hiši kraljev Kdo je bil kriv P Na to vprašanje odgovarjajo zgodovinopisci vsak se svojega stališča: jedni vale krivdo na demorali zacijo tedanje monarhije, drugi zopet na one voditelje, ki so vnemali strasti po ulicah. Mi pa pravimo: Bog naj sodi! Različne vesti. Njeno Veličanstvo, na&a pftssvltla cesarica biva sedaj na španskih tleh. Poroka v cesarski hiii. Včeraj se je vršila poroka hčere nadvojvode K a r o 1 a L u d o v i k a , brata cesarjevega, Margarete Zofije, z vojvodom Albrehtom "VViirtemberškim. Predsednikom trgovinske in obrtnljske zbornice tržaške je bil izvoljen baron Karol Reinelt, podpredsednikom pa Fran Dimmer. Trgovinski minister je že potrdil ti izvolitvi. Poroka. Danes se poročita c. kr. poštni in telegrafni asistent Josip Hvala z gospodičino Z o fijo Štruk-Ijevo iz Trebč. ČastitamoP Mesto tržaško in železniške zveze V seji železniškega odseka poslanske zbornice dne 23. t. m. rekel je posl. Burg-staller, da ao odnošaji v Trstu že obupni, ker so tako zanemarja železniško vprašanje. Ako se vlada ne odloči v kratkem zidati potrebne železnioe, bodo tr govoi prisiljeni preseliti se ali na Reko kjer vlada dozvoljujo vse mogoče olajšave, ali v Benetke. — G. posl. Burgstaller ima prav : trgovina v Trstu peša na grozen način, a kadar pri na» pt'ša trgovina, pesa vse. Preselitev ! Trda beseda to, in kjer jo je čuti, tam moru biti slabo. In. g. Burgstaller jo je izgovoril glede na tržaško razmere! — Seveda treba pripomniti, da so na vsej mi zeriji tudi Tržačani sami krivi, ker so ves upliv v občini izročili ljudem, kojitn so železniške zveze in drugi pogoji za blaginjo prebivalstva, deveta briga, ker imajo le posla z Lego nazionale, proga-janjem učiteljev, proganjanjem Slovencev in s hitanjem za domiSIjotino o izključtjivo italijanskem značaju mesta tržaškega in njega okolioe. Zadnji čas bi bil, da prično naši volilci malo misliti o vzrokih našemu propadanju. Osobito sedaj, ko se pripravljamo za nove volitve, bilo bi tako raz-mišljavanje na svojem mestu. Položenje Trsta in poljski klub. V poljskem klubu poslanske zbornice je zahteval poslsnec dr. K o z 1 o v s k i , da je treba ukreniti potrebno, da bode luka tržaška mogla tekmovati z luko v Hamburgu. V ta namen se morati podržaviti severna in južna železnica. Dr. Kozlowaki se nadeja, da predsednik državnih železnic ne bode delal ovir. Volilna pravica v Trstu. Kakor smo poročali zadnjič bije se po tržaških lahon-skih časopisih boj, brez kopja in brez strelnega prahu, ven lar pa tak, da se mora studiti vsacemu olikanou. Ker so si gospoda lahonski časnikari v nazorih gledb narodnosti — boljše rečeno: glede sovraštva do Slovanov — jednaki, in v tem pogledu ni mogoč boj mej njimi samimi, pa tirajo ti na dan rasne osebnosti in taj nosti ter se mejsebojno nazivajo z naj-podlejšimi priimki in zaimki. Uradni „Mattino" dolži poznano gospčdo kar z očitimi sleparji, naziva je Ludri, Ludretti, Goineliusi, Ilorzi i. d., torej samimi pridevki največjih svetovnih sleparjev, dočim se ostala trojica brani rekoč, da „Mattino" ničesar ne more dokazati. Vsakakor je pa to mejsebojno klanje in mesarjenje važno in interesantno tudi za nas, kajti sem ter tja se gospoda dotika tudi razpravljanja in defincij raznih načel. Tako je n. pr. „Mattino* odrekal sedaj gospodujoči stranki, da se no sme nazivati liberalno, češ, da nima niti .pojma o liberalnosti. Isti list trdi tudi izrečno, „da v Trstu vladne stranke niti ni* (non esiste un partito go-vernativo) temveč je tukaj „samo mala frakoija tako znana desnica v mestnem zboru". — Izjava ta prišedša iz ust polu vladnega lista je pač najlepša ilustracija sedanjih razmer y Trstu; značilno pa je tudi, kar nam pove, da si vlada vzlic tolikim podporom ni vedela še ustvariti sebi udane patrijoti ke stranke! Uboga Avstrija, ako nemaS boljših prijateljev v Trstu nego je sedaj gospodujoča stranka, ki je sodeč po izjavah uradnega lista, v tako nepatrijotiških rokah. „Mattino11 želi — to je naravno — da bi prišli na krmilo drugačni možje — a odvrača mu trojica la-h o tiskih listov, naj le brani vlado, od katere je plačan ter pusti sedanji mestni svet in volilni sistem v miru. Ves boj se je pa unel zato, ker se bližajo občinske volitve. Gospodujoči gospodi bi bilo najbolj všeč ako ostane pri starem, kar iz-vestno tudi bode, ker volilni sistem je tako uravnan, da drugači volitve ne morejo iz-pasti. Vse pritožbe in kričanjo proti krivicam so pa pri tej gospodi — mrtva beseda. — Za družbo sv. Cirila in Metoda nu- brali so Bazoviški pevci ob priliki izleta k Martinu na Padriče 1 gld. 20 kr. Za družbo sv. Cirila iu Metoda na Greti se je nabralo 20. t. m. v krčmi „Obrtnijskega društva" v Barkovljah pri „Koohovi linfi" 1 gld. — Isti znesek ae prišteje onemu za pukroviteljino „Adrije*. — Krokarji v Bazovici darovali so 84 kr. Svetoivanski pevci prirede prihodnjo nedeljo veselico v prostorih bralnega društva. Vspored priobčimo prihodnjič. Prostovoljno gasilno društvo v Šentvidu pri Vipavi priredi dne 29. januarja t. 1. veselico s petjem, plesom in srečkanjem. — Ustopnina 1 gld. — Svira openska godba. Bratovščina sv. Cirila in Metoda iz župnijo pri sv. Jakobu bode imela svoj občni zbor v prostorih „Delalskega podp. društva" via Molin piccolo št. 1, in sicer dne 5. februvarja ob 4. popoludne. Vse častite ude in udinje ter prijatelje te bratovščine prav uljudno vabi ODBOR. Izpred sodišča. Deželno sodišče je obsodilo Luko Praselna iz Kopra radi razžaljen j a Njegovega Veličanstva na 4 mesece težke ječe. Njegovega soobtoženca Ivana Cozzio iz Trsta pa je oprostilo. Nagloma je umrl vratar hiše št 10 v ulici Majolica, Anton Gregoretti- Nekoliko vinjen zgrudil se je na tla. Narodnogospodarska zadeva. (Dopin iz gornje Istr«.) Gozdno vprašanje je za Istro velike važnosti. Vredno je, da se bav mo ž njim večkrat. To storimo tudi zdaj, ko nam je prineslo novo leto premembo v vodstvu gozdnega nadzorništva. Gozdni višji svetovalec g. Guttenberg preme&čen je v Grauec, v zeleno Štajersko, kjer bode izvajal svoja načela mnogo lsglje, nego je bilo to mogoče pri nas. S premeščen-jem moramo biti zadovoljni v upanji, da bode postopanje novega gozdnega nadzornika primerneje obstoječim razmeram, nego je bilo do sedaj. Kajti g. Guttenberg imel je veliko napako, katera je mnogokrat prouzročala našemu narodu zelo občutljivo breme. Izvrševal je namreč svojo službo se strožega gozdarskega stališča, oziraje se edino na javni intereB, ne pa ob enem tudi na possmiČne kraje, na po« samične skupine, na posamične posestnike, ne uvaževaje, da-li ti ne doprinašajo p r e-velicih in neprimernih žrtev sa ta javni interes. Razkričani smo že dovolj, da nno protivniki gozdni kulturi. V nevarnosti smo, da pridemo s to razpravo v še večjo nemilost. A to nas nikakor ne moti, da ne bi tudi na dalje odločno ne izražali svojega prepričanja. Kajti bajka o našem nasprotstvu napram napredku v gozdni kulturi je samo nepošteno orožje, ki se je že dobro skrhalo, je pesek v oči, da se ne vidi resnica — vsaj za hip ne. Zastopniki našega naroda grajali so mnogo-krat in odločno neprimerno postopanje, m pri tem pa so tudi na ves glas povedali, da nikakor nočejo nasprotovati gozdni kulturi kot taki, ker jo pripoznavajo kot zelo potrebno in koristno. Zahtevali so namreč vedno, da se spravi v sklad suha teorija o pogozdovanju, o vzdržavanju in zboljševanju sedanjih gozdov itd. z obstoječimi razmerami, da se spravi v sklad z obstoječimi privatno-prav-ni mi odnofiaji, kateri zsbranjujejo celo državi omejevati v uživanju bodisi občine, bodisi zadruge, bodisi privatne osebe, ako jib ne odŠkoduje na drugi način, da se ne terja žrtev, ki niso v nikaki razmeri s pri-dobitkom onega, kateremu se nakladajo. To stališče je edino opravičeno. V čegavem inturesu se izvaja gozdna kultura P Mar v interesu sedanjega roda P Ti-ga menda nikdo ne trdi. Mar v interesu prihodnjega, drugega, tretjega roda ? To trditev potrdil bi morebiti oni, ki ne pozna naših razmer. Kajti, kdor jih pozna, ve, da mora sedanji rod zaostajati v napredovanju pri druzih kulturnih vprašanjih, pri kmetijstvu in narodnom gospodarstvu toliko bolj, kolikor večje žrtve doprinaša za gozdno kulturo. Ako pa so te žrtve neprimerno volike, mora celo nazadovati. In kdo drugi bodo čutil nasledke ouega, kar je zamujenega ali pokvarjenega, ako ne sledeči rodovi? Da, še nekdo— država sama! Iz tega Bledi kaj jasno, da treba kolikor mogoče sedanje zahteve spravljati v soglasje z obstoječimi razmerami in z močmi sedanjega roda. Ako sem lačen, kupil si bodem hrane prej, nego gorko suknjo, ki bi me imela greti v prihodnji zimi. — Gozdna kultura je v prvi vrsti in eminentno državna zadeva. Kolikor bolje izhajajo državljani, toliko krepkeje more država izvajati avoje dolžnosti. In ker je državni interes, torej je opravičeno, da noti žrtve država, De posamiĆniki, ali, ako ae že zahteva žrtev tudi od posamičnikvo, da so te žrtve primerne njihovim močem. In §e druga činjenica moralno veže državo na žrtve. Ni-ii oDa mirno gledala, ko so se pustošili gozdovi v prejšnjih dobah P Ni-li ona pustila do novejšega Časa v prahu ležati stari gozdni zakon, ni-li bila pozabila nanj P Ta zakon, da-si v mnogem neprimeren našim odnošajem, kazal bi, — da so ga izvajali pametno in polagano, odkar je v veljavi —, vender zdaj že lepe uspehe štiridesetletne dobe ! Ker pa se hoče z vso silo popraviti in dohiteti, kar se je prej pokvarilo in zamudilo, ker se hoče, rekli bi, z neko nervoznostjo ustvarjati gozdove, zato mora občutiti sedanji rod vso strogost zastarelega zakona! Označili smo edino pravilno stališče, se katerega bi bilo delovati. A to je popolno preziral gosp. Guttenberg. On je bil v prvi vrsti gotdar-teoretik in ker je poznal svojo službeno moč, izvajal je svoje principe z neko trmo in brezobzirnostjo, katera se je razplodila vse nižje doli do zadnjega gozdarskega t^eva. Baš v tem obziru govoril je jako umestne in karakteristične besede poslanec dr. Laginja v državnem zboru, rekoč: »Ne, gospeda moja, tu treba ad-justiranega gozdarja. Kaj je proti temu možu ekscelenca gospod poljedelski minister P Še primere ni tu! Ti ljudje ukazujejo dandanes o narodni naši imovini in kako ukazujejo." itd. 8 tem je ožigosal na prvem mestu dosedanji kvarni sistem. Hvaležni smo g. poslancu, da se je dotaknii tega za nas tako važnega vprašanja. J Svoje razprave pa ne moremo bolje okončati nego z opravičeno željo in upanjem, da se s spremembo na vrhu gozdnega liadzorništva v novem letu spremeni tudi sistem vzgajanja in vzdrževanja naših gozdov, da se dosežejo uspehi, ne da bi se narod obremenil neprimerno, da se tako priljubijo narodu gozdni uradniki in njih prizadevanje. B. Modic in Grebene, in Via Nlisva, opozarjata zasebnike, kremarje in č. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okrašenje grobnih spomenikov. Cl. Gostilna „Alla Vittoria" Petra Muscheka. v ulici Sorgente (Via Torrente St. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okunna jedila. PronočiSča neverjetno r ceno. Cl. Natečaj. V zmislu sklepa občiaske seje v Po-mjanu z dne 14. t. m. razpisuje se služba občinskega tajnika letno plača 300 goldinarjev. Prosilci morajo dokazati, da so vešči slovenskega jezika v govoru in pismu ter da poznajo nemški in italijanski jezik. Čas za ulaganje prošenj je določen na 8 dni po trikratnem objavljenji tega razpisa v „Edinosti* to je do 4. febru-varja t. 1. Na adresi je izrečno napisati: Pomjan pri Kopru v Istri. V Pomjanu, dne 17. januvarja 1893. 3—2 Anton Belič, župan. TRŽAŠKA HRANILNICA Sprejsmljs denarne vloge v bankovcih od 50 noč. do v»ai!«ga zn> skti vsak dan v tednu razun praznikov, in t.o od 9—12 uro opoludne. Ob nedeljah pa od 10-12. ure dop. Obresti na knjižice. ... ..... Plačujk vsak dan od 9—12. ureopoludne Zneske do 10» pld. precej, zneske preko 100 do 1000 eld mora se odpovedati 3 dni, zn.-ske preko 1000 gld. pa 5 dnlj prej Eskomptoje menjice domicllirane na tržaškem trgu po .... . ... 3'/ °'o Posojuje na državne papirje avstro-oarske do 1000 gld. po . . . . . . . . 5% višje zneske od 1000 do5000 gld. v Večje svote po ....,,., 4'/,*/, Daj* denar proti vknjiženju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST, 23. Aprila 1892. 2-24 S 5K m cl cu ss wf S « o > a « d —h ca g § '-3 M B r & Mesto blagajnice v neki trgovini dobi, devojka dobrega obnašanja. Yeć se izvć pri nagem upravništvu. _2 > g N g <3J P-Sh ci •i* > d f a c3 £ | N ^ O O «J S o !.. &< 'S S® N (3 »o o »H O A c3 a >o S s o A Cd HH 2. " d s r CO g i—i * £ E> < J «>1 H* zj s £ o m s? Društvena krčma Rojatiskega posojilnega in konsum-nega društva, poprej Pertotova, pri- poroča se najtopleje slavnemu občinstvu. Točijo se vedno izborna domaČa oko-ličanska Tina. Cl. Gostilna .Alla citla di M Via Gep-pa št. 18 poleg kavarne „Universo" priporoča se Sloven-»em t mestu in na deželi, — Točijo so izvrstna vina. in je izvrstna tudi kuhinja — Gostilna je odprta do polunoči, Z odličnim spoštovanjem ci jakob kumar Antonijeta Drenik, Via Picolominl številka 2, §e priporoča tržaški slovenski poBpOdi za vsakovrstna dela. spadajoča v stroko šivilje, po najnovejši parižki in dunajski modi. Zogotovlja točno postrežbo v popolno zadovoljnog in po nizkih oenab^__18 — 52 Antnn Pnr.kai nH v°slu ulice Ghe8» niliuil rUlRdJ, in Cecilia, toči izvrstno domače žganje; v tnbakurni svoji — ista hiša -pa prodaja vse navadno potrebne nemsko-slovenske poštne tiskanice. Cl ftiuDione Adriatica di Sicnrta 24-2 v Trstu. Zavaruje proti požarom, provozu po suhem rekah in na morju, proti toči, na živenje v vuih kombinacijah. Glavnica in reserva društva dne 31. decemhra 1890 Gravnica društva gld. 4,000.000'— Pvemijna reserva zavarovanja na življenje B Premijna reserva zavarovanja proti ognu n Premijna reserva zavarovanja blaga pri provažanju m Reserva zavarovanja proti toči „ Reserva zavarovanja proti pre- minjanju kurzov, bilanca (a) „ Reserva zavarovanja proti pre- minjanju kurzov, bilanca (B) „ Rezerva speeijalnih dobičkov zavarovanja na življenje „ Občna reserva dobičkov „ Urad ravnateljstva : v|a Vnldlrlvo, br. » (v lastnej hiši. 10,754.306 91 1,612.910-22 33.594.10 200.000'— 103.786-21 137.573-85 250.000'-1,127.605*98 Grlena bol kaial), hreputavica, promukloat, nazefcl zadavica, rora, zapala ustljuh itd. mogu se u kratko vrieme izliečiti rabljenjem NADARENIH Prendinijevih sladkišah (PASTIGL1E PRENDINI) 31 godina sjajnoga uspjeha što Jih gotovi Prendini, lučbar I Ijekarnar u Trstu Veoma pomažu učiteljem, propovjednikom itd Prebdjenih kašljnd noćih, navadne jutranje hreputavice i grlenih zapalah nestaje kao za čudo uzimanjem ovih sladkišah. Opazka. Valja se paziti od varalicah, koji je ponačiujaju. Zato troba uvjek zahtjevati Pron-dinijeve sladkiše (Pastiglie Prendini) te gledati, da bude na omotu kutijice (škatule) moj podpiB. Svaki komad tih sladkišah ima utisnuto na jednoj Strani „Pastiglie", na drugoj „Prendini4. Ciena 30 n&. kutijici zajedno sa naputkom. Prodaju se u Prendlnijevoj ljekarni u Trstu fFarmarcia Prendini in Trieste) i u glavnijih Ijnkarnah svieta. 14—52 Teodor Slabanja srebar V GORICI (Gorz) ulica Morelli 17 se priporoča prei. duhovščini za napravo cerkvenih poaod in orodij iz čistega srebra, alpaka in medenine, kot : Tlion-Strane, kolihov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. Da si zamora jo tudi menj premožne crk ve omisliti razne crkvene stvari, ae bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnina franko ! 2—24 Gostilna s prenočišči „Alla Nuova Abbodanza" Via Torrente St. 15. (poleg obokov Ci>io«za nnjosrednija lega v Trstu.) Prostori so odprti in preskrbljeni s svežimi jedili do 2 ur popolunoČi. Izvrstna namizna in da-sertna Tina, izborna kuhinja, Dreherjevo pivo po nizkih eenah. Jamčim za točno in vestno postrežbo ter se priporočam blagovoljnej naklonjenosti alav-nege občinstva. ponižni io4-4o p, Favero. Nič več kašlja! Balzamskl potoralski prah ozdravi vsak kaSelj, plučni in bronhijalni katar, Dobiva se v odlikovani lekarni. 6—10* PRAXMARER „ Ai due Mori" Trst, veliki trg Poštne poslljatve izvršujejo se neutegoma. urar, Corso štv. 89. u-i04 Prodaja In popravlja ure. Kavarni ,Commercio' in Je- |lpQpn< T ulici ^ h« rmnta, glavni shaja-UtJUU li»či tržaških Slovencev vseh stanov. N« razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk so priporoča * - 4 - - 8 o r 1 i, kavarnar. Cl. A n t o n Mlekarna Frana Gržine iUa na Notranjskem (Via Caiiijianille v hiši Jakoba Brunner.ia St. 3 (Piazza PonterosHo). Po dvakrat na dan friSno oproBiio mleko po 12 kr. liter neposredno iz St. Petra, sveža (triftna) smetana. Josip Kocjančič, Via llarriera vec-chia št 19, trgovina z mešanim blagom, nisko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl. Gostilna „Stoka", poleg kavarne ,FabriHM, priporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo so izborna vina, istotako je kuhinia izvrstna. Prodaja tndi vino na debelo, tako mefičanom, kakor na deželo. Cl. Franca Potočnika gostilna „Andemo de Franz" v ulici Ireneo kc priporoča slavnemu občinstvu Toči izborna vin« in ima dobro kuhinjo Cl. Martin Krže, 1'iazza 8. Giovanni, At. 1 trgovina z mnogoviytnim lesenim, železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd. itd. C!l. Prodajalnica in zaloga jestvin „Hojntmkega posojilnega in konsumnegu društvu", vpinano zadrugo z omejenim porofiivoin v ulici Belvedere st. 3., bogato založena z jedilnim blagom ruzne vrste in po nizkih cenah so priporoča kupovalcem v Trstu in iz dežele. 33 104 l FSIBHOFIBJA lekarna v Beču, Singerstrasse broj 15. z u m 9 o 1 d e n e n R. eichsapfel. 1^1'AirllI/in nekdaj imenovane univerzalne krofllilce, znano domačo IVllLlbllllie KlOglJICe, odvajajoče sredstvo. Jedna Skatljica z 15 kroglicami stane 21 kr., jeden zavitek šeatili gkatljic 1 gld. 5 kr., pri nefrankovani po&iljatvi po povzetju 1 gld. 10 kr. Ako so denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, in stane : 1 zavitek krogljio 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr.; 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld U0 kr,. 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kot jeden zavitek se ne pošilja). Prosimo, da se izrečno zahteva 12-12 „i. Pserhoferjeve kričistilne krogljice" in paziti jo, da ima pokrov vsake Skatljice isti podpis J. Pserhofer v rdečih pismenih, katerega je videti na navodilu za porabo. Balzam za ozebline j. Pserlioferja 1 posodca 40 kr., prosto poštnino 65 kr. Trpotčev sok, 1 steklenica 50 kr. Amerikansko mazilo za trganje i posodica i gid. 20 kr. Prah proti potenj 11 llOg, škatljioa 50 kr,, poštnine prosto 75 kr. Balzam za goltanec, 1 steklenica 40 kr., poštnine prosto 65 kr. Zivljenska esenca steklenica 22 kr Angležki balzam, steklenica 50 kr. Fijakerski prsni prašek, 1 škatljioa 35 kr., poštnine prosto 60 kr. Tanokininska pomada j. Pserhoferja, pospošujo rast las, škatljica 2 gld. Un iverzalni plašter l)rof- Stendela, posodica nO kr.. poštnino prosto 75 kr. [Jniver/alnn ^iutiln^ A. \V. Bullricha, domačo sredstvo proti poaludi- " /cuilcl L.lisllllia SOI cam Hlttbo probave, 1 zavitek 1 gld. Razven imenovanih izdelkov dobivajo ho še druge tu- in inozemske farmacoiitične specijalitete, ki so bile po vsih avstrijskih časopisih oznanjene ; in so na zahtovanje točno in v ceno preskrbljajo tadi predmeti, kojih ni v zalogi. Razpošiljanja po pošti vrše se točno, a treba je denar poprej doposlati; večja naročila tudi po poštnem povzetju. Pri dopešiljatvi denarja po poštnej nakaznici, stane porto dosti manj kakor po povzetju. 3_r, DROGERIJA na debelo in drobno G. B. ANGELI m-s TRST Corso, Piazza della Legnn št., 1. Odlikovana tovarna čopičev. Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije itd. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenali. Lesk za parkete in pode. MINERALNE VODE iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-sko žveplo za žvepljanje trt. FILIJALKA e. kr. priv. avstr. kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vredn. papirjih na V napoleonih na 4-dnevni odkaz 2»/,% 30-dnevni odkaz 2% 5- „ 8 V*°/o S-mesečni , 2«/.°/0 „ «% ! e- - » a1/.*/« Vplačevanja avstr. vrednostnim papirjem, kateri se nahajajo v okrogu pripozmi sc nova obrestna tarifa na temelju odpovedi od 17. in 21. odnosDo 12. jnnija. Okrožni od